L sto III., štev. 2fS Poštnina paviaTIrana. V Ljubljani, nedelja dne 10. septembra 1922 oanainja itav. stana 2 Ota Izhaja ob 4 zlutraf. Stane mesečno lO— Din za inozemstvo 20" — . Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št, 16,/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlžtvo: Ljubljana, Prešernov« ul. št 54. Telet it 36 Podružnice: Maribor. Barvarska uliea št L Tel. št 22. Celje, Aieksandr. cesta. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Današnja številka «Jutra-» obsega 16 strani in stane dva dinarja. Ženeva, 9. septembra. (Izv.) Na današnji plenarni seji Zveze narodov so o priliki razprave o delovanju Zveznega sveta vsi govorniki podpirali avstrijsko prošnjo za nujno pomoč. Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič je v svojem govoru naglašal, da je avstrijsko vpra-šanje na sedanjem zasedanju Zveze nar Ljubljana, 9. septembra. ?o vojni se opaža na vseh poljih Javnega življenja abnormalno razpoloženje. Obstoječe stanj? se kritikuje od vpfh strani in povsod vidiš nastopati moderniste, ki zaničujejo ter zametu-jejo vse stvaritve prednikov, kakor tudi delo onih. ki stoje sedaj v prvih vrstah. Divji boj zoper ustaljenost divja danes v prosveti, v gospodarstvu in tudi v politiki. Zeli se ti, kakor da bi ves svet plesal narosti, sem pa tja pa se mu kot voditelji prikazujejo ljudje n a jraznovrstne jših duševnih in normalnih kakovosti, ki običajno končajo tako negativno, kakor je le navidezna kapaciteta njihovih hI. V takem razpoloženju doživljamo pri nas v po-litiki neprestano nove pojave političnih strank. To razpoloženje kaže svoje refleksa tudi v vseh obstoječih političnih strankah. Odpor proti vodstvu, pomanjkanje discipline ter nedostatek volje za vsako trezno delo so najjačji defekti na današnji družbi. Navzlic temu moramo presojati tudi še tako bolno stanje današnje javnosti dobrohotno, abstrahirati na njenih pojavih vse slabosti ter izluščiti če le mogoče kaj jedra, ki naj služi za novo podlago v razvoju naroda in države. Kakor se nadejamo, da se bo r.a koncu konca po toliki tragediji ruskega naroda vendarle rodilo za človeštvo vsaj nekaj boljšega in dobrega, smemo tudi od vsakega tudi še tako neznatnega protitradicionalnega pojava v našem narodu pričakovati nekaj dobrega in če ne druzega: iztreznjenje. V znamenju odpora proti splošnemu negativnemu stanju v naši državi se •vrši jutri v Zagrebu tudi kongres »javnih, radnika*.' Poleg vrste odličnih radnikov na polju prosvete. se našteva med udeleženci cel niz bivših parlamentarcev, ministrov, banov, poverjenikov ter članov »Jugoslovanskega odbora*. Po aranžerjih ir priglašencih sodeč, je prireditev po svoji kulturni, socialni in gospodarski sliki zelo pestra, po duševni in moralni vrednosti pa zelo raznolična. Glasila enega dela prirediteljev, zagrebška »Slobodna Tribuna* in ljubljanska »Jugoslavija*, katera oba lista sta v materijelni_ obla eti Čire Kamenaroviča in katerih pisava spominja na najbolj proslule re-volverske žurnalije, namreč nikakor ne dokazujejo, da je ves pokret javnih radnika posvečen le plemenitim namenom in ciljem. Mnogo izranžirania go spodov se skriva sedaj pod zastavo javnega dela, dasi niso kot aktivni po-liiiki doprinesli nikakršnih dokazov za uspešno javno delo in dasi se ve, da se za njihovo zastavo skriva strupeno želo osebnega užaljenja. osebne ambicije, sovraštva in maščevanja. Shod javnih radnika bi mogel biti vrlo potreben in umesten korektiv našega javnega življenja, ako bi ostal strogo akademičen pojav. Stvari na škodo so mu glavni prireditelji že v naprej prisodili nalogo, da bodi začetek nove politične organizacije, ki naj se ustanovi na razvalinah dosedanjih političnih strank. Niti to bi ne bilo napačno, ako bi se dalo z novo organizacijo odstraniti vse to, kar ni dobrega, zlasti pa. ako bi se dal na ta način doseči »sporazum* med Hrvati in Srbi. Tema pa ni tako. Iz resolucije, ki io je za jutrajšnji shod pripravila današnja predkonierenca, je za vsakogar vidno, da tudi ta gospoda ne najde nobene nove formule za rešitev našega notranjepolitičnega vprašanja. Vse, kar zahteva resolucija, stoji že v programu demokratske stranke. Velikanska razlika med demokrati in tribunaši pa leži v tem, da žrtvujejo demokrati vse svoje moči in vso svojo reputacijo izvrševanju programskih točk, dočim se gospodje tribunaši zadovoljujejo s tero-riziranjem. Nehvaležno pozitivno delo prepuščajo demokratom, ker je danes hvaležnejše biti negativen opozicionalec. Hrvatskega vprašanja zbor javnih radnika žal rešiti ne more, ker }e hrvatska copozicionalna* inteligenca popolnoma izolirana, brez vsake zaslombe v naro- Ninčič o avstrijskem vprašanfu rodov najvažnejše. Gospodarska in finančna pomoč Avstriji je v interesu vz-držanja miru in reda v Evropi. Za to pa je potrebno sodelovanje vseh držav, ki so zastopane v Zvezi narodov. Posebno toplo se je zavzel za Avstrijo tudi francoski delegat Hanotauz. Turki zavzeli Smirno! Trajno dober uspeh sejma Ljubljana, 9. sept (Izv.) Sejmski obisk je danes v znamenju morečega in neprestanega deževja. Vkljub temu je pa bilo ves dan prodanih 3500 dnevnih vstopnic, vhode pa je pasiralo okrog 7000 obiskovalcev. Ker je naval vsled slabega vremena popustil, je pa dan bil zato tem ugodnejši za kupčije. Cela vrsta kupcev je razpravljala z razstavljalci in sklenila nazadnje novih poslov za okroglo 20 milijonov dinarjev. Od poedinlh prodajalcev se omenjajo danes predvsem Essen, Lanz (ki je prodal 5 bufidog motorjev) ter Čehojug, poleg cele vrste domačih tvrdk. Poslovni uspeh sejma daleč presega lanskega, ravnotako tudi obisk. — Sejem je danes obiskal g. minister dr. Gregor Žerjav. Mariborska obrtna razstava Pariz, 9. septembra. (Izv.) Položaj v Smimi je postal jako resen, tako da so se zavezniki v svrho vzdržanja reda odločili za skupno akcijo. Po vesteh iz Carigrada bodo turške čete že danes zasedle Smirno. London, 9. septembra. (Izv.) Angleška vlada namerava vprašanje manjšinske zaščite v Mali Aziji predložiti Zvezi narodov in bo naglašala v avti, da voja-ški položaj, ki je nastal iz grško- turškega konflikta, v nobenem ozirn ne more tangirati stališča angleške vlade glede splošnega položaja miru med zavezniki in Turki. Vprašanje morskih ožin mora ostati nedotaknjeno. Carigrad, 9. septembra, (Izv.) Iz mero-dajnega vira se poroča-, da bodo Turki po sklenitvi premirja stavili Grkom sledeče mirovne pogoje: 1.) Grška se odpove vsaki pravici do Anatolije. 2.) Izpraznitev Tracije in morskih ožin, ki se morajo vrniti Turkom. 3.) Vrnitev otokov Kios in Mitilene. 4.) Denarno odškodnino za škodo, ki jo je utrpelo prebivalstvo od Grkov za časa njihove okupacije in umikanja. Atene, 9. septembra, (Izv.) Grški kralj London, 9. (Izv.) Glasom brezžične brzojavke iz Smirne so Ketnalove čete danes zasedle Smirno. Čete grške južne armade so bile prepeljane na otoka Kios in Mitilene. Oficielno atensko poročilo pravi, da se je grško zunanje ministrstvo obrnilo na Francijo, Anglijo in Italijo s prošnjo, da naj prevzamejo skrb za grške begunce Iz Male Azije. PRED PADCEM. London, 9. septembra. (Izv.) »Reuter* poroča: Smirna je neposredno pred padcem. Mesto je bilo že včeraj obkoljeno od turške konjenice, ki je zasedla vse višine, dočim se pehota bliža z veliko naglico. Turški poveljnik je včeraj pozval grško posadko, naj se v svrho pre-prečenja pjelivanja krvi takoj preda in obljubil, da se prebivalstvu ne bo zgodilo nič" zalega, Mesto je nabito polno grških beguncev iz vseh strani. Ceni se jih na 200.000. Grki so že odpeljali svoje arhive iz mesta. Narodna in Atenska banka pa sta zaprli svoje lokale. Včeraj se je vkrcalo na ladje nad 6000 grških vojakov, ki so bili odpeljani v Tracijo. General Dusmanis skuša doseči evakuacijo Male Azije pod čim ugodnejšimi pogoji. Novi grški generalisimus Pelimena- ------, - ------- , kes se trudi zaman, da bi vzpostavil di- ,je poveril sestavo novega kabineta Ka-— ...........Ilogerosu. Maribor, 9. septembra 1922. Današnji dan na pokrajinski obrtni stavi, kjer so vinorejci in vinski trgov-1 ci pod okriljem vinarskega in sadjar- razstavi je bil pod vtisom deževja, ki je skega odseka Kmetijske družbe razsta-že od ranega jutra neprestano rosilo. V j vili okoli 1S0 prvovrstnih vinskih vzor ... . i. ^ f •___ - __■ - ^lA^lfo ]m sciplino v razbiti grški vojski Predkonierenca radnika" M avnih sobotah je v Mariboru vedno tržni dan 1 in bi bil torej obisk, zlasti s kmetov, gotovo zelo številen. Toda tudi kljub deževju je bilo na razstavi precej živahno. Prišlo je namreč mnogo tujcev, ki so bili že na potu in pa precej okoličanov, ki so se zanimali zlasti za gospodarske predmete. Zanimivo je bilo poslušati modrovanje na vinski razstavi in kritiko-vanja v vrtnarskem oddelku. Ob večernem zaključku blagajne so našteli danes 4710 posetnikov, dočim jih je bilo včeraj 12.671. Vsi se divijo krasnim izdelkom naših obrtnikov. Tudi kupčije se polagoma razvijajo. Ob 16. uri je dobila tovarna »Vintgar* za tri milijone naročil; večina razstavljalcev pa iz nerazumljivih vzrokov raje molči o kupčijah. Vendar pa je že vse polno tablic z napisom: Razprodano. V ostalem se naši razstavljalci zavedajo, da je sedanja razstava v prvi vrsti propaganda za boljšo bodočnost Zalibog se razstave ni udeležila mariborska industrija; manjkajo zlasti podjetja iz Tezna. Danes so posetili razstavo med drugimi tudi: izletniki jugoslovanskega profesorskega kongresa v Ljubljani in trgovski akademiki iz Subotice. Najbolj živahno je bilo življenje v vinski raz- Zagreb, 9. septembra. (Izv.) Danes dopoldne ob 10. se je tu otvorila pred-konferenca kongresa javnih radnika, katere se je udeležilo kakih 50 oseb. Iz Slovenije so se udeležili: dr. Ravni-har. dr. Triller, dr. Rostohar in Der-žič; iz Dalmacije: dr. Smodlaka. dr. Tartaglia, Ivaniševič; iz hrvatskega Primorja: Spinčič in Čingrija: iz Bos ne: dr. Nikola Stojanovid, dr. Uroš Kruli. dr. Sljepčevič, dr. Dušan Vasi-ljevič, dr. Kolbe, dr. Zubovič, Ivo Je-lavič; iz Hrvatske: dr. Zivko Petričič, dr. Mihalie, dr. Milan Roje. dr. Marko Kostrenčič, dr. Laza Popov ič, dr. Ivo Politeo, dr. Tomislav Tomljenovič, dr. Bogdan Stopar, dr. Oton Gavrančič, dr. Lazar Car, Milan Marjanovič, Rudolf Giunio, Jovan Banjanin; iz Vojvodine. Miljutin Jakšič. dr. Krečare-vič in Vasa Stojič; iz Srbije: Pavle Angjelič, dr. Boža Markovič, Jovan Jovanovič, Zivojin Spasojevič. Milan Grol, Zivojin Tadič in Šemerikič. Konferenco je otvoril dr. Smodlaka, ki je predlagal, naj bi se vse politične skupine združile k skupnemu delu za oja-čenje narodnega edinstva ter za vzpostavitev blaginje v državi. Kakor doznava vaš dopisnik, se bo jutri ob otvoritvi kongresa v Music - Hallu predložila kongresu v odol*ritev resolucija z nastopnimi točkami: 1.) Edinstvo države se mora na vsak način ohraniti in zagotoviti. 2.) Centralizacija je državnim interesom v kvar, ker j? vzrok slabim upravnim razmeram in neurejenim financam ter onemogoča racionalno štedljivost. 3) Zahteva se dekoncentracija državne uprave, treba je dati ljudstvu čim širše samouprave in se mora pri reševanju tega vprašanja posebno Hrvatom iti na roko. 4.) Državno ime naj bo Jugoslavija. 5.) Vse stranke se pozivlje-jo k skupnemu delu za osiguranje in ojačenje državnega edinstva in za brambo državnih interesov. (Glej naš današnji uvodnik!) cev. Vina so večinoma sladka in močna in po mnenju strokovnjakov sposobna za svetovno konkurenco. Manjka le zunanji eksport in pa zveza s svetovnim vinskim tržiščem. Ob otvoritvi razstave je izšel lep informativni razstavni katalog, ki vsebuje zgodovino in opis Maribora in služi obenem kot vodnik po mestu. Zvečer se je vršila v gledališču na čast gostom opera .Prodana nevesta., na razstavišču pa je bil koncert, ki mu je prisostvovalo precej občinstva. • Obrtniški kongres, ki se prične danes ob 10. uri v Narodnem domu v Mariboru, ima sledeči dnevni red: 1. Prepoved uvoza predmetov, ki se v naši državi izdelujejo v zadostni množini. Carina. 2. Vzgoja obrtniškega naraščaja. 3. Kako nai se pomaga obrtništvu v razvoju in napredku. 4. Stanovanjska na-redba v škodo obrtništva glede lokalov in delavnic. Priglašena je udeležba obrtnih društev iz Ljubljane. Celja. Središča, Ljutomera, Zagreba in Sarajeva. 2upan Grčar ie pozval prebivalstvo naj v čast gostom razobesi zastave. Repertoir gledališča: Danes opera .Prodana nevesta», jt^ri zaprto, v torek Gogoljeva komedijav »Revizor*. Mssaryk ofeiskal kralia Praga, 9. sept (Izv.) Predsednik češkoslovaške republike, dr. Masaryk, je včeraj posetil kralja Aleksandra v Ma-rijanskih Lažnih in mu s tem vrnil obisk v Lani. Ker se kralj Aleksander mudi ineognito, obisk ni imel oficielnega značaja. Beograd, 9. septembra. (Izv.) Kralj Aleksander in kraljica Marija sta odpotovala zvečer v Pariz. Posetila bosta tudi London. Radi notranje in zunanje - političnega položaja bo ministrski predsednik Pašic prekinil svoj dopust v Marijanskih Lažnih ir. se vrnil prihodnji teden v Beograd. Oporoka kralia Petra Beograd, 9. sept (Izv.) Danes ob 4. popoldne se je v prisotnosti zastopnika ministrskega predsednika Timotijeviča, pravosodnega ministra Markoviča in )1I1UC » uaiu- * — , na C temi generali i kraljeviča Jurija otvoril testament rajne-^ armade nfte skupaj!™ * ! - Mh Petra L Vsebina oporoke se 2e bližnja bodočnost bo pokazala, če i objavi jutru to jutrajšni zbor javnih radnika kaj dobrega rodil. Odkrito povemo, da od nekaterih skraluranih političnih veličin, ki si bodo prišle danes v Zagreb hladit je- zo, ne pričakujemo za javnost nič dobrega, kakor od njih tudi dosedaj javnost ni nič imela. Pričakujemo pa, da bo na jutrajšnem shodu prišla do besede tudi mladina in da bo ona znala usmeriti v našem javnem življenju ne le stare programske točke, marveč tudi novo življenje, Id obstoja v dela, dela in zo-net v dela. Praznih in bobnečih fraz ie DOBAVA POŠTNEGA MATERI-JALA. Beograd, 9. septembra. (Izv.) Ministrstvo pošte in brzojava je na račun reparacije dobilo iz Nemčije velike množine brzojavnega in telefonskega materljala. naš narod že sit in da bi gospoda, ki se bo jutri zbirala v Zagrebu, tekom zadnjih let toliko storila za javnost kakor so lo storili demokrati, pa bi tudi ju-traišnieea shoda ne Hlo treba. ^ Ministrski svet Beograd, 9. septembra. (Izv.) Na snočnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 16. do 19. ure, je minister pravde dr. Markovič referiral o svojem potovanju v Pariz, kjer bo pregledal delo naše delegacije v reparacijski komisiji in istočasno poročaj kralju o političnem položaju. Nato je pomočnik finančnega ministra Svetislav Popovič predlagal ukinjen je uvozne carine za sočivje in predložil ukaz o izpremem-bah uvozne carine. Notranji minister Timotijevič je poročal o ustanovitvi letečih oddelkov in določitvi dnevnic tem oficirjem v znesku 40, podoficir-jem 30 in redovom 20 Din. Prihodnja seja ministrskega sveta bo v pondeljek dopoldne. Donavska konvencija Pariz, 9. septembra. (Izv.) Agence Havas objavlja uradno: Zastopniki Belgije, Francije, Velike Britanije, Grške, Italije, Rumunije, Jugoslavije in Češkoslovaške so izročili v zunanjem ministrstvu ratifikacije svojih vlad glede donavske konvencije. Zastopniki Nemčije, Avstrije, Bolgarske in Madžarske so privolili v konvencijo in istotako predložili ratifikacijo. PREHRANA PASIVNIH KRAJEV. Beograd, 9. septembra. (Izv.) Ministrski svet se je na današnji seji pečal z vprašanjem prehrane pasivnih krajev. De- Novi zakon za invalide Ljubljana, 9. sept. (Izv.) Danes so se pod predsedstvom ministra dr. Žerjava cel dan nadaljevala posvetovanja radi invalidskega zakona. Po dolgi debati je prišlo do sporazuma z invalidskimi organizacijami, glede kategoriranja invalidnosti. Med tem ko se je doslej invalidnost merila po odstotkih (10 odst. do 100 odst), bodo po novem zakonu obstojale sama tri kategorije: »polinvalidi*, ki odgovarjajo prejšnjim klasifikacijam 20. 30 in 40 odst., »polni invalidi*, prejšnjih 50, 60 in 70 odst., »težki invalidi*, prej 80, 90 in 100 odst., a razen tega »težki invalidi z doklado*, to so 100 odstotni z izrednimi poškodbami. V popoldanski seji je minister za soc. politiko razvil svoj načrt odkupovanja invalidov potom dodelitve zemlje, kapitala in državnih koncesij. Načrt so invalidske organizacije soglasno pozdravile. Novinarski kongres Subotica, 9. septembra. (Izv.) Danes ee je nadaljevalo delo kongresa. Sprejeta so bila nova pravila Jugoslovanskega novinarskega udruženja. Pri debati se jo razvila ostra borba za sedež društva med Beogradom in Zagrebom. Naposled je prodrl Beograd. Zagreb se je zato pri volit ri odbora abstiniral. vsled česar je bil za novega predsednika udruženja izvoljen Stojan Protič, za podpredsednika pa Smodej iz Ljubljane in Mila Klicin iz Novog sada. — V nedeljo izlete novinarji v Sombor in Novi Sad. NOVI UDELEŽENCI NAMERAVANEGA ATENTATA. Bukarešta, 9. sept (Izv.) Ker so pripravljali atentate na državnike Male an-tante, so bili včeraj tu aretirani bivši veliki žuoan Turosi, ki je prišel v Romunijo iz Velikega Varaždina, in še nekateri njegovi pristaši, pri katerih so se našli ponarejeni potni listi za Češkoslovaško in do 15 kg eksplozivnih snovL Aretiran je tudi grof Belraonte iz Bukarešte, ki je osumljen, da ima tajne zveze z zarotniki. Ko bi bili izvršili atentat v Bukarešti, bi bili zarotniki odpotovali v Marijanske Lažni. Rumunsko javno mnenje je silno razburjeno m zahteva energičnih kolektivnih korakov Male antante. RUMUNSKI PA-LAMENT. BokareSta, 9. septembra. (Izv.) Po poročilih listov bo sklican romunski parlament v izrednemu zasedanju, da poviša nivilno Ksto kraljeve rodbine, izviri konsolidacijo zakladnih bonov, Id bodo plačljivi v funtih, frankih in dolar- Sh in da notira izredne kredite, ki so vprašanjem prenrane pasi»"i» maje., uc- J1" 111 u<* . . ' ,, , finitivna odločitev se ni sprejela, o stvari potrebni za povišanje draginjsloh doklad bodo skleoaU iutii državni« nameščencem. POSTOPEK PRED UPRAVNIMI SODIŠČI. Beograd. 9. septembra. (Izv.) Danes je ministrski svet sprejel naredbo, s katero se ie na podlagi zakona o državnem svetu določi! postopek pred upravnimi sodišči obeh instanc ter določil tudi tarif za odvetniške intervencije. OBVEŠČANJE JAVNOSTI. Beograd, 9. septembra. (Izv.) Po vseh ministrstvih se nameravajo ustanoviti ta-kozvani novinarski biroji, ki bodo novinarjem dajali vsa potrebna obvestila za javnost. SOFIJSKI POSLANIK V BEOGRADU Beograd, 9 septembra. (Izv.) Naš poslanik v Sofiji dr. Rakič je prispel na referat v Beograd. Horza NAŠA KRONA V CURfflU 1.60. Curih, devize: Berlin 0.385, Newyork 5.27, London 23.51, Pariz 40.85, Milan 22.85, Praga 17.50, Budimpešta 0.22, Zagreb 1.60, Sofija 3, Varšava 0.0775, Dunaj 0.0075, žigosane O.OO7/^ Zagreb. Borza včeraj ni poslovala. Promet je bil tudi izven borze neznaten. Največ se je napravilo kupčij v dolarjih po 77.50, Berlin je notiral 6.50, Budimpešta 3.95 — 4, Dunaj 0.11. S Prago ni bilo prometa. Milan se je iskal malo, a je bilo tudi malo blaga. Tudi z ostalimi zapadnimi devizami ni bilo prometa. Velike raziike, ki so obstojale dosedaj med borznim in prostim prometom so izginile in so se tečaji izenačili. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, da morajo vse banke v 10 dneh naznaniti svoje dolgove in zahteve v inozemstvu, kakor tudi svoje zaloge blaga. Odredba se smatra kot umestna, ker bo le tako mogoče dobiti pravo sliko o stanju na našem deviznem tržišču. Dunaj, devize: Zagreb 224.75 — 225.25, Beograd 899 — 901, Berlin 55.85 do 58.15, Budimpešta 32.75 — 32.85, London 3347 — 3353, Milan 3256 — 3264. Newvork 75.100 — 75.280, Pari* 5804 — 5816, Praga 2497 — 2503. Sofija 429.50 — 430.50, Varšava 9.95 — 10.05, Curih 14J35 - 14.305. valute: dolar 74.750 - 75.050, levi 393 - 39«, marke 56 - 57. funti 3342 - 3352. franki 5745 - 5775, Ure 3222.50 -3237.50. dinar 892 — 896. poljske marke 9 79 _ 10.09, leji 564 — 566, švicarski franki 14.170 - 14230 češke kroie 2485 — 2495. madžarske krone 32. < o — 32.90. Praška borza »i poslovala. devize: Milan 59.42.55 oo 59^ London 6052^5 - 6L0LS5 Newyork 1368.28 - J^Uf. ^ 45.19.30 — 45.30.70, Budanpešta o./9 — 5.808. Zagreb 16.75. Klopofd Razpisane so občinske volitve v Ljubljani Vršile se bodo. Če pojde vse ' po sreči, šele dne 3. decembra. Toda - pod klerikalnim nečastnim protektora-tom koalirane stranke so že pričele volilni boj. Pričele so ga s smrdljivimi plini, z lažmi, podtikanji, zavijanjem, natolcevanjem. ">' Vsa glasila bivše koalicije ljubljanskega občinskega sveta prinašajo članke in notice, ki so si po duhu in slogu enake kakor para pari. Vse pač izhaja iz iste kovačnice. Morda plačuje in ustvarja vse te klopotce isti vir; gotovo je, da so izbruh enega samega besnega sovraštva, porojenega iz strahu in zavisti. V isti sapi, ko kriče, da »demokratska stranka razpadaš, da «je le še ka-daver, o katerem se govori lahko samo še v preteklem času*, v isti sapi rote volilce, naj za božjo voljo obrnejo hrbet »režimski kliki, ki bi zopet rada zavladala na mestnem magistratu, kjer je vladala desetletja in kakor vlada še danes v Beogradu.-* V istem listu, v katerem lažejo o »smrdečih in koruptnih aferah» v demokratski stranki, prinašajo razsodbo okrajnega sodišča v Ljubljani, glasom katere razsodbe so bili kot klevetniki in laž-njivci obsojeni na novo globo ali novo zaporno kazen Brezkončna je ž-e vrsta takih obsodb in neštetokrat so bili stigmatizirani kot najbolj brezvestni tatovi tuje časti; vsak njihov naskok te izpremeni v lastno blamažo, vsako njihovo natolcevanje es takoj izkaže kot podla laž. Toda smrdokavr9 zastrupljajo dalje naše politično ozračje z besnostjo obupanca, ki v svoji onemoglosti končno mesari samega sebe. Nas pušča ta Vidov ples popolnoma hladne. Slovensko občinstvo ve, kje js bil vsa leta od prevrata doslej resen napor za pozitiven uspeh, na kateri strani se je istinito delalo ter vsaj skušalo napredovati, a kje je gola negacija, impotentno zabavljanje, stari-kavo jezikanje in čmerikavo kujanja. Slovenski demokratje vseh slojev poznajo metode in sredstva ter uspehe naše stranke za ožjo domovino in široko državo. Zato as vseh teh ščenet in kužkov prav nič ne bojimo, ker se držimo gesla: «Pustite pse, naj lajajo; to kaže le, da jahamo!* Na nobeno obdolžitev nismo ostali dolžni odgovora, naši somišljeniki pa doživljajo dan za dnem znova, da se celo naš greh prav po zaslugi naših nasprotnikov izpreminja v nov naš uspeh ter v nov poraz naših obre-kovalcev. Mi vstajamo, rastemo, nas j-3 vedno več! In zato tako hrume, ker demokratov se boje. Boje se tudi, da »razpadli* demokratski »kadaver* zopet zavlada v ljubljanskem občinskem svetu. Po pravici bi moral vladati brez prekinjenja. Le zaradi nemoralne prostitucije svobodomiselnih in naprednih načel po naših narodnih socijalistih in soeijal-nih demokratih je bilo možno, da je doživela Ljubljana klavemi mtermez-zo diletantovske koalicije. Posledica te občinske vlade je nečuven deficit v občinskem proračunu, sad te koalicijske modrosti so ogromni dolgovi, nove doklad e in nove takse, pod katerimi ječe Ljubljančanjc. Koalicija^ bi morala, če bi bila poštena, to moško priznati. Nezaslišano pa je. da skuša /.valiti krivdo na sedanjega vladnega komisarja. Naj navedemo le par vzgle-. dov! Direktorij mestnega dohcdarstvene-sra urada, v kateri je imela bivša koalicija večino, je sklenil tudi davek na uvoz gradbenega materijala. Ker vladni komisar ta sklep izvršuje, ga zdaj napada »Slovenec*, češ, da nima razu mevanja za odpravo stanovanjske beclc . ter ovira gradbeno gibanje. »Slove-. nec* hujska proti uvoznemu _ davku, ki ?o ga predlagali in sklenili njegovi lastni zastopniki v bivšem občinskem svetu: Davek je minimalen. Če pa ga klerikalni brezvestneži podražijo v lastno korist za 50—100 in prevalijo na stranke, je tega »kriv* vladni komisar, ki vrši le svojo dolžnost! V opravilniku je izrečno rečeno, da dobavitelji stavbnega materijala uvozni davek lahko pavšalirajo. Ako tega dobavitelji ne store, je zopet «kriv» vladni komisar. Zima je pred durmi, a ubogi ljudski sloji so brez kuriva. In zopet je «kriv» vladni komisar, ker ni premoga. Toda vlada že davno naročenega premoga ne more nakazati občini, ker so pač trboveljski premogarji stavkali. A k stavki so jih hujskali Stefanoviči. Ka-menaroviči, Brandnerji in razni klerikalni tiči. Zdaj pa hrulijo vladnega komisarja, ker jim no more nuditi premoga, čegar pravočasno dobavo so onmogočiii sami hujskači. Magistrat mora pobirati uvoznino in tržnino, da more vsaj za silo mašiti luknje, ki jih je zagrešila bivša koalicija v občinskem gospodarstvu. Položaj je tak, da se je bilo žo nekajkrat bati, da občina niti svojih uslužbencev ne bo mogla več točno plačati. »Slovenec* pa hujska tudi proti tržni-ni. dasi je takisto posledica po koaliciji nastalih razmer. Sami ste juho skuhali, zato jo sami tudi pojejte! Tako je z vsemi napadi koalicijona-šev. Sami sebe bijejo po ustih in blato, ki ga mečejo na drujre. odletava nanje nazaj. »Slovenec* trdi, da »država in občina mečeta ljudem pod noge polena.* Mi ne vidimo polen, nego le točno izvrševanje zakonov in sklepov. Pač pa gledamo frčanje koa-licijonaških klopotcev na našo stran. Toda klopotci še niso nikdar bili znak moči, nego so vselej dokaz strahopet-nosti in nedostojno?ti. Edino sredstvo za klopotce je metla. In to metlo pri-oravljamo za bodoče občinske volitve. -j- Iz demokratske stranke. Predsednik skupščine gosp. Ivan Ribar je v več krajih svojega volilnega okrožja Djakova priredil zborovanja, ki so navziic frankovskim hujskarij-im uspela nad vse sijajno. Posebno v Na-šicah je zavedni narod priredil njegovi simpatični osebnosti prisrčne ovaci-je. Gosp. Ribar je obetal, da bo narodna skupščina v najkrajšem času done-sla agrarne in šumske zakone, ki bodo pač največje važnosti za jugoslovansko seljaštvo. Narod številno pristopa k demokratski stranki. V Petrijevcih se vršijo živahne priprave za veliki javni zbor demokratske stranke. Te dni pa bo v Osijeku sestanek v svrho obširnejšega posvetovanja in razpravljanja. Gosp Ribar razven tega priredi v svojem okrožju še par velikih javnih zborovanj in se nato povrne v Beograd. -f Gosp. minister Pribičevič je ob povratku s potovanja po Dalmaciji in otokih sprejel urednika beograjske »Pravde*; izjavil se je napram njemu, da je povsod dočakal najlepši sprejem. Uveriti pa se je mogel, da je v tamošnjih krajih položaj vsled slabe letine zelo nepovoljen; država mora z nujno akcijo preprečiti preteči glad. Prebivalstvo želi, da se vprašanje prehrane spoji z vprašanjem zaslužka, podvzele naj bi se torej javne radnje in gradnje: to bi dalo dvojno korist, kajti narod bi si z zaslužkom dobro opomogel, država pa bi se okoristila z zgradbo prepotrebnih železnic in vodovodov. O poslovanju upravnih oblasti se je gosp. minister izrazil, da ta-mošnji narod zahteva strogo izvajanje zakona proti elementom, ld vršijo protidržavno propagando, ker popustljivosti ne smatra za svobodoumje, temveč kot slabost. Kongres intelektualcev v Zagrebu, je nadaljeval g. minister, smatrajo tamošnje demokratske organizacije naperjen proti demokratski stranki, kajti sezivajo ga možje, ld že dolgo vodijo kampanjo za, revizijo ustave ter osebno in politično borbo proti demokratski stranki. Sicer pa — je končno dodal gosp. minister — vprašanje narodnega edinstva se ne rešuje na naučnih kongresih, temveč z resno in oduševljeno propagando in z državno politiko, vodeno v duhu edinstva. , Imenovanje gosp. Etbina Kristana za prvega izseljeniškega komisarja je našlo v beograjskem časopisju zelo simpatičen odmev. «Demokradja* poudarja, žda je jugoslov. vlada imela pri izberi zelo srečno roko. Važnemu izseljeniškemu vprašanju bi bila državna politika že zdavnaj morala posvečati večjo pažnjo. Zaslužni parlamentarec gosp. Etbin Kristan daje s svojim izkustvom in ugledom najboljšo garancijo večje brige za naše izseljeni!-e in njihove interese. Gosp. Kristan pričenja na tem polju orati ledino in mora sam izvršiti prvo organizacijo, zato njegovo delo ne bo moglo pokazati takojšnjih velikih rezultatov. Postavljen je za Zedinjene ^države, svoje poslovanje pa bo najhrže razširil tudi na Kanado. V slučaju ugodnih uspehov njegove misije pa bo postavljen nov komisar tudi za Južno Ameriko. Poslanski mandat gosp. Kristana pripade gosp. Krušiču, rudarju v Trbovljah. + Kdor dragim jamo koplje . . . Slovenija ni doživela ostudnejse gonje, nego jo bila ona, ki jo je uprizorila »Jadranska banka*, odnosno njen generalni ravnatelj Kamenarovič proti JDS in njenemu voditelju dr. Žerjavu. Z ar.iavtsldmi divjaštvi in fran eoskimi finesami prepleteni konkurenčni bankarski boj je hotel brezobzirno podreti na tla moža, ki je vse svoje življenje posvetil javnemu delu, zanemarjajoč pri tem do skrajnosti sebe in svojo rodbino. »Jadranska banka* je ustanovila celo poseben časopisni oddelek, da je po celi državi, zlasti po časopisju v Zagrebu in Beogradu, sistematično blatila pošteno ime enega najidealnejših, najsposobnejših in najdelavnejših slovenskih mož. Bankarske hijene in njih krvniki so naskočili dr. Žerjava baš v času, ko so zaznali, da leži težko bolan, misleč, da ne bo imel več v 6ebi fizične moči, da prestane njihov naskok. Bila je to pravcata napoved boja na življenje in smrt. V boju so pomagali bankirjem tudi mnogi zahrbtni sotrudniki. Preteklo pa je komaj par mesecev in mei tem ,so ovržene ne le vse klevete, marveč je usoda sama preskrbela tudi že za povračilo. Kamenarovič, ki je nastopal kot evangelist morale, je razkrinkan do golega. Za njim je izdana tiralica radi milijonskih goljufij v lirah. Ta črnogorski junak se izogiblje sodnije in nima poguma, stopiti pred sodnike, ker ve, da se bodo takoj za njim zaprle težke duri sodnih zaporov. Ista žalostna usoda je začela sre-čavati tudi »Jadransko banko*, ld je držala in plačevala Kamenarovičeve lopovščine. V Trstu je definitivno izgubila 16 milijonov »priintervencioni-ranih* lir, kar znaša okoli 300 milijonov kron našega denarja. Tržaška »Jadranska banka* ni v ugodnem položaju — Kamenarovič pa v časopisih objavlja izvlečke kontov posameznih klijentov in milijone zapravlja za časopisno kampanjo ter z nakupom Antona Peska ter »Slobodne Tribune* v Zagrebu. Tako se je na žalost našega narodnega gospodarstva zopet enkrat izkazala resnica o izreku: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Kamenarovič je že danes toliko kot mrtev. on spada v zapore in od njega ne bodo interesenti iskali popravila škode. Poleg njega je tu ostala le še klika brezvestnih pomagačev, ki ga je v hudobiji bodrila in podpihovala. Tudi ta na bo odšla zasluženi kazni! Drug za drugim prihajajo sedaj na vrsto. Ni daleč oni dan. ko bodo težko prizadeti dvigali nad nje posti. Žalostno je le, da bo med prizadetimi tudi veliko nedolžnih. Mi smo upravni svet in nadzorstvo cJadranske banke* glasno svarili in opetovano opozarjali na stra- ?ne posI - vitiuuiu —----, igrišču Ilirije nogometna tekma med re zervo Ilirije in Sparto. Službena objava L. N. P. Vsled nepripravljenosti igrišča Sparta-Primorje oa-pade današnja prvenstvena tekma Svoboda Ljubljana : Jadran. Tajnik II. IZID SOBOTNE ŠAHOVSKE SIMULTANSKE IGRE. V soboto zvečer sta šahovska mojstra prof. dr. ing. MUan Vidmar iz Ljubljane in profesor Asztalos iz Sarajeva v Narodni kavarni skupaj simultano igra.a proti 29 ljubljanskim šahlstom. Zmagala sta v 26 partijah, izgubila 2, (proti gg. Antonu Albrehtu ln Alojziju Pen- Po sv. maši je v pisarni ravnateljstva na deški ljudski šoli vpisovanje v I. razred S seboj je prinesti zadnje šolsKo izpričevalo, listek o cepljenju kožic, po možnosti domovnico in krstnico. Pogoj vsprejesna je dovršeno 5. šolsko leto. Red v jeziku in računanju naj bo dober. Vpisati se morajo tudi učenci ostali n razredov radi ureditve katalogov. Ti se lahko prijavijo že v sredo 13. t. m. oo-poldae od 8. - 12. ravnotam. Redni pouk prične 15. t m. Glede otvoritve IV. razreda ne more ravnateljstvo poročati nič gotovega. Ukrenjeno je vse potrebno, da se kljub zaprekam otvor. galu), 1 pa je bila retnis (z g Stankom tudi ta razred oravočasno j teftstvo. SiloL Domače vesti * Minister dr. Žerjav lahko obolel. Radi velikih naporov zadnjih dni. povzročenih po dolgotrajnih vožnjah in neprestanih konferencah, je gosp. minister dr. Gregor Žerjav lahko obolel, vsled česar mu je onemogočeno, da bi &e daneis in jutri udeleževal prireditev internacionalnega invalidskega kongresa. * Jugoslovanski profesorji v Mariboru. Z včerajšnjim popoldanskim brzovlakom se je pripeljal v Maribor del udeležnikov jugoslovanskega profesorskega kongresa v LJubljani. Na kolodvoru so jih sprejeli mariborski tovariši. Po prigrizku v «Veliki kavarni* so si profesorji ogledali znamenitosti mesta, zlasti šole, in posetili tudi obrtno razstavo, kjer sta jih pozdravila predsednik Novak in ravnatelj Štrekelj. Gostje so seizrazili zelo laskavo o razstavi. Zvečer se je vršil prijateljski sestanek v Grajsk kleti. Danes si ogledajo profesorji falske naprave, nakar se vrnejo z brzovlakom proti Zagrebu in Beogradu. * Slavnostno zborovanje «Kluba naprednih akademikov v Ce!jn». «Klub naprednih akademikov* v Celju je sla^ vil v četrtek 151etnico svojega delovanja. V proslavo obletnice se je vršilo ta dan v celjskem Narodnem domu Flavnostno zborovanje, katerega so se udeležili tudi števil, zastopniki raznih naprednih akademskih društev. Predsednik kluba je podal v splošnih potezah poročilo o dosedanjem klubovam delovanju in predlagaj, da se pošlje kralju Aleksandru vdanostno brzojavko, kar so akademiki sprejeli z viharnim odobravanjem. Nato so čestitali klubu zastopniki JNAD «Jadran* iz Ljubljane, zastopniki « Triglava* iz Zagreba in Ljubljane. «Udruž. akademikov iz Primoria*. « Društvo mariborskih akademikov* * in ptujski akademiki. Zborovanje je bilo nato zaključeno s petjem narodne himne. Zvečer je bil slavnostni banket. * Pravilnik zakona o pobijanju draginje je pol pisan in izide prihodnji teden v ^Službenih Novinah*. * Stanovanjska naredba. «Obzor» objavlja izmišljeno vest, da te dni izide c Pravilnik k stanovanjskemu zakonu*. Trdi se, da bo minister za socijalno politiko predpisal najemnine tudi v novih hišah. «Obzorova* vest je od konca do kraia izmišljena. Pravilnik za stanovanjski zakon, ki stopi v veljavo dne 1. januarja 1923, izide oktobra. Te dni bo posebna komisija, v katero je pozvan tudi vladni svetnik dr. Henrik Steska, ca podlagi izjav korporacij, izdelala načrt pravilnika, ki bo še enkrat predložen raznim ministrstvom, pokrajinskim upravam in lnteresentskim za-stopom. * Volilni imeniki za občinske volitve v Ljubljani so pristašem na vpogled^ v tajništvu Demokratske stranke, Narodni dom I.. med uradnimi urami od 9. do 12. in od 4. do 6. popoldne. Volila, zanimajte se in poglejte, ce ste vpisani! . ... * Vodmatčani. Somišljeniki. Volilni imeniki so razgrnjeni od pondeljka naprej vsak dan od 8. do 9. zvečer v knjižnici vodmatskega političnega^ m gospodarskega društva, Bohoričeva ulica (gostilna Drašček). Somišljeniki, prepričajte se, ako ste vpisani v volilni imenik. * Občni zbor vodmatskega političnega in gospodarskega društva se vrši v soboto, dne 16. septembra ob 8. un zvečer v sostilni Bizjak, Bohoričeva ulica, z običajnim dnevnim redom, somišljeniki se vljudno vabijo, da. se istega polnoštevilno udeleže. * Imenovanje. Za načelnika generalnega izseljeniškega komisar jata y .Zagrebu je imenovan načelnik v ministrstvu za socijalno politiko g. Adolf Čuvaj. _ Za središnjega inšpektorja rada v Beogradu je imenovan g. Alfred Sud; inšpektor oblastne inšpekcije rada v Sarajevu g. Dragotin Gorap, dosedaj komisar pri invalid, odseku v Ljubljani, ie imenovan za sekretarja I. v ministrstvu za socijalno politiko — Radi opustitve inšpekcije dela (po sklepu narodne skupščine) je premeščen, iz Celja k inšpekciji v Ljubljano g. inšpektor Alfred Dejak. * Vpokojitev. Ravnatelj državne bolnice v Ljubljani dr. A. Krajgher je vpo- kojen. . * Za zboljšanje poštnega prometa. Glavna, direkcija pošte in brzojava je v r-porazumu z ministrstvom izdala energič ne ukrepe, da se uredi poštni promet. Vsi poštni uradi v kraljevini so dobili ukaz, s katerim se poštno osobje poziva, da vestno vrši svojo dolžnost in pazi na vsafco pismo, vsako brzojavko in vsak paket. Zlasti je paziti na to, da se eks-pedicija časopisov vrši točno in hitro. Ako bi izginil kak paket, bodo odgovorne za to vse osebe, skozi katerih roke je šel paket. Krivec bo moral povrniti škodo, oziroma bo škodo poravnala poštna direkcija, ki pa bo trošek izterjala od krivca. * Iz celjskega občinskega sveta. Celjski občinski 6vet je na svoji zadnji seji iazpravljal med drugim o regulaciji plač svojim uslužbencem. Z ozirom na naraščajočo draginjo so se zv ale plače za približno 27 odstotkov. Zvišane plače veljajo od 1. maja 1922. Občinski svet je obenem izvolil posebno komisijo, ki ima halogo, da vsake tri mesece ugotovi, koliko so cene narastle, oziroma padle, da se oreiemki uradništvu cenam nrimerno vselej pravočasno urede. Uredile so se moriti ter sta kupila dva taka bankovca t za 18.000 kron. Ko pa je naslednji dan ! Švigelj hotel pri Jadranski banki zame- : njati ta denar, so mu v banki povedali, j tudi pokojnine mestnim upokojencem in ^ sta bankovca ponarejena. Orožništvo mezde mestnim delavcem. Pisarniški po- v jjotedršci je Bogataja kmalti zasledi- močnik Wagner je v službi definitivno potrjen. Mesto upravitelja mestne klavnice se takoj razpiše. Glede mestnega kino-podjetja se je sklenilo, naj se prirejajo predstave z mestnim kino-apara-tom izven gledališča, ter se v ta namen najame večja dvorana. Za mestne šole se nabavijo potrebni medikamenti in obve-zila, za šolskega zdravnika pa se nastavi mest. fizik. Predlagana prodaja Jo-žefovega hriba se je odklonila. Zemljišče se bo svoječasno porabilo za gradnjo vil. Mestnemu gradbenemu uradu se je obenem naročilo, da preskrbi po veščaku potrebni gradbeni načrt. Za popravo Kapucinskega mostu se dovoli kredit v znesku 760.000 kron pod pogojem, da primerno prispevata tudi okrajni zastop in okoliška občina, Tvrdkam Rakusch, Kirbisch, tvornici za poljedelske stroje in livarni v Celju se prodajo zaprošene gradbene parcele na Spodnjem Lanovžu, kjer zgrade omenjene tvrdke nove tovarne. Zupan je končno naznanil, da se bodo sej9 občinskega sveta vršile odslej vsakih 14 dni. Iz seje ptujskega občinskega sveta. Poročajo nam: Rdeče-modra koalicija je sklenila pri zadnji seji občinskega sveta, da se nastavi pri mestnem uradu javnosti že znani Velenko. Imenovani, znani avstrijski konfident, ki je med vojno denunciral Slovence vojaškim oblast-vom bo pomagal gospodariti na našem magistratu! Tajniška služba na magistratu pa je po pragmatiki istovetna z državno službo in istimi prejemki. Kot državni uradnik pa je g. Velenko baje upokojen. Če je upokojen iz zdravstvenih ozirov, kakor to trdijo narodni socialisti, potem tudi ne more biti magistrat-ni tajnik, če pa je upokojen disciplinarnim potom, pa še manj. Naši demokratski zastopniki eo predlagali, naj se zadeva preišče, kar pa je koalicija narodnih in breznarodnih socialistov odklonila in preko njih sklenila nastavitev. Pozivamo pa pokrajinsko upravo, da se za nima za ta slučaj. * Stavbeno gibanje v Mariboru, ki doslej nikakor ni moglo oživeti z naravnim gospodarskim razvojem, skušajo sedaj razni iniciativni idealisti dvigniti z ustanavljanjem gradbenih družb. V ponde-ljek se je vršil na iniciativo ravnatelja Križnica na okrajnem glavarstvu sestanek državnih uradnikov, na katerem je bila sklenjena ustanovitev zadruge za gradnjo uradniških stanovanj. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: vladni tajnik dr. Poljanec, ravnatelj kaznilnice Fi-šer, fin. .svetnik dr. Valjavec, ravnatelj vinarske šole Zmavc, prof. Ribarič, prof. Strmšek, vodja dečje stanice Pleskovič, inž. Dolenc in za poštne nameščence Kolbezen. * Zagreb dobi nov kolodvor za ranžiranje. Ker se je trgovski promet v Zagrebu silno razvil, nastala je nujna potreba novega kolodvora za ranžiranje. V Zagreb bi "moralo prihajati približno tisoč vagonov dnevno, kolodvor pa jih more sprejeti kvečjemu 300. Z ozirom na te nevzdržne razmere je direkcija državnih železnic v Zagrebu začela graditi med Zagrebom in Sesvetami, 3 km oddaljeno od mesta, nov kolodvor za ranžiranje. ki ima 12 tirov, katerih dolžina znaša nad 40 kilometrov. Poseben tubo spajal zagrebški državni kolodvor z novim kolodvorom za ranžiranje. * Za vojni muzej v Beogradu. Vojni minister pozivlje vse komande, pristojne urade, zavode in oficirje, v katerih posesti se nahajajo zanimivi predmeti _ in vojne trofeje, naj iste izroče upravniku tranzitnega skladišča vojnega ministrstva v Beogradu, Dolnji grad, ki jih zbira za vojni muzej v Beogradu. * Sirote vojaških gažlstov. Po še veljavnem avstrijskem preskrbninskem zakonu imajo sirote po vojaškili (častnikih vojaških uradnikih, gažistih brez čina) pravico do vzgojevalnine do izpolnjenega 24. leta starosti ali do prejšnje preskrbe. Kot preskrbljene je smatrati sirote, ki nastopijo javno ali privatno služ bo s plačo, mezdo, adjutom ali dnevni-no, ki vstopijo v vojsko, v vojaški ali javni civilni zavod z brezplačno oskrbo, v semenišče ali samostan, ki se nčijo pri trgovcu, obrtniku ali umetniku, ki jih po polnoma oskrbuje, ki izvršujejo trgovino ali obrt, dalje ženske sirote, ki se omo-žijo itd. — Nakazujoča, oblast je dognala, da mnoge stranke niso prijavile takih izprememb. Zato odreja pokrajinska uprava, da imajo vposlati vse vdove vojaških gažistov, ki prejemajo za svojo otroke vzgojevalnino (enako varuhi za obojestranske sirote po gažistih) najkasneje do dne 20. septembra 1922 «Račun-skemu oddelku delegacije ministrstva financ (vojaške mirovine) v Ljubljani* kratko nekolekovano prijavo s sledečimi podatki: 1.) Imena in rojstni datumi otrok; 2.) s čem se peča sirota (poklic) in od kdaj; 3.) dohodki iz tega poklica: 4.) kje biva in v čigavi oskrbi je sirota; * 5.) knjižni izpisek glasom zadnje ček. nakaznice. — Podatki naj bodo točni in strogo zanesljivi, ker bo izvršena kontrola. Strankam, ki te prijave ne bi vposlale, bi se event. ukinilo izplačevanje vzgojevalnine za sirote stare več nego 16 let. * Ponarejeni lOOOlirski bankovci. Pred meseci je prišel k bratoma Jakobu in Francu Šviglju v Zavrhu neki Anton Bo rataj ter jima ponujal v nakup lOOOiir-ske bankovce. Brata »'» s« dala nreeo- lo in aretiralo. Deželno sodišče v Ljubljani je sedaj sleparja obsodilo na šest mesecev ječe. * Državna razredna loterija. Pri žrebanju četrtega kola državne razredne loterije so v tretjem razredu odpadli večji dobitki na naslednje srečke: srečka št. 72 dobi 2000 Din, št. 6153 1000 Din št. 15.396 30.000 Din. št. 33.488, 1000 Din, št. 51.015 20.000 Din, št. 51.797 1000 Din, št. 57.225 1000 Din, št. 60.961 5000 Din, št. 64.407 5000 Din, št. 66.416 80.000 Din, št. 65.829 2000 Din, številka 68.549 2000 Din, št. 69.005 2000 Din, št. 70.961 1000 Din, št. 71.679 1000 Din, št. 76.810 2000 Din, št. 80.691 1000 Din, št. 84.154 1000 Din in št. 86.819 40.000 Din. * Poroke. Dne 6. .septembra se je poročil g. Ignacij Petje, učitelj v Ljubijo ni z učiteljico gdč. Jeleno Sedejevo, dne 8. septembra pa g. Oton Christof, uradnik Narodne tiskarne iz znane narodne rodbine z gdč. Maro Šmuc. * Himen. V Lovrani pri Opatiji se je prošli pondeljek poročil dr. Ramiro Stan-ger, nečak narodnega poslanca dr. Stan-gerja, z gdč, Anico Skočanicevo iz Ike. ° * Kdor drugemu jamo koplje...« Dne 7. septembra je bil pred ptujskim kazenskim sodiščem obsojen nadrevident J. t-, vodja NSS, nosilec liste itd. g. Franc Lenarčič na 800 kron. oziroma 4 dni zar pora ter v plačilo vseh stroškov pri dveh razpravah, ker je meseca marca 1922 za gledališčem v temi po neki predstavi udaril po očesu tukajšnjega nadučitelja g. K., da je moral k zdravniku. Delikt je seveda po enesesarski navadi tajil pred sodiščem, akoravno sta «Bankoslavija» in Kravoseva cNova pravda* celo pisali o «klofutanju» ter kaj marljivo zvTa-čali krivdo na zasebnega obdolžitelja. Značilno za enesesarja je, da piše po časopisih o aferah, a nje člani poizkušajo pred sodiščem vse v tajiti Lenarčiču je tokrat izpodletelo vkljub tajenju, razen tega bo še posebej obsojen zaradi novih žaljivk, izrečenih pri razpravi. Počasi bodo vsi enesesarski in drugi takšni gospodje pri raznih sodniiah obsojeni, da jih bodo poznali tudi oni, ki so jim včasih zaupali. * Želimo pojasnila. Pišejo nam: V zadnji spomladi letos je nenadoma umrla v Dolenji vasi pri Ribnici neka posestnica Neža Klun. Ker se širijo o njeni smrti najgorostasnejše govorice, bi bilo vsekakor želeti, da se za ta slučaj zanima sodna oblast, ki naj v interesu njenega zdaj že tudi ranjkega moža Antona Kluna zadevo preišče, da se ne bo spomin na nesrečnega moža morda po nepotrebnem blatil in onečaščaL To je tudi v interesu njegovega sorodstva. Opozarjamo državno pravdništvo, da se za zadevo zanima. * Gradnja velikega stavbišea v Mariboru. Pred kratkim se je vršil v Mariboru komisijski ogled v zadevi gradnje velikega skladišča. katero namerava zgraditi tvrdka Tonejc v bližini tovorne postaje v Teznu. Veliko trgovsko skladišče bo na razpolago tudi drugim tvrdkam. Ob skladišču se vpelje železniški tir. Za industrije, ki nastajajo v Teznu in okolici, je tako skladišče velikega pomena. * Smrtna kosa. V splošni bolnici v Lju bljani je umrl revident južne železnice, g. Friderik Weinberger. Pogreb bo danes ob 15. uri iz bolnice. Blag mu spomin! * Drobne vestL V Ljubljani je bil posestniku Francu Fuglju ukraden temno-rdeč konj z belo liso na zadnji nogi. vreden 10.000 kron. Ignacij Grbič s Kolodvorske ulice je na potu domov na nepojasnjen način prišel ob svojo zlato uro, vredno 15.000 kron. * Povodenj v Dalmaciji. V Skradinu, ne daleč od Šibenika. je vsled močnega deževja nastala te dni povodenj, ki je odnesla most na državni cesti pri Liša-nu ter poškodovala brzojavno in telefonsko zvezo. Promet z Benkovcem in Ob-rovcem je ustavljen. * Smrtna nesreča. Na poti od Polšnika. v Zagorje sta ponesrečila topilniški mojster Karel Grčar in njegov sin. ki sta pozno zvečer po ozki strmi poti hodila domov v Zagorje. V temi sta padla čez skalovje v prepad, kjer sta obvisela za nekim drevesom. Zjutraj so ju našli lovci. Oče je imel težko rano na glavi in ie umrl pri prevozu v deželno bolnico. * Mesto razporok. Mesto, kjer se izvT ši danes največ razporok, je Reka, V Italiji je ločitev zakona težja, VEled tega prihajajo Italijani, ki so se naveličali zakonskega jarma, kar trumoma v novo reško državo in ker ima vsak reški državljan in vsaka državljanka pravico da se razporoči kolikorkrat le hoče, se razporoke željni Italijan da naturalizira-ti za reškega državljana. To je v letih 1920 in 1921 storilo nad 15.000 Italijanov in ta številka se vjema v številom razporok. ki so se v tem času na Reki izvršile. 15.000 Italijanov, ki so se na ta način rešili zakonskega jarma, so razen visokih razporočnih pristo^in v svojem veselem razpoloženju pustili lepe denar-ce na Reki. 4 Samomor ločene žene. Kakor poročajo iz Zagreba, je v četrtek zvečer skočila v Maksimirsko jezero 46 let stara ločena žena Jelka Kristan, rodom Za-grebčanka. Trupla doslej še niso potegnili iz iezera. Motiv samomora ni znan. Gospodarstvo PROTIDRAGINJSKA IN PRE- i nom zastaja. Producenti prodajajo sa-HRAMBENA ANKETA GLAVNEGA mo toliko, kolikor potrebujejo denarja. : ZADRUŽNEGA SAVEZA V BEO-1 Cene neprestano naraščajo. Tržijo se GRADU. Anketi so prisostvovali številni odpo-! slanci zadružnih zvez iz Bosne isi Her-: cegovine, Dalmacije, Hrvatske in Sla-i vonije, Slovenije in Srbije. lOodstotna vina po 45 — 50 Km liter, 11 odstotna 50 — 60 Km. Vinograde je v nekaterih krajih močno poškodovala suša. — Češkoslovaška: Vinska trgovi-| na stagnira in to največ Iz valutarnih Anketa je ugotovila sledeče: siroma- i vzrokov. Cene 4 —- 6 Kč liter. Uvoza ni štve in neugodna letina je v nekaterih j V Podkarpatski Rusiji so še pri produ- krajih naše države zavzela tolike dimenzije, da se je bati najtežjih posledic so-cijalnega nereda. Pomoč mora priti takoj! Z odlašanjem se vežejo roke pomagačem, podpira pa se špekulacija z živili. Zadružne zveze so pripravljene podpirati pobijanje draginje in prehrano pasivnih krajev. Za to akcijo so gotovo najsposobnejše, ker stojijo v zvezi s širokimi množicami naroda in ne delajo za dobiček. Država bi morala zadružnih zvezam dati brezobrestne ali nizko obrestovane kredite, omogočiti jim cenejšo prodajo pridelkov z državnih posestev z naglim ln brezplačnim prevozom. Kredite je treba brezizjemno dati zadružnim zvezam pasivnih in aktivnih krajev, da se omogoči nakup in pa prodaja brez vsakega dobičkanosnega posredovanja. Zadružnim zvezam naj se poveri pobijanje draginje in prehrambena akcija tudi v onih krajih, kjer zadružništvo še ni razširjeno. Zadružne zveze stoje na stališču, naj ljudstvo samo plača živež, ki ga dobiva. Vendar se ljudstvu v siromašnih krajih plačanje hrane omogoči s podporo. Za ljudstvo bi pomenilo veliko pomoč, ako se posebno v krajih slabe letine izvedejo javne gradbe. ki so predvidene in zagotovljene v državnem proračunu. Tudi iz »fonda za prehrano sirot*, ki je predviden po zakonu, bi se lahko uporabila sredstva za izvrševanje javnih del v siromašin selih. Veliko pomoč bi pomenilo nadalje tudi, da se dvigne gradbeno gibanje s tem, da se pokrajinskim kreditnim zavodom omogočijo dajatve hipotekarnih posojil Ako se po teh predlogih pobijanje draginje in prehrana pasivnih krajev poveri zadružnim zvezam, bi se dalo, kakor misli anketa, nevarnosti socijalnih ki pretijo naši državi vsled draginje in slabe letine. Razen tega sta bila predložena vladi še dva predloga o spremembi pravilnika zakona o pobijanju draginje in predlog o kreditih za zadružna posojila, ki bodo potrebna v siromašnih krajih. Dne 5. t. m. je zadružno odposlanstvo predložilo ta dva predloga ministrstvu socijalne politike ter poljedelskemu ministru. centih velike zaloge. Nemčija: Vinogradi stoje večinoma zelo dobro. Cene sc čvrste. Povprečno se tržijo vina pr 70.000 — 80.000 mark za 1000 litrov. = V Vojvodini bo dobra letiic koruze Novosadsko Ameriška moka in žito za Dalmacijo in Bosno. Kakor poročajo listi, so nabavljene večje množine ameriške moke in žita za Dalmacijo in Bosno. = V zadružni register so se vpisalt nastopne zadruge: Produktivna zadruga čevljarjev vojnih invalidov v Celju. r. z. z o. z.; Pašniška zadruga v Poljanah pri Rečici, r. z. z o. z.; Pašniška zadruga za Prihovo. r. z. z o. z. = V trgovinski register so se vpisal« nastopne firme: Franc Cerar. razpečevanje klobukov in slamnikov v Celju: Josip Kveder. železnica v Celjn: Viljem Lindauer. civilni gradbeni inženjer v Celju: Karel Loibner. trgovina z mešanim blagom v Celju: Fr. Pajman. trgovina z lesom v Celju: Karel Bastiančič. trgovska agentura in komisijska trgovina tehničnih in elektrotehničnih izdelkov, porcelana in strojev v Ljubljani; A/Traun. trgovina s špecerijskim, kolonijalmm blagom. vinom in žganjem na debelo v Ljubliani; Mihael Detoni. lesna trgovina na Rakeku: Fran jo Cajnko. trgovina r vinom v Plovenjgradcu; Al. Peče, trgovina z mešanim blagom v Slovenjgrad-cu; Antonija Šmigovc. trgovina z meša-izgredov,' nim blagom v Šoštanju; Ferdo Vrabič. lekarna v Šoštanju: Martin Janeigaj. trgovina. z galanterijo in drobnim bla?rom. s čevlji in usnjatimi izdelki na debelo in drobno v Zgornji Šiški; M. Grundner. lesna trgovina v Žrečah pri Konjicah. =- Izvoz koruze iz Rumunije je s 1. septembrom svoboden. Izvozne pristojbine znašajo 30.000 le.iev za vagon. = Rumunsko-češkoslovaška gospodarska anketa se je vršila v okviru Praške :ra vzorčnega sejma od 5. do 6. septembra. Razpravljalo se je o zaprekah, ki ovirajo poglobitev trgovinskih odnosa-jev med obema državama. Med drugimi je izjavil romunski debpit Joachim, da se pripravlja osnovanje rumunsko-češko slovaške banke, ki bi pospeševala medsebojni trgovinski in denarni promet. = Madžarska zunanja trgovina v pr- TRŽNA POROČILA. Liubljanski trg. Pretečeni teden je bil trg izredno velik. Goveje meso v mesnicah 50 — 64 K po kvaliteti, na trgu prve vrste 60 K, druge 40 — 46 K, tretje 34 K. Občinstvo se opozarja, da strogo kontrolira kvaliteto mesa. Vsak mesar, ki prodaja meso dražje kot ima ______________ označeno na stojnici, naj se takoj ova- vem pg]^^ 1922. Iz Budimpešte porodi. Telečie meso 56 — 60 K, svinjsko;^. ptnti-ti5lli urad je objavil količin- govine di. Telečje meso meso prve vrste 96 K, druge 94 K, sla 3 čajo: Statistični urad je objavil \ stnvilL-p madžarske zunan:e t: ____________----------,ke številke madžarske zunan-i nina 140 — 146 K. mast 160 K. Oocm- ^ prv,;h ^^ mesecih t. 1. Uvoz je zna. stvo se opozarja, naj ne plačuje masti ig9 miljjona q }n iZVOz samo 5.9 mi-višie nego 160 K kg. Prestopke naj se. ^ uv0ŽeBega blaga pride 32.2 naznani. Sunka 140 K kg, Preka;eno na CcškopltfraŠko. 27.3 odstot- meso prve vrste 140 K. druge J 00, ko-,^ ^ Rnmuniio. 16.5 odstotka na Nem- ' Iči-o, 8.6 odstotka na Avstrijo in 3.5 odstotka na Jugoslavijo. Najvažnejša uvoz-iou iv, i.- ,n dmeta g+a bila les in premog, ki trgU ^ Vnašata 72.6 odstotka vsega uvoza. Od j 6.3 mil;iona q lesa. ki se je uvozil, pnde •' in okoli 2 mi- štrun 36 — 40 K, jagnetina 54 K. Perot-nine je na trgu dovolj; piščanci 50 — 1 80 K po velikosti, kokoš 130 K, 130 K. Divjačine in rib na noma primanjkuje. Mleko liter surovo maslo 180 K kg. čajno i™ , na Rumunijo in 0K011 z mv jajce 5.50 K, moka st. 0 32 K v detajlm . Cc?koFlova-,ko. 01 uvoženih r«rn mflki IE blStVenO i "J""*- ' . _ ,__;__ 12 240 K, j3 trgovini. Padec cen moki je bistveno i oviran vsled pomanjkanja vagonov. Bel kruh 30 K, črn 26 K. Sadja je na trgu velike množine. Jabolka od 5 — 12 K kg po kvaliteti, hruške 5 - 14 K po kvaliteti, češplje 5 - 8 K, grozdje prve vrste 40 K, druge 24 K, špecerijsko blago- kava Portoriko 240, Santos 160 R10 136 K, bel kristalni sladkor 78 K, v kockah 88 K, kavina primes 64 K, riz I. vr*te 48 K, druge 38 K, namizno olie liter 106 K, jedilno 96 K. celi poper 100 K, paprika tretje vrste 80 K, sladka 280 po kvaliteti, petrolej 26 K. testenine I. vrste 60 K, druge 52 K. Zelenjava na trgu ne primanjkuje, pač pa pride na trg malo krompirja. Mestna aproviza-cija ie ukrenila vse potrebno, da se po možnosti preskrbi Ljubljano s krompirjem po najnižji dosegljivi ceni. Draginio najobčutneje povzroča cena moke m cena masti. Smemo pa pričakovati, da bo cena masti znatno padla, istotako nekoliko cena moki. . Žitne cene v Zagrebu (8. t. m.) v 3.7 milijona q premoga je polovica 17 Nemci ie. polovica pa iz Francije. Izvoženega blaga pride 42.9 odstotka na Av striro. 28.9 odsotka na Jago-lavijo. 14.4 odstotka na Češkoslovaško, 5.1 odstotka na Nemčijo. 3.5 odstotka na Rumunijo m ostanek na druge države. Najogromnejso izvozno postavko tvori 1.3 milijona Q premoga, ki ga je morala dnto-iti Madžarska Jugoslaviji. Najvažnejši izvozni predmet je bila moka, katere se je izvozilo 639.000 q v Avstrijo in 318.000 q v Češkoslovaško. Od 68.000 q izvoženega vina je šlo pet šestin v Avstrijo. Velik je bil tudi izvoz sadja, zelenjave, goveje živine, svinj. Največ se je živine izvozilo v Avstrijo, mnogo tudi v Nemčijo. = Francoska žetev. Kakor poroča francosko časopisje, se ceni letošnja žetev v Franciji na 70 milijonov centov. Lanska žetev je znašala po uradni ugotovitvi 88 milijonov centov. = Pridelovanje krompirja v Nemčiji. Po statističnih podatkih mednarodnega kronah za 100 kg ab vtovorna postaja ; poljedeljskega instituta v Rimu je zna-v Vojvodini notirajo: pšenica 1800, m-, ^ celokupna površina zasajenega mena koruza 1520, rž 1500, mandonska i krompirja na svetu pred svetovno voj-r* 1400 iečmen za pivovarne 1600, za no neka= ^ 14 milijonov ha. Od teh je 14 1-IUU, j nv« ,1 __ »r___55 mili '.rtn H.1 krmo 1400, oves 1300, bosanski oves 1200, fižol 1550. moka st. 0 2850, st. 2 2750, št. 6 2450, moka za krmo 1250, otrobi 95 — 100. Tendenca nespreme- Vinski trg. V nosi državi: Izvoza nI, trgovina mrtva. Cene vedno enake. \ Vršcu stane liter belega vma 8 K, ker so stare zaloge še velike in se obeta dobra vinska trgatev. V ljutomerskem okrožju se trži vino po 30 K liter. V drugih krajih ni več mnogo zalog. — Avstrija: Uvoz vin v Avstrijo je onemogočen, ker znaša uvozna carina na liter vina že 1220 Ka. Domači producenti vino zadržujejo. Cene 5 — 10^000 Ka. za liter po kakovosti — Madžarska: Tudi v Madžarski trgovina z vi- odpadlo na Nemčijo 3.3 milijon ha. na evropsko Rusijo 4.2 milijonov ha, na bivši Avstro-Ogrsko 1.25, na Francijo 1.55 in na Zedinjene države 1.4 milijona hektarov. Celokupni svetovni prideleK kromnirja znaša okoli 135 milijonov ton: od teea odpade na Nemčijo 30 milijonov ton. Svetovna vojna je pridelovanj* krompirja znatno omejila, kar se naj bolj razvidi iz dejstva, da znaša z*^ na površina krompirja v Nemčiji mi-liiona ha napram 2.42 2.65 v letu 1921. v leta 1920 i" Odgovorni urednik Fr. Brozovič Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra. Tisk Delniške tiskarne, d. d. y Ljubliani Prodajalnica se da v najem v novi zgradbi, eventualno tudi proda enonadstropna hiša 7 Varaždinu, Milifka ulica štev. 25. Pojasnila daje gradjevno poduzece Fran jo Rade], Varaždin. 10 vagonov jabolk (m&taaoka la kaaada) 5 vagonov krompirja se proda direktno od prodacentor, franto Ptuj. — Kupne pogodbe na Pavla Sega, Ljubljana, hotel Slon. 3087 Paviljon „G" 214 Antomobili TI Austro - Daimler - Pucliwfirk:e Anteni Najnovejša angleška moška in damska kolesa. 2856 Hm Generalna reprezentanoa LJUBLJANA, Gledališka ulica 2. ANT. RUD. LEGAT 5806 Prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji iti pisarniškimi potrebščinami Maribor, Slovenska ulica 7, tel. 100 Samoprodaja pisalnega stroja ..CONTINENTAL", razmnoževalnega aparata ,,RAPAX", „VELOMA»-luknjača (Lochapparat) in rednika pisem, sistem ..INDUS". Lastna delavnica za popravila pisalnih strojev vseh sistemov. Ljubljanski velesejem, paviljon H, koja 291. f M ® a (D to » eo a> to » » m « <6 to « © » fi> (ti ffi (S fi> 8> ff> to to Na debelo! Na debelo! JADRAN" Izvozna in uvozna družba z o. z, v Ljubljani, Dunajska cesta 9 priporoča svojo veliko zalogo kolonljalnega in špecerijskega blaga, kr. monopolna vele-prodaja soli. Najnižje cene, točna in solidna postrežba. Telefon interurban št. 113. 2943 9 n> >J/ m « «/ ^ ^^ oku5ne kranjsko bližno 500. vrednost najeto razpecanega , ^ 'katerih izvoz je danes dos-e- blaga do 100 milijonov j , znatn0 množino. Ostali pa nismo le Cipkar_stvoje bilo v osemnajstem sto-1 b njih. Dokaj je pri izdelovanju samo njih. Dokaj je resnih podjetij, ki se smotreno bavijo z izdelovanjem klobas vsakih vrst in z razpečavanjem mesnih izdelkov. Imenovati moramo tu v pni vrsti tvorni co konzerv na Vrhniki, katere kapaciteta je urejena za klanje in predelovanje dnevno do 150 komadov goveje živin* in 200 komadov prešiČev ob osem-urnem delu. — Tovarna ima tri oddelke: konzervni oddelek, sušilnico in oddelek za sveže me«). Dnevna produkcija dosega do 70.000 konzerv, od katerih so proizvaja posebno gulas ter razne paštete iz govejega, telečjega m svinjskega mesa.. V sušilnicah se izdelujejo praške šunke, pršuti, salame ter vse mogoče vrste klobas. Da se racijo-nelno izrabijo vsi odpadki, se kani kreirati posebna izdelovalnica, za margarin, milo etc, Iz kosti se izdeluje zop* ekstrakt za mazila, masti, kocke za juho lep in kostno moko. V daljnem programu je, da se prične iz kosti samih izdelovati tudi razno luksuzno blago, kakor so držaji za palice, dežniki etc Kože se sedaj prodajajo drugam, a moderne tovarne bi jih porabde same. Bodočnost utegne prinesti i v tej smen razširjenja te naše največje tvormške letiu na Kranjskem že močno razvito. Za časa Marije Terezije je bila poslana v Idrijo prva strokovna učiteljica. Poleg Idrije se goji čipkarstvo v Poljanski in Selški dolini ter v Vrhniški okolici. — Izdelki so znani pod imenom »idrijske« čip-kei Njen karakterističen znak je vzet trak enake širine, ki se vije skozi cel vzorec. Pristna idrijska čipka mora biti iz lanene-ga sukanca, ki jo napravi trpežno, vsled česar ie posebno pripravna za perilo. — Po prevratu so začele čipkarice vsled pomanjkanja češkega lansnega sukanca uporabljati italijanski bombažasti sukanec, ki močno škoduje renomeju idrijske čipke. Čipka iz bombažastega sukanca se pri pranju skrči, izgubi svojo obliko in se kmalu raztrga. Čipkarstvo se pri nas lepo razvija. 1 u-di tu gre glavna zasluga Osrednjemu zavodu za žensko domačo obrt, ki vzdržuje v posameznih vaseh šest čipkarskih šol. — Omenjeni zavod goji pri nas poleg čip-karstva še druge tehnike, kakor biserno, filč, toledo, ki pa se nahajajo še le v razvoju. Naše čipke se izvažajo na Holandsko. — Razpečavanje je večinoma v rokah trgovcev. V zadnjem času ie začela Intenzivno delovati Osrednja čipkarska zadru- _ - - ga v Ljubljani, ki jih je v kratkem času j mesne .troke _ dobro vpeljala na svetovnem trgu, ker i jmenovati moramo se dokaj drugih trži le s pristnimi lanenimi čipkami. tvrdk, ki se bavijo s predelovanjem " mesa tako: Andretto na Viču, Buzzo-lini v Stožicah pri Ljubljani, Urba* v Ljubljani. Wogerer v Maribora. Welle v Mariboru, tovarna »Zeleni hrib« y Ljubljani, Vavpotič v Gornji Radgoni, Stark v Ljubljani in mnogo drugih v raznih delih naše ožje slovenske domovine. Vidimo, da je osnutek naše mesne industrije dober in lahko rečemo, da je dobro vpeljana. Solidna roba jo pn: poroča. A cela industrija boleha na eni okolščini. in to je, da se je doslej preveč izvažalo klavne živine in sicer nepredelane klavne živine. Koliko je tvrdk, družb, koliko posameznikov, da celo mesarjev samih, ki se kot obrtniki bavijo z rednim izvozom klavne živine Na tisoče in tisoče glav zapušča nepre delanih meje naše države. Posledica je, da s tem mnogo izgubljamo. Kože ne ostanejo doma, loj, kosti in kar sem navedel liri izdelkih v vrhniški tovarni. ce izgubi. Koliko več delavcev bi imeli zaposlenih, koliko več hrane bi bilo širšim slojem na razpolago. keT z izvozom nepredelane klavne žmne se iz- Pletarna v Strntšču v StoveotJL r. z. z o. z. Na letošnjem velesejmu (pav. E 88V--razstavlja svoje izdelke tvorniea plete- j nin Pletarna v Strnišču Tvrdka je bfla ustanovljena šele koncem lanskega leta ter je naslednica bivše pletarske šole Strnišču. t Proizvaja vse v pletarsko stroko 6pt» dajoče predmete in otročje vozičke ▼ raznih oblikah, kot specijaliteto pa moderno pleteno pohištvo (pav. E 38). Zaposluje nad 70 delavcev Letnega prometa ima preko 15 milijonov kron ter razpošilja svoje produkte po celi državi, večina pa v Južno Srbijo in Dalmacijo. V tem kratkem času obstoja omenjene tvrdke je že zmožna konkurirati vsem pletarskim tvrdkam v Jugoslaviji. Ni ga trgovca v naši državi, ki ne bi poznal pletame. Veletrgovina z železnino Pinter & Lenart v Mariboru (paviljon H 282). Ustanovljena leta 1911. v Gorici i t skromnih početkov se je do ieta 1914. razvila v močno tvrdko. Vojna je poslovanje trgovine leta 1916. popolnoma prekinila, ker sta oba lastnika odšla k vojakom. g. Lenard kot dobrovoljec v srbsko armado. Leta 1920. se je tvrdka preselila r Maribor, kjer je prtfela obratovati v velikem obsegu. Danes lahko zadovolji vsaki zahtevi. Tvrdka zalaga z vso železnino zlasti Dalmacijo, Bosno in velik del Srbije. V Mariboru je edina slorven-ska trgovina z železnino. Posebnost je stavbeno kovanje. S kleklanjem čipk se pri nas peča okrog 7000 oseb! Žebljarska domača obrt je bila v prejšnjih letih, ko je bila na Kranjskem v obratu še cela vrsta iužin, jako razvita. Kovali so žeblje na Kočevskem, v Mekinjah in na Bistrici pri Kamniku, v Tržiču, Bohinju, posebno pa v Železnikih, Kropi, in Kamni gorici. Strojno izdelovanje žebljev je uničilo izvzemši v Kropi in Kamni gorici to panogo domače obrti, ki je bila izvor velikega blagostanja. — V imenovanih krajih pa se je ta obrt še danes ohranila, ker so si žebljarji leta 1895 ustanovili zadrugo, ki jih je osvobodila od prekupovalcev, obenem pa je začela polagoma z industrijalizacijo domače obrti. Zadruga je danes v posesti velike z najmodernejšimi stroji opremljene tovarne. Kljub strojnim obratom pa izdelujejo še danes gotove vrste žebljev na roko, ako zahteva posebna trdnost. Zadruga zaposluje okrog 280 delavcev, ki so večinoma obenem solastniki milijonskega podjetja. Lončarstvo is bilo na Kranjskem že v 16. stoletju močno razširjeno in razvito. Kot domačo obrt pa je sčasoma popolno- Panoge domače industrife Kot domačo obrt pa ,e sčasoma popo.nc. — c^adki, kot pljuča, srca, ma propadlo. Tam pa. Kjer se je se uo j ' .. givine za današnjega dne ohranilo, vidno, nazaduje I vampi -C™™ JSa^ečje povpraševanje. Mogoče je vzrok, da se izvaža toliko nepredelane klavne živine i dejstvo, da imamo premalo klav-nic-hladilnic, mogoče je neekonomiji naših obrtnikov vzrok nevednost v stroki, mogoče je vzrok — mamon denar. Naj si bo temu kakorkoli, upajmo, da bo naša lepo se razvijajoča mesna industrija našla boljšo bazo v bodočnosti in da bo narodno gospodarstvo v prvi vrsti postalo smernica vsem, ki *e v i jo z mesno industrijo. Inž. V. Turnšek. Razne panoge naše domače obrti Na ljubljanskem ve!::ejmu so zastopane poleR slamnikarstva, o katerem smo že na drugem mestu g-- rili, sicJ*oc domače obrti: Košarstvo, suha rona, sitarstvo, čipkarstvo, žebliarstvo in lončarstvo. Suha roba se izdeluje ne le v ribni- j škem sodnem okraju, ampak v celi do-j lini od Kočevja do Velikih Lašč. Rib-; ničan slovi s svojo suho robo daleč r.a-; okrog preko mej svoje ožje domovine, in njegova pesem poje: «Sem Ribcnčan Vrban, po cejlem svetu znan!« Pojm suhe robe je jako obširen in ob-seza najrazličnejše lesne izdelke: Obode, lesna sita, rešeta, loparje, vevnice. kuhinjsko orodie, kak-r škaie, r-hiie, veder-ce, žlice, kuhalnike in krožrik* zobo-trebnike, ter gospodarsko orodje- Grablje •'i vile. Izdelovanje navedenih predmetov je porazdeljeno ne le po predinih bišah, ampak +adi po posameznih vajrh. Rešeta so tipičen izdelek ribniških vasij, v Wevskem okraju pa izdeluiejo Icparic, vevnice, go-opodarsko orodje in škafe, o L-.»Vem potoku in sosednjih vaseh iuhalnice in žlice, zobotrebce v Velikih Lavčah Suho robo pokupijo deloma domači trgovci kot prekapci, idorr.s pa si gre Rib-ničan po svetu sam kupca iskat, Stf^no je opaziti, da lesni domača obrt propada. Treba bo uvesu v izdelo- vanje moderno tehniko ter organizirati ljudstvo v močno zadrugo, ki ]ih bo napravila neodvisne od prekupcev. Z izdelovanjem suhe robe se peča preko 4000 oseb. Košarstvo je razširjeno v radovljiški okolici, v ljubljanski okolici, v kamniškem okraju, v brežiški okolici in v Halozah. Za povzdig košarstva so si stekli velikih zaslug državni zavodi: Oddelek za1 košarstvo na srednji tehniški šoli v Ljubljani m državna učna dclavnica za košarstvo v Radovljici. Svoječasno je obstojal -lični učni zavod tudi pri Sv. Barbari v Halozah, ki pa se je preselil po prevratu v Strnišče, ter se tam razvi' v privatno j košarsko zadrugo, ki jako marljivo de-, luje. Za košarstvo se potrebuje dobro gojena 1 vrba, ki se pa pri n.:s še jako zanemarja, vkljub temu. da jc gojen;e vrbe jako dobičkonosno. En hektar z vrbo nasajene zemlie da čistega donosa ca. 100.000 K. Ur?c za pospeševanje obrti v LJubljani vzdržuje vzoren vrbov nasad, iz katerega oddaja interesentom sadike proti mali odškodnini. Število oseb. ki se stalno peča s košar- stvrjj, znaša ca. 300. Sitarstvo se je vdomačilo na Gorenjskem potom nemških naselbenikov v 16. stoletju. Dar.es je koncentrirana ta obrt v Stražišču pri Kranju in njeni najbližji okolici. Sitarji izdelujejo iz konjske zime sita, odpadke pa porabijo za posteljne žimnice. Siiariem je bodočnost zasigurana, ker so~združcni po večini v lepo razvito zadrugo. Da si zadruga in trgovci pri prodan in hira. Najbolj je razvita ta obrt v Komendi. kjer izdeluje lončarske Izdelke vseh vrst nad dvajset družin, ki so organizirane v Lončarski zadrugi v Komendi, ki prav marljivo deluje in ki je tudi razstavila svoje izdelke na sejmu. Izdelki so prav lični in zelo praktični. — Lončarje najdemo tudi v Dolenji vasi pri Ribnici, v Nemški vasi in Rakitnici, na Gorenjskem pa v Ljubnem. Dolžnost uprave. zl?sti novo snujoče se oblasti, bo, da bo z državno podporo, toda z lastno iniciativo skušala z industrijalizacijo ohraniti in podpreti obrt v Komendi in Ribnici. «Parfnms Chrysis?. Opozarjamo naše cenjene čitatelje na današnji oglas »Parfum« Chrysis». Parfumi omenjene tvrdke so svetovnoslavni ter tudi med našim damskim svetom ie-vanredno priljubljeni. Priporočamo obiskovalcem velesejma, da si ogledajo paviljon I, et. 897. Prekmursko sadje na velesejmu. Poleg paviljona pivovarne Laško stoji prav Učen paviljon, v katerem je razstavila nprava veleposestva grofa Szaparya vzorne vrste sadja. Povdarjati moramo, da je to prvi in edini razstavljalec takega blaga na ljubljanskem velesejmu. Zanimivo je opazovati, kako prihajajo naši — posebno kmečki — ljudje kar v gručah k paviljonu ter se čudijo, kaj vse je mogoče s pridnostjo in obenem z ljubeznijo do stvari doseči. Paviljon je gradil priznani ekonom Je-lovšek, ki je državni komisar ter upravitelj veleposestva. Sadjereja je v Prek-murju celo visoko razvita, na posestvu groia Szaparija pa še posebno In to največ po zaslugi g. komisarja. V celem paviljonu je razstavljenih 40 vrst sadja. V prvi vrsti naj omenimo plemenita jabolka, kakor ananas, zlata perma, »Bellefleur«, »Gloria mundi*, »Jcmatan«, »London«, »Peping*. itd. Vidimo tudi več vrst domačih jabolk, n. pr. kosmače. cesarje, cigan-čke itd. Enako so razstavljene tudi različne vrste hrušk. Anton Rudolf Legat, specialna trgo. vina s pisalnimi stroji v Mariboru. Na ljubljanskem velesejmu je razstavila svoie pisalne stroje in pisarniške potrebščine tudi mariborska tvrdka Anton Rudolf Legat Svoje proizvode ima tvrdka razstavljene v paviljonu »H* 291. Tu so razstavljeni pisalni stroji »Continental«, ki so jih uporabljali v trgovskih šolah »Legat« v Mariboru in »dr. Fink« v j Gradcu. Pisalni stroji sistema »Continental« so se Izkazali kot najboljši in najpri- 1 kladnejšl. Dalje le tvrdka razstavila raz- ! množevalne aparate »Rapax* in luknjače , v 1 »Veloma«, potem rednike pisem sistema pisalni stroji ui ^uuus«,. J ski stroji, točnj do ekscesa, j ,KS)> potem aparate za ostrenje svinč- rl „„„ , 4 .. dobro namazan blisk, trdneisi od vseh, , , .Jupiter«, pisalne stroje V paviljonu H, v kojl 299, je razstavila | ^ ^ kakor n2i,ep5a tipkarica, zd,-: ^^^'^.T.zmenTeval^m košem za cl- žijo tudi zares mnogo, posebno ce nisi j ^ jn latjnico Pridite pogledat! z njimi osoren. (Govorim o strojih, ne o j tipkaricah!) Borroughs računajo naglo in Domače tvrdke na sejmu Pisalni stroji in borroughs. naša priljubi' na in široko znana domača tvrdka Fr. Par s Cank*nevega nabrežja svoje pisarniške stroje. Če povem na tem mestu da pišemo »Jutrovci« svoje rokopise na Par-vi'- «<-•-"?<. Underv.-^idkah in Impcrialkah, mislimo, da smo s tem že povedali nekaj, kar služi l »Jutru« i Baru v reklamo. Poleg tu omenjenih strojev pa razkazuje g. Bar tudi še nove, ki doslej v Ljubljani noso bili znani, Royal, ame- zanesljivo, trikrat nagleje in neprimerno zanesljiveje od najbolj rekordnega raču-narja. En Borrough je za tri dobre knjigovodje, — zato ne bi smelo biti ne banke, ne večjega podjetja brez tega stroja. Povsod drugod po svetu vedo ba3 v tr- Fox Polish Cotnpanv je razstavila na ljubljanskem sejmu svej čzdelek, to je kremo za čevlje v raznih barvah. Krema *Fox» nam je že iz pred- iAMva^uj« —......- - • , -Ifovsoo arugou pu =,vClu - - vojnega časa poznana kot ena najbolj- v Ljubljani noso bili znani, Royal, ame- j kih in finančnih krogih, kakšna do- sih krem za čevlje, katera se more ko-riške, z izredno lahkim pisalnim udarom, ,jrota $o uk5ni strojL Zat0 spo5tuJejo tam ' ^ti z vsako drugo. Do zadnjega Sa«a t,.,... -o in nrav naelo g Bare jn jjh oWskujC!C tako. kakor1 smo dobivali to izvrstno znamko iz- kakor ustvarjene za tiho in prav naglo pisavo. Kdor pozna razliko med strojem in strojem, in kdor ve ceniti glavne prednosti res dobrih modernih pisalnih strojev, mora biti g. Baru hvaležen. On uvaja stroje, ki bodo »pisateljskim« rojakom In rojakinjam živce mnogo bolj štedili, kol razni stari strojni kranpl, ki še ropotajo in životarijo na obeh bregovih Ljubljanice v okolici. — Posebnost Barova pa so Borroughs. Po naših bankah In večjih želimo tudi našemu Baru s Cankarjevega nabrežja. Svetla, d. d. za žarnice in elektrotehniko, kakor znano, svojedobno ni zadostila P'!-čakovanjem, ki so se stavila vanjo. Sedaj se Je preuredila v delniško drutbo. Strokovnjakom, ki vodijo sedaj tvrdko, se je posrečilo dvigniti podjetje na visoko stop- računskih podjetjih še ne veoo, kaj je j njo. . nodi-biost more- TajiorJev sistem dela, In dasi Imajo napi-! Njihovo delavnost sano po stenah, da le čas zlato, še vedno i mo le Pozdjav.ri • « £ mislijo, da Je čas le papir. Z,to računalo, podjetje. kmata na do <.ivih las. mažeio papir is tratijo čas. možnosti, o čemer s* va. -gjve izdelke moremo vsakomur aa*-jtocisie priporočati. Tvrdka Toman & Relcti v Mariboru [n- pr. Cvetea Golaria -Kožni grm*. Ante je razstavila na Ljubljanskem velikem eejmu Stnirgel na platnu in stekleni papir Flint-papir, šmirglov in stekleni prah. Ti izdelki so specialiteta, katere je izdelovala in zalagala do sedaj vedno Nemčija in Avstrija ter so iih razpro-dajale razne židovske firme. Agilni tvrd-ki Toman & Reich zamoremo le Čestitati, da se ji je posrečilo izbiti tujo kon-karenco ter tako omogočiti naši domači industriji hitro in solidno dobavo. Tvrdka je razstavila svoje izdelke že na L Ljubljanskem sejmu ter more beležiti ravno vsled svoje solidnosti in izborne kvalitete blaga lepe zaključke. _ Okusno in zanimivo izložbo si stranke ogledajo lahko v paviljonu H št. 390. Milan Auman & Comp. v Krškem. Najmodernejše patentne postelje, prikladne za male stane itd. (težina samo 9 kg), je izložila tvrdka Milan Auman in drug, Krško, na II. ljubljanskem velesejmu, paviljon E 14. »Veseli trgovec« (Uhar kupec), «vol-ga-Volga* in druge ruske narodne pesmi se dobi pri Schwentnerju, Kleinmayer in Bambergu v Ljubljani ter pri Gori-čar in Leskovšku v Celju, pa tudi na II. ljubljanskem velikem sejmu v paviljonu E 14 tvrdke Milan Auman in drug, Krško. __ »Križ Fluid», laboratorij Rifaard En-gelsberger v Krškem. V Sloveniji radi svoje solidnosti dobro znana veletrgovina R. Engelsberger v Krškem si je pod vodstvom gosp. Riharda Engelsbergerja uredila kemični laboratorij, kjer se proizvaja konjski fluid. Je to popolnoma novo in v Jugoslaviji prvo podjetje te vrste. Fluid ie prvovrsten ter od strokovnjakov priznan ter po kakovosti nedosegljiv. Tvrdka je na velesejmu razstavila v paviljonu «1» št. 396 ter jo obiskovalcem sejma toplo priporočamo. Tiskovna zadruga v Ljubljani. Tiskovna zadruga v Ljubljani je eno največjih in najživahnejših slovenskih zaiožništev in izdajatelj stev. Ustanovljena je bila sredi svetovne vojne, novembra 1916., ko so vsi drugi slovenski založniki prenehali z izdan jem knjig. Prevzela je v lastništvo najstarejši slovenski leposlovni mesečnik »Ljubljanski Zvon*. ki izhaja letos že 42. leto in zbira okoli sebe najboljše slovenske pripovednike, pesnike in kritike. Poleg »Ljubljanskega Zvona* je prič«la izdajati Tiskovna zadruga v posameznih zbirkah najrazličnejše vsebine. Predvsem omenjamo novo kritično iz-3ajo slovenskih klasikov. V tej zbirki šo dosedaj začeli izhajati Jurčičevi zbrani spisi, ki jih ureja vsettčiliški profesor dr Ivan Prijatelj. Pod istim uredništvom je izšla za 701etnico pisateljeva prva knjiga Tavčarjevih zbranih spisov. Ze poprej je pod istim naslovom zbral dr. [ Glonar spise Simona Jenka. Zbirka se nadaljuje. V redakciji dr. Prijatelja je izšla tudi Stritarjeva antologija. Zbirka «Prosveti in zabavi« prinaša ponatise starejšega leposlovja in poljudnega znan-stva. Dosedaj so izšli štirje zvezki. Igo Kaš: Dalmatinske povesti, Josip Stare: Lisjakova hči, dr. H. Dolenec: Izbrani spisi, četrti pa Stritarjevi: Sodnikovi. Tiskovna zadruga je vrhu tega izdala gpi-e sedanjih pisateljev in pesnikov, Debeljaka »Solnce in sence*, Damirja Feigla »Tik za fronto*, Antona Novača-na »Velejo*. Prav lepe so Milčinskega humoreske 'Drobiž*, Cankarjev Zbornik in pesniška zbirka mladega že umrlega poeta Alojza Zbašnika. Za mladino so izšle pri Tiskovni zadrugi naslednje publikacije: Frana Milčinskega »Tolovaj Mataj* v II. izdaji, in druge slovenske pravljice, Habbertona-Sorlija »Bob in Tedi», Cike Jo> odgovor. —— eventuelne poznejše ženitre Ozira se le na resne ponudbe _ - .s sliko pod »Dobra gospo Na stanovanje 3041 | dinja* na upravništvo »Jutra* in hrano sprejme boljša družina dijaka ali di akinjo. Poizve se: Pred škofijo 20/111. Državni nradnlk, 32 let star. marljiv in delaven v vsakem oziru, želi vstopiti v civilno službo. najraje kot potnik. Zna več jezikov. Ponudbe pod «Potn:k> na podruž. »Juta* v Mariboru. 3066 Kovač, dobro izučen, s podkovsko prakso, samostojen vodja, se takoj sprejme v službo. Starost 26 do 40 let. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru. Barba Urh, Metlika št. 198. 3070 Soproga 3059 višjega uradnika, zmožna nemščine, slovenščine in srbohrvaščine, v govoru in pisavi (cirilica), bivša učiteljica, išče primernega dela ali službe, da omogoči nadaljnii študij svojim otrokom. Ponudbe pod „8krb" poštnoležeče Ljubljana L Mizar, 3065 Dijaka - sredn j oš oloa sprejme boljša rodbina na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava »Jutra*, sos* Trije dijaki 3108 se sprejmejo na hrano in stanovanje. Poizvš se: Pra-žakova ulica 10/11., levo. Državni uradnik sprejme na stanovanje in hrano dijaka iz rodbine, ki reflektira na strogo nadzorstvo iu instrukcijo. Ponudbe pod »Strogo nadzorstvo* na upravo »Jutra*. 3094 Vdova, 308S 44 let stara, z gotovino 80.000 kron, z desetletnim sinom ir petletni hčerko, blagega zna čaja, dobra gospodinja, želi poročiti železničarja ali drugega nameščenca, bodisi sam ca ali vdovca. Govori slovensko, nemško in hrvatsko, ter je pripravljena iti tu ii na Hrvatsko ali v Bosno. Cen; ponudbe na upravo »Jutra« pod označbo »Miren dom» Amerlkaneo, 3089 29 let star, z lepim posestvom in z dobro vpeljane trgovino, išče znanja z inte ligentno gospodično od 18 dc 26 let v svrbo ženitve. Resne ponudbe < od »Amerikanec, poštnoležeče, Jesenice, (Gorenjsko). spreten, marljiv in zanesljiv delavec se sprejme pri Vinku Majdiču, Kranj. 77. Bukova drva 3042 vsako množino kupi lesna drnžba »Ilirija*, Kralja Petra trg št 8. — Telefon št. 220 Oostllno vzamem v najem ali na račun t krajih Škofje Loke do Ljubljane ali v Kranju in okolicah, razpolagam z vsem potrebnim za gostilniško obrt in sem dobra kuharica. Cenj. ponudbe se prosi na naslov : Ivanka Telban, Škofja Loka, Karlovsko predmestje št. 51. Hlode, 3093 smrekove in jelkove, 3 do 8 m dolge, kakor tudi cele gozdove kupi Lesna družba »Ilirija*, Ljubljana, Kralja Petra trg 6t. 8. Telefon 220. Proda se veliki prostor s stavbami in ■troji za mehanično obrt. Maribor, na glavni ulici. Ponudbe na: Oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15. 2910 Konjske krme 3086 2oO meterskih stotov in 150 meterskih stotov prav lepe -ladke krme za krave ima uaprodij Avgust Kincl » Št. Jorjn ob jnžni železnici. Pisalni stroj, 3038 znamke »Hamerwood», d 'bro ohranjen, se ceno proda. Pisarna dr. Lu kinaun, Gradišče 4. od 3. do 5 popoldne. Srednje posestvoma kupim. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Posestvo*. Enonadstropna blia se radi posebnih razmer takoj ugodno proda. Pripravna za vsakega obrtnika, posebno za vinotoč. — Stanovanjo takoj prosto. — Pismene pon ;dbe pod »Gotova sreča* na upravo »Jutra*. 3106 Kompanjon s 25.000 Din se išče za podjetje, ki nosi dnevno 250 Din. Naslov povč: Oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15. 2909 Pozor! 3071 na kupovalce in ljubitelje starine (antične) vsake vrste. Prodam tudi celo zalogo. A Derganc, brivec in starinar. Frančiškanska ulica. Bukovih drv, 3090 klanih, 50 vagonov naprodaj, Naslov pove uprava »Jutra*. Proda se posestvo z vinogradi na Dolenjskem. Trgovska hlia, na najbolj prometnem mestu Ljubljane. Vila, krasna, moderna, na Bledu, 14 sob in 3000 m' vrta. Vila ln hlia z vrtovi pred mestom Ljubljane, se po nizki ceni proda. Poizve se pri Fr. Puc, Kongresni trg 7/III. od 12. do 2. ure popoldne. 9010 Gospodična veselega značaja in prijetne zunanjosti želi vsled pomanj kanja znanja korespondence z inteligentnim gospodom od 30 do 40 let starim v svrho Wanderer, 303; kolesna pest za motorno kolo z dvema ali tremi prestava-vami, se išče. Ponudbe na anončni zavod Drago Beseljak. Ljubljana, Sodna ulica št. 5. Iščem družabnika z 50 do 75 tisoč dinarjev za jako dobičkanosno podjetje, ki se poveča. Ponudbe pod »Sigurno> na upravo »Jutra>. Tehnik sprejme v inštrukcijo gimnazijca ali realnega gimnazijca, najraje iz matematike, jrancoščine in latinščine. Ponudbe pod »Tebnik* na upravo »Jutra*. 3100 Draiabnlka s kapitalom za kinopodjetje vzelo prometnem kraju iščem. Ponudbe pod »Kmo* na upravo »Jutra*. 3093 Vila v ljubljanski okolici je naprodaj do 15. septembra, interesenti naj pišejo pod šifro »Vila* na upravo »Jutra*. Posredovalci so izključeni. Najboljša krema za čevlje vseh barv je Konzervira usnje, daje krasen blesk Izdeluje : FOX POLISH COMP., Maribor \ s \ p \ s \ I \ t \ f \ B l P. G.: Nasha zhebeliza. fOb zaključku I. kongresa jugoslov. čebelarjev in čebelarske razstave.) Slovenska Sebela? — čudno ime. — Ali se tudi čebelja kraljestva ločijo po narodnosti svojih državljanov, po šegah in običajih svojega ljudstva, po čudi, plod o vi t osti, temperamentu, ^pridnosti in vztrajnosti svojih plemen? Da, tudi v tem pogledu nas liliputanske čebelje države spominjajo v vseh potankostih človeških oduošajev —- in tako loči znanstvenik in čebelorejec čebele Italijanke in Nemke. Grkinje — no, in zakaj bi tudi Slovenci ne imeli svoje čebele Slovenke? — Pa bi se vendar nekam nezaslišano culo latinsko ime: Apis mellifica slovenica! Seveda, zopet naša stara ponižnost! Vse, kar so nemški kulturni jerobi našli lepega in značilnega na našem narodnem telesu ali širom naša rodne zemlje, vse po previdno porazdelili med Kranjce, Štajerce, Korošce itd., da bi tujec ne zaslutil in ne zasledil enotnega slovenskega porekla. Tudi slovenski čebeli niso prizanesli. Znana je širom sveta — seveda tudi pri nas — edino kot Kranjica, die Krainer Biene, Apis mellifica carnica. Tega slednjega primera pa znanosti niti zameriti ne smemo. Saj je celo naš Prešern pustil rojiti petero rojev «Kranjske Čebelice*, dasi iz zadnjega izmed njih že bučno doni revolucijo-narna vssslovanska marseljeza: cOtrok kar ima Slava. vsi naj si v roke sežejo!* Tako je tudi naša kranjska čebela kljub svojemu lokalnemu imenu prava Slovenka'in s tem dobra sladka Jugo-flovanka. Južna Koroška, Štajerska ter Kranjska so njena pradomovina. Kar ima značilnih lastnosti, jih je tej čebeli privzgojil slovenski čebelorejec v stoletnem "trudu. V njegovih rokah se je rodila iz stoletne ljubezni in nega, pod njegovim paznim očesom se je izpopolnjevala vse do danes. Kakor pri nas Slovenko, tako so si tudi drugod čebelorejci vzgojili svojevrstne čebelje pasme, ki se ločijo druga cd druge ne toliko po telesnem ustroju, kolikor po svojih instinktih in temperamentu, prav kot človeška plemena. Tako poznamo n. pr. razdražljivo, do blaznosti jeznorito, zbadljivo in leno cipriško čebelo in krotko, ponižno, delavno Slovenko. Ako bereš poročila o raznih čebeljih plemenih, se ti zdi, kot da bi bral odstavke kake etnncra.fije, =din o imena čebeljih pasem bi bilo treba zamenjati s človeškimi. Poglejmo n. pr., s kakim navdušenjem in ljubeznijo govore strokovnjaki o naši «Kranjiei*: :Jaz sem opazil na ,Kranjici' sledeče neoporečne lastnosti,« piše predsednik nekega čebelarskega društva na Bavarskem: «Podjetno pridnost in naglico, ki daleko preseda delavnost Italijank v mojem čebelnjaku. Komaj se čebele prikažejo z glavico na žrelu panja, že vzlete in odfrče, druge pa se še obotavljajo. Odlikuje jih izredna krotkost, zdi se ti, kot da sploh ne bi imele žela. Čudovita je njih plodovitost, neverjetno veseij-3 do zidanja, — tako da mora biti svet hvaležen možu, ki J" pričel razširjati in razpečavati to če-čeljo pasmo.® »Najbolj krotko in pohlevno vrsto čebel jo imenujejo eni, drugi hvalijo nje .delavnost in neverjetno plodovitost', tretji nje .zdravo konstitucijo in odpornost napram kiimatičnim izpre-membam'.* Iz Prusije, Saške. Švice in od drugod prihajajo pohvale in priznanja.. V tisočerih zalegah je danes razširjena »Kranjica* po Nemčiji, Švici, Avstriji itd. Po naročilu «Kr. angleško-vzhodnoindijske družbe znanosti* so jo leta 1870. uvedli v okolici Bombaya. pozneje na Javi in z 1. 1880. počenši se je jela razširjati tudi v Ameriki. Škoda, da se pri nas samih naša siva domačinka vedno bolj križa in meša z rumenoobročkasto Italijanko, da že kmalu ne bo panja, ki bi gojil čistokrvno zalego. Varujmo in pazimo, dokler je čas, da ne bomo sokrivi greha nad ljubeznijo in trudom svojih prade-dov čebelorejcev! Nizko brdo se vzpenja pred menoj v poznem poletnem solncu. Kot pisana kapelica stoji v zelenju čebelnjak. Star očanec s srebrnimi gumbi sedi na gr-čavem štoru. Drobni oblački dima se vijejo iz vivčka in modre v zlatih^ sol ličnih pramenih. Zadovoljno mežikajo starcu temne oči, gube na licih so se nabrale v radostnosrečen smehljaj, da mu žari obraz kot mlademu fantu, kadar zapojo na vasi harmonika. Tudi njemu godejo danes veseli muzikantje. V prešerni svatovski slasti rdi pred njim cvetoče ajdovo polje, — iz njega brni pritajana pesem svatov čebel, kot bučanje daljnih, daljnih orgel. Tako so bučale čebele tedaj, ko je še sam ves svatovski iskal medu po rožnatih ustnih, tako so bučale tedaj, ko so fosile v shrambo »trdi za razposajeno številno deco in tako buče danes. Morda že zbirajo vosek za svečo, ki mu bo brlela ob krsti. — Ozre se starec po panjih, pa. se mu zresni obraz. Celo svojo živ ljensko pot vidi pred o če no tamkaj — a zadnjemu panju še manjka na končnici slika — kaj ko bi dal nanjo naslikati pogreb? — da ne bo manjkal zadnji »štacjon* ob življenski križevi poti. Vse kar je velikega in malega gibalo njegovo srce, vse je dal vestno naslikati na končnice svojih panjev, kot da bi hotel tem drobnim živalicam potožiti svoje gorje in razodeti prekivajočo srečo. Tu vidimo fanta vasovalca s krivčki za klobukom in nageljnom na j pivih; tam hudomušno narisani pretep treh devic za moške hlače: sosednja slika nam žc kaže zakonski par pred altarjem — torej tudi ono izmed treh, ki je hlačo dobila; krst otroka, požar na vasi, ples in harmoniko v krčmi, tolste prešiče, neurje in blisk,_ posve-čenje mašnika. novi skedenj in hlev ter v senci dreves gospodarja s prijatelji pri bokalu »rujnega vinca». Pa sem si mislil: Če bi danes onemel slovenski jezik, pa bi še pozni zanamec lahko čital našo ljudsko poezijo iz končnic na panjih in si v glavnih potezah naslikal zgodovino našega plemena. Videl sem po panjih boj Pegama z Lambergarjem. V obliki črnega hudiča beži premagancu duša iz krvavečega vrata. Videl sem kmete e kosam fin cepci navaliti proti gradu na skali — stara pravda! Videl sem Francoza. ki žene jokajoči starki kravico edinko iz hleva, in kmeta, ki ziblje v otroški zibelki vojaka Francoza — senca Napoleona in Ilirije itd. Vsekakor pa bi se ilustrator slovenske narodne pesmi moral ozreti po teh končnicah, da izume slog, ki se priklada duhu narodne pesmi. Tako je bila čebeloreja pri Slovencih že od pamtiveka zvezana s poezijo in narodno umetnostjo. Čudoviti ustroj čebelje države je stal pred našim pra-dedom kot tajnosti poln mistenj. Tu se na tisoče volj zliva v eno samo veliko voljo, tu se na tisoče dejanj zgrinja v eno" samo ogromno dejanje, tu Se na tisoče instinktov skladno kot kolesje v uri giblje proti enemu samemu velikemu cilju; dobrobiti in prospehu države. Zato se je ovila čebelorejstva pri vseh narodih, ki so ga kedaj resno golili, neka romantična poezija Če je bila nekoč botanika »scientia amabilis* izobraženih slojev, preprostemu našemu narodu je bila čebeloreja neizčrpen zaklad izpodbude, plemenite zabave^ vir strmenja in razglabljanja. Tako piše že Nestor slovenske čebeloreje, sloviti Gorenjec Anton Janša (1771): »Vse to premišljujoč,- zlasti pa občudujoč izredno spretnost in pridnost čebel nisem že v zgodnji mladosti čebel samo vzljubil, ampak sem tudi opazoval njih umetno delo. kadarkoli sem utegnil. Silna radovednost, ki se me je lotila vsled tega. me je izpodbujala, da sem čimdalje "bolj preiskoval njih skrivnosti, zlasti kako se opravljajo, kak red ima jo in kako izvršujejo svoje posle. Kolikor več teh tajnosti sem odkril pri čebelah, toliko bolj so «e mi omilile, tako da mi je postalo čebelarstvo glavno opravilo.* Iz Janšo pa je postal najslavnejši čebelar svoje dobe, učitelj čebeloreje na Dunaju in pisatelj »Popolnega po-dučenja za vsP čebelarje«, ki }<* v nemškem jeziku (1775) vsemu svet« posredovalo bogato čebelorejsko znanje slovenskih Gorenjcev, še danes po 150 letih črpa iz njega moderni francoski poet Maeterlinck in se Janše v svojem »Življenju čebel* spominja! Če čitaš po vseh grozah' svetovne vojne in po vseh mukah in krvopre-litjih, ki jih je zagrešil človek nad človekom, spiso naših starih čebelarjev, te tako prijetno dime sočutnost, mehko-srčnost, da. skoro sveta spoštljivost, s katero pišejo o čebeli »tej božji stvarci* in njenem življenju, da se ti zde njih spisi kot dokument iz tuj ga boljšega sveta. »Es^cranda illa consuetudo Apes trucidandi.* (»Prokleti običaj morjenja čebel*), se vznemirja pri nas že tujec Scopoli (1770). In Janša sam. kako povzdigne^ svoj glas, ko govori o »morjenju* Čebel, kot pridigar, ki prigovarja vesti, in kot sodnik, ki grozi s kaznijo. Toda zapomni si in ne pozabi, moj dragi, ki si čepel za žično ograjo ali stradal v zaledju, tako so pisali naši pradedje v obrambo — čebel! »Zdej bi otov vošit: de bi se nekteri čebelarji prov rezgledali, vsi taisti čebelarji. kateri čez celo Lejto druzga ne želijo', koker Hoje, potler nje pa Jesen po nedoužiio vmorijo. Taisti čebelarji, kateri, ker veliko Rojov želijo inu tudi dobijo, pa taiste čez zimo od Gladu pustijo konec vzeti* itd. Beseda »nedolžno moriti« mi ne gre iz spomina. Tako ne piše znanstvenik in ne pesni poet tako govori iired poroto državni pravdnik. — Ali je čebela res kakor človek? — Tu se domislim še neke prisrčnosti našega, jezika. Vsaka žival »konča* aE «twg6w», edino čebela v govorici našega preprostega ljnd?tva &nurje* — kakor človek. Globoka filozofska ideja spi v tej jezikovni tankočutnosti. Celo ta pogumni tovariš človeka in zveeti čuvaj nje?ove hiše. pogine — nič boljše in slabše kot krt na polju. Ko ga premaea bolezen in starost, izgine brez sledu, — ni je stvari, ki bi spominjala nanj, ni je. ki bi ga čakala in zvala nazaj ▼ Švljenje. Kako vse drugače premine čebela! V panju še stoje zibelke in hrambe iz leskega voska, ki jih je ▼ tnojnem delu zgradila čebela. Zapušča jih svojim dedičem, kot človek gospodar hišo. skedenj in hlev. V satovju še prfkip"-vajo lončki strdi in cvetnega prahu, ki jih je napolnila za obilno družino, prav kakor pridna človeška gospodinja svojo shramb. Po celicah-zibelkah se še vijejo drobni beli črvičkL številno potomstvo, ki ga je vzredila, da bo nekoč ustvarilo nova mlada čebelja krsu Ijestva — Tako uerasne življenje čebele kakor glas. ton. ki utihne v polnem akordu, a v duhu še zvem -dalje in dalje,... Socialni način življenja ustvarja pri čebelah kot pri nas ljudeh vrednote, ki niso od danes do jutri, temveč ki merijo v bodočnost. Zato slovenska čebela — , ne «po-srine*. _____ Mizice za pisalne stroje THE REX GOm Ljubljana U je najboljši in najbolj informiran slovenski dnevnik! Adria i fini likeri špecijaliteti odlikovane tvornice kraljevi dvorski IHerant 2*C8 PT* Paviljon „G" broj 248. Splošna prometna banka Wien naznanja, da je prešla njena mnogo let v Ljubljani obstoječa podružnica s 30. junijem 1.1. z vsemi aktivami in pasivami v last v Zagrebu. Prva hrvatska štedionica bo poslovala v interesu domačih potreb in varovala interese komitentov dosedanje podružnice v Ljubljani. Zahvaljuje se najiskreneje za izkazano naklonjenost in prosi, da se ohrani isto tudi njeni pravni naslednici, Prvi hrvatski štedi-onici v Zagrebu, glavni podružnici za Slovenijo v Ljubljani. WIEN, dne 10. avgusta 1922. Prva hrvatska štedionica v Zagrebu naznanja, da je prešla več let v Ljubljani obstoječa podružnica splošne prometne banke, preje J. C. Mayer, dne 80. junija 1922 v njeno posest in bo vodila isto dalje pod naslovom Prva MiM štedionica v Zagrebu, mm 23 II Ljllilj Podružnica bo poslovala v interesu domačih potreb. Varovala bo interese komitentov dosedanje podružnice Splošne prometne banke v Ljubljani in prosi, da se ohrani tudi njej kot pravni naslednici ono zaupanje, katero je imela Splošna prometna banka. ZAGREB, dne 10. avgusta 1922. U b.b m MRNICE m ELEKTROTEHNIKO Centrala: Ljubljana, Mestni trg 25. Telefon 450. Podružnice: Zagreb,Frankopanska 2. Telefon 802. Maribor, Gosposka ulica 20. aataLj AijMu^j^i.ijrdg u. a jr -snsnB^smsMffiaeaHH Električni stroji Instalacijski materijal Svetlobna oprema Žarnice Zastopstvo rajnih svetovnih firm. Kabel Števci Kurilni, kuhalni aparati Materijal za slabi tok tt R Materijal ^a proste napeljave Solidna in hitra postrežba. Brezhibni materijal, odgovarjajoč tehničnim predpisom. 2901 Učenca poštenih staršev, zdravega, močnega, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v veletrgovini Ivana Ravnikarja v Celja. 3082 3 osebni avtomobili (eden s 6 sedeži, dva dvosedna Športna voza) se v6led izselitve po ugodni ceni prodajo. Vpraša in ogleda s© v avtogarazi Stu-pica, Slomškova, ulica med 11. in 12 in med 17. in 18. uro. NAJVECE TRANSPORTNO PODUZECE SVIJETA! EUROPA CAMADA AMERIKA SAMO 4 DANA NA OTVORENOM MORU. Najbrža i najbolja veza preko HAMBURGA, ANTWERPENA I CHERBOURGA sa glasovitim ..EMPRESS" parobrodima na dvostruke vijke. OeSlazak svakog tjedna. Daljnje upute gleda voznih cijena. odlaska, putničkog vizuma, prtljago, propisa useljivanja u Canadu I Sjedlnjene države daje AGENCIJA C AN ADI AN PACIFIC ZAGREB, JURISiCEVA ULICA BROJ 30. /IS % rtV m % % % % as izene papirnice veuce, ooru delniška družba v LJUBLJANI Telefon it I-S7 (Ljubljena). Brzojavk PAPIRNICA VEVČE. Tafasna centrala PHPlHHlCil v VEVGBH, p. D. M. t Polju pri Ljubljani. Postaja južne železnice ZALOG. Papirnice v Vevčah s papirnica — tvornica celuloze ln lesovine v Goričanah in tvornica lesovine v Medvodah. Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja: Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni, strojepisni, bank-post karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept, meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (strocmce). Navadni tiskovni, kuler in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski — tiskovni — ... - papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir - - - - LASTNI RAZSTAVNI PAVILJON na .LJUBJANSKEM VELIKEM SEJMU' od 2. do XI. septembri 1922. 2853 SI/ f i t f N/ Vi/ V m PLETARNA v STR (Slovenija) PLETARNA u STRNISBU (Slovenija) registrovana zadruga z omejeno zavezo. \ upisana zadruga sa ograničenim jamstvom. j nJIETAPHAi y CTpHHUIHy (CilOBeHHja) ynncaHa 3aapyra ca orpaHHMeHHM ja«CTBO«. Pletarna v Strnišču (Slovenija) izdeluje v svoji tvomici vsakovrstne pletenine, in sicer coupč- in potne košare, stojala za cvetlice, torbice. kot posebno specialiteto pa moderno pleteno pohištvo. Poseben oddelek za otroške vozičke, bičev-nike in pohištvo vseh vrst. Zahtevajte ponudbe ali pa obisk našega potnika! Trgovci dobe posebne cene. Prepričajte se o kakovosti blaga z naročilom! Pletarna u Strnišču (Slovenija) izradjuje u svojoj tvornici svakovrstne pletarine, i to coupč- i putne košare, stalke za cviječe, torbice, kao osobit specijalitei: moderno pleteno pokučtvo. Poseban odio za dječja kolica, bičala i pokučtvo svih vrsti. Tražite ponude il! poset našeg putnika! Trgovci dobiju posebne cijene. O kakvoči robe uverite se s narudžbinom! Zastopstva v Beogradu, Skoplju in Hercegnovem. Zastupstva u Beogradu, Skoplju i Hercegnovom. ILieT^pHa y CTpHHuiHy (OroBeHHia) H3pa^yje y OBOJO) TBOpHHUH CBaX03pCTHC H.ieTapHHe, H TO coupe- h nyTHe KOtnape. crajiKe 3a cBefee. 3eMfiHJie, Kao ocočht cneuHa^HTeT: aioaepaH mieTeHH HaMeuiTaj. IloceCaH OflHO sa aenja KOJiima, ČHHajia h n0KyhcTB0 cbhx bpcth. Tpa>KHTe noHyne hot noceT Hamer nyTHHKa! TproBnH ao6njy noceCHe aeHe. O KaKBofrH po6e yBepHTe ce c Hapyy<5HH0M! 3acTyncTBa y Beorpamr, CKonjby h XepuerHOBOM. Tkrtega priloga Jutra" št. 21$, dne 10. septembra 1922. Viator: danji obliki je le umetno podaljšanje živ-iljenja, ki se ne da popraviti z nobenimi i inozemskimi podporami. I Naše razmerje z Avstrijo je v splošnem dobro. Sovraštev proti njej nimamo, Danes so odnošaji naše države z Italijo ker se pa prilike utegnejo izpremeniti, korih živlieria vobče to se pravi: v skia-1 nekako odobri*. Iskreni seveda niso in ne smemo zamolcati lakta da računamo " ! ! ki mu da^efo notranjo' ne morejo postati vsaj dotlej, dokler na ozemlje, ki pripada etaograneno iu- ostane Italija državna tvorba sedanjega : goslovanskemu naroau. Koroška je v na-političnega inentaliteta. Kadar Italija ii-' rodnostnem oziru naša, Dravo torej vse- Tprifcaiala "tz "Rima. Obstoj Avstriis v se-!drflsa slovanska aržava. Njena notranjost jaoka. r Aroanfti moramo paziti na pr®- > .....- - --■•-•>»—=- =-•- se je po vojni preuredila in deloma iz- ke in njihov razvoj, kajti preko nje b» utegnila nad nas planiti kača iz Rima. Jugoslavija in sosedstvo Vsak živ organizem se razvija po za- du z energijami, moč in veljavo ter zunanjo pravico do obstoja. Poleg teh či^iteljev prihajajo kot soodločujoči iaktorii razvoja v poštev zunanji vplivi, nastroji okolice. Z okolico se mora boriti vsak stvor, zakaj življenje v splošnem ie večno kroženje sil, ki zmajujejo najjaeje tam, kjer je njihova zavest najpopolnejše koncentrirana. Jugoslovani smo se prej malo razgledovali naokoli, po sosedstvu in svetu. V bodoče mora biti drugače. Naučiti se moramo iz izkustev prošlosti resnice, da je ne le spoznavanje samega sebe, temveč tudi obdajajoča nas okolica tisti činitelj, ki lahko krepi sile, jača voljo in vodi k moči. Treba je predvsem upoštevati dejstvo, da v življenju zmagujejo vedno pa tudi najlažje one sile, ki se znajo v pravem trenutku obrniti v pravo smer, kakor to zahtevajo prilike. tz tega razloga smo se odločili, da podamo našim čitateljem pričujoč članek. V njem hočemo vsaj nekoliko pretresti cfd-nošaje naše države z njenim neposrednim sosedstvom, katerega tvorijo: Italija, Avstrija, Madžarska, Rumunija, Bolgarija, Grška, Albanija in Reka. Italija. Italija ie naš največji, pa tudi najopas-nejši sosed. Ona, ki je na znotraj politično, gospodarsko in socijalno razsekana, tvori kljub vsem tem vrzelim na lastnem truplu proti nam enotno fronto. Opasna nam je Italija zlasti raditega, ker jo njene gospodarske prilike neprestano silijo k ekspanzivnim ciljem. Italija svojega prebivalstva ne more preživeti doma, za to ie presiromašna. Primorana mu je torej iskati zavetišča drugod — kjer mogoče — v kolonijah. Zadnja leta se ie Italija teritorijalno nekoliko povečala. Tripolitanska vojna s Turčijo ji je prinesla nekaj ozemlja v Afriki. Ta posest pa se je izkazala za jako malovreden teritorij. Mnogo več je Italija pridobila v svetovni vojni, in sicer na račun naše države in tirolskih Nem cev. Ti kraji so za Italijo veljavni zlasti radi lege, ker niso deljeni od njenega kompaktnega ozemlja. Toda s svetovno vojno italijanskega imperijalizma še ni konec. Kam ima Italija uprte svoje lokave in izdajniške oči, ie jugoslovanski narod imel priliko videti in spoznati tekom zadnjih let, ko se je vršila borba za jadransko vprašanje. Italija je v tistih časih odkrito pokazala, da je lačna naše zemlje, da se ji hoče Primorja, Dalmacije in črnogorske obali. To zemljo bi zaenkrat porabila kot oporišča — ostalo bi prišlo na vrsto pozneje. Z Jadrana nam stopa Italija nasproti s čelom, dočim nam hoče preko albanskega ozemlja priti tudi za hrbet. Da bi lažje dosegla svoje sebične namene ter nas oslabila, se Italija v borbi proti nam poslužuje različnih sredstev, s katerimi operira uradno, poluradno in ne-oficijelno. Uradno se bori proti nam potom diplomacije, poluradno posredstvom tiska in trgovine, neoficijelno pa preko političnih tendenc, ki jih na različne načine vceplja svoji javnosti. Najizrazitejše se te tendence kažejo v fašizmu. Italiji smo zadnja leta v marsičem podlegli. Rešitev jadranskega vprašanja potom sanmargaritske pogodbe je bila za nas največja žrtev, ki smo jo morali prenesti. Kot država smo v Rapallu zapadli velik del reparticije, čemur pa nismo bili krivi sami. Pomisliti moramo namreč na to, da smo pred ligursko pogodbo stali osamljeni, dočim nas je prej podpiral vsaj ideolog \Vilson, ki so ga baš v najusodnejšem času evropski diplomati izključili iz svoje tedaj vplivne, merodaj-ne družbe. premeni svojo machiavellistično politično i kakor reklamiramo in hočemo zase. Ra-smer, takrat se bo dalo z njo drugače j čunamo, da se bomo o vsem tem sporaz-govoriti. Zaenkrat pa na tak preobrat ni j umeli lahko naravnost z Dunajem. premenila. vendar ne toliko, da bi ii bilo brezpogojno zaupati. Naše stališče do sofijske zunanje politike je jasno in opredeljeno. Bolgarije ne Naši odnošaji z Albanijo so s tega stališča nevtralni in prijateljski ter bodo taki tudi ostali, dokler bo v deželi red iu preziramo, hočemo jo ceniti in uvaževati, I mir ter ne bodo podkupljene albanske toda le v toliko, v kolikor se izkaže vredno našega zaupanja. Izkušnje z Bolgari v nedavni prošlosti pa so prekrvave in prevelike. da bi mogli čez vse, kar se je od- tolpc vpadaic čez naše ozemlje. Reka. Osmi naš sosed reška ariavica, mna- igralo v zadnjih letih, potegniti lahkotni-; gokrat nameravani, bistveno nikdar iz-selno črto. Iz teh razlogov Jugoslavija j vedeni »corpus separatum» na Jadranu. izgledov. Opasna nam Italija ni samo indirektnoj po sebi, marveč tudi pO zvezah, katere! snuje in utrjuje proti nam. V mednarodnem koncertu uživajo Italijani seveda večii ugled nego mi; oni so starejša državna tvorba z dobrimi, precej urejenimi zvezami na političnem in gospodarskem polju. Zategadelj se zdijo zunaj njihove as-piracije stokrat bolj opravičene nego naša stvarna obramba. Nameni italijanske politike nam postanejo jasni takoj, če le površno premotrimo vlogo Italije proti nam v zadnjih letih. O priliki koroškega plebiscita so Italijani delovali sistematično proti nam ter tudi dosegli, kar so hoteli. Podpirali so proti nam Avstrijce — ne iz simpatij, temveč iz sebičnih koristi. Čistost tega njihovega prizadevanja za »Nemce* se je pokazala pozneje v beneškem dogovoru, kjer je Italija preko ustanovljenih načel vseh zaveznikov rešila zapadnoevropsko vprašanje proti Dunaju v prilog Budimpešti. Mimo Avstrije išče Italija dobrega zaveznika v Madžarih, ki jo s svojimi političnimi prizadevanji proti nam razbremenjujejo na vzhodu. Tudi Bolgarija diši Rimu kaj prijetno, in ko so se izjalovile rimske nade na izkoriščanje Rumunije proti nam, so se raznesle celo vesti, da bo skušala Italija naše zveze z Bukarešto oslabiti potom rodbinskih stikov med Sofiio in Rimom. Tako daleč seveda ni prišlo — iz enostavnega razloga, ker je Bolgarija Italiji prav tako kakor ostali Evropi nerazrešena uganka. Grkov Italija proti nam ni utegnila pridobiti, s toliko večjo vnemo pa se je vrgla na delo med Albance, kjer vzdržuje cele trope agentov, da rovarijo proti nam in netijo že itak razpaljene strasti albanskih plemen proti Beogradu. Načrti glede Reke so Italiji dosedaj uspeli. Dobro vedoč, kaj znači »samostojna Teška država* se je rimska vlada za časa nemirnih stanj na Reki opetovano zavzela za interese »nevtralnih* Rečanov. V koliko je bilo to prizadevanju Rimu v korist, kažejo sedanje razmere na Reki, ki mora hočeš-nočeš živeti od italijanskih uradnih posojil, talija že dobro ve, proti kakšnim obrestim nalaga svoj kapital v »svobodni* reški luki. Republika Avstrija. Pač malokatero državo je zob časa tako maščevalno, a zasluženo oglodal kakor bivšo avstrijsko monarhijo. Republika Avstrija, ostanek nekdaj ponosite monarhije, je izgubila po prevratu avstrijskih narodov ob revoluciji leta osemnajstega v mednarodnem življenju skoraj vsak pomen. Okrnjeno čudovišče ima v današnji obliki le še toliko vrednosti, v kolikor je njeno sedanje stanje nevzdržno in labilno ter vsled tega daje misliti na prihodnost. Avstrija nas torej ne zanima le kot soseda, marveč tudi kot še ne do konca popisan list usode srednjeevropskega ozemlja. Vsled pekarnega političnega, socijal-nega in ekonomskega položaja tvori ta majhna republika vabo za marsikatero silo. Končni razvoj avstrijske katastrofe je umljivo jasen: to državno telesce ne more obstojati samo ob sebi in iz sebe. V narodnostnem pogledu je nemško — ergo je avstrijska orijentacija napram Nemčiji logična in utemeljena. Gospodarsko je Avstriji že davno odklenkak) — denarna unija z nekaterimi državami, predvsem z Italijo, je bila le iluzija, ker je Madžarska. Bolgarom danes še ne more ponuditi is-I krenega zaveznika. t Reka je v zadnjih letih, ko se je bila od-i ločitev za njeno pripadnost in obliko, ime- Drugače nego z Avstrijo ie z Madžar- j Jugoslavija z Bolgarijo združiti Tako bi .. .. , - i. • __________i , I.LI—__C.u; ^Invpnri sko. Tudi napram Madžarski smo lojalni sosedje in nam je predvsem do tega, da z Budimpešto živimo v miru, medsebojnemu razvoju v korist Madžari naših želj ne razumejo v tem zmislu. Madžarska je danes država, ki hoče svoje povojno življenje nadaljevati na temelju tradicij. Madžari so domišliavci. Posebni privilegiji v bivši monarhiji so jih opili z varljivim prepričanjem, da jim je dana nekaka nadrejena vloga nad sosednjimi malimi narodi. Tej zmoti sledeč so budimpeštanski tirani pred in med vojno tlačili naš narod pTav tako kakor Slovake in Rumune. Pravična zgodovina pa je ob svojem času tudi preko te tiranije potegnila črto; revolucijski vihar je potisnil Pešto tja, kamor spada, ter jo prikrajšal za vse, kar ji ni pripadalo po naravnih zakonih nikoli. Od bivše madžarske polovice monarhije je naša država dobila košček Baranje, Baško, del Banata, Srem, Vojvodino. Te izgube so Madžari preboleli jako težko, zlasti ker so med vojno računali tudi na srbska ozemlja ter na Bosno in Hercegovino, v katero so budimpeštanski vla-stodržci že vtikali predrzne prste. Uradna Madžarska nam je na zunaj prijazna. V narodnostnem pogledu pa je kakor Italija dežela prenapetega nacionalnega hujskanja, iašizma. Znano ie pri nas prizadevanje organizacije »probujajo-čih se Madžarov*, ki si ie v bolni mega-lomaniji postavila za cilj »osvoboditev vseh izgubljenih pokrajin*. To društvo je j bistveno isto kakor Orgesch v Nemčiji in fašizem v Italiji, avantgarda velekapitala, nekritičnega nacijonalizma ter pobija vse, kar se ne krije s preteklostjo. Tako posegajo Madžari s svojim nespametnim početjem v področje in delokrog inozemstva, kar jih pač ne more nikjer priporočati. Zato nam je poleg drugih nekaterih sosedov paziti budno zlasti na Madžarsko. Njen teren je ugoden za naše ne-prijatelje, pazljivost napram Budimpešti nam je torej potrebna v dvojni meri. Rumunija. Z Rumunijo gredo naša pota že dolgo paralelno. Ta vsporednost je utemeljena že po zemljepisnem položaju male antante, katere ogrodje tvori bistveno troje držav: Cehoslovaška, Rumunija in kraljevina SHS. Zveza male antante stremi za tem. da se sedanje stanje v srednji Evropi ohrani, kar je za nas kajpada življensko vprašanje. Med rumunsko kraljevino in našo državo obstojajo posebni dogovori političnega, gospodarskega in celo vojaškega značaja. Zveza torej ni samo na papirju, kar se je v zadnjih letih večkrat pokazalo, marveč odgovarja našemu vsestranskemu položaju. Kot sosed je Rumunija Izredno važen faktor v naši okolici. Ona tvori v gotovi meri protiutež proti aspiracijam in tendencam, ki so naperjene proti naši eksistenčni možnosti in pravici. Na zapadu pomaga držati na uzdi Madžare, na vzhodu Bolgare. Tako nas Rumunija razbremenjuje tudi strategično, s čemur je treba nedvomno računati v današnjem še vedno premalo ustaljenem času zunanje situacije. Bolgarija. V zboru naših sosedov tvori Bolgarija poglavje zase. Bolgarija je na Balkanu j Mnogo se povdarja, da bi sejnorala ja pisano zgodovino. Komu je pač že iz Sinila iz spomina brezpravna D'Anun-zijeva okupacija reškega mesta? Italija je reško ekspedicijo angažirala in plačala, najprej je izdržala tam pustolovca, potem generale in sedaj plačuje iašistovske komisarje. Mesto v takih razmerah trpi in ne more priti do sape. Zanellova nevtralnost in prijateljstvo z nami sta morda si- baje lahko postali Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari slovanska velesila na balkanskem ostrovu. Tej zgolj iz slovanoljubja izhajajoči želji nasproti je treba postaviti realno resnico, da v politiki in gospodarstvu ne odločajo srčni nagibi, temveč trezen razum. Ta pa veleva, da je treba ___________ dobro vedeti, s kom se sklepajo pogodbe, cer iepa v besedah, toda v dejanjih izgle- kadar se podpisujejo. Bolgarsko zvestobo je srbski narod že dvakrat v zgodovini krvavo preizkušal. Zadnjič je tekla kri ob Bregalnici, zato je umljivo, da Srbi ne morejo čez noč postati bolgarofili — če bi tudi vsi Bolgari postali srbofili, kar pa niso. Bolgarija se je poleg tega med svetovno vojno nad celokupnim jugoslovanskim narodom trdo pregrešila. Za to dejanje zasluži pokoro. V ostalem so naši stiki z Bolgarijo strpni. Mi ostavliamo Bolgare, nai si ure-de svojo hišo po lastnem okusu ter jih med tem časom opazujemo in motrimo, da vidimo, če in v koliko bodo našega zaupanja vredni v prihodnosti. Ideje sodelovanja z Bolgarijo ne izključujemo, jemljemo pa si časa, da si zadevo premislimo. Sporno ozemlje med nami in Bolgari ie Macedonija, kjer delajo Bolgari slično kot Italijani ponekod proti nam. Sofiia prikazuje macedonsko vprašanje pred svetovno javnostjo kot krivico. To tolmačenje je zopet enostransko. Opozarjamo z ozirom na to zadevo le na vpade ma-cedonskih komitov čez naše meje. Tem pijavkam Sofiia še do danes ni poskusila napraviti kraja. Kako more torej po drugi strani zahtevati, da se med bolgarskim in srbo-hrvatsko-slovenskim narodom razvijejo neprisiljeni odnošaji, vodeči končno k zvezi in skupnosti? i da drugače, kajti pravi gospodar Reke i niso Rečani, temveč gospodje na Con-sulti v Rimu. Reški problem nam ie do nadaljnjega presojati s tega vidika. Grška. Od naših 8 sosedov je Grška napram nam nekako najbolj nevtralna. Njeno prijateljstvo. r.a preizkušnjo postavljeno za časa svetovne vojne, pa se, žal, ni obneslo. Vsaj pokazalo se ni v oni obliki kot so mnogi dobri Jugoslovani od grškega naroda pričakovali. Vendar si cilji grško-jugoslovanske politike na Balkanu do danes niso prišli v Ijuto navskrižje. Dokler Srbija ni imela lastne obale, so Srbi sklenili z Grško pogodbo glede uporabe solunskega pristanišča. Solun se še danes uporablja kot izvozna in uvozna luka za našo državo, kar nam je dobrodošlo vsaj dotlej dokler si Jugoslavija kjerkoli ne zgradi močnega in povsem modernega trgovinskega oporišča na morju. — Z Atenami smo v dobrih stikih, ki so se z rodbinsko zvezo med Beogradom in Bukarešto le okrepili Albanija. Mnogo opasnejša od ostalega drobnega sosedstva nam je Albanija. Nevarnost iz nje ni tolika radi sovražnosti in needi-nosti med posameznimi albanskimi plemeni, marveč radi ozemlja, glede katerega razodeva Italija pohlep, da bi se na njem rada utrdila. Na albanski teritorij aspirira Rim že dolgo. Vsem bo še v spominu italijanska okupacija Valone ter umik na rtič Saseno. Teritorij Albanije bi rimski politični krogi radi reklamirali zase, vsaj v toliko, da bi tam lahko stalno razpolagali s svojim vplivom proti nam. S tega vidika je Albanija za nas neizrečeno važna posto- Zakliuček. V kratkih besedah smo preleteli celo naše sosedstvo, pogledali smo na debelo politične tendence Italije. Avstrije, Madžarske, Rumunije. Bolgarije, Grške, Albanije in Reke. Videli smo v glavnem, kdo nas obdaja in kakšni so nameni naših sosedov. Med njimi imamo enega izrazitega sovražnika, Italijo, poleg nje stoji Madžarska, za nio Bolgarija in deloma Albanija. Bilanca pregleda čez naše sosedstvo bi torej bila: obdani smo od 8 držav, od katerih jih gleda polovica z zavistjo na naš obstoj, razvoj, na našo rast in mlado silo. Naša naravna bogastva, naša zemljepisna lega, naša še ne docela utrjena notranja struktura vabi in zapeljuje tujce, da upirajo oči na našo domovino. Marsikdo bi se rad okoristil v našo škodo. Smo v posesti gozdov in rudnikov, ki so pogoj zdravega obrata in industrijskega razvoja, imamo bogate vodne sile, katerih vrednost znaša visoke zlate milijar-j de. dana nam je rodna, plodovita zemlia. Vse to vabi pohlepne poglede bližje. Kakšna je naša naloga m dolžnost v tem položaju, ni treba nadolgo Tazkladati. S sosedstvom vodimo politiko poštenja, iskrenosti, v najslabšem slučaju politiko lojalnosti ln nevtralitete. Ta politika pa je bila doslej prešibka. Preveč smo se vdajali pritiskom od zunaj. V bodoče mo-ramo po potrebi vesla zastaviti bolj lastnim silam v prid; kajti noben narod, ki je kupil svojo svobodo za ceno milijonskih žrtev kot jugoslovanski, ne more dopuščati, da bi kdo segal v njegovo posest in imovino. Smo srednievelik narod, toda mlad, živ, žilav, neizčrpan — In temu dejstvu mora odgovarjati cela naša notranja državna uredba, pa tudi linija naših zunanjepolitičnih zvez in stikov š sosedstvom in svetom. Dne 16. septembra t I. otvori se enoletni tečaj francoskega jezika pod vodstvom M. Lapčevlda, bivš. rednega s ušatelja pariške pravne fakultete. Program te ustanove je, da • praktično metodo v najkrajšem času nauči vsakega pravilne eo.oriti francoski. — Vpis dnevno od 16. do 19 ure, Bv. Petra oesta 7, hotel boji. 8107 Trgovski sotrudnik 27 let star, izurjen v manufaktorni, galanterijski, špecerijski in železninski atroki. deloval do sedaj kot poslovodja v večji trgovini na deželi, želi mesta, v bodisi koji gorenji stroki v mestu ali na deželi. Gre le k tvrdki kjer je obilo zaposljenosti. Prevzame tudi me.-to skladiščnika, potnika ali vodstvo kake podružnice. Tozadevna obvestila naprošam pod »Agilen* na npravm&tvo »Jutra*. -5095 Saša Santel: mo Da mariborsko umetniško razstavo, ker je »Jutro* o nepričakovano sijajnem uspehu historične razstave že poročalo. Klub »Grohar* je skupina umetnikov in umetnic, kateri še nimajo skupne tradicije in ki so šele začeli nastopati v skupnih razstavah. Ni torej čudno, da nam predstavlja razstava tega kluba umetnike zelo različnih stroj in kvalitet. Vendar pa že ta tretja razstava, ki jo Razstava kluba „ Grohar" v Mariboru Primorski Slovenci smo bili navajeni od nekdaj drugače gledati na razvoj Slovenstva v fulturi in gospodarstvu nego n. pr. kranjski Kot sostanovalci z narodom, ki je imel razne kulturne institucije že od pamtiveka smo se čutili maj- j vidimo sedaj v Mariboru pokazuje, da se ue tam. kjer podobnih institucij nismo - t'"1™- nnnolnoma imeli. Tembolj smo bili ponosni, če smo opazili, da se vzdigujemo tudi mi in da v nekaterih stvareh dosegamo in prekopamo svoje sosedi. Kdor je prihajal pred vojno iz Gorice v Ljubljano, je z največjim zadoščenjem opazoval one pojave — ee tudi iz vsakdanjega življenja — kateri so mu pričali, da imamo »tudi mi* marsikaj, kar imajo Italjani in Nemci Zato smo se n. pr. veselili tudi naših bogatašev. Tudi mi jih imamo — smo si mislili dobro vedoč. da le tam, kjer se bogastvo zbira, tudi nastajajo sredstva za kulturni razvoj. Kje bi že bili, ko bi Se bili naši denarni krogi tako zavedali svojih kulturnih dolžnosti, kakor smo si to želeli. Zato smo pa bili toliko bolj razočarani, ko je prišlo spoznanje, da je večina denarja povsodi v rokah ljudi, ki so jim kulturne zadeve deveta briga. Toliko bolj me veseli, ko smem javno pribiti da so ravno naši imovitejši krofi, kateri so priredili ljubljanski sejem in mariborsko obrtno razstavo, začutili takrat potrebo ali pa dolžnost, da so tem prireditvam priklopili umetniške razstave. Omejiti ae v, tem članku hočem sa- je izvršilo v klubu; četudi ne popolnoma vendar v veliki meri »čiščenje*, ki je naravna posledica zakona sekcije. Kdor je imel kdaj opraviti pri prirejevanju razstav, ve v kakšna nasprotja prihaja prireditelj, ko sluša z ene strani glas vesti a želi iz raznih obzirnosti zadovoljiti prijatelje in neprijatelje, katerih dela po kvaliteti ne nudijo v razstavo. Če nekaj takih del krti tudi v Groharjevi razstavi, ni to nič čudnega. Veseliti se pa smemo, da jih je že mnogo manj, nego na zadnji razstavi v Beogradu. Apih je začetnik. Svetoval bi mu vsekakor, da se prej uči intenzivno risati a potem naj se šele loti tako težke grafične tehnike, kakor je bakropis. Iz razstave bi bil imel za takrat izostati. Baumgartner je dober v akvarelu in gouicheu. Savinja pri Rimskih Toplicah je sveža akvarelna krajina, še lepša je Vrba, ki se mu je med osem razstavljenimi slikami najbolj posrečila. Je prijetno barvno komponirano in tehnično brezhibno izvršena slika, medtem ko je Jutro preveč sladkaeto. Pointiliranje se mu je bolje posrečilo v Motivu iz Savinje nego v Srebrnem mrazu, ki v dalja- vo ne učinkuje. Desna polovica te sličice je sploh odveč. Kolorirann nerorhbe mu oči vidno ne »leže*, naj bi jih torej raje opuščal. Viktor Cotič, duša kluba »Grohar*, je bil tokrat marljiv. Kaže nam nekoliko slik tudi večjega formata, v katerih spoznavamo vse vrline tega simpatičnega slikarja, ki si je nadel edinole nalogo iskati lepoto v naravi Ne muči se niti s socialnimi problemi niti ne eksperimentira z moderno simbolistiko. Je torej samo slikar in ne slikar in filozof, kakor mnogi umetniki mislijo o sebi da so. A če je »samo* slikar, je to znak. da mu je slikarstvo svetejše od vsega drugega in da mu je slikanje namen ne sredstvo. »Mlado Jutro*, mladi akt na skalinah ob morju, je slika, ki res diha jutranji zrak. Pointiliraoo nebo vpliva prav ugodno in akt ima posebno v deljenih partijah risarske vrline. Ne bi pa škodilo, če bi se slikar pri tem delu ae nekoliko mudil ter posebno skale nekoliko bolj predmetno študiral. »Kosec« je dobro kom-poniran, a v barvah manj zanimiv. Delo je starejšega datuma. Najlepša Cotičeva slika je krajina «0b morju«, v kateri Cotič pokazuje vse vrline dobrega koro-rista. Ce bi se Cotič specializiral v takih motivih, bi nadkrilil Crnčiča. Takega barvnega bogastva pri tem znanem hrvatskem slikarju marin in primorskih obrežnih slik ne najdemo. O istem se prepričamo tndi na sličicah «Skale» in »Stadija«. Slike »Na Vršiču* z Dolenjskega s tem dolgočasnim nebom, me pa ne zadovoljuje. Učinkovit v barvni harmoniji je »Mariborski grad*. . Janovski me je tokrat razočaral. Razstavil je očividno samo stvari starejšega datuma, ki preveč vzbujajo spomin na lepe čase akademske dobe. Omenjam dobro, četudi starinsko, studijo »Kostumska stadija«. Izmed slik Ivana Kosa bi zadostovala za tokrat »Ob potoku*. Pri drugih je jurvja pač nekoliko preveč gledala skozi prste. Holleghovi motivi i* mrzlih planin vplivajo tndi vsled tehnike in barv mrzle, a pokazujejo dobro rutino. A rutina ni vse! Tudi mrzla slika mora gledalca ogreti... Najbolj uspela je »Zima v Go-ricah*. Močna talenta sta Petelin in Stiplov-šek, mariborska »mladina*. Prvi daje najprej s svojim ženskim portretom spričevalo sposobnosti — res izredno lepo, dovršeno ▼ kompoziciji in tehniki — ter z njo govori publiki: Vidite, to znam, ce hočem, zato imam pravico, da nekoliko poeksperimentimm. In slede vsakovrstne stvari v najrazličnejših tehnikah od fantastičnih bakrorisov do skic z ogljem, ki iih je s parafinom fiksiral, od kolonramh lesorezov do imitacij freska s kazeinsko tehniko. Moraš videti vse, da ga prav oceniš, kajti da vidiš samo eno njegovih del. bi mislil, da lazi za ekspresionistom Bijelidem, pri drugi pa da se je zagledal v Sternena (Skica Maribor!), medtem ko se diviš fini in rafinirani kompoziciji in risbi v bakropisu »Šotor« (ne »das Zelt*). Apartno vplivata »Vuzenica* in »Sv. Ana«. Kompozicija «Fims», lesorez, kup mrličev, je zelo učinkovit«. Originalna .je uporaba mavričastih barv pri kolori-ranju lesoreza «Ecce hotno«, katerega risba meni drugače ni simpatična. Ampak, de gustibus..., kaj se hoče, vsem ne more nihče ustreči Stiplovška sem bil posebno večen. Mla postal po svoji mnogovrstnosti zelo priljubljen in bi ga težko pogrešili. Drugače K. T. D., ki je danes precej močno podjetje, ne zalaga prav pridno. V onem mesecu izda mladinsko zbirko, črtic od Karla Široka »Slepi slavčki*. Ilustriral A. Černigoj. Poleg »Kulturnega vestnika*, ki je priložen »Mladiki* in namenjen društvom, a je pisan precej visoko, izhaja v Gorici tudi list «Prosveta», kateri se peča z društvenimi problemi, prinaša poročila o društvenem delovanju itd. Važna ustanova za Primorce je mlada »Naša založbat, ki se je osnovala pred kratkim in ima lep program, ki ga sistematično in počasi uresničuje. Edina primorska založba, ki se je do danes resno oprijela svoje naloge. Izdala je Pregljevega »Plebanusa* Joannesa*, Bevkove novele »Faraon*, te dni izidejo Majoenove tri enodejanke »Za novi rod*, v tisku se nahaja zelo obširen »Jadranski almanah*, za katerega so prispevali naši znanstveniki in pesniki — Primorci, imel bo tudi priloge naših slikarjev. Izide začetkom novembra. »Naša založba* ima še mnogo del v rokopisu, ki jih da v kratkem v tiskamo. Tiskarna »Edinosti* v Trstu zadnji, čas ne zalaga nič, dasi bi bilo želeti, da fgpiSio rcojega dobrega gmotnega stanja jobop,ti naš revni književni trg s kako koristno knjigo. Eno knjigo je izdala »Prosveta* v Trstu, namreč »šest mladinskih iger* in baje trenotno ne izda nič več. Knjigarna štoka, čigar tihi, idealni gospodar je umrl pred kratkim, izda vsako leto priljubljenega »Vedeža*, iep-ni koledarček; izšel bo tudi letos. V Gorici izide že drugo leto »Goriška prati-ka>. Slovenski komunisti so izdali svoj »Komunistični koledar*. H koncu naj omenimo še »Novi rod*, lepo urejervani in opremljeni mladinski list, ki ima zelo veliko naročnikov in »Jadranko*, ženski list, ki je nekak fenomen med podobnimi listi. V Gorici izhaja še humoristično satirični list «Cuk na palci*. Ce omenimo še, da je K. T. D. zadnje dni razpisalo nagrade za 10 brošur versko apologetične in nravstveno trezno-stne vsebine, smo s tem poročilom pri kraju. Iz vsega tega lahko razvidimo, da se pod težkimi razmerami, v katerem živijo in poleg tega, da je malo kulturnih delavcev v Primorju, Slovenci tudi na križnem polju pridno gibljejo in dosegajo čudovite uspehe. Saj so letos med vsemi Jugoslovani prvi in edini razstavili svoje knjige na mednarodni razstavi knjig v Florenci. Socialna politika Središnji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu Prejšnji teden se je vršila 4 dni trajajoča seja Središnjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu kot vrhovne instance za zavarovanje delavcev in nameščencev zoper bolezen in nezgode. Na dnevnem redu so bile v glavnem sledeče zadeve: 1.) Osnova statuta središnj. urada; 2.) predlog glede sistemizacije mesta generalnega ravnatelja; 3) predlogi o novih zgradbah za okrožne urade Zemun, Kar-lovec, Bielovar, Osijek. Banjaluka, predlogi glede zgradbe Okrožnega urada v Ljubljani, Središnjega in okrožnega urada v Zagrebu in sanatorija »Kasindol* v Sarajevu. Središnji urad je sklepal nadalje o raznih začasnih in stalnih rentah, o uvrstitvi podjetij v nevarnostne razrede, o likvidaciji dosedanje zagrebške zemaljske blagajne in drugih zavarovalnic zoper bolezen ter končno o dispoziciji poslovnih prebitkov od leta 1913. do leta 1920. Središnji urad je na tej seji Sprejel z malimi izprerr.embami svoj statut, kakor ga ie po nalogu Ministrstva za socialno politiko izdelal naš strokovnjak g. Jaklič. Statut je zarisal glavne in podrobne smernice velike organizacije delavskega zavarovanja in se drži v glavnem centralističnega principa. Samoupravni organi Središnjega urada so glavna skupščina, ravnateljstvo in nadzorstveni svet. Za glavno skupščino voli vsakih začetih 6000 zavarovanih članov enega delegata. Volitve se vršijo vsaka tri leta. Ravnatelj- stvo sestoji iz 24 članov, od katerih odpade polovica na zavarovance, polovica na delodajalce. Nadzorstveni odbor sestoji iz 6 članov, obe interesirani skupini imata paritetno zastopstvo. Središnjemu uradu so podrejeni 1.) Okrožni uradi za zavarovanje delavcev; 2.) blagajne za zavarovanje delavcev prometnih podvzetij; 3.) bratovske skladnice pri rudnikih in 4.) privatno društvena blagajna Merkur v Zagrebu. Okrožni uradi imajo sledeče svoje samoupravne organe: 1.) glavna skupščina; 2.) ravnateljstvo in 3.) nadzorstveni odbor. V glavno skupščino se voli v enem takem okrožju 80 delegatov, če povprečno število zavarovanih članov ni prekoračilo 10.000. Za vsakih nadaljnjih 10.000 zavarovancev se voli novih 10 delegatov. Volitve delegatov za glavno skupščino okrožnega urada se vršijo vsaka 3 leta. Člani ravnateljstva Središnjega urada imajo pravico prisostvovati sejam ravnateljstva okrožnih uradov, ki se voli po istem principu kakor ravnateljstvo Središnjega urada. O blagajnah za zavarovanje delavstva prometnih poduzetij, o bratovskih skladnicah pri rudnikih, o pri-vatno-društveni blagajni "Merkur* v Zagrebu in njegovi dependanci »Trgovskem bolniškem in podpornem društvu* v Ljubljani bomo v najkrajšem času poročali v posebnem članku. Ranateljstvo Središnjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je sprejelo glede sistemiziranja mesta generalnega ravnatelja predlog, da spadajo na to mesto priznani strokovnjaki na polju social- nega zavarovanja, na. katere pa ni ot> vezna dovršena juridična fakulteta- S tem je to najvažnejše mesto velike zavarovalne organizacije odprto vsakomur, ki ima večino ravnateljstva Središnjega urada za seboj. Ce bo to v korist ali v škodo za. vodu, bo pokazala bodočnost Pri raznih zgoraj omenjenih predlogih glede zidave novih stavb okrožnih urado\ po državi ali prezidave, adaptacije popravil že obstoječih prostorov, je Osrednji urad vpošteval potrebe in denarna sredstva dotične pokrajine in ugodil skoro vsem predlogom. Glede stavbe Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se ni sklenilo ničesar. Restrikciia velike stavbe na Miklošičevi cesti ima večino interesentov za seboj. Ravnateljstvo Središnjega urada je odobrilo ob-ustavo dela pri tej stavbi in bo soglasne potrdilo novi načrt za to stavbo, ki ga izdeluje posebni odsek pri ravnateljstvu okrožnega urada v Ljubljani ta pri katerem načrtu investicijska svota ne bo presegala višine 40 do 50 milijonov kron. Omenjeni odsek še ni poslal svojega predloga na Središnji urad, vsled česar tudi zadnja seja ni mogla o tem ničesar defi-nitivnega skleniti. Predsedništvu je dane pooblastilo v širokem okvirju, da se zidava stavbe čimprej nadaljuje ta se že dosežena škoda vsled obustave dela reducira na čim manjši znesek. Ob priliki obustavitve dela na Miklošičevi cesti bo interesirala osobito slovenski del našega naroda novica, da namerava Središnji urad zidati v Zagrebu četrto stavbo, ki naj bo namenjena Sredit-njemu uradu in pa Okrožnemu uradu v Zagrebu. Prostor ie že na razpolago, načrti za stavbo se ravnotako izdelujejo. Ne da bi hoteli pri tem niti vnaprej prejudicirati našega stališča napram tej nameri, in niti da bi mogli kaj očitati predsedništvu, moramo povdariti na tem mestu, da je v interesu pravilnega organiziranja tega velikega, na celo zavarovanje se razprostirajočega zavarovanja, da se zida čim več v provinci in da se na ta način sprovede čim trdnejša organizacija od spodaj navzgor in nc narobe Ravnateljstvo je odkonilo predlog slovenskih delegatov, da se naj modema rudniška podjetja v Sloveniji uvrste v nižji nevarnostni razred, ker je njihovo prvovarstno varnostno službo potrdila tudi uradna revizija. To nepriznanie kvalitete slovenskih rudnikov s strani ostalih delegatov ni z ničemur opravičljivo. H koncu moramo še poročati, da znaša likvidacijska masa vseh mestnih zastopstev ca. 19 milijonov kron, likvidacijska masa zagrebške zemaljske blagajne pa ca. 15 milijonov, kateri slednji se bodo porabili v glavnem za ureditev ambulato-rija v Zagrebu in za dotacijo raznih fondov, ki jih predpisuje zakon. Na Središnji urad, to našo najvažnejšo institucijo na polju socialnega zavarovanja, se bodemo v informacijo naših čita-teljev v naših člankih še yečkrat povrnili. QRIC^R & MEjaC LJUSLJTO PRE5ERN0UR ULICA 5TEU. 9, ZALOGA OBLEK ZA GOSPODE, DAME IN DEČKE. Najzanimivejši ljubljanskega velesejma bode brez dvoma oddelek št. F 123-124 trnovskega paviljona in razstavišča. Vse najprakticnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki šivalnih strojev do sedaj iznošlo in preizkusilo, raztavi svetovna tvdka inger-šMi stroji Boupne Sc Co. TT^jiMavilionlh. Na ogled najmodernejše šivalne »troje bo gonila električna sila, kar prihrani čas in denar To ni življensko vprašanje samo tvomic temveč velja dandanee prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. Obisk teh paviljonov Vam bo donesel več koristi In zabave ket vee H ' senzacijonalne kino-predstavo! «82 Sah Partije dr. Vidmarja na londonskem šahovskem turniiju. Odklonjeni damshi gambit. Capablanca. — Črni: Dr. Vidmar. 1. d2 — d4 d7 — d5 2. Sgl — f3 3. c2 — c4 4. Sbl — c3 5. Let — g5 6. e2 — e3 7. Tal — cl S. Ddl — c2 9. Lfl — c4: 10. Lg5 — e7: 11. 0 — 0 12. Sc3 — d5 : 13. Lc4 — d3 Sg8 — f6 e7 — c6 Lf8 — e7 Sb8 — d7 0 — 0 c7 - c6(») d5 — c4: Sf6 — d5 DdS — e7: b7 — bfi"? (») c6 — d5 : (») h7 — h6 14. Dc2 - c7(») De7 - b4 15. a2 — aS! Db4 — a4 (s) 16. h2—h3(s) Sd7 — f6 17. Sf3 - e5 Lc8 - d7 ?? (0 18 Ld3 — c2 Da4 — b5 19. aS — aA Db5 — b2: 90. Se5 — d7 :? (8) Ta8 — c8! 21. Dc7 — b7 C) Sf6 — d7: 22. Lc2 — h7+ Kg8 — h7 • Tel — e8: T:T D :T Sd7— f8 (")=• Tfl — cl! Db2 — b4 De8 — c2+ Kh7 — g8(«) Dc2 — e6! Db4 — a3?(") Dc6 — a8-f Kg8 — h7 Tel — c7 (") Da.3 — a4 : T : f7 Da4 — dl-f Kgl — h2 Ddl — b5 Da8 — a7: Db5 — gS TH — f8? Dg6 — f5 Tf8 — H Df5 — gfi Tf7 — b7 Sf6 — e4 Da7 — a2 e6 — eo ? («) Da2 — d5: e5 — d4 : Tb7 — b8 Se4 — f6 DdS — d4: Dg6 — f5 Tb8 — b6: Df5 — f2 : Dd4 — d3-f" Kh7 — g8 Tb6 — b8 Kg8 — f7 in črni obenem odneha. Opombe: 1. Velja sedaj fcot najboljše. 2. Velika, odločilna teoretiška napaka. Tu je moral črni najprej vzeti na c3 in potem šele igrati b7 — b6. 3. Sicer sledi Ld3, kar dob', kmeta, 4. Sedaj je jasno, zakaj je bila 11. poteza črnega pogrešena. 5. Na 15____Db2: bi sledilo 16. Tbl, Da3: 17. Lb5!, De7! (17. ... Sf6 18. Tal z nasledujočim Tfbl) 18. Se5. 34. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 38. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. K a De«, D f D n. T:D> ste® SW i" ^ 1!Ur 7. Črni se nahaja ▼ veliki časovni zadregi in pregleda izgubo figure. 8. Z veliko močnejšim 20. Tbl, Da2 21. Lb3 bi beli dobil takoj. 9 Na 21. Lh7+ bi sledilo Kh8!. 10. Črni 3« je po slabi 20- pote" belega še čisto dobro *izreraJ». Sedaj grozi 8e4 in Sd2 z remijem: Sd2 — e4, Se4 — d2 itd. 11. Na g6 bi Bledilo 27. Dc7 in Deo. 12. Doeti boljše je bilo g7 — gfi. 18. Po tej potezi je ni več rešitve za črnega, 14. Partija je itak izgubljena. Divjačina kakor srne, zajce, fazane, troke, divje raoe, sinke itd. v vsakem času po najpovoljnejših cenah kupuje E. VAJDA veletrgovini z divjačino in perjedjo Cakovec, Medjimurje. Brzojavni naslov: Vajd* Čakovao Interurban telefon št. 59. Strojno mizarstvo Haseribuchl, Oplotnica Ustanovljeno leta 1905. k priporoča za večja stavbena dela kakor tndi u izdela*« MMliuitfaega pohištvi. Izgotovitev A. Ž. panjev po natančnem načrtu čebelarskega društev v Ljubljani i raz-ložljivimi čebelnjaki. Oddati ima 50 Trat (Fanffallungs-Krentitui««) 2-20 rm visoki V 90 em širokih (im Liehte, 46 cm močan le«) »a m t Pfostenstoek 180 mm -i- 80 mm Zier-ond Falzverkleidung ftlr Einstemrnsehlofi. 8965 2977 Heliografski papir (L ichtpauspapier) ^^ positiv, negativ, sepia. ^ ^L^J "f V iT. ^jjtr ^^ Cmrkon-Indigo- papir črn, rtfoČ. Paviljon E 19 U t 1 I 1 II si ■ II il H II II um n n ■ n n n ei n m bi ii m ii n II II m n ii m ii n ss n ii as?"*' \mmskB gradbena in industrijska d. d, v mlblj a m i Tehnična pisarna v tovarni Keršic, Spod. Šiška Frankopanska cesta it. 151 • Telefon Sni. št. 180 Tekoči račun pri Slovenski eskomptni banki v Ljubljani Izvršuje: stanovanske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Spec^aliteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode. Zastopa: Patent inž. dr. Empergerja za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo" mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Brzojavi: SLOGRAD Siograd 2875 Gradbena vodstva: Krani• Trii« • Logatec —■""51! VESNA, Brafa Pohlin & drug tvornica vlasnic, kljukic in rinčic za čevlje ter drugih novosti. Razstavljeno y paviljon« „E" 5Q. "Vsi dopisi na naslov Ljubljana I poštni predal štev. 126 katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupujete, izgubite denar in imate poleg tega večkrat še Bitnosti. Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Suttner (Imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, specijalne znamke >1K0« iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure zapestne ure, svetilno in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, steklorezec, doze za tobak, svalcice m smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki: H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. 6. mizarska tovarna 3076 Šoštanj —Slovenija opozarja na svojo špecijaliteto: V omari, široki 155 cm, globoki 65 cm in visoki 2 m, je zložljiva kompletna postelja, dve nočni omarici, pisalna miza, obeSalna omara, lekarniški predal in umivaina miza. Cel zaboj tehta 187 kg. Ravnotaka omara tudi za dve osebi. Halo! Cltajte! Prepričajte se v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov, norih modelov in pnevmatike po ceni 10 ..TBIBUNA", tovarna dvokoles ln otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 4. Trgovina: Stari trg štev. 28. Sprejemajo se popravila za t polno popravo. Obvestilo. Obveščava canj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji V zalogi. Tariitovski čevlji domačega izdelka. 13 Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. SS08 Vsaka množina prvovrstnega splitskega cementa znamke TIN AN je na razpolago pri tvrdki: H. PtlRIfi, Ljubljana, Donajska cesta št 33. Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn B5«endorfer, Czapka, Ehrfcar, HolxL Sohwelghofer, Original Stlngl itd. OT" Tudi na obroke. JERICA HUBAD, roj. DOLENC, žgffAafA ulica 5! Potniki v Ameriko, pozor! UNITED-AMERIKAN-LINES-INC prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Hamburga, Sootaptona in Gherbourga v New-York, 41 Pletene jopice rokavice, nogavice po naj nižj ih cenah w pri A. Sinkovic nasl. K. SOSS «/n Ljubljana, Mestni trg 19. L. Miknš Ljubljana Mestni trg 15 šzdelovatelj dežnikov Na drobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih palic. 18 Popravila točno in solidno 1 Največja izbira ln rokavio pri tvrdki A. & E. Skabepne Ljubljana, Mestni trg 10._ Gradbeno podjetje 1 Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja Simon Kmetec, zastopnik za Slovenijo. Ljubljana, Kolodvorska ulloa 26. # % S 1 # 1 B \ B \ f 1 f t \ i i ji 99 Splošna industrijska in trgovska družba z o. *. LJUBLJANA, Mikložičeva cesta IS dobavlja iz skladiiča ali tovarne: Gospodarske stroje in razno orodje, stroje in druge potrebšSlne za mlekarstvo Nosilo«, betonsko železo, lite oevl, žioo, strešno lepenko Vso vrste železa, pločevin, žebljev Različna orodja, okove za zgradbe ter razne hišne in kuhinjske potrebščine Motorje vseh vrst za pogon z benoinom, sirovim oljem in s paro Cele naprave za izdelovanje plina ln briketov Tračnloe, ogibe, vozove ln vse drage potrebščine Industrijskih železnlo Cevi za vodovode ln pUn ter vse tozadevna armature. Najugodnejša nabavna prilika za trgovoe in industrijoe po tvorniški ceni. u/i 833 vm FRAN RAVNIKAR Liu&ilana, Linhartova ulica 25. Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno mizarstvo, parna žaga in lesna industrija. Telefon št. 415. Poštni čekovni zavod št. 11.428. bb Parna in električna gonilna sila. Prevzamem po danih, kakor tudi lastnih načrtih v različnih stavbenih slogih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, gospodarske in industrijske B • »tavbe, stolpne strehe, kupole, o ar k vena ostresja, balkone, §»» vrtne utioe, verande ter razna druga vrtna arhitektomcna dela. ~ Stopnioe, dekorativne strope, dokorativne stenske opaže, vrata, okna itd. Izdelovanje in polaganje ladijskega poda. Za razne industrijske stavbe, dvorane in razstavne zgradbe opozarjam po mojem sistemu zgrajene mrežaste nosilnice h S za večje razpetine od 12 do 40 m. s5 j( ^SgaBgaBBaBBBBzgagaaaBiaBgBaBaBaEaBgaagaaaaBBBBaBaoa^ ing. Dukič in drug j | Ljubljana, Bohoričeva ul. 20. | se priporoča za vsa v to | stroko spadajoča dela. g „VIN ARI A" d. d. vinogradnikov v Ptuju prodaja prvovrstna haloška in ljutomerska vina v poljubnih količinah v buteljkah in sodih. Lastni paviljon na velesejmn. 3063 B INDUS i d. prej GARL POLLAK Tovarna usnja in usnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhnika Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 68. Tel. 528. I. Industrija usnja. A. Vegetabilno (čreslostrojeno usnje)• 1. kravine, rjave, črne in chagrin ter za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. teletine, ovčine in kozine, I I dame in otroke v trgovini Ljubljana, Mestni trg 5-6 a) mazane, rjave in črne, h) barvane, za mobilije, tapeciran je in konfekcijo 5. vachettes: a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogometnih žog c) za izdelavo razne usnjate konfekcije ; 6. svinjine (specijaliteta): a) za fino jahalno opremo, barvane ali naravne, b") za kovčege, c) za mobilije in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, porte-feilles in knjigoveštvo): II. Industrija usnjatih izdelkov A. Čevljarski izdelki: 3. etrom-stroj, 1. čevlji za strapac, 2. „ „ rudnike, 3. „ - šport in nogomet, 4. , po vojaškem vzorcu, 0. sandale. B. Konfekcija transmisijskih gonilnih jermenov: 1. specijalni stroj, 2. hrastov stroj, E KI tss 2£ ass 3R SS 2ES S® BS .. podplati: a) trovloženi hrastostrojeni podplati, b) vache; 8, crouponi za izdelavo transmisijskih jermenov, a) specijalno strojeni (angleški sistem), b) hrastostrojeni. B. Chrom-usnje: 1. bos-cali, črno in barvano, 2. chevreaui, 3. cbevrette, 4. chrom-nsnje za izdelavo nogometnih žog' . "ji 5. chrom-nsnje za izdelavo jermenov. C. Galun-usnje za izdelovanje veziinih in šivalnih jermenčkov. D. Lak-usnje: 1. bos-call. % B I i i 5- 1 i 2 i 1 o 8 I 3 1 g i i B S B I # B i A i i & B i ¥ ! s £ B 1 M > i • i i £ B 1 s s 8 n 6 & 1 * 1 9HI g 2. chevreaus. 4. jermenci za šivanje in ve2anje transmisijskih jermenov. C. Konfekcija: za dokolenice (gamaše), nogometne zoce. torbice, portefeuilles itd. iz vege-tabilnega, chrom- in lak- usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice. 2855 b ob ® Gss se sa ■■HB^^iMBBiBa i 3 S i , 1 i ^ B i SS i B ' B S tg i g O i I M i B S 7\ibine - ZTaijke Stlo1ne tovarne in livarne, d. d., ___________tiansmisije Zvonovi -Ljubljana — Tretja prHoga ,*rutrum št. 2lo, ane 10. septembra 192% Politika in upravne smernice Poglavje o hegemoniji Že v začetku leta 1919. je na zboru zaupnikov demokratske stranke v kranjskega v Ljubljani bila sestavlje na brez volitve lista nekakih poslancev za »deželni zbor* Slovenije. Sestavila je tako listo tudi ljudska stranka in menda tudi sccijalnodemokra-tična. Minila so pa skoro štiri leta in še ni duha ne sluha o pokrajinskem delovanju. Poverjeniki, ki so se postavljali, in pokrajinski predsedniki in namestniki, bili so, pripuščam, močne osebe z dobro voljo in niso rok križem držali. Nekateri "so delali — preveč! Toda naš narod je predaleč razvit, da bi mogel desetletje vzdržati s komisa-rijati! Komisar more biti izjemoma za prehodno dobo sreča, komisarijat je pa obsovražena institucija in to tembolj, čim dalje traja. Zato ono nerazi»olo-ženje zoper »režim*! Ce so zdaj zakoni 26. aprila t. 1. razmejili pokrajine drugače, nego nekaterim ugaja, vendar zlasti Slovenci ne moremo goreti za daljnje trajanje komisarijatov brez udeležbe naroda v legalnih zastopstvih, v oblastni in sreski samoupravi: Ker ni mesta za udejstvovanje v javnih po principih splošne in enake volilne pravice izbranih zastopstvih, razvija se in daje si duška ljudska energija v strokovnih, stanovskih m drugih društvih, ki ostanejo pa v omejena Z malokatero politično parolo se pri nas uprizarja toliko nesmiselne demagogije, kakor z napadi na »srbsko hegemonijo*. Najpreje se je začela ta propaganda med Hrvati, nato pa tudi med Slovenci. Z veliko gesto se postavlja v program popolna enakopravnost Hrvatov in Slovencev zoper »hegemonijo srbskega plemena*. Kako si blokaši predstavljajo plemensko enakopravnost v Jugoslaviji. miio imeli priliko opazovati o priliki borbe za ustavo. Kadar bi se pokazalo nasprotje med večino srbske in večino hrvatske skupine poslancev.^ tedaj bi se morala srbska skupina, ki je večja, ravnati po hrvatski, ki je manjša. drugače je to majcrizacija. Ako naj si enakopravnost predstavljamo po tem zgledu, potem bi se naša parlamentarna reprezentanca razkrojila na tri dele. sčasoma tudi na več, ki bi se smatrali kot suvereni činitelji. Ker se ravno v političnih zadevah le prepogosto dogaja. da smatra vsaka skupina svoje r.;:hiranje kot absolutno nezmotno in vidi svoj prestiž, v tem. da. ne sme ničesar popustiti v dosego obče kompromisne formule, tedaj bi imeli ne-p. estane državnepravne spore in še mnogo hujši položaj nego je dane- z abstinenco Radiča in ostalih blokašev. In naposled bi bilo zadnje sredstvo ^ J"am0 strokovno sio »sporazuma* — vis major v obliki1 dejanskega medsebojnega spopada. Zato pa si upamo zapisati pošteno, da je največja sreča za Jugoslavijo, da je v njej eden plemenski element v premoči Mislimo si položaj, da so si Hrvatje in Srbi enako močni! Bog nas varuj pred prizori, kako bi si medsebojno uničevali delo in uspehe, dokler ne bi nova Bregalnica odločila ii: ode bratskega spora. Politični realist se mora učiti tam, k,: r je šola za spoznavanje zakonov scčijalnega življenja narodov. In zgodovina nas uči, da se na podlagi take enakopravnosti, kakor jo zahteva stališče blokašev, nikdar in nikjer niso ustvarjale države. Ravno nasprotno! Gradile so se iravno na temelju »hegemonije*. na temelju premoči enega plemena. Te resnice vsa pacificistična teorija ne spravi s sveta; s pričuje nam jo zgodovina od početka prvih držav do današnjih dni. ko je n. pr. zmaga Pmsije nad Avstrijo I. 1866. položila temelj zedinjeni Nemčiji, ko je zmaga severnih držav nad južnimi zasigurala nadaljni obstoj velike severoameriške Unije. Sličnih primerov je za cele knjige. nasprotnih pa sploh ni. Idealna^dr-žava bodočnosti bo morda drugačna, morda, toda izpričano še ni, in mi nikakor nismo tako naivni, da bi lepi t» uriji na ljubo postavili na kocko svojo državno bodočnost. S tega stališča nam je tudi motriti formulo SHS -f- B. Morda bo njeno uresničenje res mogoče kdaj v bodočnosti, morda, absolutno tega ne moremo zanikati. Danes se ta fomrula želi s. stališča borbe zoper hegemonijo srbskega plemena. Mi pa se jasno zavedamo, da bi bilo danes njeno uresničenje toliko ko konec ali vsaj absolutna nemoč naše države To je enostavna resnica, ki je n ''c prikrivati ali olepšavati. in začetek isfes žalostno sprrceraio » napredne kroge slovenske bi bilo, če baš oni kažejo tu neko averzijo in in-dispozicijo. To bi se moglo na nas vseh bridko maščevati. Prišle bodo volitve v oblastno skupščino, pripravljajo se na nje vsi drugi bolj nego napred-niaki! Zato smatram primernim, da dvorani bivšega deželnega zbora i kličem naši javnosti: Ne zanemariaj- mo problema pokrajine! ndar društva. Vidimo čvrsti demagogijo do ekscesa j v stanovskih organizacijah, ker se ne ! more razpravljati o tisoč aktualnih j stvareh v korporacijah, ki bi čutile odgovornost in uživale avtoriteto. Pustite sodelovati v pokrajinski skupščini kmete in obrtnike in uradnike, delav Dr. O. Pirkmaier, okrajni glavar: K skupnemu gospodarskemu delu in depolitiziranju samoupravnih oblasti Ali je dopustna združitev več oblasti za poedine upravne panoge? Slovenska javnost si še ni oddahnila od debat, ki so se vršile boli ostro ko stvarno glede upravne delitve Slovenije. Za pravnika, ki si je prečital ustavo, pa je bilo stališče jasno. Danes, ko imamo zakon o razdelitvi države na oblasti in je Slovenija vsaj na papirju razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast, se obljubuje nova bitka, v kateri se naj reši to, kar je bilo že enkrat izgubljeno. Nimamo še konstituira-nih oblasti, ko se že razpravlja v časopisju in sbsuje v stanovskih udruženjih za in proti nedelienemu šolstvu, zdravstvu, za in proti delitvi finančne upra ve itd. Ker je škoda energije, ki se zapravlja pri takih brezplodnih debatah in ker se povzroča zlasti pri razpravi sličnih vprašanj po nepotrebnem napetost tam, kjer naj bi vladala najlepša harmonija, naj mi bo dovoljeno vprašanje združitve več | oblasti za posamezne upravne posle | stvarno raziskati iz pravnega in stvar-j nega stališča. ! Poskusiti hočem to v naslednjih vrstah, sirov*. S rem aoioCBosi ?e popomomai Od tega načela mora se. da se odsta^ jasno povedano, da gre vsakemu velike-j >amo u pogledu onih upravnih grana, komu županu ket načelniku svoje oblasti i je zbog svojega specijainog načela traž« enaka stvarna kompetenca. in sicer za i naročitu organizaciju. U poslednje vreme vse panoge, katere spadajo v občo upravo < opaža se u našoj državi naročita tendeiv glasom člena 1. Ker spada n. pr. prosveta, narodno zdravstvo, agrarna reforma v občo upravo. je z zakonom o obči upravi obenem odločeno, da se te panoge opravljajo po posameznih ohlastih in od pristojnih velikih županov; sicer bi se mogla združiti ciia. da svaka od upravnih grana. koj» čine centralnu upravu. ostvari sebi po« sebnu od drugih sasvrm odsvoienu organizacija do najnižjih upravnih iediniea. Ova tendenciia medjutim niie niča« opravaana. a vodi opasnom rastrojstv« državnog avtoriteta kod nižjih upravnih tuid upravna 'panoga ministrstva za no- I jedinica. Zbo? tega ovim načrtom zakona tranie zadeve z isto pravico za več obla- i treba, da se povrati opet stari oproba« . . •«. I______J__.' M .. nldnr^l < CfMII sti v eno kompetenco. Ako bi bilo mogoče, bi moral zakon razločevati j velike župane s polno kompetenco. s pristriženo kompetenco in take z razširjenim področjem. Kolike komplikacije bi nastale v tem slučaju 7. ozirom na nad-zorovalni delokrog velikega župana v oblastnih samoupravah! Tega zakonodajalec ni nameraval in tudi ni dal nikjer razumeti, temveč poudarja že s stilizacijo zakona, da je vsa upravna uprava v oblasti združena v eni osebi. Pomotno pravno naziranje, da je mogoče posamezne upravne panoge združiti za več oblasti, se opira brezdvomno na člen 98. ustave. Iz razgovorov doznavam, da se skuša utemeljiti to stališče s tretjim odstavkom omenjenega člena, ki se gia-si: »Z zakonom se smejo izjemoma določiti skupna oblastva za iste stroke državnega in samoupravnega področja v oblasti.* Kdor ta stavek pazljivo prečita in ve ločiti med oblastvom in oblasti, mora priti do zaključka, da ta določba nima nikake zveze z združitvijo več oblasti glede teritorialnega delokroga za kake upravne panoge, temveč le pripušča, da se združi stvarna državna in avtonomna kompetenca glede kake stroke, vendar le v tisti oblasti torej brez spremembe teritoriialnega področja. ce' Mno<*o nemogočih zahtev hode po ker bo stvari le v korist, če spravimo to razpravah v prisotnosti zastopnikov vprašanje na arugi tir, kjer se bo lažje raznih interesov konečno dobilo drugo realnejšo obliko. Vsled omogočenja stvarne kritike bodo skopneli programi. ki ženejo danes vse naše javno živ-; bujeta za presojo goinjega vprašanja od izogniti ostrinam debat, ako bi bile potrebne. Ustava ter zakon o splošni upravi vse- slecinie [ sistem koncentracije u oblasti i srezu sveh onih upravnih grana, koje netnajn takav specijalni karakter, da bi iziska-vale naročitu odvojenu organizaciiu. Takav karakter pripada samo onim upravnim posiovima, koji spadaiu u nadležnost ministrstva: Spoljnih Posiova, Vojske i Mornarice. Pravde, Financija, Saobrača-ja i Suma i Ruda, u koliko se odnose na upravu državnih domena. Svi drugi upravni poslovi spadaiu u pojam opšte uprave i treba, da so koncentrirani u oblastima i srezovima kod jednog natOešt-va. Speclialnim zakonima mora se osta-viti, da regulišu odnose organa opšte uprave prema drugim posebno organizo-vanim upravnim granama.* Iz gornjega so motivi zakonodajalca jasno razvidni, tako da ne more obstajati nikak dvom, da jc mogoče združiti več oblasti v eno teritoriialno kompetenco le glede panog, ki ne pripadajo splošni upravi, temveč jih prištevamo k '-posebnim poslom državne uprave*, kakor jih označuje člen 98. ustave. Ako rezultat teh raziskovanj uporabimo na vprašanje, ki je nastalo v zadnjem času glede Slovenije, pridemo do zaključka. da bi mogla ostati po današnjem pravnem stanju nedeljena glede financ —> s čimer še ni rečeno, da bi to bilo umestno. Glede šolstva (ki je po ustavi državno ter spada brezdvomno v resort mini- ka- Kar. posl. dr. Vekoslav Kukovec: Problem pokrajine Slovenci posebno v Ljubljani, mu ne posvečajo po mojem mnenju v svojo lastno škodo zadostne pozornosti. Smatram za svojo dolžnost, da vedno iznova navajam razloge, ki govore za nujnost reševanja pokrajinskega problema. ljenje v dekadenco in propast vsake kulture. Domišljamo si Slovenci, da smo moderni, da smo celo nekaj več nego so drugi. Priznam, da bi lahko bili v marsikaterem oziru. če bi elcsisti-ral nek regulator. Zdaj smo pa v marsičem revni. Kaj smo morali doživeti glede kakovosti nase zdravstvene uprave! Recimo, da je bila kritika, krivična in pretirana! Ali je pa bila brez podlage? Kdo more to reči! Na zboru zaupnikov v Celju je upravni uradnik iz svoje prakse strmečim zaupnikom povedal, da v novi Sloveniji najdemo kraje, ki so sploh brez uprave, ter je navajal za vzgled oni del Slovenije, ki je odtrgan orl emureškega okraja, in apaško kotlino. Povedal je, da tam še nimamo podlage za pobiranje davkov, ker se podatki iz Avstrije ne izroče iz političnih razlogov, a originalno pripraviti podlage je težavno delo. Drugi pravijo, da je isti položaj v Prekmurju. Vsaj toliko je gotovo, da je tu razmerje med narodom in uradi, torej upravo, še zelo nerazčiščeno, nezaupanje splošno, in občutek ljudstva ni, da so obsojeni, ampak — kakor se v vsakdanji govorici vsak hip čuje — zasedeni od — Slovanov! Tudi v Mariboru in okolici je — »bog visoko, car daleko*! V takem položaju edino je mogoče, da kakšen avanturist. na primer kakšen Stefanovič, desorganizi-rane množice v Trbovljah hipnotizira in jih pridobi za vsako tudi najusodnejšo vlogo. Slučajno naša coseda Avstrija zdaj vsled svojega bankokrota ni sposobna idejno vplivati na nas preko meje. Če bi bila tam ista agresivnost nasproti nam mogoča kakor pred vojno, bili bi Slovenci izgubljeni z ozirom na politično demoralizacijo in demagogijo. Temeljito razpravljanje o problemu pokrajin in njih organizaciji v tem položaju pomeni konsolidacijo ločilna navodila. Ustava določa v členu 95, da se uprava izvršuje po oblasiih, okrožjih, okrajih in občinah ter pravi ob koncu tega člana, da načeljuje vsaki oblastvi veliki župan, ki upravlja po državnih organih posle državne uprave v oblasti. Ta ustavna določba daje upravi na eni strani teritorijalno podlago v oblasti ter polaga na drugi strani posle državne uprave za vsako oblast v roke velikega župana. Z zadnjim stavkom gornje določbe je jasno izražen princip koncentracije uprave v oblasti v nasprotstvu z upravo v centrali, ki je dekoncentrirana, to je ločena in neodvisna po posameznih reso-rih. Iz tega člena, ki je uvrščen v VIII. oddelek ustave pod naslovom: »Upravna oblast*, bi se dalo sklepati, da se mora vršiti vsa uprava v najširšem pomenu besede le po oblastih in da načeljuje vsej upravi v oblasti veliki župan. Z zakonom o obči upravi se loči pojem obče uprave napram drugim upravnim strokam, katere prištevamo k posebni upravi. Panoge splošne uprave so v členu 1. taksativno naštete ter so porazdeljene na sedanja ministrstva za notranje zadeve, za prosveto, za agrarno reformo, za poljedelstvo in vode, za zgradbe, za trgovino in industrijo, za narodno zdravje, za socialno politiko, za vere ter za šume in rude, kolikor se ne nanašajo na upravo državnih domen. Glasom člena 6. zakona o obči upravi načeljuje obči upravi v oblasti veliki župan ter so mu podrejeni vsi organi Qbče uprave. Člen 7. pravi, da ie veliki župan politični predstavnik vlade. Njegov delokrog določa člen 1.: »V pristojnost velike- Clen 98. ustave določa v nadaljnjem: ... — »Veliki župan je vrhovni predstojnik ; strstva prosvete, torej v občo upravo) m splošne državne administracije v oblasti, i glede narodnega zdravja pa ni dvoma, kolikor ne obstoje v zakona za posebne j da se mora upravljati kakor vse druge posle državne uprave posebne instance j panoge obče uprave v teritorijalnera okvirju ene oblasti. To velja seveda le glede državne uprave. Kar se tiče samouprave, pa določa zakon o oblastni in srezki samoupravi v členu 38. izrecno: »Za izvrševanje večjih ekonomskih in kulturnih poslov, ki bi zahtevali skupno delovanje, se smeta dve ali več oblasti združiti. O tem odločajo oblastne skupščine z odobritvijo kraljeve vlade.> Ta izrecna določba glede združitve ob-lasti za gotove samoupravne posle nas potrjuje v naziranju, da bi zakon o obči upravi moral tudi vsebovati slično določilo glede državnih občeupravnih poslov, ako bi bila taka združitev oblasti dopustna in bi jo bil zakonodajalec želel. Tako je n. pr. glede srezke uprave v členu 20. izrecno navedeno, da smejo po posebnih razmerah biti posamezni strokovni refe- za eno ali več oblasti.» Zadnji stavek se uporablja kot pravni argument za dopustnost združitve teritorijalne kompetence za kako uprav-o panogo. Brezdvomno modificira to določilo zadnji odstavek člena 95. ustave, ker predvideva obstoj posebnih upravnih instanc tudi za več oblasti, katerim instancam ne načeljuje veliki župan. To pa ne more veljati za posle obče uprave, ker bi sicer zakon o obči upravi ne bil v skladu z ustavo. Zaradi tega loči ravno tu stilizacija med občo in posebno upravo. »Obrazloženje* uprave k načrtu zakona o splošni upravi izrecno ugotavlja, da_ je pojm »obče uprave* vzet iz gornjega člena. Nadalje pravi »obrazloženje*: »U pi- vom odeliku trebalo je pre svega ogram-čiti pojam opšte uprave prema drugim svaka upravlia po posebnim medjusobno nazavisnim resorima. Na teritoriju jedne oblasti, okruga ili sreza to se ne sme ovako sprovesti, jer tu traži pored ekonomskih razloga i potreba skladnosti administrativne akcije, da su sve upravne grane udružene u jednom nadleštvu. Objavljam/ gornja razmotrivanja iz strogo pravnega stališča z željo, da bi se taka iavna vprašanja v bodoče ne razpravljala nestrokovno, ne le ker ie neekonomično, porabljati energijo za »prazno slamo*, temveč ker to škoduje tudi našemu ugledu. Naše domače zadeve Pred gladom v Dalmaciji Gospod urednik! Mnogo se piše o tem, ali je bila suša v naši državi tako katastrofalna, da se je bati. da letošnji pridelek ne bo mogel kriti domače potrebe. Jaz sem se te dni vrnil s pota preko Like in vse Dalmacije in Vam morem postreči s poročilom o tem, kar sem glede suše in pomanjkanja živil opazil na poti Ze v Liki je suša mnogo hujša nego &rug uuiucd vicii i.. *» .v....v — ... . v .— x:™ ga župana spadajo vsi Posli obče uprave, v Sloveniji. Čim južneje grem^čim ki so po veliavnih predpisih izvzeti iz | bližje Dalmaciji m Adriji, tem bolj pristojnosti okrajnih upravnih oblastev j kažejo znaki katastrofe Najhujše pa ter niso pridržani za pristojnost mini-1 je seveda v Dalmaciji. Tu so pašniki in travniki dobesedno rumeni in euiii, in pridelki po njivah vsi uničeni. Koruzo so že davno pospravili, porabna je kvečjemu za krmo. Zelje je v čas«, ko bi bilo moralo napraviti že lepe glave, še vedno tako majhno in nerazvito. kakor so ga vsadili. Enako je tobak povečini nerazvit. Videl sem na mnogih krajih celo manjša hrastova drevesa posušena. — Skratka, poljski pridelki *o res dobesedno uničeni in enako je s senom. Toda tudi trta je mnogo trpela vsled suše. Grozdi se niso mogli primerno razviti, mnogo trt pa se je celo posušilo. Vrh tega je treba vedeti, da ima Olepša vanje mesta Ljubljane V zvezi z velikimi prireditvami, ki se crše v Ljubljani, je opažati živahno pre-osoavljanje in olepševanje Liesta. Oči-vidno hoče doseči Ljubljana kar najlepšo zunanjost. Največ pritožb je bilo vedno čuti o slabem ljubljanskem tlaku, ki v resnici niso bila neutemeljene. Temu s? je sedaj deloma že odpomoglo, deloma se odpomore v kratkem. Tlakovanje povsod urnet napreduje. St. Peterska cesta je do Škofje ulice skoro dovršena. Dovršen je tudi asfaltni tlak na desni strani Gosposvetske oeste, žal da je preozek in da se ne nadaljuje na desni stra-in do Gostilne »Pri Levu*, na levi pa do Koiizeja. Pripravlja se asfaltni tratoar na Dunajski cesti od mitnice do kavarne * Evropa*. Miklošičeva cesta je zgrajena ,].-> Ceste na južni kolodvor. Sedaj jo bo treba samo še posuti in z val jati. Zelo potrebno pa je, da se jarek ob Cesti na južni kolodvor zasuje, kar bo obratno ravnateljstvo južne železnice, ki je že toliko storilo za olepšavo, gotovo storilo. Potrebno je tudi ob desni ograji pri južnem kolodvoru poleg hotela »Južni kolodvor* nekaj klopi, da se potniki, ki čakajo na vlak. odpočijejo, ker je vesti-bui mnogo pretesen in je tudi na peronu premalo klopi. V letošnjem načrtu je tudi še predvideno v resnici silno potreb Ikve do Igriškega trga in je gradivo v ta |ResIjeve ceste čedno prebarvane. Tudi namen že navoženo. Nadalje se izvršuje asfaltni trotoar pred poslopjem državne realke, zvezati bi ga bilo treba z Lav-renčičevo hišo na Kongresnem trgu. Zelo potreben bi bil asfaltni trotoar čez Stari trg. dalje pred Mestnim trgom, pred Škofijo (desna stran). Pred kavarno »Zvezda* se je podaljšal asfaltni trotoar io vhoda na restavracijski vrt. Zelo potrebno bi bilo. da se asfaltni tlak podaljša do Wolfove ulice, kar je že nekako označeno z robnimi kamni, a še ne izvršeno. Del Kongresnega trga od Selenburgove ulic« do Wolfove ulice bi bil bolj kakor drugi deli mesta prir raven za večerne promenade, ki so se udomačile v Ljubljani. Razveseljiv pojav je žurno olepševanje hiš, ki krasno napreduje. Prvenstvo gotovo zasluži štirinadstropna Bleiwei-=ova hiša na Mestnem trgu. ki jo je dal njen lastnik gospod Leon Souvan v resnici vzorno modernizirati. Ta hiša je sedaj ena najlepših v vsej Ljubljani. Prebarvalo in prebelilo se je v letošnji se-ziji nebroj velikih in malih hiš, posebno na. Dunajski cesti (Agnolova in Zalazni-k«va hiša). Vse priznanj« zasluži prenovitev bivše Mahrove hiše na Krekovem trgu, oziroma v Kopitarjevi ulici, ki jo je dala tvrdka «Impex» v istini lično in vabljivo urediti. Kako vpliva ureditev est izpodbudno na hišne posestnike. na Gosposvetski cesti se je večina hiš pienovila. Prenovljena žal ni hiša, ki stoji nasproti protestanske cerkve. Prepričani smo. da se prenovi v kratkem času. Tvrdka Zalta & Žilic je zgradila ob svoji hiši na Dunajski cesti (prejšnji Smoletovi hiši) novo skladišče ter poslopje obenem lično prenovila. Toliko podjetnosti žal ni zaznamovati pri državnih objektih. Izmed državnih uradov namerava edino poštno ravnateljstvo prenoviti prejšnjo Virantovo hišo na Šentjakobskem trgu. Razsvetljava mesta lepo napreduje, fovodom vsesokolskega zleta je bilo mesto v resnici razkošno razsvetljeno. Na križišču Dunajske cdste in Ceste na južni kolodvor se je postavil nov kandelaber j ' z električno obločnico, kar je bilo v resnici zelo potrebno. Tak kandelaber pa je potreben tudi ob križišču Miklošičeve ceste in Ceste na južni kolodvor. Pomisliti je treba, da sodi tujec po prvem vtisu. Dočiiu je prostor pred južnim kolodvorom res dobro razsvetljen, je cesta sama vsekakor premalo. Tudi tu bo obratno ravnateljstvo, kakor smo prepričani, odpravilo ta nedostafcek. Onim tujcem, ki prihajajo v mesto preko Resljeve ceste, se nudi žal takoj ob pričetku, v bližini Tomanove hiše, nelep prizor. Ondi stoji še vse polno vo- tembolj ker «e nahaja v bližini plinarna, jnik, ob kateri bodo, kakor vse kaže, še Mestni magistrat bi moral stremiti iz 'bolj nego na Mirju. rastle lične vile in znatnih varnostnih ozirov za tem. da se se razvije tu za mirno bivanje najugod-te barake, ki so bile zgrajene za vojne ;nejši del mesta. Ta cesta je zlasti v od-in v izključno vojaške potrebe, čimprej seku pri vili »Kredarici* vsa razrita in bi se morala jeseni temeljito nasuti s kamen>m. Obenem bi bilo skrbeti, da se tam napravijo odtoki za atmosferično vodo. Sedaj se ob vsakem večjem nalivu razliva po cesti voda, ki pridrvi s Šišenskega hriba in zaliva celo cesto. Z ozirom na lep; razvoj stavbne delav- prestavijo izven mesta. Z velikimi novimi stavbami Ljubljanske kreditne banke, Trboveljske družbe itd. je dobila Aleksandrova cesta maho-jia veličasten značaj. Ta cesta bi se morala vsekakor tlakovati vsaj do Narodnega doma- Preozki asfaltni trotoar na levi strani bi se moral letos razširiti vsaj nosti na Mirju zadobi Cesta na Mirje ve- rr< T 'l-l_____V..!.. H« CQ Tim. za polovico dosedanjega obsega. Tud; električna razsvetljava bi se morala prenoviti, in -sicer tako, da se obločnice dvigneio vsaj do višine drugega nadstropja' ter bi visele sredi ulice. Isto velja o Dunajski eesti ter Selenburgovi in Prešernovi ulici. Zelo je obžaftvari, da se letos ne na- j daljujejo regulacijska dela v Ljubljanici. ' Generalna direkcija voda, ki se je ustanovila lani, naj bi vendar našla pot, da se ta dela pospešijo vsaj toliko, da se že lik pomen. Nujno potrebno je, da se rimski zid, ki mestoma zopet razpada, temeljito popravi. Sedaj je to zidovje po vrhu porastlo s travo. Morda bi bilo umestno, da se po obličju mest v Nemčiji, ki skrbno go.ie stare spomenike, napravi vrhu zidovja promenadna pešpot, ter da se olepšajo pobočja zidu, ki pada proti srednji tehnični šoli, e cvetočim grmičevjem. V ostalem naj bi se mestni vrtnarski urad zanimal za park med podalj- skoro dograjeno obrežje zidovja od Cev- 5ano Kolizejsko ulico, južno železnico Ijarskega do Zmajskega mosta popolno- in velikim drevoredom. Na tem Patoma dovrši in opremi « definitivno ogra- se sedaj nahaja nelepi in hrišeeci jo dalje da se nabrežje nasuje in planira, ljubljanski prater, ki neprijetno stisne Vseeokolski z.* je tudi ugodno vpli ^^ £ val na^ regulacijo in zbol= nekaterih park in b} 5e tudl napravila ppet Tako ie n. pr. Linhartova ulica v . ._ _ cest i**« f k zveza med že nasajenim a resnici krasno zgrajena. Tudi Tomanova _,,iaanim Tivolsk ulica se je utrdila m z valjala. Silno po tlakovanje Gradišča od Nunske eer- i skoraj vse hiše od Marijinega trea »-p----r. k- ia5kih b k in ^ih desk. ki pomenja- ulica se je utrdila m zvaijaia. muki po- ■ £ do lio^udivTlUiOPOŽarno nevarnost ^ ^ itrehna M biia reeulaciia Ceste na Rož-1 'zveza med že nasajenim a še ne otvoj* * j jenim podaljšanim Tivolikjm parkom Dalmacija 3ar.es mnogo manj vinogradov nego pred vojsko. Vsled pomanj-ikanja delovnih moči so med vojno mnogo vinogradov opustili; p o v? od je videti danes prazne prostore, kjer je nekdaj gospodovala trta. Najboljše je v Dalmaciji letos obro-ffila oljka, kateri je suša najmanj škodila. Oljka obeta dober pridelek. Toda zopet je treba vedeti, da je oljka omejena le na obalo, na položna pobočja, nagnjena k morju, in na otoke. Kakor hitro se le malo oddaljimo od morja, neha prijazno sivo oljčno drevje. — Južno sadje, smokve in mancllji in dr. prihaja manj v poštev. Najhujše je tedaj prizadeta Zagora, to je notranja severna Dalmacija, kjer je malo grozdja ter smokev skoro edini letošnji pridelek. Živina, to je skoro le drobnica, bi mogla deloma služiti v nadomestilo za hrano, toda s čim naj jo kmet prehrani? Ni čuda. da vsakdo hiti prodajat. Povsod, kjer sem naletel na semnje, so bile na prodaj ogromne množine ovac in koz, ki se prodajajo takorekoč za vsako ceno. V splošnem so tedaj najbolj na slabem oni predeli, ki so pretežno živinorejski ter poljedelski, kakor so Lika, dalmatinska Zagora, višja vzhodna Hercegovina ter Črna gora. Primorcem in otočanom so sicer ostali vinogradi in oljke, toda tudi za te je položaj silno kritičen. Tržna vrednost njihovega pridelka namreč ni v nikakem razmerju s cenami onih potrebščin v hrani in obleki, ki jih morajo kupiti. Tako ostane on. ko proda vino in olie — vzemimo, da takoj proda, kar pa se nikakor ne dogaja vedno — še vedno o-I obok o pasiven, ako hoče kriti le glavne potrebe. Prisiljen je tedaj, delati dolgove, — ako bi jih mogel. Kmetje so mi tožili, da jim nihče noče posoditi tudi banke ne, niti za naravnost oderuške obresti. Iste pritožbe sem bral v poročilu o medstrankarskem sestanku v Splitu, na katerem se je razpravljalo, kako odpomoči bedi in gladu v Dalmaciji. V vsakem slučaju na bodo potrebovali navedeni predeli letošnjo jesen, zimo in pomlad ogromnih množin za prehrano. Da je nevarnost najhujšega gladu pred durmi, je gotovo dejstvo. Vzpričo mizernih prometnih razmer pa je treba o pravem času izvršiti dovoz. Na naslov južne železnice Pišejo nam: V letošnjih počitnicah sem precej potoval po Štajerskem. Prišel sem tudi v kraje med Ponikvo in Pcljčanami. Kako sem se pa čudil, ko sem čul skoro v vsakem razgovoru pritožbe, da je železnica tako daleč. — Šment, saj teče vendar prav po sredi teh krajev! _ Res, ampak od tega nimamo nobene koristi, za nas železnica ne obstoja, pri nas teče samo skozi, da nam dela "lahko otvori pri kakšni čuvajnici sredi proge zasilno postajališče. Potrebna pa je predvsem vmesna postaja za tovorne vlake. Prebivalstvo vč sicer povedati o nekih «načrtih* za postajališče, menda pri predoru, a nikakor ne kaže prebivalstva samo tolažiti z načrti. Takorekoč brez stroškov je mogoče pri primerni čuvajnici tam kje blizu predora, kjer se križajo ceste (na strani proti Poljčanam) odrediti, da se ustavljajo potniški vlaki. Zasilne listke prodaja vendar lahko tudi čuvaj. Tu je treba pač samo malo dobre volje. Pokažite, da greste ljudstvu na roko vsaj tam, kier gre brez stroškov. Seveda se pa v bodočnosti tudi stroškom ne bo mogoče ogniti, ker spada tu vmes na vsak način prava postaja. Dolnja Lendava Murska Sobota, 5. sept. Če moremo verjeti različnim alarmantnim vestem, je del naših pridobitev v Prekmurju v nevarnosti. Dan za dnem se namreč čujejo vesti, da Dolenja Lendava z okoliškimi vasmi ni sigurna naša last, temveč da odločitev o pripadnosti tega teritorija šele pride v kratkem času. To bi se v navadnem govoru reklo, da ni izključeno, da pride Dolnja Lendava z bližnjo okolico nazaj pod madžarsko vlado. Tu moramo na žalost konstatirati da se malokdo briga za to vprašanje, kot da bi bilo za nas vseeno, kam pride Dolnja Lendava. Ne bomo argumentirali s kakimi lokalnimi interesi Prekmuria, temveč hočemo to vprašanje osvetliti le s stališča celotne države. Prvo dejstvo je, da bi mi morali dobiti v tem kraju mnogo več, kot smo v resnici I jini dobili; tore! že iz stališča prestiža naše države ne smemo pripustiti zmanjšanja tu zasedenega teritorija. Kar pa daje Prekmurju posebno veliko važnost, so strategični oziri. Kdor pozna Madžarsko, bo brez ugovora pritrdil, da madžarska država s podpisom mirovne pogodbe v Trianonu še ni izrekla poslednje besede, temveč da madžarske glave še vedno kuhajo misel za združitev vseh svojih po vojni izgubljenih teritorijev. Ni verjetno, da bi katerakoli vlada na Madžarskem opustila to misel, in to dejstvo bo sčasoma gotovo dovedlo do oboroženega konflikta. V tem slučaju lahko služi eksponirana, precej daleč na sever se razprostirajoča lega Prekmurja kot izborno oporišče naših vojaških operacij. Pogled na karto zadostuje, da vidimo, da ne bi škodilo, če bi bilo Prekmurje bolj zavarovano, kot je danes. Strategično važnost te točke so Madžari spoznali in skušajo celo sedaj, ko je ta zadeva takorekoč definitivno rešena v naš prilog, doseči teritorijalnih ugodnosti s prozornim namenom, oslabiti strategično moč te najsevernejše točke naše države. Iz tega vidika moramo napram vsem madžarskim intrigam staviti kot odgovor: Niti pedi naše zemlje! Na vsak način je pa potrebno za po-mirjenje duhov v Prekmurju, da se s strani merodajnih faktorjev izda poročilo, kako pravzaprav stoji zadeva z Dolnjo Lendavo, za konsolidiranje v Prekmurju je namreč prvi pogoj, da nastopi enkrat jasnost in gotovost glede pripadnosti in šele potem bo podana trdna podlaga za nadaljnje narodno, gospodarsko in kulturno delo v tej cela stoletja zanemarjeni kra- Ttoberta. In zopet je bil lorfl TveTcester nezakonski oče. Robert je po:-ial končno grof Essex. Francis Bacon pa je prišel na Francosko ter se bavil zlasti z vedo. Izpočetka je pisal pod psevdonimom de Spenser in Robert Greene; kesneje pa pod imenoma Marlowe in Shakespeare. Tako trdijo Fabyan Cartier in VVelleo-vi. Gotovo se vname nova borba med pristaši raznih trditev. Zagonetnost Shakespearovega rodu se je ovrgla že- tolikokrat, a nastaja iznova. Zanimivo je, da se pojavlja čista, sinovila malega Francisa in ga vzgojila Vremenski proroki. Meteorologi baje prerokujejo, da bo letošnji september vobče pust in dolgočasen mesec. Stel bo le nekaj prav redkih lepih, celo izredno toplih dni; večinoma pa. bo deževen in sem ter tja tudi viharen. Koncem meseca nastopijo že prve slane. Oktober bo imel že dokaj zimski značaj in prva polovica novembra nam prinese bržčas mnogo snega. Nato pa se vreme temeljito izpremeni in hude zime sploh menda ne bo. Okoli božiča se nam obeta čisto pomladansko vreme z abnonnalno toploto. Kakšen bo januar, meteorologi ne povedo; toda februarja bo baje vsega mraza konec. Torej: najprej zelo neprijetna pozna jesen, nato mila zima in končno zgodnja pomlad. Vremenski proroki so nezanesljivi, vendar jih radi poslušamo. Vreme je kakor ženska: verjeti ji ne moreš nikoli, da se ne začne brez povoda kujati. Zato je vsakršna prognoza nemogoča. Danes najlepše solnce in najtoplejša ljubezen, jutri ali vsaj v par dneh ploha ali strašna jeza in mržnja. Resen znanstvenik ne bo nikdar določal vremena za cele mesece ali kar za pol leta v naprej. Zakaj izločiti je možno vreme kvečjemu za dva do tri dni. Zato pa je dr. Prešeren pošiljal pratikarje in lažnive vremenske preroke — rakom žvižgat. Vpliv vremenskih izprememb na človeka. V krogih svojih znancev poznamo gotovo tega ali onega, ki zagotavlja, da vpliva vreme na n .jogo v telesni počutek in ki po gotovih telesnih simptomih v naprej prerokuje vremenske izpremem-be,— Po ušesih me trga, dež bo. — V kolenu čutim bolečine, k nevihti se pripravlja. — Po vsem ozračju diši po sne-rru. — Take in enake napovedi čujemo lahko skoro vsak dan. Koliko je na njih resnice? In kje temeljijo? — Bližajoča se nevihta vpliva brezdvomno na subjektivni počutek gotovih ljudi, saj se odraža njen prihod tudi v vedenju živali. Mačke postanejo nemirne, ne jedo in ne spe. Veverice skačejo brez cilja po drevju in se oglašajo z zvižgajočimi glasovi. Ptice obmolknejo in letajo niž». Žuželke Toda ne samo bližajoča se nevihta, tudi drugi vremenski pojavi motijo s svojim prihodom duševno in telesno ravnovesje vremenočutnih ljudi. Posebno izrazito učinkujejo v tem pogledu nekateri vetrovi. «Fohn», ki veje v alpskih deželah, v Tirolah in Švici, povzroča tamkaj specifično bolezen, ki jo imenujejo «die Fohnkrankheit*. Široko deluje v Italiji tako močno na duševno razpoloženje ljudstva, da velja pri hudodelstvih, ki jih zakrivijo Italijani v razburjenju. široko kot ena najpoglavitnejših olajševalnih okoliščin, cesto celo spoznajo vsled njega hudodelca za neodgovornega za storjeno pregreho. — Kakim potom delujejo že obstoječi ali bližajoči se vremenski pojavi na človeški organizem, do danes še ni dognano. Poizkusi v zra-kotesni sobici z jačjim tlakom, so dokazali, da menjava zračnega tlaka v tem pogledu ne pride v poštev. Hellpach pripisuje vodilni vpliv zračni elektriki. Ona je po njegovem mnenju vzrok vseh vremečutnih pojavov*. Boj proti komarjem. Da so komarji največja poletna nadloga. to je že vsak občut.il na svoji koži. Da imamo komarje raznih vrst, to menda tudi vsak ve. Dr. Hermanu M. Biggs, poverjenik za zdravstvo v državi New York, navaja čez šestdeset vrst komarjev. Toda le dve vrsti sta mnogoštevilni. Od te dvojice najbolj navaden jo komar, znan pod latinskim imenom ^ ^ r3iZV^0 v drobne ličinke in iz pojavljajo najrazličnejši duševni m te-jteh"v veg-e zapredke_ v obeh teh oblikah morajo dihati in v to svrho se mo rajo povzpenjati do površine vode. da lesni simptomi. Niso pa vsi ljudje enako občutljivi za vplive vremena. Največ pripadnikov cvremečutnih* ljudi šteje se-vernoevropska rasa. Večina njih je od-rastlih in možkih. Lastnost, da reagirajo na vremenske izpremembe, iim je prirojena. Mnogi bolniki na živcih so tenkočutni do skrajnosti. Ljudje z revmatiz-mom ali protinom. dalje oni, ki colehajo za migreno, živčnimi bolečinami ali imajo mladozaceljene rane, so bolj občutljivi od normalnih. Od popolnoma topega vi od normalnih. Ud popomoma Topega najmanjše luže in treba uni- človeka se vzpenja celalest^anreho- P - posode, kjer se lahko dov do prave .vremenske mmioze* - J ^ £ Deževnica v V sopar,ci pred nevihto se_ pojavljajo na ? . . g!uži za 7a. iztaknejo svoje drobne dihalne cevi izven vode. Ako razlijemo tenko plast olja čez površino vode, se te dihalne cevi zamašijo z oljem in mladi komar se za duši. Ze malo kapljic petroleja ali kero-zina ali vsakega drugega lahkega, cene-ga olja se razgrinja čez precejšnjo po vršino in tako prepreči razvoj komarjev. Ako se rabi olje v to svrho, ne sme se senzitivnih ljudeh sledeči simptomi: pred očmi jim migljajo predmeti, v nšesih jim zveni, noge so težke kot svinec, srce ne nepokritem sodu ali v jarku služi za za-rejališče milijonov komarjev in že par olnastih posod, na pol napolnjenih z de- zveni, nojre so težite koi svuicv, uc- * - . - - . _„_ mirno bij°e, v glavi čutijo pritisk, manjka ževnico, lahko preskrbuje totol« jim teka mnogim trepečejo mišice, du- |}ev, da jih je zadosti za vso, ^es&no. J ' . ° - ... ____-— __: Uporaba olja pa je nepraktična, ako je treba pokrivati s plastjo olja celo jezero ali počasno reko. V takem slučaju je najboljše, da se zalaga to vodo s takimi ribami, ki kaj rade požirajo komarjeve ličinke in zapredke: takih rib je več vrst. Kdor se zanima za take ribe in bi rad vedel, kako jih je dobiti, naj naslovi pismo na »Radio, State Department of Health. Albanv, N. Y.». ševno so potrti, čutijo se nemirne, pri srcu jim je toMio. nezmožni so za vsako telesno ali duševno delo. Spanec je plitek in jih ne okrepča, vznemirjajo jih težke sanie, često se preplašijo iz spanja. Revmatični ljudje reagirajo s popuščanjem ali naraščanjem bolečin. Prijateljem alkohola, kave, tobaka ne teknejo sinov ua uiaiu^a. *" — •• , . .. , . . „„j kot svojega. Kraljica Elizabeta je imela ve« ta nasladila m jim škodujejo pred kesneje še enega nezakonskega sina, | nevihto že v majhnih množinah._ ze čitaii novo številko „NJIVE"? ...._..... „, i llliHlHaiSM iHiiM Telefon St. 379. mestni tesarski mojster Telefon št. 379. Ljubljana, Dunajska cesta 46. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja zaJ?alz6e, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvontkt ; stropi, rasna. tla, atopaioe, lede-niče, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. 45 Tovarna furnirja. _ . B A ■ ■ = Najstarejša speeicijsKa mana » - Andrej Oset!r. ranzinger trgovina sena, slame, drv, ovsa koruze, sadja in drugih deželnih pridelkov. 2775 Brzojavni naslov: Andrej Oset, Maribor. TiK. 88, PiSflDBiHMBHBffiHaada - = Najstarejša Spedicijska tvrdka v Sloveniji = v -------g LiubSiana špedicija pisaraa Jesenice j Pndietie B orevažanje južne železnice. Brzovoznl a tovorni "biraku ■ *A^fteAvstrijo. Zacarinjenje. Podjetje »a prevažanje pohiitn. j Skladišče t posebnimi zaprtimi kabinami n pohištvo. g Brzojari: Ban*U*.r. I^^^fonM^ m I FRANCOSKO - BALKANSKA TRGOVSKA DRUŽBA trn JBU* LAVRIČ & CI E VSI TRGOVSKI POSLI Z BALKANOM STRASBOURG FRANCE, 1, RUE DE LA PIERRE LARGE Brzojavni naslov: „SLOYENIA« Telefon 16 - 19 30« GABRTJEEA ZAPCLSKA: Ljubezen na počitnicah Roman. vm. Pod včer sta se vrnili Tuska in Pita fz »mesta«, kjer sta imeli razne opravke. Med potjo sta stopili v cerkev; Tu-eka se je zaman trudila, da bi se navdušila za okorne skrinjice, ki naj bi predstavljale oltar. Bili sta tudi pri zdravniku, za katerega sta imeli priporočilno pismo iz Varšave. Od vročine upehani, od gorskega zraka omamljeni sta se vračali. Za ljudi sta bili še «novi» osebnosti; zato sta vzbujali splošno pozornost. Tuska je razmišljala, kar jej je rekel zdravnik. Dejal je, da sta obe preveč otožnL — Vaša hčerka naj skače po solncu, naj se izdivja. opali, naj « parkrat na dan razbije nosek, je dejal. Ko mu je ogorčena odgovorila, da je Pita vendar že preko te starosti, jo je razdraženo prekinil: — Kakšna starost? Meščani ste zares strašni ljudje! Dovajate nam prezgodaj ostarele otroke, uvele cvetke, pa iz-prašujete: .Gospod doktor, kaj je temu otroku?' Za vraga — seveda mu je nekaj, pa še prav mnogo! Manjka mu najslavnejše stvari —: nima življenskib nervov, — nima veselja do življenja, Tuska je takoj sklenila, da ne poj-le več k temu zdravniku; vendar se je prijazno poslovila in je obetala, da se v osmih dneh zopet oglasi. — Torej: svobode, veselost!, smeha čim največ! je dejal zdravnik še enkrat, ko jo je spremljal do vrat. — Gospa, tudi vam je treba življenja; treba, da razvijete svoj temperament, drugače ostarite prezgodaj! Tuska je zažarela od nog do glave Beseda »temperament« jej je bila istovetna z besedo »histerija«. Ta doktor vsekakor ne ve, s kom ima opravka. — Sploh veje v Zakopanem prav čudno ozračje. Ljudje se vedejo povsem drugače kot drugje, si je mislila Tuska. Neprisiljenost se izraža na prav nenavaden način . . . Ko pa se je opomogla od prvega razburjenja, je začela resno razmišljati o zdravnikovih besedah. Pita je bila za svoja leta res preresna. To pa zato, ker je bila vedno v družbi starejših. V zavodu, kamor je hodila v šolo, so jo iz-vežbali kakor kakega psička. Taka vzgoja je morala zatreti v njej vsako hrepenenje po otroški razposajenosti in ______* \ilrtrtt« ca Tli ln-rlTs naravni veselostL Nikjer se ni kazala | sneznobelih zob. Pitina umecjenost in IzumetnlSenoet ta-^ ko jasno, kakor tn v prosti prirodi. katere skrivnostne sile ne poznajo nika-kih mej. Tuska se je potolažila z mislijo, da so pač skoraj vsa mestna dekleta taka. Moda belih oblek je še stopnjevalo njih podobnost. Tudi sedaj je stopala neka mati s tremi hčerami pred Tusko. Mati je bila stara kakih štirideset let, dobro ohranjena, okrogla; njeni bujni udje so bili stisnjeni v ozek korzet. Deklice pa so bile grde in slabo razvite. Oblečene so bile v bele obleke ter ogrnjene e sne-žnobelimi, z živimi zvezdami in arabeskami pošitimi pelerinami. Na glavah zakopanske čepic© v obliki turških fesov; lasje so jim razpleterri padali po ramah. S svojimi suhimi, v sive nogavice in prav take čeveljce obutimi nogami. so drobencljale v taktu vse tri v eni vrsti. Male gorske palice eo izpopolnjevale opravo teh ozkoprsih, s sklonjenimi ramami stopa jočih deklet, ki so v svoji jednakosti spominjale na »sestre« Barrisonke. Tuski pa so bile te sestre všeč. Spomnila se je, da jih je videla v vili nasproti svojesa stanovanja. Mati je sedela takrat V elegantni domači obleki na verandi. Biti morajo imenitni, bogati ljudje, si je mislila, medtem ko je s Pito prehitela vso obitelj. In dasi se ni gospe niti najmanje dotaknila, je rekla z naj-Ijubeznivejšim glasom: Pardon, mada-me! In vsa je zardela, V rokah je namreč nesla roman Octava Mirbeaua »Dnevnik hišne«, čegar žolti ovitek je bilo možno spoznati že od daleč-. Ako ga je gospa videla, kaj si bo mislila o meni, se je prestrašila. Dospeli sta na Skibowko, kjer sta že oddale« videli igralca; popravljal je nekaj na svojem kolesu in se razgovarjal z gospodinjo. Tusko je iznova izprele-telo. Zadrževala je korak in je videla, da so Pitine oči vzplamtele in so bile obrnjene v smer, kjer je blestel beli jo-^č in ee je svetlikalo jeklo kolesa- To jo je jezilo, a svoj nemir je pripisovali, tej svoji jezi. Pa tudi Poržicki ju je moral opaziti; urno je namreč odpel s sedla ^šopek iivnega encijana, skočil na kolo ter ,ima je kakor puščica pridrčal nasproti. V naslednjem hipu se je vsula na Pito •tloha prekrasnih cvetk. — Pozdravljeni! je zaklical igralec dekletu, in Tuska je videla med sme-jočimi se ustnicami dve vrsti krasnih. P¥S Je «raeegnJIa w8*'e»WJff nasproti in je ujela par vejic. Mati pa jej je iztrgala cvetice iz rok in jih vrgla na tla. Prvikrat je videla Pita svojo mater tako razburjeno. — Ali res hočeš, da pišem oftetu, kakšna ei?! Kaj je s teboj? Ne poznam te več! je kliknila z izpremenjenim glasom. Stopivša v sobo. se je razsrdila še bolj. Na oknu je stala rumena bonbo-nijerka z rdečo kokardo; nanjo je bila pripeta velika pola papirja s sledečimi stihi: lfflč rt*Ko Prte TzTšvrr, * so njena fk«" t* opamo. fiSap«,