Pofitnina plačana / gotovini. ŠT^V. 2. V LJUBLJANI, S. i«rn- > Din 20’—, inozemstvo Din 30’—. Heoavlsan političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. U^RAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ftTEV. 2852. Rokopisi n« vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamk* za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633, r\ Po stari poti, Gpozioionaina doba je navadno za vsako suravo stranko doba šole in priprave in obenem dota, ko stranka kritično premokri svoj političen program in ga revidira. Ko je nasa SDS zašia v seljačko demokracijo in Ko je bila pannjena v opozicijo, so tudi mnogi misiili, da bo SDS revidira.a svojo politiko in se oprostita svojih giavnin zmot in napak. To mnenje pa je uiio čisto napačno in SDS je prevzela samo nove »šlagerje«, d očim je v bistvu ostala to, kar je bila. Tudi v času, ko piše dr. Gregor Žerjav besedo slovenstvo z veliko začetnico, tudi v tem času je narodno edinstvo za SDS še vedno svetinja. Naravno, ker kako bi bilo drugače mogoče vzdržati znane vezi v Beogradu in se priporočati kot najbolj verna slovenska unitaristična, to je centralistična stranka. V svojem novoletnem uvodniku pa je dokazal dr. Gregor Žerjav, da bo SDS tudi na drugih potih hodila le po stari iz-hojeni poti. V tem svojem neverjetno lepem uvodniku namreč vabi »vse sorodne sile na skupni cilj, da nam naša predraga ožja domovina s svojim dobrim ljudstvom in naravnimi zakladi (premog, op. uredn.) ne zapade v sramotnih duhomor-nih oklepih klerikalstva«. Z drugimi besedami se pravi to po domače, da se moramo iti Slovenci še nadalje klerikalce in liberalce in da je v tem naš edini spas. Ne tajimo, da ima morda ta boj med liberalci in klerikalci za dr. Žerjava in njegovo stranko nekaj smisla, ker je pač komodno vrteti vedno isto melodijo. Je tudi nad vse pripravno sredstvo za vse nekritične pristaše, ki jim ni treba nič dokazovati, nič pojasnjevati, nič se opravičevati, ko pa zadostuje zatrdilo, da bodo udarjeni ti preklicani klerikalci. Toda koanodna politika ni bila še nikdar dobra politika, zlasti pa ne za narod, ki iivi v tako težkih prilikah ko slovenski. Ali bomo mar mi Slovenci s kleri-kolstvom in liberalstvom popravili grehe, ki jih je zagrešila okolica SDS, ko je zaigrala nacionalizacijo? Ali bodo morda Trbovlje, Jesenice in druge industrije naše, če se bomo vedno samo šli klerikalce in liberalce? Ali pa bomo morda odpravili davčno neenakost, če se bomo v BeogTadu šopirili kot klerikalci in liberalci? Kaj za vraga pa bomo dosegli s tem večnim po-vdarjanjem klerikalstva in liberalstva? Kulturen napredek? Gospodje, ne bodite smešni. Kulturno napreduje samo narod, ki je gospodarsko trden, ki ima denar, da lahko kulturno živi. Kako pa bo z našim gospodarstvom, če bomo vse razbili na dvoje, če bomo zaradi predpotopnega liberalstva in klerikalstva eden drugemu škodovali! Celo dr Žerjav piše danes o slovenstvu, obenem pa oznanja stari boj med klerikalci in liberalci. Ali je mar ta boj tipičen za slovenstvo? Ali js mar v tem boju slovenstvo? Ne, slovenstvo je danes edinole v složnem delu, v požrtvovalnem delu enega za vse, da pridejo vse sile našega naroda do veljave. Slovenstvo pomeni danes enoto prod tujino, pa tudi pred brati, ker je drugače enakopravnost nedosegljiva. K slovonsfcvu ne vodi stara in izhojena pot medsebojnega sovraštva, temveč le nova pot skupnega konstruktivnega dela, ko so stranke le razna sredstva za zbiranje sil, ne pa farne sebi namen. In vsega tega dr. Žerjav ne razume in zato nima niti ambicije, da bi postal voditelj Slovencev, temveč je že več ko ponosen, če je voditelj liberalcev, šablona mu je poetala že program, fraza pa načelo in to v taki meri, da dr. Žerjav ne čuti Velika debata o proračunu zunanjega ministrstva. Beograd, 3. januarja. Včeraj popoldne se je v finančnem odboru nadaljevala razprava o proračunu zunanjega ministrstva. Seja se je začela ob 5. uri. Prvi je govoril Pavle Radič, ki se je bavil z vprašanjem vlog naših ameriških izseljencev, ki jih imajo naložene v zem-Ijeradniških bankah. Govori dalje o gospodarskem društvu v Zagrebu in preide nato na vprašanje fondov, ki so zunanjemu ministru na razpolago. Ne želi sicer govoriti o tej stvari, vendar mora omeniti, da se mu zdi, da mroajo biti ti fondi velikanska skušnjava za vsakega ministra. Pošteni ljudje se ne boje kontrole, temveč jo celo sami zahtevajo. To, kar se predvideva za poverljive fonde, vendar ne more iti vse za zaupne namene. Zato govornik smatra, da bi bilo treba te fonde znižati. To, kar srno videli v Štepičevi aferi, je vendar protidržavno delo. Govornik vprašuje zunanjega ministra, zakaj se nič ne napravi za naše pregnance iz Istre in zakaj se jim tudi nobena podpora ne nudi. Govornik smatra, da ne bi bilo treba, da je dr. Laza Markovič predsednik naše delegacije. — Končno izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. Za Radičem je govoril Josip Pasarič, ki je dejal, da predloženi proračun zunanjega ministrstva presega našo finančno moč. Italijanski proračun za zunanje zadeve je znašal lani 187 milijonov Din, torej za 32 milijonov manj, kakor znaša naš letošnji proračun. — Nato graja govornik dejstvo, da se naši diplomati jemljejo samo iz vrst Srbijancev in še tam samo iz nekaj rodbin v Beogradu. Dozdaj sta bila samo dva poslanika prečana: dr. Smodlaka in dr. Grisogono. V reparacij-ski komisiji je samo en Hrvat, v mednarodni podonavski komisiji je en Srb in en Slovenec. V Ženevi ni niti na enem vidnejšem mestu nobenega Hrvata. Med vsemi generalnimi konzuli ni nobenega Hrvata, prav tako ni Hrvatov med svetniki poslaništev. Hrvati so samo na manjših administrativnih položajih. Slovenci imajo enega pooblaščenega ministra: dr. Vošnjaka. V resoru zunanjega ministra je zavladalo prepričanje, da se morejo diplomati roditi samo v Beogradu. Uveden je sistem, da se prečanskim kandidatom pri izpitih onemogoča vsak uspeh. »Obzor« je pisal o gospodarski anketi in omenil izrek nekega konzula, ki je dejal, da si je treba že končno iz glave izbiti misel, da bi konzuli mogli pospeševati trgovino med državami. — Govornik še na splošno kritizira diplomacijo in pravi slednjič, da pripada že tradiciji Hr-vatske seljačke stranke in sedaj Seljačko-demokratške koalicije, če dvigne glas za vzpostavo diplomatskih odnošajev z Rusijo, kajti režim ruskega naroda je postranska stvar. Ko sta trpeli Hercegovina in Dalmacija, je bil ruski Rdeči križ prvi, ki je poslal podporo. -Naše življen-sko vprašanje je obnovitev odnošajev z Rusijo. Če bi imeli z Rusijo nonmalne od- smešnosti, ko piše, da je bil trajen opomin in slaba vest grehov nasprotnikov. Novo življenje hoče slovenski narod. Do novega življenja pa se pride le po novi poti, ko so pokopani predsodki, od katerih je eden največjih gotovo ta, da je liberalec nekaj boljšega že zato, ker je liberalec. Složno delo je rešitev za Slovence, a tudi složen boj proti onim, ki ovirajo to delo. Kdor pa hoče z liberalstvom ln kle-rikalstvom deliti Slovence, ta ovira to delo ta zato ni dr. Žerjav v slovenski fronti, pa naj piše tudi z veliiko začetnico j o slovenstvu. nošaje, bi trgovinski promet z njo znašal preko 100 milijonov dinarjev. Kot govornik je sledil nato Joca Jovanovič, ki se je bavil z našim mednarodnim položajem in z našimi zastopniki v drugih državah. Tam prevladuje favoriti-zem in strankarstvo. Od 40 poslanikov in konzulov jih je komaj 6 ali 7, ki so na mestu. Če pride do resnejših zaplet-Ijajev, po ei£gešmweniatxeniatxeniatx ljajev, potem se šele vidi, kakšna nam je diplomacija. Tipični zato so dogodki v Albaniji. Malo je manjkalo, da ni prišlo do vojne, vendar pa ni nikogar zabolela glava, temveč se je mislilo samo na napredovanje in na veliko plačo. Diplomatska služba stane okrog 40 milijonov samo na osebnih izdatkih. Za tem pa je povzel besedo zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Najprvo se je dotaknil zahteve, ki je bila stavljena glede ustanovitve odbora za zunanje zadeve. Treba je, da se razumemo. To naj bi bil — po pojmovanju dr. Marinkoviča — odbor, pred katerim bi se dala poslancu prilika, da bi bili češče obveščeni o zunanjih zadevah. Sprejeti bi mogel, pravi minister, samo tak odbor, kakor si ga zamišljam sam. O tem pa bom obširneje govoril, kadar pride tu vprašanje na dnevni red. Kar se tiče očitkov proti osebju zunanjega ministrstva, se da kritizirati to, da so po večini Srbijanci v diplomatski službi. Toda imeli ste štiri leta na položaju zunanjega ministra prečana. (Medklici: Kdo je to? — Dr. Ninčič! — Ga ni v dvorani. — Po čem je on pre-čan? vpraša Pribičevič.) Marinkovič: Ne bodite smešni in ne govorite poslancem budalosti! Na položaju poslanikov sta v vsem dva politika, to sta dr. Smodlaka in Ba-lugžič. Vsi drugi so prišli na svoja mesta po diplomatski karieri. Političnih ljudi ni lahko puščati na taka mesta. D vem prečanom sem ponujal jako visoke položaje, pa sta jih oba odklonila. Verjamem, da bi dobil tudi 50 preča-nov, ki bi pristali na to, da zavzamejo taka mesta, toda jih ne morem vzeti, ker sem jaz odgovoren za tisto, kar sem napravil v 10 mesecih. Dosedaj nisem mnogo spreminjal, kajti če koga umaknem s kakega položaja, potem moram tja postaviti kakega drugega, ki bo boljši od prvega. Mi nimamo od Triglava pa do Gjevgjelije dovolj ljudi za te položaje. (Medklici: Račič! — Črna gora jih ima najmanj 10. Smeh v dvorani.) Ko sem hotel predlagati, da se upokoji An-tonijevič, nisem mogel dobiti zanj /.a-mene. — Ko sem bil za časa Davidobičeve vlade zunanji minister, sem vzel v ministrstvo dva odlična prečana. T^-da ko sem odšel z vlade, sta bila tudi ta dva zamenjena, in sicer od vlade, v kateri je bil Svetozar Priibčevič. (Pribičevič: Katera prečana sta bila to?) Marinkovič: Svetiša in Sibe Miličič. Onadva sta bila vržena ven... Ko sem sedaj zopet prišel v zunanje ministrstvo, sem moral misliti, da sem napravil kako napako. Zato sem oprezno nastopal. Poverljivih kreditov 6i nisem izmislil jaz. Taki krediti so v vseh državah. Letos sem zahteval povišanje špecija'-nih kreditov, pa povišanje nisem dobil. Pribičevič je v letu 1924-1925 glasoval za dispozicijske fonde brez špecijalnih kreditov, ki so znašali 44 milijonov dinarjev. Jaz zahtevam samo 19 milijonov dinarjev. Nekdo je omenjal, da kaže Mala antanta premalo aktivnosti. Jaz ne vidim, v čem bd se to opazilo. Mala antanta ne vodi nobene politike pustolovstva ali pre-| stiža. Često se omenja pot dr. Korošca v Sofijo. Skrajni čas je, da to stvar razčistimo. Dr. Korošec je šel v Sofijo z mojim znanjem. On je kot šef stranke, ki je v vladi, prej vprašal zunanjega ministra in mu povedal, zakaj gre v Sofijo. Glede odnošajev z Grčijo in glede potovanja g. Mihalokopulosa v Rim je treba reči, da je očividno, da se Grčija trudi, ustvariti čimboljše odnošaje z Italijo. Ne vidim, zakaj ne bi mogel biti kdo naš prijatelj in prijatelj Italije. Ni res, da bi bila Italija sodnik med nami in Albanijo. Glede konkordata stojim na staliž&fc da ga je treba skleniti, in sicer ne glede na to, ali so ga sklenile tudi ČeškoslofVS-ška, Francija ali druge države. Tuj kapital je treba privesti v našo državo, toda tuji kapitalisti so nasproti nam zelo oprezni. Konvencija z Ruanunijo glede šol bo prav neprijetna stvar. Sklenjene so bile z zavezniško pogodbo leta 1921. Ko je bila že dotična odredba sprejeta v zavezniško pogodbo, jo je bilo seveda treba izvesti. Morebiti bi do vsega tega ne bilo prišlo, če bi mi ne hili pošiljali v rumun-ske šole učitelje, ki niso znali rumunaifo. Z ruskim narodom lahko gojimo direktne odnošaje. Tu pa ne gre za vprafia-nje političnih odnošajev, ki se vzdržujejo med državami. Mene se ne tiče nič, Wi hoče naša akademija znanosti dopisovati z rusko. Gre pa za vzpostavo diplom a44ž-nih odnošajev. Predlagal sem, da sklenemo pogodbo. Temu nasproti se nam Je predlagalo, da pričnemo najprej s trgovsko misijo. Ker pa so za nas mnogo v DNEVNIK« 3. januarja 1928. Štev. 2. O dohodnini. Posebnost aJovenskih strankarski.. ,.;»v je, da ].režirajo tudi najvažnejša vj r L.anja. j Jako smo pred kratkim eilali v gotovem i - j aopisju silne slavospeve o velik neki#: 'lugi seljačke demokracije, da bo dotednte • d- j pravi ena, nikakor po ne. morem, d ž .ed stvarne razprave o predn s;:h te . dj rav. Zdi se nam, da se gospodje udaja.o naivni -misli, da bo Slovenija po odpravi do ednine tudi plačevala toliko manj davka, kolikor je dosedaj znašala dohodnina. Skratka, da p imeni odprava do -ednine že isi sigurno znižmje davkov. To mnenje pa je neverjetna zmota in samo žeiime, da ga ne bo Slovenija še krvavo obžalovala. Izkušnja narnroe uči, da je sicer pr v migeče, da je kak davek odpravljen, toda vedno pride na n/egovo mesto drug in če večji davek. Dovolj je vzrokov za bojazen, da se bo to zlasti zgodilo po odpravi dohodnine. Divna je namreč soglasm st, v kateri so tako radikali ko demokrati bili za odpravo dohodnino. Kar tekmovali so med seboj, kdo bo bolj odločno nastopil proti dohidnini v tej točki je bil ves bogati Beograd solidaren. Pa ni čuda. Samo pomislite, kako bi bilo, da bi moral tudi bogati Beograd plačevati dohodnino. Kakšne milijone bi lahko dobila država, če bi morali beograjski b -gataši plačevati progresivno dohodnino. Taki milijoni hi prišli skupaj, da ne bi bilo treba prav nič reducirati in še bi bilo dovolj denarja v državni blagajni. Toda bogati Beograjčani ne -mislim plačevati dol ednine in zato bo ta od-polnoma odpravljena, da bo za večno {»kopana nevarnost, da bi prišel kdaj kdo na mi- sel, raztegniti progresivno dohodnino tudi na b -gad j.e grad. i\e, a je varen pred davkarijo in zato bodo . višani drugi davki. In i eograd, ki je ; divnu neursc nsko pljačua srbske- ga in sreijanskega .-met , oo tudi sedaj pezo n 'vi dav.: v prevalil na tega kn eta. Ta pa je od -deruških i bres i že tako izropan, da ne u d : nngie douiti d. včne oolas i od njega mn denarja in posledica bo, da ga bo-d i sd iskat k nam, kjer se kot znano, da izterjati vse. In n ve davčne stopnje so tako lepo sred-' stvr, da se naprtijo p.recanskim krnčem novi davki. Malo bolj povišati je samo treba e • vi.e n SL avenija uo dala ves denar, ki ga je sedaj dala v c-bliki dohodnine, zraven pa še tisto, česar ne bodo dali srbijanski kraji in česar predvsem ne bo dal bogati Beo-gr -d. ( d vse države se steka denar v Beograd, a iz Beograda ne pride nič, ker bogati Beograd vi- da. Vseeno, če določa ustava progresivno obdačenje, vseeno, če omagujejo drugi kraji že pod davčno preobremenitvijo, b: gati Beograd samo sprejema denar in bo še nadalje rešen pred davkom, ki bi ga moral plačevati. Odpravili bomo dohodnino, mesto me pa dobili druge davke in še v večji meri, pri tem pa bodo že oklestene proračunske postavke za Slovenijo. Deficit na dve strani, izguba na vsej črti. A kljub temu se najdejo pri nas ljudje, ki hvalijo in v nebesa povzdigujejo tiste, ki so odpravljali dohodnino. Ali bo res postala pesem o cekinu, ki se v zrak vržen v govno izpremeni, slovenski zakon? na. Ne gre vendar, da bi se pravilno izglasovani s.depi spreminjali. Gospodje, ta nesim-pa.ina gesta spominja na despotizem. Na ta način postane cela stvar komedija in eni gospodje, ki take reči propagirajo ter jih spravljajo pred plenum, se s tem postavijo sami kt«. voditelji te komedije; kar pa za nji ov odličen položaj, ki ga zavzemajo, ni posebna korist in čase. V upravni edber Mestne hranilnice sta bila od gosp. stranke izvoljena gg. Edmund Kocbek in B rane Šumi, v vodovodni odbor g. Miro i etrliin, za pregledovalca računov pa g. Rudolf Jeglič. V odoor dijaške kuhinje je bil dalje izved en g. Emund Kccoek. Nato je sledilo čitanje revizijskega po-ročiia oblastnega odbora v Ljubljani. Litanije so bile precej dolge, a dobre. Na večino je napravilo to poročilo precej mučen in porazen vtis, ne pa na opozicijo, kakor je pomotoma napisal »Jut rov« poročevalec. D c1.-: a z temu je vendar obupen obrambni zagovor g. župana, ki je hotel in skušal na vse mogoče načine omiliti in omalovaževati to revizijsko poročilo; pa so kljub temu vsa njegova izvajanja vedno izzvenela v refren, če bo pa hotel oblastni odbor, da se bo drugače gospodarilo, pa se bo! To Vaše priznanje je dragoceno! Večina pač nima povoda uuumfirati! Na dnevnem redu je bilo samo čitanje dopisa oblastnega odbora in revizijskega poročila. Debate o obeh se je pa večina izognila in si s tem prihranila nadalj-no blamažo. Politične vesti. Briand o evropski politiki v novem letu. Francoski zunanji minister Briand je sprejel tuje novinarje in jim v daljšem razgovoru razložil smernice svoje politike v novem letu. Med drugim je dejal: Moja največja želja za novo leto je, da bo ohranjen mir, ki sloni na pravičnosti in spoštovan u obstoječih dogovorov. Predvsem pa Selim, da bo dozorelo veliko delo zbližanja narodov pod egido Zveze narodov. To velja zlasti za politiko francosko - nemškega zbližanja, ki sva jo inavgurirala s Stresemannom In ki bo v letu 1928 kffnsekventno nadaljevana. Vsled te politike sem bil večkrat napaden ia zaradi Locarna so me skušali vreči. Ti, ki so to delali, niso razumeli javnega mnenja Francije. Še manj pa so znali pokazati boljše metode. Pri najboljši volji ne morem razumeti, da bi bila politika izolacije in rekordnega oboroževanja za Francijo dobra. Taka politika mora privesti do vone. Lahko ! je vojno povzročiti, toda težje je, vojno preprečiti. Jaz pa jo hočem preprečiti. Ali naj . Francija in Nemčija po vojni, v kateri sta I obe državi izkrvaveli, zopet prično vojno, ker j nista s p: sobni sporazumeti se? Ne in ne! Za j politiko, ki jo danes vodim, sem položil prvi i kamen že 1. 1921, nato pa sta jo Herriot in Patnleve uspešno nadaljevala, » Locarno. Nemčija je velika država in nemogoče je narod od preko 60 milijonov kratkemalo prezreti. Za zmagovalca je edino mogoča in do- i bra politika pridobiti premaganca za prijate- oKO 1,030.000 mož, leta 1927 je štela samo še 755.COO mož. To pomeni redukcijo 23 odstotkov. Z uvedbo enoletne vojaške službe pa bo to število naraslo na 45 odstotkov. Upam, da bo tudi v drugih državah razoreževanje v isti meri napredovalo. Opustitev vsakega orožja je nezmisel. Ni zadosti, če kako sedišče izreče sodbo, mora biti tu tudi žandarmerija, ki zasigura izvršitev sodbe. Razmerje do Italije. Ne manjka spornih kali v današnji Evropi. Dolžnost evropskih državnikov je zato, da se vedno znova dogovarjajo in da pogoste mreže mednarodnih dogovorov pod egido Zveze narodov. Na vprašanje novinarja, če ni francosko jugoslovanski dogovor povzročil v Italiji preveliko reakcijo, je odgovoril Briand: »Francosko - jugoslovanski dogovor? Ali se je morda kdo v Franciji razburjal, ko je sklenila Italija, dogovor z Rumunijo in Madjar-sko? Bilo je prvotno določeno, da tudi Italija podpiše ta dogovor in Italija sama je dala inicijativo za ta trojni dogovor. Ce sedaj ni pristopila Italija k temu dogovoru, ni to krivda ne Francije in ne Jugoslavi e. Albansko vprašanje nikakor ni novo. Teritorialna integriteta Albanije in njena politična neodvisnost sta zajamčeni z mednarodnimi dogovori. Gre le za to, najti za vse interesente zadovoljujočo rešitev. Odnošaji med Francijo in Italijo nikakor niso tako napeti, kakor nekateri radi govo- UTft IX) lil liha. pnuvuiu Uicui«gauua tjil _ V-v. r ’ . 1 • • • . • 1. lia. To politiko mora voditi Francija ne samo re. Z Rimom smo v stalni izmenjavi misli *■ .. . < . r i’ Aia irofth trnnn S.a« i i flrŽflVl. zaradi sebe, temveč zavoljo vsega sveta. Če je potreben 5e kak argument za to politiko, potem bi moral spomniti na besede Clčmen-caau-a: »Če ne bo garancijski pakt, ki je r.ujno dopolnilo Versajskega dogovora ratificiran od Anglije in Amerike, potem ni ves dogovor nič vreden.« Niti Angiija niti Amerika nista ga ratificirale. Posledica tega je bila, da. ni imela Francija v slučaju nemškega napada nobenega jamstva na Renu. Velika prednost Locarna je zato očevidna, ker v oO kilometrov globokem pasu je Renska meja zajamčena od Anglije, Nemčije, Italije in Belgije. Že sam iprehod oborožene čete skozi demilitarizirano ozemlje mora spraviti v tok vos locamski mehanizem. Renski problem trenutno ni aktuelen m vato ni treba o njem govoriti. - Verujem in računam z gotovostjo, da bo še letos sklenjen med Ameriko in Francijo dogovor, po katerem bo vsaka vojna protizakonita. Ta dogovor bo s pristopom drugih težav znatno razširjen. Razoroževanje. Litvinov je odkril trditev, da bo vsaka vojna nemogoča, če narodi vse svojo orožje uničijo. Podobno bi se moglo reči: Zaprimo kaznilnice in zločini se bodo nehali. S tem pa nočem reči, da bi bil jaz proti razorožitvi. Nasprotno'bil sem vedno borec te misli. In raz-tarožitev se v Franciji tudi dejansko izvaja. Leta 1914 je štola vsa francoska armada z mornarico, žandarmerijo in kolonialno voj- vseh vprašanjih, ki zadenejo obe državi. Glede sestanka z Mussolinijem je izjavil Briand, da bi bil se veselil, če bi se osebno sestal z Mussolinijem. Ne udaja se rad pro-' rokovanjem, vendar pa more reči, da bo pri-j šlo med Italijo in Francijo do sporazuma. Balkanski Lucarno. 1 Mnenja sem, da je treba za varnost na Bal-' kanu najti podobno rešitev, kakor je bil v Locamu najdena za druge meje. Ta balkanski Locarno bi moral biti v ozki zvezi s paktom o nenaipadu, kakor ga je predlagala sovjetska vlada in o katerem se bodo pričela I pogajanja, kakor hitro nastopi svoje novo me-' sto ruski veleposlanik Dovgalevslri. Sploh je najboljše jamstvo za mir, če skle- I riejo tudi druge države po vzoru francosko-i jugoslovanskega pakta mednarodne dogovore m jih potem zaregistrirajo pri Zvezi narodov. Razširjenje teh dogovorov na vse narode bi bilo najboljše sredstvo za tpreprečenje vojn. Velesile, zlasti Francija, Anglica, Nemčija in Italija, bi morale na vse načine skušati čim te.lj izdelali mrežo takih dogovorov, kajti od skupne akcije odvisi v prvi vrsti bodočnost Zveze narodv in pa vprašanje svetovnega miru. Glede priključitvenega vprašanja Avstrije k Nemčiji se je omejil Briand na ugotovietv, da je bila za Francijo v vsakem oziru zadovoljiva izjava, ki jo je o tej stvari dal Stre-semann ob priliki svojega zadnjega bivanja na Dunaju. V četrtek, dne 29. 12. se je vršila seja krapjakoga občinskega odbora, ki je dosegla •glede trajanja gotovo rekord; trajala je namreč od 18. če® 21. Dnevni red je bil zelo ži-Atren. Po .prečiianju zapisnika obč. prorač. seje z dne 16. novembra, ugotovi dr. Siler, da je zapisnik v nekaterih točkah netočen in pomanjkljiv, ter zahteva naj se te napake popravijo. Po naznanilu županstva in čitanju okrožnice obl. odbora glede sestave proračuna je prišlo na vrsto poročilo finančnega oftodka. v. . Kako čuvajo člani vladne večine nad pravilno izvršitvijo sklepov, ki so bili na iprorač. »fjji pravomočao sprejeti, kaže v dovolj jasni M karakteristični luči tale dogodek. V prora--m»ki aeji a dne 16. novembra se je sklenilo, d* mestna dbč. razpiše službo mestnega veterinarja, ki naj bi bil obenem tudi tržni nad--eroik z mesečno plačo 1500 Din. Tak je bil Iz Kranja. torej Sklep plenuma. A kaj se naši gospodje brigajo za to. Oni gredo preko takih sklepov. Občinsko starešinstvo je spremenilo svojevoljno ta sklep tako, da mestna obč. razpiše mesto živinozdravnika samo kot nadzorstvenega organa mestne klavnice, z mesečno plačo 1500 Din. Ni torej res kar piše jutrov poročevalec v svojem poročilu, da bi pomenil mestni živnozdravnik za občinske finance večje breme kakor pa nadzornik mestne klavnice. Ravno nasprotno pa je res, da bi mestni živinoedravnik za isto plačo poleg nadzorstva mestne klavnice opravljal pri mestu še dru-: ge v njegovo stroko spadajoče posle. To spremembo sklepa pa so gospodje od večine podpirali z raznimi naivnimi motivacijami, ki seveda nikakor ne drže, Vi, ki se vedno ponašate s svojo taktnostjo in lojalnostjo, kje je sedaj tolikokrat izražena lojalnost? Mi ima mo večino, mi lahko vse spremenimo! To je menda vaše geslo! Ali stvar ni tako enostav- — Redukcije. Zopet so na dnevnem redu redukcije in zopet se reducira po istem nesrečnem kopitu ko vsa leta {»preje. Kar kratkumalo zadoni povelje, da mora ta in ta direkcija zmanjšati število svojega uredništva za lotiivo in turno procentov in prav nič se ne gleda na to, če je to izvedljivo ali ne, če je to prav ali ne. ta da bi bita samo ta napaka. Reducira se vedno pri istih stvareh in zapravlja se še naprej pri drugin s.vareh. Ministrstva, ki so najdražja in kjer so re-duncije prav lahko mogoče, ta ministrstva ostanejo nedotatoijena, kjer pa ie naj disi po prosvti.i, gospodarstvih in kulturnih institucijah pa poje neusmiljeno bič redukcije. Naj izvedemo tudi sto reduacij vsa k o leto, bodo vendarie ostali nedotaknjena vsa mesta, ki ! jih tako po krivici zavzema cenjena porodi-: ca in id niso drugo ko neprikrito plaokanje države. In čeprav vemo prav vsi, tudi najbolj slepi pristaši poredice, da imamo ministrstev mnogo preveč, zlasti še, ker imamo tako maio duoriu ministrov, bo vendar ostalo število ministrstev še neizpremenjeno in za-kousuvi nacri o centralni upravi no ostal še vedno nerešen. — Ko vse to konstatiramo, : pa moramo tudi konstatirati, da prav nikjer ne vidimo niti sence sledu, kan ega resnega dela, da se vse to zlo odpravi. Vse govore-nje opozicije je tako, da ne more privesti do resne reforme. Kadar kdo sam preveč kaže svoje namene, se ne sme čuditi, če tudi drugi ni stvaren. Tako ne preostane nič drugega, i ko da upamo v silo življenja, ki tudi dejan- • sko odpravlja že največja zia. Življenje polagoma odkriva vse napake s tako silo, da morajo te prenehati. Samo žal, da je to silno počasen proces in da vedno bolj zaostajamo v tekmi za drugimi narodi. Lravilno je dejal dr. l itamic v svojem novoletnem članku, da je treoa reformo pričeti pri seoi in da je vsa kriza v osebnih vzrokin. Kadar bo opozicija ta nauk upoštevala, bo prišla tudi njena ura, preje -pa ne. In kadar bomo vsi to upoštevali, potem bo tudi skokoma dosežen napredek. In ne prej! — Proračun zunanjega ministra pred finančnim odborom. Včeraj je pričel finančni odbor z razpravo o proračunu zunanjega ministra. Kot prvi je govoril zunanji minister dr. Marinkovič, ki je na kratko pojasnil posamezne postavke v proračunu. Ker se je kurz povečal, so tudi izdtaki zunanjega ministrstva večji. Dr. Marinkovič je nato javil, da bodo I letos ustanovljeni trije novi konzulati in sicer v Haagu, Buenos Airesu in Tokiju. (Zakaj tudi ne v Avstraliji ,kjer je vedno več naših izseljencev? Op. uredn.) Ko je opozicija vprašala, zakaj tudi ne v Rusiji, je izjavil dr. Marinkovič, da se že misli na ustanovitev poslaništva v Moskvi in da misli tudi vlada ua na tc. — Po dr. Marinkoviču je govoril Sv. Pribičevič. Grajal je, ker ni podal dr. dr. Marinkovič nobenega ekspozeja o naši zunanji politiki. Zahteval je dalje ustanovitev parlamentarnega zunanjega odbora, ki 90 ga tudi demokrati zahtevali, ko so bili v opoziciji. ■Nato je ostro govoril proti temu, da so v zunanjem ministru nastavljeni skoraj izključno samo Srbijanci. Sploh je vsa naša diplomacija v rokah par beograjskih familij. — Kakor je bil ta očitek g. Prihičeviča utemeljen, tako pa je napravil samo ta efekt, kakor so ga napravili slični očitki, ko je bil še Pribičevič v vladi, namreč nobenega. Vse pač ve, tla je tako in da še dolgo ni prišel oni čas, ko bi razne beograjske familije izgubile svoj upliv na diiplomalične službe. Kakor je to žalostno, toda tako je. — 0 bližnjem volivnem boju v Nemčiji, je dejal sedanji predsednik parlamenta, soc. demokrat Loebe, da upa na zmago levice. Rav-notako upa, da bo levica zmagata tudi v Franciji, Angliji in na Poljskem in da bodo razsodni elementi zmagali v Ameriki. Tudi desničarske stranke priznavajo, da pomeni zmaga Brianda in Caillaux-a napredek pacifističnega imišVenja v Franciji in da bi pomenila zmaga liberalcev in delavske stranke v Angliji velik korak k paminjenju ne samo Evrope, temveč sveta. Ta zmaga bi tudi zbližala oba, danes tako nasprotna si talbora v Avstriji. Jasne levičarske večine v glavnih parlamentih bodo premagale takoimenovano krizo parlamentarizma ah vsaj odstranile velik del vzrokov ie krize. Glaven vzrok leži sicer v vedno večjem krogu volivnih upravičencev in v vedno večjem upihni države na gospodarstvo, socialno politiko in vse panoge. Zato je ,potrebna prilagoditev formalnih ustav na naloge držav. Pri tem pa mora biti na vsak način ohranjena demokracija. Kjer ni te, tam vlada nasilje. V komunistični Rusiji prav tako ko v fašastevski Italiji, v vojaški Španiji enako ko v nekaterih balkanskih državah, morejo abs ati vladajoči režimi le s popolno brezpravn -.st j c opozicije. Dem okracija pa priteguje opozicijo i: sodelovanju in zainteresira tako ves nared za državo in njene ustanove. Kljub vsem svojim neuspehom je demokracija višja in sodobnejša oblika političnega življenja. = Boj za cerkveno pomoč pri volitvah na Poljskem. Glavni nasprotniki Lilsudskega so nr.cionnlnP demokrati, ki uživajo precejšnjo podporo cerkve. Lilsudski je zatel zato približevati se cerkvi, da pridobi njen upliv za sebe. Deloma se mu je to tudi že posrečilo. Tako je na primer duhovščina v Gornji Šte-ziii nastopila preti Korfantiju, ki je eden največjih nasprotnikov Lilsudskega. Ni pa to edini uspeh i ilsudskega. Tako se splošno smatra, da je pot novo imenovanega poljskega kardinala Houla v Rim v ozki zvezi z volitvami. Splošno se sodi, da bo cerkev odkrito stopila na Lilsudskega plat, ko se povrne Hondi iz Rima. To tem bolj, ker 'e znano, da je Lilsudski v zelo dobrih odnošajih s papežem, in sicer še iz časov, ko je bil sedanji papež samo še nuncij v Varšavi. Ko je bil Lilsudski v Ženevi, so uporabili desničarski krogi ta trenutek za objavo pastirskega pisma, v katerem se trdi, da bo vsak katoličan grešil, če ne bo volil cerkvi prijazno stranko, to je nacionalne demokrate. Lilsudski je odgovoril na to z oklicem visokega poljskega plemstva, sedaj pa skuša pridobiti za sebe še cerkev. In po najnovejših vesteh se mu bo to tudi posrečilo. = Zmaga (angeolina. Po 79 dnevni oblegi so čete maršala Čangcolina zasedle mesto Sučan, ki leži 60 milj južno od Lekinga. Poveljujoči general posadke v Sučanu se je udal, da je rešil mesto pred grozečo smrtjo od lakote. Pogoji predaje so bili lahki in je morala oblegana posadka samo položiti orožje in se zavezati, da ne bo več sodelovala v kitajski državljanski vojni. Vendar pa je posadka dosegla svoj cilj, ker je z brambo Sučana zadržala pohod tangcolinovili čet na jug za tako dolgo, da se je mogla Šanži - armada, kateri je pripadala, pravočasno umaknili v" gore in se tako rešiti pred popolnim porazom. = Nova odkritja o vojni krivdi. Francoski zgodovinar Vermeil in bivši francoski veleposlanik v Parizu Jules Cambcn sta izdala knjigo o vojni krivdi. Knjiga je pisana čisto znanstveno in se odlikuje po svoji vestnosti in objektivnosti. Glavna krivda za vojno leži po mnenju obeh avtorjev v aneksiji B sne in Hercegovine ter v dejstvu, da :e Nemčija odbila vse predloge, da bi mednarodna konferenca 1. 1914 rešila sporna vprašanja. ,Beth-mann - Holhveg je na vsak način spoznal si-utacijo in se je tudi nekaj časa obotovaljal, ni se pa znal upreti Viljemu in generalnemu štabu. Gotovo pa je tudi to, da Nemčija ne hi pričela z vojno, če bi Anglija takoj povedala, da {»seže aktivno v vojno na strani zaveznikov. Vermeil je mnenja, da je moralo priti do vojne tudi' vsled sitema, ki ga je zapustil Bismarck svojim zaveznikom. Zato napoveduje Vermeil delo o Bismarckovi politiki. Svoja izvajanja podkrepljuje Vermeil s številnimi dokumenti iz nemškega zunanjega ministrstva. Kratke vesti. Čehoslovaški modus vivendi z Vatikanom bo v kratkem objavljen in obsega 7 točk. Glede oprostitve duhovnikov od vojaške službe nima nobene določbe in varuje v polnem obsegu suverenost države. Angleška Narodna banka bo sredi januarja znižala obrestno mero od 4 in pol na 4 odstotke. V kantonskih nemirih je bilo ipo uradnem sporočilu usmrčenih 2500 kitajskih in 20 ruskih komunistov. Na Kcrsiki so se uprli vojaki kazenske kompanije. Francoske oblasti so poslale proti upornikom 173. infanterijski polk. Avstrija se pogaja z velesilami za obnovitveno posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. Amerika je pripravljena dali 60 milijonov. Maršal Feng je poslal 50.000 mož iproti vojski generala Čangcolina. Pričakujejo, da ipri-de v kratkem do baja. Macdonald je na shodu delavske stranke v svojem rojstnem kraju Lossiemouth izjavil, da bodo konservativci na prihodnjih volitvah propadli in da bo zmagala delavska stranka, ki zato zahteva čimprejšnje volitve. RADI0F0NIJA. V nedeljo zvečer je ljubljanska tvrdka Franc Bar prijetno presenetila Ljubljančane z lepim radio-koncertom. Potom orjaškega zvočnika je predvajala na Mestni trg opereto »Poljska kri«, ki se je istočasno pela v ljubljanskem opernem gledališču. Posebno lepo je bilo slišati glas gospe Loličeve. Pred prostori tvrdke Bar na Mestnem trgu se je zbrala precejšnja množica ljudi, ki je občudovala precizno in jasno podajanje glasov. Koncert je pridobil radiofoniji nove prijatelje. Z ozirom na ta uspel koncert si je ogledal trgovino g. Franca Bar član našega uredništva in se prepričal o bogati zalogi tudi najbolj modernih radio-aparatov in sestavnih delov za najrazličnejše aparate. Presenetljivo je, da eo z ozirom na visoko carino cene aparatov celo- nižje ko v inozemstvu. To tem rajo konstatiramo z ozirom na včerajšnji članek našega dunajskega dopisnika g. A. G., ki je proti konem članka zašel da-leko predaleč, ker njegove trditve glede nerealnosti in nepopolnosti naših domačih ra-dio-tvrdk absolutno ne drže. Mogoče, da je g. A. G. mislil na kako tvrdko tam na jugu, toda na ljubljanske pač ni mogel niti smol misliti, kakor smo »e prepričali pri obisku tvrdke Frane Bar. Štev. 2. < UDEŽI SE ŠE G C DE. •Za n vj le.o je napisal dr. Žerjav lep, prav res silno lep uvodnik, ki je tem lepši, ker se v nem ogreva za slovenstvo — dr. Ži'rj:u\ ra ne za navadno slovenstvo, tem-vt-5 /.a Si. venstvo z veliko z. če.aico. T 'v) se vedno bolj izkazuje, da ni bolj dosledne poli.ike, kakor je ona dr. Žerjava. Bogzna, kaj bi dejal dr. Žerjav, če bi kak ur ;i. . za časa in.egralnega jugcslovenstva, ko je bilo poznano samo še sl-ovenačko pleme, napisal slovenstvo z veliko začetnico! ČUVAJMO STARINE! BODIMO OPREZNI PRED SLEPARJI! Spomeniški konservator za mariborsko in ljubljaisko .oblast je prišel na sled obsežno zasnovani sleparski akciji, katere cilj je iz-v*tn a'.i na p„ .;lagi ponarejenih priporočil .škofijskih oriinarijatov in drugih oblasiev po deželi, posebno p*) podružnicah različne stare predmete pod pretvezo, da se zbirajo za revne katoliške cerkve v Bosni. Sleparji kategorično izjavljajo, da delajo po nalogu cerkveni ’ oblasti in se jim je, kolikor se more sklepati po dosedanjih poročilih, posrečilo naravnost izropati celo veliko Jaro v ljubljanski oblasti. Za odnešene predmete so plačevali tudi malenkosyjskega ordinarijata neveljavne in kaz-njive. Dovoljenje se daje samo z vednostjo župni uradov in je vsako dovoljenje za prevzem kakega cerkvenega predmeta, o katerem bi ne bilo prej obveščeno pred-stojnižtvu cerkve, smatrati za neveljavno. Vsakega ki bi po drugi poti skušal kaj si prisvoiii je smatrati za sleparja in je umestno, da se nanj opozori orožniška postaja. — Nove uradne ure za privatne stranke v m?” t • tvu za socialno politiko. Minister za s cialno politiko je odredil, da se v mini- .strstvu z' socialno politiko privatne stranke ne smejo sprejemati pred 10. uro dopoldne. — Zahvala nemških oficirjev dubrovniškemu zdravniku. Zveza oficirjev nekdanjega cesarskega infanterijskega polka Mark-graf Ludvvig Wilhelm v Karlsruhe, kateremu je pripadal upokojeni generalni major v. Weiss, ki je, kot smo poročali, pred par tedni v Dubrovniku pri kopanju utonil, je poslala dubrovniškemu zdravniku dr. Mar-tezzini-ju dopis, v katerem se mu za njegovo požrtvovalnost in nesebično pomoč iskreno zahvaljuje. Dr. Matezzini je pohitel generalu Weissu prvi v čolnu na pomoč. Bil je v nevarnosti, da postane vsak hip žrtev valov. — Odmev protižidovskih izgredov med jugoslovenskimi židi. V Beogradu se je vršila te dni konferenca rabincev. Na konferenci je bilo med drugim sklenjeno, da naj se vrše danes, dne 3. januarja, na dan, ki je posvečen itak že spominu na razdejanje Jeruzalema, po vseh židovskih templjih Jugoslavije v spomin na pustošenja, ki so jih zagrešili rumunski dijaki po židovskih lempljih v Rumuniji, žalne službe božje. — >Privatni nameStenik«. S 1. januarjem 1. 1. je pričel v Vel. Bečkereku izdajati oblastni organ »Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije za Vojvodino« »Privatni name-štenik«. Prva številka obsega 12. strani. Odlikuje se po pestri vsebni in okusni opremi, članki so pisani v srbskem, nemškem in ma-djarskem jeziku. — Iz poštne službe. Imenovani so: za pogodbenega poštarja M. Caf pri pošli Sv. Barbara pri Mariboru, za dnevniča,rja J. Kukar v Ljubljani 1 in Albina Pehani pri tehnični aokciri v Ljubljani. — Premeščeni so pb. ur.: L- šoti iz Hrastnika v Laško, R. Knapič iz Celja v Hrastnik, Pavlina Milavec iz Rakeika v Novo vas p. Rakeku, P. Valant iz Nove vasi pri Rakeku v Krško, M. Korošec iz Ljubljane T Zagorje °b Savi, v Ljubljano pa: M. Petrič iz Krškega. G. Meser iz St. Vida nad Ljubljano in A. Korenini iz Cerknice. — Strokovno rapit e za pb. ur. II. kat. so v'Zngrebu položili: A. Jurjavčič, A. Vončina, I. Radič in L. Turk, vsi iz Ljubljane. — Iz davčne službe. Arhivski uradnik v Murski Soboti Alojzij Vereš je imenovan za davčnega pripravnika. — Namesto venca na krsto umrlemu g. I. Lederhasu je darovala rodbina Leskovec 100 Din Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova ul. 12. Za ta plemeniti dar se kar najlepše v imenu društva zahvaljuje društveni predsednik. — Redna telefonska zveza med Anglijo, Češkoslovaško in Madjarsko. Včeraj je bila otvorjena redna telefonska zveza med Anglijo, češkoslovaško in Madjarsko. Telefonska služba bo omejena za sedaj na London, Prago in Budimpešto. — Mednarodna novinarska razstava v Kttl-nu. Kot poročajo iz Pariza, sta sprejela francoski ministrski predsednik Poincarč in francoski zunanji minister Briand častno predsednižtvo mednarodne novinarske razstav« v Kttlnu. — Železniški promet med severu« in srednjo Evropo ter orientom. S l. januarjem je stopila v veljavo novo tanila za direkten pot-niSkl in prt^afai ter ekspresni tovorni pro- »N A HODNI DNEVNIK< .« -vesti met med Švedsko, Poljsko, Nemčijo, Češkoslovaško, Avstrijo in Madjarsko na eni in bolgarsko Grško ter Orieinom Ln rumunskimi morskimi pristanišči preko Konstance na drugi strani. — - Protialkoholni krongres v Indiani. Te dni se je vršil v preslolici Indiane (Zedinjene države) mednarodni protialkoholni kongres. Na kongresu, ki se ga je udeležilo 3500 delegatov iz ..8 držav, jo bila zastopana tudi naša država, — Lovska nezgoda ministrskega predsednika. Kot poročajo iz Beograda, se je pripetila ministrskemu predsedniku predvčerajšnjim pri Vinkovcih lovska nezgoda. Mi-nis.rsKi predsednik je pri zasledovanju divje gosi padel :ter se poškodoval na hrbtenici, vslel česar bo moral ostati par dni doma. — Glad v Hercegovini. V raznih krajih Hercegovine je zavladala vsled snežni i zametov lakota. Oblastna skupščina v Mostarju je votirala v svrho preskrbe gladujočih kredit 500.000 Din. * - Ženska pred vojaškim sodiščem. Enoin- trideseti december bo zabeležen v analih beograjskega vojaškega sedišča kcit zanimiv dan. Ta dan se je namreč zagovarjala pred beograjskim vojaškim sodiščem, ki je, kot znano, ustanovljeno že pred deceniji, prva ženska. Mesto mrkega, po predpisih adjustira-nega oficirja je stopila pred oficirsko vojaško sodišče elegantno oblečena dama, gospodična doktor Stanislava Mekses, obtežena, da je zagrešila kot kontrabtualno nastavljeni vojaški zdravnik vojaške bolnice v Nišu sledeča dva delikta: 1. da je imenovala, kritikujoča neko njegovo odredbo, svojega predpostavljenega, majorja Vasiljeviča pred pričami »svinja jed-na« (svinja); 2. da je apostrofirala svojega predpostavljenega upravnika bolnice, Vasiljeviča, z besedami: *Gt«podkie, prišla sem vam povedat, da vas bom naznanila gospodu V':nemu ministru.« — 1 red sodiščem energična dama, feministka, ni nastopala baš »kora žno«. Tajila je in skušala je dokazati, da je bila psovka »svinja« namenjena katerikoli drugi osebi, samo majooju Vasiljeviču ne. Kar se tiče upravnika Vasiljeviča, je trdila, da mu je dejala samo: »Gospod upravnik, obveščam vas, da se br-m zoper vas službeno pritožila pri gospodu vojnem ministru.« Priče, o katerih je obtožena gospodična trdila, da govore proti njej iz strahu pred upravnikom, so jo pustile na cedilu. »Upravnik se je obnašal proti njen vedno nekolegijalno in ne-kavalirsko, šel je v svoji mržmji napram njej tako daleč, da je prepovedal svojemu podrejenemu osobju ž njo občevati, kot da bi bila kužna.« Ona pa misli, da je upravnik bolan, nervozen človek, sicer bi ne bil povzročal toliko nei^rilik niti njej, niti dragim«. — Po ganljivem pladoajeju njenega zagovornika je povzel besedo državni obtožitelj, ki je predlagal najostrejšo kazen. Obtežena gospodična doktorica mu je segla v besedo z zafrkacijo: >Lepo govorite!«, vendar pa vse ni nič zaleglo: Gospodična dr. Stanislava Mekses je bila obsojena na mesec dni zapora-. Odnesla bi bila pa še več, da ni upoštevalo sodišče njenega »hrabrega obnašanja v vojni«. Gospodična Mekses je bila namreč ves čas od leta 1912 dalje vojaški zdravnik. Ko je pisal po obsodbi njen zagovornik pritožbo, je izjavila gospodična Mekses, da se je med obravnavo le s težavo vzdržala, da ni izbruhnila v jok. Izjavila je, da je njena edina tolažba up, da višje vojaško sodišče sodbe ne bo potrdilo. — Larina usmrtila seljaka. Seljak Marka Morič v Sušnici v Hercegovini je šel te dni v bližnji gozd sekat drva. Pot ga je vodila preko strmega hriba. Snežni metež je bil tako močan, da Morič ni mogel več gledati tre je korakal z zaprtimi očrni. Medtem je pridrvela s hriba lavina ter Moriča zasula. Ko so ga izkopali, je bil mrtev. — Nov sleparski trik. Okoli cerkovnikov škofjeloških podružniških cerkva sta lazila te dni neznan moški in neznana ženska, ki sta trdila, da ju pošljia škofjeloški župnik nabirat po vseh podružnicah starinske cerkvene predmete. Na ta način sta izvabila od raznih cerkovnikov več cerkvenih anti-kvitet. Končno je prišla stvar orožnikom na ušesa — Ciganska nadloga ua Hrvatskemi. Iz Karlovca poročajo: Občinsko poglavarstvo v Netretiču je obvestilo okrajno oblast v Karlovcu, da je ciganska nadloga v tamkajšnji okolici vedno hujša. Cigani kradejo, kar jim pride pod roko. Pogosto pa se med seboj tudi stepejo. Ranjence je treba oddati v bolnico, stroške morajo pa plačevati občine. : Samo ena občina je morala plačati za lake pretepače že nad 80.000 Din bolniških stro- : škov. ! — Morilec Ane Biilim aretiran? V zvezi s sadističnim umorom delavke Ane Bohm v bližini Osijeka je bil te dni aretiran 18 letni dninar Gjuro Josip. Zoper dečka je bilo namreč v zadnjem času vloženih več ovadb, da je skušal na Guttmanovem polju posiliti več žensk ter eno od njih, ki ji je grozil s sekiro tudi res posilil. Ker je izvršil Gjuro Josip vse te čine v bližini mesta, kjer so našli na bestialen način umorjeno Ano BShm, preiskujejo oblasti, & tudi tega zločina ni izvršil mogoče on. — Volkovi ob poljsko-ruski meji. Kot poročajo iz Varšave, je zavzela vsled hudega mraza zadnjih dni ob poljsko-ruski meji volčja nadloga nevarne dimenzije. Volkovi v6 samo živine, temveč tudi ljudi. V bližini .meje so požrli volkovi te dni dve ženski in štiri tihotapce. V svrho zatiranja zveri so morale oblasti rekvirirati vojaštvo. — Očeta umoril pred očmi svoje matere. ..t?1 ^ Je odigrala v stanovanju vodje policijskega komisarijata v Grohovu na Poljskem, višjega inšpektorja Stefana Va-sinskega krvava tragedija. 24 letni sin policijskega inšpektorja, jurist Stefan Vasinski, je ustrelil v prepiru svojega očeta. OSe je obležal pri pridi mrtev. Krvavi prizor ee je i. januarja 1928. odigral pred očmd matere, oziroma soproge. Gospa se je od silnega razburjenja one-svesiila. Čedni jurist je pod ključem. — Volkovi na francoski rivieri. Kot poročajo iz Pariza, so se pojavila ob francoski rivieri vsled mraza cela krdela volkov. — Potres v Ameriki. Seismografični aparati v Washingtcnu so zabeležili predvčerajšnjim močan, deset minut trajajoč potres. Epicenter je 'bil 1600 milj južno od \Vas.ang-tona. — Obdolžitve zdravnika kralja Ferdinanda neutemeljene. V rumunskih vladnih krogih se poudarja, da so znane obdolžitve osebnega zdravnika umrlega romunskega kralja Ferdinanda, češ, da je povzročil z nepravilnimi zdravljenjem kraljevo smrt, neutemeljene Če bi bile utemeljene, sd ni mogoče predstavljati, da bi bila mogla soglašati z zdravljenjem avtoriteti svetovnega slovesa dr. Suis, član bruseljske medicinske fakultete in dr.' Hauptmann, profesor na pariški Sorbcni. Prof. dr. Juvara slovi v Rumuniji kot odličen zdravnik. Bil je dekan bu-ka roške univerze in predsednik zdravniške zbornice. — Velikanski požar v Newyorku. Iz iNew-yorka poročajo: Na nekem parniku v hobo-kemskem pristanišču je eksplodiral te dni plin. Vsled eksplozije je izbruhnil strašen požar, ki se je razširil na parnik »Seneca< in osem jadrnic in na bližnja poslopja. Dva velika bleska hiš gorita. Tekom štirih ur se je posrečilo ogtrjegascem, da so ogenj lokalizirali. vsled močnega vetra ga pa niso mogli udnšiti. Reševalnih del se udeležuje ogromna množica ognjegascev. Več tovornih ladij, ki so jole že goreti, so rešili ter odpeljali na sredo reke. Škoda znaša nad 2 milijona in pod dolarjev. vinska razstava I im vinski : V LJUTOMERU : dne G. in 7. januarja 1928 I v d^arasi predsednika gostil. I Zi d ge p. JUL«JA STRASSER I — Zastrupljcnje s slabim alkoholom. V \Vin- nipegu v Kanadi je obolela te dni po večerji, ki jo je dobro zalila z alkoholom, družba 11 oseb za simptoni zastrupljenja. Zdravniška preiskava je ugotovila, da gre za zastrupljenje z industrijskim špiritom. Zoper brezvestnega liferanta je uvedena preiskava. — Cerkev sc jc zrušila med božjo službo. Iz Neaplja poročajo: V cerkvi v Barri se je porušil te dni med jutranjo mašo iz doslej nepojasnjenih vzrokov — natjbrže vsled neurja, ki je besnelo zadnji dni nad krajem — del strc.pa. Izpod ruševin so potegnili truplo devetletne deklice. Pet drugih oseb, med njimi neka redovnica, rje bilo težko poškodovanih. — Posledica odredbe šolskih oblasti. Poljske šolske oblasti so odredile, da otroci, ki pridejo prepozno, nimajo vstopa v šolsko poslopje. Na podlagi te odredbe predvčerajšnjim nekega desetletnega dečka v Milavi, ki je pfi-šel v šolo iz 1 km oddaljene vasi prepozno, niso pustili v šolo. Štiri ure pozneje so ga našli zmrznjenega pred vralmi. — Smrt najstarejše žene avstrijske Štajerske. Te dni je umrla v Gradcu v starosti 104 let gospa Roza SohOnauer, vdova okrajnega sodnika. Pokojnica je bila najstarejša žena v arvstriijski Štajerski. Vkljub visoke starosti je bila do svoje smrti vedno čila. Bolna je ležala v postelji samo zadnji dan pred svojo smrtjo. — 13 leten morilec. Pred kecskemetskim mladinskim sodiščem se je'zagovarjal te dni 131etni smrkavec Štefan Rab, ki je umoril svojega tovariša iste starosti da si je prilastil njegovo obleko. Fantič je priznal, da je svojega tovariša umoril, medtem je rezal brezove šibice. Šole ni obiskoval nikoli. Kako se piše nregov oče, je dejal, da ne ve. Očenaša baje tudi ne zna moliti. Pač pa je sicer precej brihten: Priznal je, da je zadavil svojega tovariša ter ga vrgel v vodo z namenom, da si prilasti njegovo obleko. Pustil mu je samo sraijvo, ker je bila raztrgana; škornje je vrgel v vodo, ker so mu bili premajhni, obleko je oblekel, nakar je šel domov spat. Priznal je končno, da ve, da je storil velik greh in izvršil zločin. Truplo umorjenega tovariša je vrgel v vodo, ker se je bal, da mu pridejo na sled, nakar ga bodo orožniki pretepali. Sodišče je obsodilo mladega lopova na tri leta zapora. Kazen je sprejel popolnoma ravnodušno. (Seveda, če bi bile dovoljeno batine in bi mu bilo diktiralo sodišče na toliko in 'toliko časa po petindvajset udarcev s španskim zeliščem po tistem delu telesa, kjer izgubi hrbet svojo dostojno ime, bi bila proglasitev sodbe pač bolj efektna!) — Morilec Erdely ima tudi doktorsko diplomo. Iz Budimpešte poročajo: Tekom preiskave v zadevi misterioznega umora igralke Ane Forgacs so našli pri morilcu Epdelyi-ju med drugim tudi doktorsko diplomo berlinske univerze. Poizvedbe so ugotovile, da je študiral morilec na berlinski univerzi samo diva semestra in da torej tam ni mogel promovirati za doktorja. — Smuški tečaj pri Koči na Sv. plinini 985 m se bo vršil od 5. do inklus. fl. t. m. j cd vodstvom g. Rud. Badjure. — Litijska podružnica SPD. Ljubljana. 1— 321 novih stanovanj v Ljubljani. Leta 1927 smo dobili v Ljubljani 821 novih stanovanj, graditi pa se je pričelo 296 stanovanj, ki 'bodo uporaibna Sele tekom letošnjega leta. j Od mestne občine izvoljena anketa je ugoto- ' vita, da je v Ljubijandi trenutoo še 1240 re-flaktantov za stanovanja. Med temi je morda veliko število talcih, ki stanovanja ie imajo, a bi jih radi zamenjali, ali, ker ao jun dosedanja stanovanja premajhna aH pa predraga. , Stran 3. Večjih hiš je bilo zgrajenih tekom leta 1927 pravzaprav le malo — dasi jih je med njimi par velikomestnih, kot je pač mestna stanovanjska hiša na Ahacljevi cesti, p. slopje De-lvske zbornice, palača pokojninskega zavoda ob Miklošičevi cesti itd. Večina luš je bilo zgrajenih ob mestni periferiji in te so enonadstropne ali pa celo samo pritlične. 1— Volilni imeniki. Mestni magistrat ljubljanski opozarja volilce, da se meseca januarja popravljajo volilni imeniki. Ker le ni izključeno, da bi se pri tein delu ne vrinila kaka napaka, prosimo volilce, da se v času do 10. januarja 1928 pridejo prepričat na magistrat, soba štev. 21 (volilni kataster), glede pravilnega vpisa. To opozorilo pa še posebno velja najmlajšim volilcem, rojenim leta 1906 in 1907. 1— Silvestrov večer je minil v Ljubljani, kot vsako leto, v znamenju številnih bolj ali manj uspelih prireditev in krokanja do pozne ure ali pa celo do belega dne. Dopoldne so si kurirali ljudje mačke. Hudega se ni ničesar pripetilo, samo policijski stražniki so imeli s pijanci precej sitnosti. »Trubadur« v ljubljanski operi. Danes v torek, dne 3. januarja se poje v ljubljanski operi Verdijeva opera »Trubadur«, pri kateri gostuje v vlogi Eleonore ga. Zdenka KuncAVilfanova. Gospa je že parkrat nastopila v tej vlogi na našem odru z največjim uspehom. Popolno priznanje publike pa ji je prineslo tudi prvo gostovanje v zagrebški operi. Kritika in publika je tudi lam polna hvale. Ostala zasedba kakor običajna pri dosedanjih vprizoritvah. Opero dirigira kapelnik g. Neffat. Opera se poje za obonente reda C. 1— Akademski pevski »bor ljubljanske univerze pod vodstvom svojega zborovodje Franca Marolta nastopi v četrtek dne 12. t. m. v Unionski dvorani na koncertu, katerega priredi Svet slušateljev univerze v Ljubljani na čast dijaškega kongresa, ki se vrš; od 7. do 12. t. m. v Ljubljani. Akademski pevski zbor bode zapel več težkih zborovskih kompozicij raznih slovenskih skladateljev. Na koncertu sodelujeta še basist . Marjan Rus in Karel Rupel, akademika in gojenca ljubljanskega konservatorija. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 1 Pravljice za deco. Uljudno vabi na pripovedovanje pravljic dD» 4. januarja t. 1. ob 5. uri popoldne v beli dvorani Uniona, vbod Frančiškanska ulica 2. — Pravljice pripoveduje gospa Škerlj-Medvedova, koncertna nevka in članica našega gledališča — T. K. D. »Atena«. 1— Narodno nošo preskrbi za majhno odškodnino Jadranska Straža za svojo prireditev, ki se vrši 28. januarja v Unionu, vsem, ki se do 6. januarja javijo Glavnemu odboru Jadranske Straže v Ljubljani. 1 Burno novo leto je imel delavec France S., zaposlen v pivovarni Union. Trije di-jaki so ga našli okoli pol treh popoldne v tivolskem gozdu, ležečega poleg klopi. Ko so ga fantje dvignili, je potegnil star vojaški samokres ter si ga nastavil na čelo, ko da se namerava ustreliti. Dijaki so mu izbili samokres iz rok, spravili naboj ter Francetu samokres vrnili. V šiški so naznanili Franceta na policijski stražnici, kjer so mu, ker ni imel orožniškega lista, samokres zaplenili, nakar so ga izpustili. Dopis. Esperantski klub v Novem mestu. Espe-rantistično gibanje je vzklilo tudi v naši metropoli. Predsodki polagoma odpadajo. Jasno je, da Esperanto kot mednarodni jezik ne pobija nacionalitete in obstoja kulturnih jezikov, temveč le pomirjujoče deluje in vpliva na zbližanje med narodi v duhu splošnega miru. Sledeč vzgledom velikih narodov, ki so v tem pogledu daleč pred nami, je dobila Slovenija svoj 17. esperantski klub, ki je bil ustanovljen na občnem zboru dne 29. decem-bra pr. 1. Udeležil se ga je tudi predsednik ljubljanskega esperantekega kluba in je v kratkih besedah orisal siliko o sedanjem stanju estperantistižnega gibanja. Odbor je bil izvoljen sledeče: predsednik prof. Modrijan, ostali odborniki: gg. Košir in Lakner ter gdč. Kastelic in Rozman. — Odbor vabi tem potom yse somišlrenifke, ki simpatizirajo s to lepo idejo o svetovnem bratstvu vseh narodov, k čim številnejšemu pristopu! Esperantski tečaj za početnike se otvori v četrtek, dne 5. januarja ob 7 K- uri zvečer v »Sokolskem domu«, prvu nadstropje! Vivu Esperanto! širite »Narodni Dnevnik«. ZBOROVANJE MAGISTRATNIH USLUŽBENCEV. Sinoči ob 6. uri zvečer se je vršilo v posvetovalni dvorani mestnega magistrata zbo-rovauje magistratnih nameščencev radi neizplačanih ter delno okrnjenih mezd mestnim uslužbencem. Za mesec januar namreč ni bila izplačana mesečna plača 57 uradnikom raznovrstnih kategorij. Zborovanje je otvoril predsednik Zveze magistratnih organizacij g. nasvetnik Fran Govekar. Uvodoma je naglašal nepravilnost in pa nelogičnost argumentacij g. vladnega komisarja Antona Mencingerja in zagovarjal upravičenost uslužbencev napram obstoječim predpisom. V debato, ki se je nato razvila so pceegli inženir Mačkovšek in nadsvetniik Jančigaj. Iz njihovih iavajanj je izzvenelo točno mnenje, da je pač treba najti sredstev, kako rešiti bedno situacijo magistratnih uslužbencev in kako se treba izogniti konfliktom, katerih ljubljanski magistrat do današnjega časa ni poznal. Celokupno zborovanje je bilo adekvaten dz-raz volje in mišljenja vseh zborovalcev, kate-rih mišljenje ni samo usmerjeno na odraža-nje materielnih priddtanin, temveč tudi na idealno udejstvovanje individualnih sil. In te so vsaj za mestno občtoo ljubljansko merodajne in za njo edino v podtev prihajajoče. Stran 4. »NARODNI DNEVNIK« 3. januarja 1S28. Štev. 2. Mestna občina ljubljanska ni doživela do današnjih dni praiv nLkaikih sličnih konfliktov in čudno, da se prav v tej dobi interregna pojavljajo tako eklatantni legislativni izbruhi. Če vzamemo samo to le: nekaj nad 57 ljudi ni bilo plačanih in ugotoviti je treba,