Pommesu številka Din 1
Poštnina plačana v gotovini
Letnik 81.	V	Ljubljani,	15.	februarja	1936	Štev.	2-3
mKmjuiiHUMJ——MU—■——llim I II Ulil lili III HOTTi	HMBBBHlBHMHHHMMHBMnHHHHMI
Izhaja vsako drugo soboto. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprava:	I	Naročnina: mesečno Din 2'—, četrtletno Din 5'—, polletno Din 10'— letno Din 20'—;
Ljubljana, Osojna pot 3/11. (Na Osojah, Ulica na Grad). — Za konzorcij in ured-	I	za inozemstvo: mesečno Din 4'—, letno Din 40'—. — Tiskajo J. Blasnika nasl.,
ništvo odgovarja Rudolf Rojc, Ljubljana. Poštni čekovni račun štev. 17.080.	|	Univ. tiskarna, litografija in kartonaža d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.
Kaj pišejo delavci iz obratov?
Nabavljalna zadruga železničarjev
Zmerom slišimo, da nas bo zadružništvo rešilo. Železničarji imamo svojo Nabavljalno zadrugo, ali ta nam nič ne pomaga. Saj v naši zadrugi dobimo vse za denar ali tega ravno delavec danes nima. Pri cenah tudi ni med zadrugo in privatnim trgovcem nobene razlike. Samo konkurenco jim dela. Zadruga ni tisto, kar bi morala biti. Imaš predpisan kredit, če se ti plača zmanjša ali pa da si delj časa bolan, se ti zmanjša tudi kredit, ali pa celo nič ne dobiš. Pri tako ogromnem prometu in raznih beneficijah s strani države bi zadruga (in zato so ročdalski delavci tudi osnovali zadruge) delavcem sedaj v stiski tudi res lahko pomagale. Delavci, mi dobro vemo, da to ni naša zadruga, ali mi tvorimo večino članstva zadruge. Zato je naša dolžnost, da postavimo naše zahteve in to: da nam Nabavljalna zadruga da sedaj, ko smo v stiski cenejša živila in druge potrebščine in da tistim, ki so v posebno slabih razmerah da še posebne olajšave. Vse druge pridige o zadružništvu smatramo za demagogijo, pa naj si bo to od sedanjih ali bivših odbornikov zadruge. Ravno sedaj je to aktualno, pred občnim zborom N. Z., da si izvolimo poštene delavce za delegate in preko teh v upravne odbore, da bodo zastopali res interese članov-delavcev s pravimi zadružnimi mislimi in predlogi.
—or—
Strokovna organizacija železničarjev
Železničarji imamo tudi svojo strokovno organizacijo, katere člani smo kakor lahko trdimo, večina delavstva. Kaj pa organizacija? Res je, da se pač dosti govori in piše o razmerah na železnici, kako je to in ono nepravilno itd. Pred razpustom „Uje-dinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije", se je navadno debatiralo o tem, kdo je bil proti, kdo je boljši zastopnik delavstva itd. No, vsi so nas tako dobro zastopali, da smo prišli na beraško palico. Danes se nam delavcem-železničarjem ni treba več pričkati med sabo zaradi različnih mnenj in predlogov ene ali druge železničarske organizacije. Danes smo samo v eni organizaciji, smo »gleich-geschaltet“, kakor je to pod Hitlerjem in Musolinijem. Organizacije pa bi morale biti odsev zavednosti in 'noči, poštenosti in solidarnosti. — Ker se pa še vedno pustimo z nekaterimi lepimi frazami in govori hi-
tro uspavati, nam tudi ta organizacija nič ne pomaga. Delavci, postavimo si na čelo naših podružnic res najbolj poštene in odločne delavce! Zdaj, ko stojimo pred občnimi zbori, se borimo in postavimo naslednje zahteve:
1. Plače naj se takoj povišajo na tako višino, da bo delavcu in njegovi družini omogočeno človeku dostojno življenje. 2. Brezplačno naj se raz-dele dežni plašči, delovne obleke, milo za umivanje rok itd. 3. Brezplačni dopusti naj se takoj ukinejo in zagarantira naj se 25dnevni delovni mesec. 4. Kredit za plače delavcev naj se strogo loči od onega za material. 5. Takoj naj se ukine naknadno vplačevanje v pokojninski fond. S 30. leti železniške službe naj bo 100% pokojnina. Delavcem iste pravice socialnega zavarovanja kakor jih uživa regulirano osobje. Pravica do zdravljenja v vseh sanatorijih, zdraviliščih in bolnišnicah na račun bolniškega fonda. 100% hranarina. Zo-bozdravljenje brezplačno, na račun bolniškega fonda. Popolno koalicijsko svobodo in takojšen razpis volitev obratnih zaupnikov!
Če imamo organizacijo, za katero se nam članarina pobira od plače, imamo pravico, in ne samo pravico, temveč tudi dolžnost, da vprašamo, kaj in kako dela. Mi smo njeni člani in zahtevamo od organizacije, da zaščiti interese delavstva, ne pa da spi spanje pravičnega. Zahtevamo, da se izvrše demokratične volitve, od podružnic pa do centrale! Zahtevamo, da pridejo tudi v centralo delavci! Postavimo si zato poštene delavce v podružnice! Mi moramo zahtevati, da bo ta organizacija naša demokratična, odločna za naše pravice in potrebe, ne pa ko doslej samo institucija za napredovanje naših predpostavljenih.
Pozivamo tudi druge, da se v našem skupnem »Delavskem Obzorniku" oglase z dopisi in povedo svoje mnenje!	—or—
Vevče
Položaj v tukajšnji papirnici je z vsakim dnem manj ugoden za delavstvo, ki z strahom zre v svojo bodočnost. Podjetje uvaja nove, modernejše in večje stroje, ki naj bi z istim številom osobja producirali mnogo večje količine papirja. S tem bjjbe zmanjšalo režijske stroške na račun delavstva, podjetju pa omogočilo konkurenco in s tem čim večjo prodajo in večje profite. Delavstvo pa bi od časa do časa, ko bo vsled velike produkcije zaloga neprodana,
počivalo, seveda brezplačno. Tak je tudi namen te investicije, ki ga pa podjetje zakriva z izjavo, da bo služila splošnemu dobrobitju s tem, da bo sedaj vsled konkurenčne možnosti tovarna stalno obratovala, kar do sedaj ni bilo.
Praktično gledanje stvari pa ima tudi sence, ki padajo na delavstvo. Uvaja se priganjaški sistem do skrajnosti. Sikane se uveljavljajo. Kdor ni kos delu in nihče ni kos muham novega obrata, je opsovan, da ni sposoben za svoje delo in se ga skuša zamenjati z drugim in na njega pritiskati, kažoč mu prednika, da je vsled nezmožnosti moral iti, kar sledi tudi za njega. Delavstvo pa je plaho, priganja samo sebe in s tem tudi vse svoje sotrpine tako, da je čestokrat eden povzročitelj krivic, ki se godijo celemu obratu.
Posledice takega početja ne bodo zastale in sigurni smo, da bodo oni, Ki danes podzavestno ali zavestno priganjajo druge po kakem letu tudi sami utrujeni in bodo klicali po pomoči, češ, da je premalo ljudi na tem in tem mestu, da se zaupniški zbor nič ne briga, da nobena organizacija nič ne napravi, da so vsi enaki, da gledajo vsak le zase, itd. Pozablja pa se pri tem pravega krivca, to je samega sebe, ki je sprejel pretežko delo nase in ga tako tudi naprtil drugim. Namesto, da bi iskal stikov in nasvetov na sestankih delavstva, ki so bili za to sklicani, je iskal protekcije pri delovodjih, a ko je sam v škripcih, se zopet zateka k skupnosti.
To naj si zapomnijo tisti, ki nergajo, da kar bodo sprejeli, bodo imeli. Organizacije in zaupniki so na to že opozorili in vprašali za mnenje, ki pa ga niso dobili. Sedaj se čaka, da bo prišla inicijativa, kaj in kako? da se bo potem ukrenilo vse potrebno. Vse delavstvo pa se poziva, da nastopa složno v zaščito interesov vsakega delavca kakor tudi celote. Kakor je bila enotnost pri volitvah obratnih zaupnikov, tako naj bo enakost pri vseh akcijah, ki se tičejo vsega delavstva.
Jeseniške volitve obratnih zaupnikov
Volitve so se vršile v vseh treh tovarnah, na Jesenicah, Javorniku in Dobravi. Na Jesenicah so bile postavljene 4 liste, ker so člani S. M. R. J. postavili dve listi, eno kot listo S. M. R. J., drugo kot »listo vsega delavstva" v obratu. Ostali listi sta imeli N. S. Z. in J. S. Z.
Na Javorniku so bile tri liste in sicer, lista S. M. R. J., N. S. Z. in J. S. Z. Na Dobravi je bila postavljena enotna lista, med S. M. R. J. in N. S. Z. Prvi je dobil 4 mandate, drugi en mandat.
Jesenice: vseh volilnih upravičencev: 1444 z 16 zaupniki.
Volilo za S. M. R. J.: 269 (17) zaupnikov — 3. Volilo za listo vsega delavstva 450 (30) zaupnikov — 5. Volilo za N. S. Z.2 287 (35) zaupnikov — 4. Volilo za J. S. Z.: 337 (12) zaupnikov — 4. Volilo je: 1349.
Od tega neveljavno 6 glasov in 17 glasovnic uničenih. N. S. Z. je dobila četrti mandat na račun večje razlike (35). »Lista vsega delavstva" je imela razliko 30, torej za 5 glasov manj, ker pa je bilo 17 glasovnic uničenih in to domnevno po večini zelene glasovnice, smemo reči, da je tej listi pravilno pripadalo 6 mandatov. Te glasovnice so se uničile po zaslugi predstavnika S. M. R. J.
Javornik: vseh volilnih upravičencev: 796 z 13 zaupniki.
Volilo za S. M. R. J.: 423 zaupnikov — 7. Volilo za N. S. Z.: 159 zaupnikov — 3. Volilo za J. S. Z.: 186 zaupnikov — 3. Volilo je 768.
Prvo, kar pade pri teh volitvah v oči, je raličnost list. V jeseniški tovarni so bile postavljene štiri liste, v javorniški tri, v dobravski pa enotna lista, sestoječa iz zaupnikov dveh različnih organizacij. V najmanjši tvornici »Kranjske industrijske družbe" na Dobravi, je delavstvo nastopilo enotno, dočim je v največji na Jesenicah, postavilo kar štiri liste, česar pač ni nihče pričakoval. Najbolj žalostno pa je pri vsem tem to, da so jo morali postaviti prav tisti, ki so se zavzemali za enotno listo; vendar pa niso mogli napraviti drugače, kar se vidi po visokem številu glasov za »Listo vsega delavstva", delavstva, ki je s tem pokazalo, da je res za enotnost in ne za razcepljenost. Svoj nastop so utemeljili predlagatelji ,,L. V. D.“ s sledečim letakom:
Stojimo pred volitvami obratnih zaupnikov, ki naj v letošnjem letu zastopajo naše koristi pri podjetju KID. Podjetje skuša vedno bolj okrniti naše pravice. Ker je dosedanja razcepljenost ovirala uspešno zaščito naših interesov, so delavski zaupniki započeli akcijo za ustvaritev enotne liste vsega delavstva. Do sporazuma ni prišlo, ker gre nekaterim organizacijam le za mandate — s strankarskega stališča morda upravičeno — kar pa ni v korist delavstva. Tako bi imeli ko ponavadi spet tri liste.
Stran 2.
»DELAVSKI OBZORNIK**
Štev. 2—3.
SMRJ je prvotno sestavil listo na podlagi sklepov svojih sekcij. Vendar pri razvrstitvi ni bilo vse v redu. Savezni svet je to krivico popravil in popravljeno listo odobril z 27 proti 1 glasu. Ker pa so se nekateri »delav-skl“ funkcijonarji postavili na stališče diktata za vsako ceno, so to listo ovrgli in sestavili svojo. — Na tej listi ima prednost „ožji krogM, ne pa od sekcij izvoljeni kandidati in dosedanji najagilnejši zaupniki.
Sekcije so se takemu diktatorskemu postavljanju kandidatov odločno uprle in so zahtevale, da se uveljavi od saveznega sveta sprejeta lista. Ker kljub dobri volji zaupnikov, sek-cijskih odbornikov in članstva ni prišlo do sporazuma z ,.ožjim kro-gom“, je bilo sklenjeno, da se vloži samostojna lista kot „Usta vsega de-lavstva.“ In tako smo prišli namesto k združitvi do četrte liste.
Dejstvo, da na tej listi kandidirajo nestrankarski sodrugi, v večini že izkušeni zaupniki, ki so vedno zastopali splošne Interese delavstva in delovali v cilju združitve ter enotnosti med delavstvom, daje garancijo — da ta lista ne vodi do razkola, ampak do združitve. Nastanek te liste ne pomeni razkol med delavstvom, temveč je posledica razkola med demokratičnimi, agilnimi delavskimi zaupniki in delavskimi diktatorji, ki izrabljajo delavsko organizacijo samo kot firmo. Nastala sta dva tabora. Prvi zastopa stališče delavstva In demokracije, drugi pa Interese »ožjega kroga* In diktature.
Izbira je lahka. Vsak pošten In zaveden delavec je za pošteno delavsko borbo in za popolno demokracijo v lastni organizaciji. Vsak pošten In naveden delavec bo to svoje hotenje pri volitvah tudi manifestiral s tem, da bo volil četrto listo, katere nosilec je s. Perko Vencelj, naš dosedanji glavni zaupnik.
Delavci in delavke!
Smo proti osebam, ki povzročajo razkol med nami!
Smo proti demagogiji la denunci-janstvu!
Ribničan Urban:
Ubiti lonec...
To je ribniška pripovedka... Slišal sem jo zadnjič v vlaku, ko sem se vozil proti Ribnici. Neki sopotnik jo je pripovedoval svoji družbi, jaz sem pa sedel v nasprotnem kotu in vlekel besede v ušesa.
Bilo je še v tistih časih, ko so še živeli plemiči, ki so bili menda drugače ustvarjeni kot drugi ljudje, baje so imeli modro kri namesto rdeče. Tudi o tem, zakaj so imeli plemiči modro kri namesto rdeče, tudi o tem vedo ribničani pripovedko, ki pove, zakaj in kako je bilo tako.
Torej v tistih časih je bilo to... Nad vso ribniško dolino je gospodoval hudoben plemič, zatiral je kmete in tržane, pa tudi tujce, kakor mu je pač prilika koga v roke privedla.
Plemič je domoval v visokem skalnem gradu, na vzhodnem koncu doline, tam, kjer se je začenjal vhod vanjo, ozka razdrapana cesta, vodeča skozi mračen hrastov gozd, po katerem so se podili volkovi, lisice in medvedi, pa tudi druga zverjad. Pred plemičem niso bili varni ljudje nikjer, ne v gozdu, kjer so jih napada-
Smo za popolno demokracijo v organizaciji!
Smo za takojšnjo in pravično ureditev vseh naših perečih vprašanj pri KID!
Smo za zastopanje delavskih interesov v vseh naših institucijah!
Smo za vsako pošteno borbo, ki stremi za našim Izboljšanjem v ekonomskem, socijalnem in kulturnem pogledu!
Smo za akcijsko enotnost, ki ustreza temu namenu!
„Lista vsega delavstva* — zelena glasovnica — katere nosilec je s. Perko Vencelj, naš dosedanje glavni zaupnik, predstavlja izraz tega delavskega hotenja!
Delo preteklega leta je jasno pokazalo, kdo je za in kdo proti našim interesom!
Ptuj
Imenovan je bil nov občinski svet, v katerem imamo delavci samo enega zastopnika, in to železničarja Dragotina Korena. V prejšnjem se nas je bolj upoštevalo, ker smo imeli dva. S. Gabriel, ki nas je dolga leta zastopal v mestnem občinskem svetu je sedaj izpadel, s čimer seveda nismo zadovoljni, saj smo pri zadnjih občinskih volitvah dobili 4 zastopnike, in sedaj imamo samo enega!
Vendar pa, kljub temu, da imamo samo enega zastopnika, stojimo tem bolj trdno za njim in zahtevamo, da se upošteva spomenica, ki jo je naš zastopnik prečital na prvi redni seji in ki se glasi:
P. n.
Mestnemu svetu,
Ptuj.
Kot edini zastopnik ptujskega delavstva predvsem ugotavljam, da delavstvo v tem občinskem svetu ni zastopano sorazmerno po svojem številu in je nastopilo celo poslabšanje napram prejšnjemu stanju, ker je izpadel dosedanji dolgoletni mestni svetnik g. Gabriel. Ker je sedanja kralj, vlada ob svojem nastopu napovedala povrnitev ljudskih svoboščin, je delavstvo upravičeno pričakovalo, da bo zastopano v tem mest-
le zveri, ne na cesti, kjer so prežali njegovi hlapci, ne v kočah okoli katerih so vedno švigale potuhnjene sence grajskih valptov.
Težko je bilo v tistih časih, veliko težje kot danes in ribniški tlačani so ugibali in si belili glave, kako bi se dalo odpomoči tej njihovi bedi... Skoro vsako nedeljo in večkrat tudi med tednom zvečer so se zbrali okoli stare, votle trške lipe, stikali skupaj glave in se posvetovali... Težko je bilo v tistih časih, lajšali so si jih s tem, da so bili složni.
Le ribničanu Urbanu ni bilo preveč hudo, to pa je bilo zato, ker ni mislil z glavo nego z možgani. Počasi je šlo to od ust do ust in polagoma je zvedela to cela Ribnica. Pa so prišli k njemu tržani in ga prosili: »Pomagaj nam dragi Urban.“
„Bom,“ jim je odvrnil, „samo ubogati me morate."
»Bomo, bomo,“ so vzklikali ribničani in veseli so bili, da je kdo, ki se mu smilijo in ki jim hoče pomagati v njih težavah.
»Veste,“ ji inje rekel Urban, »takole bomo naredili in ni vrag, da ne bi
nem svetu z onim številom, kakor si jih je pri zadnjih občinskih volitvah priborilo.
Kar se tiče zadnjič od g. predsednika podane izjave, da je želeti, da bi naj imeli prebivalci čim prej priliko izvoliti v mestni svet ljudi svojega zaupanja, soglaša ptujsko delavstvo v celoti s to zahtevo, da se naj izdajo taki politični zakoni, ki na temelju popolne demokracije zasigura-jo svobodne, tajne in proporcionalne volitve.
Kljub težkemu finančnemu stanju mestne občine se morajo brezpogojno najti sredstva za borbo proti brezposelnosti, da se tako omogoča ljudem, ki niso po svoji lastni krivdi padli v breme občine, človeka dostojno življenje.
Brezposelni ne zahtevajo nikakih miloščin, temveč delo in primerno plačilo, katera pravica pristoja vsakemu članu človeške družbe.
Ker se mora z brezposelnostjo računati kot trajnim pojavom in se stanje slabša od leta do leta, se mora postavka za socialno skrbstvo, za javna dela in podpore za brezposelne v prihodnjem proračunskem letu zvišati in sicer tako, da bo brezposelnim delavcem in obrtnikom zasi-gurano delo in zaslužek.
Predlagam, da se v svrho dosege kreditov, potrebnih za ta dela in zaposlitve uvede progresivno obdavčenje premožnejših, pri čemur pripominjam, da je mesto Split s takim načinom obdavčenja doseglo 1 milijon Din, s katerim zneskom izvršuje javna dela. Taka javna dela so tudi v Ptuju potrebna, kajti ceste, kanali, da ne govorim o skrajno slabem stanju občinskih hiš, so v takem stanju, da je vsako odlašanje s popravili nemogoče.
Delavcem, obrtnikom in nižjim uradnikom naj se zniža najemnina, in to radi tega, ker je nemogoče, da bi ti ljudje, katerim se je najbolj znižala že itak skromna plača, oziroma možnost zaslužka, plačevali za njih zelo. visoke najemnine. Isto naj se revnim ukine plačevanje najemninskega vinarja.
pomagalo. Vsi jeste in vsi kuhate, to se pravi, da je preveč loncev in da so ti največ krivi naše bede. To boste odstranili tako, če naredite en sam velik lonec, v katerem naj se kuha za vse. Vsak naj vrže vanj, kar mu je všeč, kar pač prija njegovemu želodcu in ko bodo vsi zmetali vanj, po svoji volji in ko bo kuhano, takrat bo ta hrana po ukusu vas vseh. In tudi radi tega boste na boljšem, ker ne bo treba pomivati toliko loncev in manj drv se bo tudi pokurilo, ker se bo kurilo samo pod enim loncem. Pa tudi časa boste imeli potem na razpolago toliko, da boste lahko sami začeli misliti in da boste postali prav tako pametni ko jaz, ki jem iz — graščinske kuhinje, namesto, da bi sl sam skuhal.*'
Veseli so bili Ribničani njegovega nasveta in v kratkem času je že stal med njimi velik lonec iz gline, posušili so ga in prežgali, da je pel, ko žegnanski zvon in takoj so ga začeli rabiti, kar se jim je tudi izplačalo, ker se jim je takoj obrnilo na bolje ...
Čudno se je začelo zdeti plemiču, kako to, da se mu nobena stvar nič več ne posreči. Dolgo je tuhtal, kaj
Mestnim delavcem se naj plače povišajo. V interesu občine je, da svoje delavce plača primerno tako, da bo njim in njihovim družinam dostojno življenje omogočeno.
Kot zastopnik ptujskega delavstva poudarjam, da hočem sodelovati v tem mestnem svetu le pod pogojeni, če se bodo upoštevale gornje zahteve delavcev, obrtnikov in nižjih uradnikov, ter se v doglednem času razpisale svobodne, tajne in proporcionalne volitve.
Kulturni pregled
Po-bi (Popularna biblioteka) je izdala od iprof. S. Pavletiča, študijo o delavski muziki. Snov, ki jo obravnava avtor v tej knjigi, je zelo važna za vsa delavska kulturna društva. Knjigi je naslov: ..Radnička muzika", naroča se: Zagreb, Deželičeva ulica 49.
Izšla je 6. št. lista „Odjek“, ki izhaja v Zagrebu, Mažuraničev trg 3/1. V tej številki prinaša zelo zanimive članke, n. pr. „Njemačke manjine i Mala antanta", .,Bje-gunci iz Italije", „Pred generalnim štraj-kom rudara u Engleskoj", „Za jedinstvo radničke klase" i. t. d. V tem, ko to pišemo, smo prejeli tudi že 7. in 8. št., ki imata tudi pestro vsebino.
Poverjenikom in naročnikom lista!
List je last vseh naročnikov, da je potreben, to menda ni treba podčrtavati! To je edini list, v katerega lahko dopisuje vsakdo, pogoj je seveda, da je naročen na list. Kako važno je, da ima človek list, v katerem lahko priobči vse svoje križe in težave in se na ta način bori proti njim, ali sam, ali s pomočjo drugih, to je seveda vsakemu jasno. Pri vsem tem pa je važno tudi tole: Da je poravnana naročnina za „Delavski Obzornik"! Da se pridobi čim več naročnikov, ker več ko nas bo, bolj se nas bo upoštevalo!
Da se nabere čim več za tiskovni fond!
Da bo čimprej	naš list tednik!
Da bo naš listi	dnevnik!
Začasna uprava.
Iz uredništva: Ker je upravnik T. Cu-iar odsoten (samo	začasno) .prosimo	cenjene	naročnike, naj	oproste morebitnim	na-
pakam pri dostavljanju lista in naj iste sporoče, da se popravijo.
Da je izšel list v dvojni številki 2—3, in v zmanjšanem obsegu, ni naša krivda, kakor tudi ne, da niso izšli vsi dopisi in z takšno vsebino, kot so bili poslani, kar bo, če bo mogoče prihodnjič.
in kje je vzrok. Pošiljal je sle na vse strani, vsepovsod, toda ničesar ni mogel zvedeti. Nekega dne je pa le zvedel za vzrok svoje nesreče. Še istega dne je ukazal biričem naj ubijejo lonec, toda samo tako, da je puščal samo malo, češ, naj se Ribničani prepirajo med seboj kdo je več pojedel in na ta način opuste kuhanje v skupnem loncu.
Ribničani so pa zviti ljudje in so takoj zapazili razpoko in tudi vedeli, kdo jo je napravil. Pa se niso prepirali, nego so jo zamašili in delali ko prej, plemič se je pa baje od jeze razpočil ...
Zamislil sem se nazaj v stare čase... Ribničana Urbana potomec sem, kako bi se ne. Sopotnik v kotu je začel pripovedovati novo storijo, ki sem jo pa že poznal in ji zato nisem posvečal posebne pozornosti, ves sem živel v prejšnji, šele ropotanje vlaka, ki je švignil skozi tunel, me je prebudilo, da sem se zavedel sedanjosti, v kateri ni več nobenih graščakov in valptov in divjih zveri, nego vlada ljubezen in prijateljstvo med ljudmi, za zveri je pa poskrbljeno v zooloških vrtovih.