Navodi k iiarodiuMiui gospodarstvu. Ivod. 1. Naaiea aarodaega gospodarstva je kazati pote ia pii- poaiočke, po kterih človek, družba, aarod ali država se vspre možiti, t. j. premožeajc za prijetao ia dobro življeaje si pridobivati aiore. 2. Vsak človek je avoje sreče kovač aligospodar; kakor z darovi, ktere aiu je Bog dal gospodari, tako tudi izbaja. Pa človek ae živi saaiež, teaioč v družbi: ad jc obiteli ali hiši, sreaji, deželi, narodu, državi: truditi se tedaj raora gospodariti za družbo kakor za se. 3. Vsaka družba se ravaa po svojib adib : so ti dobri,je dobra, so ti slabi, je slaba ; trpi preinožeujc družbiao, trpi tudi vsak družbeaik. Prva skrb aaia tedaj mora bili, da smo saaii dobri udje, ia kedar to, taoraaio tudi paziti da so eaako drugi ; ker ea alab ia zaaičea ud ston družbi več škode, kakor dva dobra koristi. Neveljavaike treba je učiti ia spoaienjati, kako jiia sila pametao ravaati ia ako tega ne 8torijo, odstraaiti jih. 4. Dobro ataaje v družbi vzdržuje se tako dolgo, dokler je še razaiera dobrib adov veljavaa; brž ko hira, je dokaz, da so zaaiČBeži aadvladali ia v teai ataaju treba veljavnikoai vse svoje moči aapeti, da sebe ia družbo iz propada otmejo, da ne propadajo. Tako se ravaa v vsaki hiši, v v vsaki sieaji, v vsaki deželi, državi, v vsakera aarodu, te so družbe autBJše ia veče, kterib saio acposredBi ia posredai udi. 5. Gospodariti tedaj aioramo, a s čini? z darovi, ktere nam je Bog dal. K team aaia je pa dvojc potrebao, prvo: pozBavati daiove aaše, ia drugo : kako ž ajiaii ravaati, da si po teb premožeBJe, prijetuo življeajc .pripravljamo. 6. Daiovi potrebai za dobro življeaje so dvojai: takšai, ki iaiajo vsebao veljavo ia takšai, kteriai je veljava zamealjiva. Prvi aabajajo se povsodi brez človeške priprave, kakor b. p. zrak, voda, svctloba. Drngi so zaiožai! človeku le te koristiti, kedar si jih je po svojein deia ia trudu za to veljavae pripravil, v veljavae zameail, tako saiae po sebi, kakor da jih za druge zaaienjivati more, kteri so se tz eaakiai deloai ia trudora pripravili. 7. Naše delo ia naš trud je tedaj aaše preaiožeaje ia š>oratstvo, koiikor dubrega dcla ^e aa ktero stvar po!:'o.::, ';''¦.*;>o <e vredna. Moj sosed dela vile, a jaz grablje; treba Bd^ia,'ireba niu jih je zauieajivati za druge stvari, kterib si r,am no pripravlja. Ravao tako pa ae godi peku, mesarju v?akemu drugemu človekn; odtor* ¦,.i;i... •¦'¦¦akdanjega !,: o ui van j al.H. Kakoi vn&k človek le svoj |hj-'iu; j o^c-i opravlja, t- . „ . primcrao Jiscd delavce razdelivati, ia to inienujemo v naro.: lnem gospociarstvu i azdeli vanj e. |14. Potem ko 80 se iz robc ali kapitala izdelki pripra-jvili, za potrebe priraerao zaraeaili, jim je zaduja doloka pora-b.a, ktera pa more biti različaa, kakor so različae aaše potrebe, za ktere jih rabimo. ,15. Celi predaiet Barodnega gospodarstva, o kterem tnka? 1feovoriti ia razmisljavati hočemo, razdelirao v stin glavncjdele. Del I. Izdelavaaje; del II. Zameni v a« ic; deljIFl. Razdelivaaje; del IV. Poraba. -¦0»-