80-LETNICA KMETIJSKE ZADRUGE VELIKE LAŠČE
Živinoreja in suhorobarstvo
Potem, ko so Velike Lašče 31. maja 1913 dobile status trga, je bila tam ustanovljena tudi živinorejska zadruga, id je v začetku štela 32 članov in katere cilj je bii izboljšati plemensko čredo krav ter telice iz Švice. Velike Lašče so tako postajale pomemben živinorejski center za sivo-rjavo pasmo in leta 1928 se je zadružna dejavnost razširila še na mlekarstvo. Dnevno so odkupili in predelali 250 litrov mleka, izdelovali sir in maslo. Odkup mleka se je leta 1940 povečal na 1300 litrov dnevno, zato so ga vozili v Ljubljano in prodajali v lastnih prodajalnah.
Po vojni se je na velikolaškem območju formi-ralo pet zadrug: Velike Lašče, Dvorskavas, Kar-lovica, Rob in Turjak. In čeprav so kmeta pestile razne težave (obvezen odkup, slabe letine, slab zaslužek) so vztrajali in ohranjevali svojo plemen-sko čredo.
Leta 1960 se je teh pet zadrug združilo v eno samo KZ Velike Lašče, ki je svojo dejavnost razširila na odkup in prodajo lesenih izdelkov. Živinorejcem je suha roba pomenila dodatni vir dohodka in s tem novo možnost razvoja. Z orga-
Prireditve objubileju zadruge
Kar nekaj se jih je zvrstilo v teh prvih septembr-skih dneh. Najprej so spregovorili o svojih proble-mih, spoznanjih in načrtih na okrogli mizi pod naslo-vom Zivinoreja nekdaj, danes in v bodoče. Osrednja prireditev, bila je v soboto 11. septembra, pa je bila povezana z veliko razstavo govedi, konj in drobnice, razstavo strojev in kmetijske opreme ter kmečkih dobrot. Povezana je bila tudi z 80-letnim jubilejem tamkajšnjega čebelarskega društva in bogatim kul-turnim programom. V nedeljo pa je bil konjerejski piknik ter zanimiva konjska dirka pod naslovom Cez drn in strn.
Skratka, častitljiv jubilej velikolaške zadruge je doživel spodobno in uspeSno predstavitev, ki so jo omogočili: Mestni sekretariat za preskrbo Ljubljana, občina Ljubljana Vič-Rudnik, Zavarovalnica Tri-glav, Ljubljanske mlekarne, Zveza HKS Slovenije, Mercator-blagovni center, Poslovni sistem Mercator, Mercator-mesna industrija Ljubljana, Republiška govedorejska služba, Ko TO Ljubljana, Lek Ljublja-na, Alfa-Laval-Agri, M-KG Kočevje, Semenarna Ljubljana, Slovenska zadružna kmetijska banka d. d., Emona-mesna industrija Ljubljana, Inter-Ina Ljubljana, Tabor Grosuplje.
niziranjem Hranilno kreditne službe, kmetijsko svetovalne službe, oskrbe z repromaterialom se je v 70 letih moderniziral marsikateri hlev in nabavi-la prepotrebna kmetijska mehanizacija.
S sprejemom novega zakona o zadrugah, ki je bil sprejet leta 1992, se je 156 članov odločilo za močno, enovito zadrugo, ki danes deluje v treh enotah Robu, Turjaku in Velikih Laščah. S svo-jim delovanjem skuša ohraniti in povečati obseg poslovanja v trgovinah (Velike Lašče, Rob, Tur-jak in Karlovica), suhi robi, klavnici, mesariji, bifeju, repromaterialu ter odkupu in prodaji kme-tijskih pridelkov.
Za strokovno delo v živinoreji pa so se kmetje povezali v Rejsko društvo Velike Lašče, ki zdru-žuje vse rejce sivo rjave pasme govedi in čigar namen je spremljanje selekcijskega programa, priprava razstav, izobraževanje in prodaja ple-menske živine.
V Kmetijski zadrugi Velike Lašče so lani uvedli nova zadružna pravila, po katerih naj bi bil član-ski delež poslej 600 mark na posameznika. Člani (teh je 15 6) so plačali po 400 mark, preostalo pa je prispevala zadruga, in sicer iz nerazporejenih sredstev iz leta 1991.
Sicer pa se je v svoji razvojni usmeritvi KZ Velike Lašče osredotočila predvsem na dve pano-gi: živinorejo in suhorobarstvo.
»Prizadevali si bomo, da bomo obdržali zdajšnji stalež pitane in plemenske živine in tržne viške ohranili na zdajšnjem nivoju, tako meso kot mle-ko. Krajevna skupnost Velike Lašče in Rob sodita na demografsko ogroženo območje, zato se bo tudi naša zadruga skupaj s pospeševalno službo vključevala v programe, ki so (z republiškimi plani) predvideni za ta območja. Tu so kajpak mišljeni tudi krediti, ki jih bodo lahko koristili kmetje za proizvodnjo živinoreje,« pravi direktor KZ Velike Lašče Ivan Ilc.
Pri domači obrti (suhorobarstvu) se je KZ Veli-ke Lašče, kot toliko drugih proizvajalcev, znašla med zaporo južnih trgov in iskanjem nadomestnih tržišč na Zahodu. Za zdaj največ izvažajo v zahod-no Evropo (predvsem Anglijo, Nemčijo, Švico in Avstrijo), njihovi izdelki pa so se znašli tudi na ameriškem tržišču. V dobrem letu dni se je tako izvoz na zahodni trg povečal za okoli 15 odstot-kov. Podobno kot v živinoreji, bodo (iz sklada za demografsko ogrožena območja) tudi tu na voljo krediti, ki jih bodo suhorobarji lahko najemali prek svoje matične zadruge.                       B. V.