Alkoholizem — gospodarski problem
Pogubni hlapi
Na splošno lahko trdimo, da je za delovne organizacije alkoholizem tako hud problem, da ga raoramo reševati iz čisto humanih, pa tudi ekonomskih razlogov.
K širjenju alkoholizma prispevajo tudi zmot-na stališča o koristnosti alkohola: varljivi ob-čutek moči, vrljiva toplota, varljiva potenca itd. V resnici pa je ravno nasprotno. Predvsem pa je ogromna gospodarska škoda zaradi nega-tivnega vpliva alkohola na proizvodnost dela.
Dejavniki, od katerih je odvisna delovna učinkovitost, so: zainteresiranost za delo in njegove rezultate, ljubezen do dela, zbranost, hitrost, hilro reagiranje, visoka stopnja dušev-no-mišične usklajenosti, vztrajnost, točnost, ekonomska motivacija itd. Alkoholiziranost pa negativno vpliva na vse naštete dejavnike, ki pogojujejo optimalno produktivnost.
Znanstvenio je dokazano, da že zelo maj-hne količine alkohola v krvi motijo refleksno reagiranje v procesu presoje in odločanja, skratka duševne in mišične funkcije so načete že pri zelo majhnih kancentracijah. Čim bolj je kakšno delo zamotano, tem bolj je alkohol škodljiv. Vidne posledice alkoholizma med člani kolektiva se kažejo v zamujanju službe, predčasnem odhajanju z dela, kratkih dopu-stih, »plavih« ponedeljkih, pogostem bolniškem staležu, motnjah v medsebojnih odnosih itd. Ekonomsko gledano: katastrofalni rezultati. V družbenem sektorju je na dan 127.000 izostan-kov z dela v Jugoslaviji, od tega 68.000 delav-cev zaradi posrednih ali neposrednih posledic alkoholizma in alkoholiziranosti. Tako izgubi-mo na leto v državi 25 milijonov delovnih dni 'smo v družbenem sektorju (po podatkih iz re-ferata na 19. mednarodnem seminarju o prepre-čevanju in zdravljenju alkoholizma v Beogra-du).
Reprezentančni alkoholni bifeji v pisarnah vodiinih delavcev onemogočajo zahteve po treznosti pri delu. V delovnih organizacijah so do popivanja in alkoholizma pretirano strpni.
Največja nevarnost: alkoholizem med mla--dino! Alkoholični starši uvajajo otroke v alko-holizem. 5% alkoholikov med mladimi, do 40 odstotkov otrok iz družin alkoholikov se vdaja alkoholizmu! Bolan ni samo alkoholik, temveč tudi njegova družina in delovna skupina.
Alkoholizem je pri mladih še posebej uso-den. Onemogoča normalno zorenje mladega človeka, ne pridobi niti delovnih navad niti čustvene zrelosti važne za poznejše življenje. Dejslvo je, da je pri nas 15 odstotkov odraslih moških alkoholikov in da naslednjih 15 odstot-kov pije toliko, da jih že lahko uvrstimo med resne kandidate za alkoholike. Za ženske še ni-mamo točnih podatkov.
Pri nas so na primer, znane »lažne« diagno-ze: motnje na prebavilih, na jetrih, rane na že-lodcu, celo rakasta obolenja itd. V resnici pa je primarna diagnoza »alkoholizem«, posledice pa so tisto, kar piše zgoraj. Koliko ločitev zako-nov, koliko uničenih družin, koliko invalidsko upokojenih, koliko izgubljenih talentov — vse to na škodo družbe, ki je to v laznih oblikah financirala in ki pokriva izgube zaradi nedose-ganja norm, letnih planov, planiranega izvoza itd.
In rešitev? Sistem družinskega zdravljenja. Kompleksna socialno-psihiatrična obravnava alkoholika. Rehabilitacija bolnika v družini, v poklicu in v družbi. Še bolje kot zdravljenje pa — preprečevanje alkoholizma, zlasti med mla-dino! Zlasti mladini moramo dati možnosti za udejstvovanje v vseh mogočih športih, izletih, plesu brez alkohola, tehničnih in drugih krož-kih in taborništvu . . .
1       •         '.                        Dr. Z. Voglar