Številka 32 TRST, v soboto 1. februvarja 1908 Tečaj XXXI|I flV IZHAJA VSAKI DAH ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj F«?ami£ne številke se prodajajo po 3 nvfi., stotink) ▼ mnogih tobakarnah t Trutu in okolici, Ljubljani, Gorim, Kranju, &L Petru, Sežani, Nabrežini, 8v. Luciji, Tolminu, AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV ae računajo po vrstah (Široke 73 mm, visok« 21/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; •a osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 60 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nada! j na vrsta K 2. Mali oglasi po $ stot. beseda, najmanj pa Btot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti-. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć I NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K —, a a naročbe bre* doposlane naročnine, se uprava ne or.ra. laroćiiia li ledilttto Izduie Jdiiosti' itaie :ee'oietno K5-20, poirtta 2*6« Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lis * UREDNIŠTVO: al. Glorrio Galatti 18 (Narodni dorn>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „EMinost". — Natisnila tiskarna konaorci.i« lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 13. - Pošt n o- h ran i 1 u 1 č n i račun 5t. ■ ===== Tolafon itav. 11S7 - ...... BRZOJAVNE VESTI. Avstrcogrski poslanik pri Vatikanu odstopi ? DUNAJ 31. „Deut. Volk8blatt;' je zve del. da utegne odstopiti avstroogrski poslanik pri Vatikanu grof Szecsen. Paketni voz osebnega vlaka oropan. BUDIMPEŠTA 31. „Ogr. biro" poroča iz Orsove : Sinoči ob 6. uri so neznani lopovi na posta]i Nagy-Karansebes oropali paketni voz osebnega vlaka št. 718, namenjenega v Oršovo, in sicer mej tem, ko so sprevodniki spravljali v vlak okolu 400 potnikov, vrača-jočih se se sejma. Lopovi so napadli in zvezali ovodjo vlak ter potem odnesli osem poštnih vreč in sploh vse, kar so mogli vzeti seboj. Nato so na nasprotni strani izstopili in pobegnili. Ko se je ovodjo vlak z velikim trudom osvobodil, je pozval na pomoč. Orožniki in več potnikov je takoj šlo ga roparji, ki jih pa niso mogli ujeti. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 31. Poslanska zbornica je na današnji seji v specijalni debati rešila predlogo o posestni ureditvi na Sedmograškem. Prihodnja seja ]utri z dnevnim redom : Pred* loga o organizaciji sodnikov in državnih pravdnikov. Zadušnioa za velikega vojvodo Toskan-skega. SOLSOGRAD 31. V tukajšnji stolni •erkvi je danes kuezonadškof kardinal dr. Katschthaler služil slovesno zadušnico za pokojnega velikega vojvodo Ferdinanda Toskan-skega. — črnogorska skupščina. CET1NJE 31. Skupščina je vsprejela državni proračun, ki znaša 2,789.899 R. Zima. BEROLIN 31. Iz New-Yorka poročajo, da je padel toplomer v mestu na 40 stopinj pod ničlo, v okolici pa na 20 stopinj. Mnogo oseb je zmrznilo. SARAJEVO 31. Tukaj že 24 ur neprestano sneži. Snega je že meter in pol na visoko. Iz raznih kraje? prihajajo vesti, da je promet oviran. Maroko. PARIZ 31. Iz Feza poročajo od 25. t. in., da vlada tamkaj veiiko razburjenje in da je prišlo že ponovno do nemirov. Iz južne Afrike. KAPSTADT 31. Ministerski predsednik Jaireson je odstopil. Poloni ameriške banke. NEW-Y0RK 31. Danes sta bili zaprti dve podružnici „Mecanic and Traders-Banke" .v Novem York-čity in deaet podružnic iste banke v Brook ynu. „Hacijonalna ekonomija". Nacijonalna ekonomija ali narodno gospe darstvo je mlada veda, ena izmed onih, ki so se najpozneje ustvarile iz nejasnih zadetkov. Šele razvoj ljudstva v poslednji dobi in po3ebn<> na (običajno naraščanje industrije in trgovine je primoralo misleče duhove k uvrščevanju raztresenih poznatkov in izkustev, iz katerih so bi!i definirani razni temeljni PODLISTEK. Slika iz Dalmacije. — Spisal P. I. Sabadini. (I/, hrvaškega). Solnce se je nagibalo globoko na zapad, potem je postalo veliko in rdeče. Vse nebo je blestelo v čudovitem žaru. V tem večeru, v tem od soinčnega zlata pretkanem zraku je ležal mir in pokoj, je ležalo nekaj kakor harmonična melodija, ki se je dvigala od čarobne dalmatinske obali k nebu. Z daljnega obzorja, od tam, kjer meji brezbrežno adri-jansko morje na nebesno modrino, do obrežja lopudskega otroka se je vil dolg, raven, v škrlat potopljen trak komaj gibnih valov, katerih srebrni blesk je polagoma pojemal. Tu in tam so skakl)ale veselo po vodni gladini majhne ribice, v daljavi so se prikazali včasih črni hrbti delfinov in kmalu zopet izginili v le&etajočih valovih. Lopud, t dubrovniskem kraju nedaleč od kopnega ležeči otok, je izgledal zdaj kakor na sinjem valovju plavajoč labud. K otoku je veslala barčica ; zadaj je sedel in vodil krmilo starček, čegar siva bradu je pričala, da je ▼ svojih mladih in moških letih prebil nauki na nove, ustvarjajoče se vede. A Se danes je pri naših kratkih izkustvih mnogo nezavršenega in nedodelanega; ključ do mnogih važnih gospodarskih prikazni nam ostaja doslej utajen in treba bo 6e mnogo dela, da bodo podrobno proučeni mnogi komplikovani pojavi, odlučujoči često v življenju celih narodov. To so ravno narodnogospodarska vpra šanja, ki stresajo svet, in to čim dalje tem bolj, postajaioča središčem vsega našega za^ sebnega in javnega stremljenja. Indu3trijalni napredek raste v ogromnih merah, stopajoč od cilja k cilju in Bog ve, kje se ustavi ! Pastirski, lovski in zemljedelslri narodi imajo tudi svoje gospodarske skrbi in to često o neugodnih prirodnih razmerah dovolj znatne. Ali največjo složaost pokazujejo industrijski narodi, ker tu se ne bojuje človek samo s prirodno silo, ampak poleg tega še s človekom samim. Patrijarhalno življenje ni moglo imeti dolgo trajnost ob stalnem razmnoževanju ljudstva. In tako raste od utajenih po-četkov zasebnega imetja cena dela, ki nam ohranja duševno in telesno življenje, brez katerega si ne moremo predstavljati človeka. Poglejmo samo na ogromni razvoj vsega gospodarstva, ki ga je povzročilo sistematično izkoriščanje dela, spojeno s človeško iznajd ljivostjo. Kakšnih naporov je trebalo, da je 100.000 delavcev postavilo tekom 30 let ve-lelepo piramido v egiptovski puščavi ! Seveda se tako podjetje imenuje čudo sveta, dasi ]e pravzaprav to čudo delo človeških mravelj — in to še ročno delo, nepopolnoma izkoriščeno. Koliko boljše vspehe pokazuje današnje zem Ijedelstvo nasproti prejšnim dobam, ko je tretjina plodne zemlje ležala mrtva, ko se thkorekoč ni gnojilo in ko so bili stroji še nepoznani ! Da ni bil nepopolni način obdelovanja zemlje povzdignjen po moderni ekonomiji, evropsko prebivalstvo ne bi se moglo preživljati. A živež igra v življenju človeštva glavno ulogo. Gotovo je samo nedostatek živeža primoral konservativno poljedelstvo k temeljitim gospodarskim spremembam. Po čenši z divjim lovskim življenjem je dospel človek postopno na višo stopinjo pastirovanja. od katerega je vodila daljša ccsta k stalnemu kmetovanju, ob neprestanem boju proti neu-krotlji prirodi. Ali kakšen prepad deli današnjo razvito zemljcdeljsko sestavo od pra začetnih začetkov neumetnega obdelovama zemlje !! In ko niti zeaaljedeljstvo ne more več zadostovati potrebam človeštva, začenja se stvarjati daljša stopinja industrijalnega življenja, katerega začetki so bili poprej v domaČem delu posamičnih rodbin. Industrijalni napredek je pa podvojil razvoj človeštva. Najinduatrijalnejši evropski narodi so obvladali tri četrtine sveta in ko bi ne bilo političnih razkolov, izvirajočih iz medsebojne sebičnosti, obvladovali bi tudi ostalo, jedini Kitajci bi tvoriii morda izjemo, deloma zaradi svoje mncgoštevilnosti in deloma zato, ker je njih gospodarsko življenje (m to posebno zemljeddsko) na visoki stopinji. Japonce pa po pravici smatramo danes za industrijalcu narod. Sprememb, ki lih je v našem življenju povzročil razvoj industrije, ni možno niti našteti. Povzročil je razvoj tehniških ved, ki so zopet narobe prispevale v izdatni meri k daljšemu razbitju dotlej izgubljenih prirodnih marsikak oceanski vihar. Štirje mladi, a vendar že izkušeni ribiči so vpirali vesla v vodo ; a bili so trudni od dnevnega dela. Tiha družba je bila nastavljala nekaj časa težko mrežo na visokem morju ; zadnji pot je bil lov obilen in mogli so se, obloženi z darom morja, veselo vrniti na domače obrežje. Okrog in okrog je bilo mrtvaško tiho; slišati je bilo le rahlo šumljenje penečih se valov, ki so se grbančili pred čolnom v brazdo. Ko je zaplula barčica v zaliv otoka, se je razlegnil naenkrat preko jasnih valov mili glas večernega zvona, ki je z vitkega stolpa cerkvice dol vabil vernike k pobožnemu pozdravu kraljici nebes. Ave Maria ! je zaklical opominjajoči glas sivolasega krmarja zadaj na barčici. To je bilo znamenje k molitvi. Pobožni ribiči so izpustili takoj vesla in se obrnili z obrazom proti župni cerkvi. Potem so pokleknili 8 sklenjenimi, z žuli pokritimi rokami na svoje klopi. Stari — bil je oče — je pokleknil isto-tako, obrnil oči k zvezdam in rekel r „Dajmo, sinovi moji, povzdigniti srca k Mariji in jo pozdraviti. Poteze pohlevnih ribičev so bile t tem trenutku kakor izpremenjene. Jasen mir je bil razlit preko njih, potem se je razlegnil zopet glas starega: Angel Gospodov! Mladi fantje so molili tiho in počasi za njim: sil, pomagal je k modemi spremembi zemlje-delstva, vstvaril danes tako obsežno trgovino, (katere početki so sicer obstajali že poprej) ter je znatno prispeval k duševnemu izobra-ženju. Industrija vzdržuje mili one ljudstva, ki bi drugače ne našli ekzistenčnih pogojev. Vse to je storilo človeško delo, bilo du-ševno, bilo telesno. Tako ogromen prevrat je seveda v temeljih stresel človeške organiza« cije. V pr»i vrsti je to cenitev dela, ki je vedno provzročala ostre boje v industrijskih vrstah, kajti z napredkom industri]e hoče njei ob boku korakati tudi socijalizem. Ta boj vrste proti vrsti je neizogibno ustvaril razne socijalne nauke, rešujoče sporna vprašanja z raznih stal>šč. Razlagajo vzroke sedanjim neskladnostim, rešujejo komplikovane probleme današnjega svetovnega gospodarstva in stvarjajo več ali manje meglena domnevanja o bodoči ureditvi ljudstva. Pri tem vsem fra se navadno pozablja, da že po današnjem stanju ni možno prorokovati bodočnosti, da način gospodarstva ni stalen. Kdo ve, skozi kakšne štadije bo moralo še človeško delo, kakšen bo daljši industrijski razvoj in kakšna gospodarska forma vznikne, ko nastane doba, ko niti industrija izpolnjena in izrabljajoča vse naše sile, ne bo več zadostovala ljudskim masam. Takrat gotovo padejo vse današnje hipoteze. Dokler bo ljudstvo smatralo delo za neobhodno zlo, potrebno za vzdrževanje ekzis-tence, dotlej nikdar ne bo zadovoljno. Seveda mora napredujoči razvoj delovati k osiguranju ekzisteuce vseh zmožnih ljud>, da ne bodo ekzistenčne skrbi njih največe zlo. Odstranitev ali vsaj ubla-ženje bede iu siromaštva je problem, najvažnejši med vsemi in najtežji na praktičnem izvajanju. Tu mora prodreti spoznanje, da ne delamo samo za dobiček, ampak zato, d a živimo dobro, moralno življenje. Socijalne ideje morajo biti podpirane idejami morale, ako se imajo kedaj uresničiti. Delo srka nuše sile in razmnožuje bogastvo, imelo pa bi istodobno krepiti tudi naša srca. Potem se šele razvije pravo življenje, zahtevajoče radostno delo in globoko ljubezen vsega človeštva. F. K. Proračunski odsek posianske zbornice. V predvčerajšnji seji odseka je nadaljevala debata o odstavku „ministerski svet". Posl. S e i t z je grajal ministerskega pred sednika, češ da je v prejšnji seji izjavil, da se novo ministerstvo za delo ustanovi parlamentarnim potom, dočim je večerno oficijelno poročilo o njegovem go»oru govorilo tudi o ustanovitvi potom naredbe. Ministerski predsednik bar. B e c k je razlagal to protislovje s tem, da ako kompe-tenca novega ministerstva tangira kako kom-petenco, ki je že po zakonu urejena, ali, ako treba za novo ministerstvo nepredvidjanih kre ditov, je pač treba postopati ustavnim potom; v drugem slučaju pa je ustanovitev novega ministerstva mogoča tudi potom naredbe. To da je hotel povedati tudi na prejšnji seji. Ozirom na napade na nemške justične uradnike na Češkem je izjavil posl. d' Elvert da uradnki morajo pač opravljati svojo službo objektivno in prosti zunanjih vplivov, da jim je pa Ave Maria! Po molitvi so prijeli mladi ribiči čvrsto za vesla ; kmalu je dosegla barčica breg. V tišini večera je bilo slišati zamolkle glasove prebivalcev otoka, z bavajoč;h se na obali. Edini kraj otoka, ki je štel v cvetočih časih dubrovn. republike več nego 16.000 duš, stoji tu kakor spomin na stare, lepe dni... A stari dnovi se ne vrnejo več. Časi so se predrugačili. Slavna dubrovn. republika, h kateri je spadal otok Lopud, je padla pod železno pestjo Napoleona I., cvetoče mornar-stvo imenitnega otoka je bilo uničeno. Od tistih starih časov pa je ostala še .kakor dragocena dedščina poštena in pobožna duša lopud^kih prebivalcev. Ribiči so bili končali delo in 60 se odpravili domov. Solnce se je pogreznilo docela pod valove. Na njegovem mestu se je zasvetil zdaj mesec, čigar motni žarki so se zrcalili v trepetajoči rosi na listju cipres. Zdaj v mesečini se je razjasnil razgled na temnoze-leni otok, na gruče dreves, na različne hribe, na bele hiše kraja, iz katerih srede se je dvigal zvonik. .Mesec se je pomikal vedno višje na modrem, z blestečimi zvezdami okrašenem nebu, in na svoji zmagoslavni poti kakor da je pel pesem umirajočemu dnevu. Zdaj je nastopila polna noč. Bila je krasna dalmatinska noč, v kateri doni večen ave... izven službe dovoljeno politično delovanje izvea v okvirju državnih temeljnih zakonov. Posl. dr. Ellenbogen je kostatiral, da mnoga opravičena očitanja padajo na korespondenčni biro, ali da se pri tem ne misli na težko službo dotičnih uradnikov, ko;ih razmprno slabo situacijo treba zboljšat«. Živahna debata se je vnela radi hebskega jezikovnega vprašanja. Po napadih posl. W o 11 a in dr. Sy l ves t era je izjavil dr. K r a-mžf, da on spoštuje neodvisnost sodnikom, ali da ista ne sme postati samovolja. Čehi si ne bodo dali jemati svojo pravice, da nastopajo tudi proti čudnim izjavam nemškega mini-tra-rojaka. Če niti minister se ne zna /vladati, kako naj si potem predstavljam t* mirno sožitje obeh narodov. Tudi posl. Nemec je protestiral proti ščuvanju se strani nemškega ministra rojaka. Posl. D i a m a d je ostro napadal poljski klub, ki da je kriv strašni gospodarski m.ze-riji, ki tisoče in tisoče ljudi j priganja do izseljevanja. Spomnil se je tudi pruske proti-poijske politike. Iz delegacij. Odsek za unanje stvari avstrijske delegacije. DUNAJ 31. Odsek je danes nadaljeval posvetovanje proračuna za unanje stvari. D.4'. Kramar je pozdravil izjavo ministra za unanje stvari, ki je ponovno povdarjal, da si nočemo na Balkanu prisvojiti novih dežel, ker bi bila taka politika za Avstrijo nevarna. Vspeli politike Avstro-Ogrske in Rusije v Macedoniji ni posebno razveseljiv. Potrebno je, da se z večo eneržijo izvajajo pravosodne reformi. Govornik meni, da bi bilo imenovanje evropskega guvernerja za Maceionijo zelo nevarno, ker bi to značilo popolno razsulo Turčije, kar bi utegnilo dovesti do nevarnih konfliktov. Govornik je nato govoril o novem železniškem načrtu ter naglašal, naj se zabrani, da bi ta železnica enako drugim orijentskim železnicam prišla v posest nemške banke. Govornik je pokazal na veliko politično in gospodarsko nevarnost Bagdadske železnice za Avstrijo. Omenil je potem vprašaoja grbov ter se pri tem bavil tudi s trozvezo. Po njegovem mužnju je zveza z Nemčijo neobhodno potrebna za Nemčijo, ne pa za Avstrijo. Nemči;a potrebuje Avstrije, da ima pri njej zasl^mbo za svojo svetovno politiko. Govornik mora nadalje zahtevati, da se v zvezni pogodbi odpravi nevarno besedilo člena 3 in da se nas z jasnim besedilom casus ioederis osvobodi vsake nevarnosti, da bi jamčili za svetovno politiko Nemčije. Kar tiče razmerja do Italije je govornik mnen.a, da zamore ob popolnoma mirni politiki in ob politiki sta? u t quo obstojati zvezno razmerje med Italijo in Avstro Ogrsko. Italija in Avstro-Ogrska si morata pa pri tem prizadevati, da sta p-> možnosti močni, ker se kakor zavezoiko ceni le jake države. Govornik je grajal politiko, i katero se slepo udaja premoči Nemčije, kajti 3 tem smo prišli tako daleč, da zamore Pruska brezobzirno preganjati Poljake. Govornik je potem obširno razpravljal o protupoljski politiki na Pruskem. Del. Pittoni je z ozirom na nišo zvezno polit.ko omenil, da nas mora pri pre« sojevanju unanjih stvari voditi stališče, da se ohrani aiir, da se mirno razvijajo gospodarske razmere in dobri trgovinski odnošaji z inozemstvom. Iz tega stališča govornik ne precenjuje vrednosti trozveze, izjavlja pa da je ista v zadmih desetletjih prispevala k vzdrževanju miru in da ne bi bilo lahko najti drug sistem političnih zvez, ki bi bil enake vrednosti za vzdrževanje evropejskega ravnotežju in za zagotovljenje miru. Toda ni sporazuai-Ijen z nadvlado Nemčije v trozvezi. Impulzivna vnanja politika Nemčije nas prav lahko spravi v položaje, ki bi nam utegnili biti jako neprijetni. Ne gre, da Avstro Ogrska igra v trozvezi vlogo briljantnega sekundanta nemškega cesarja. Ze iz tega razloga bi bilo treba, da nastopijo med Avstrijo in Italijo tesneje razmere. Govornik je naglašal, da ravno socijal-ni demokrati so pripomogli do boljših razmer mad tema dvema državama. Avstrija pa da jako malo se briga za to, da bi pridobila za se simpatije Italije. Cesar avstrijski je še vedno dolžan obiska italijanskemu dvoru. Tudi Ga katoliških shodih se žali integriteto Italije. Razun tega pa vplivajo tudi zadeve notranje naravi, kakor zavlačevanje avtonomije Trentin-skega, opustitev juridične fakultete v Inomo-stu itd. Tu bi moral zmeniti svojo taktiko ne baron Aehrenthal, ampak baron Beck. Ozirom na zadnjo dramo d' Annunzia je izjavil govornik, da je ni smatrati preresno. Italijanski narod da je miroljuben carod in da nikjer ni vojna tako nepopularne, kakor na Laftkem. Govornik se je potem obračal proti morebitnim poskusom marinizma. Glede pulskih razmer je omenil, da se tamošnje ire-dentovsko gibanje pretirava. Demonstracijor Stran II »EDINOST« št. 32 V Trstu, dne 1. februvarja 19 8 ki so jo vprizorili nekateri mladi ji povodom izleta delegatov ni smatrati resio; ista ]e bila le izraz zlovolje proti poveljniku mornarice. Konečno se je govornik bavil z konsular 6tvom in izseljevanjem. Del. Urban je protestiral proti vmešavanju v notranje ztdevi pruske države. Del. Dre?:! je najprej zahteva!, naj J Avstrija preskrbi svojim umetnikom in mlađim učenjakom zavetišče v R'inu, kikor to delajo druge ku'turne države. Govornik polemizuje proti Pittoniju in pravi, da spodnje plasti ske stvari, ki so spadale do sedaj v rudarsko sekcijo poljedelskega ministerstva. Temu nasprotno pa zatrjajo praški „Narodni listyM, da so vse vesti o organizaciji novega ministerstva netočne, ker se status če le izdeluje. Dve novi inliiisterstvi. Kakor poročajo z Dunaja, 6e v političnih krogih govori, da je vlada opustila misel ustanoviti ministerstvo za javna dela, pač pa prebivalstva ni v TVidentu ni v Trstu niso misli na ustanovitev ministerstva za promet, li e niko* irr. d n's i ne, pač pa poluinteligenca V področje tega ministerstva bi spadali: in inteligenca. Treba da se proti irredeiiii na- brzojav, telofon. pošta in javne zgradbe. Nastopi najenergičneie. Pangermanizem in paa- dalje nameravajo ustauoviti ministerstvo za slavjem spadata preteklosti, sedaj treba še socijalne refurme. uničiti irredeotizem. j , Zunanji minister bar. Aehrenthal Sklicali je istrskega deželnega je omenil, da težkoče proti prisrčnemu raz- zbora, merju med Avstrijo in Italijo ne utegnejo iz-: Balkanu" brzojavljajo z Dunaja, da je virati iz nasprostev interesov, ampak iz razpo- giae0In sedanjih dispozicij zelo verojetno, da loženja ljudstva. .......bo v kratkem, meseca iebruari,a sklican kar se tiče irredentizraa, je isti obitojal i,trski deželni zbor. O tej priliki bi se sestala tudi prt d trozvezo. inje minister mnenja, da tudi komisija za rešitev volilne refurme in isti veiiko pojem*. Tupatam se sicer še po- konečno bi se v klubih odločilo o sami re-javlja, to in onostran države, ah po njegovem formi. Volilna reforma bi bila za podlago prepričanju velik del italijanskega prebivalstva novim volitvam, sploh ne obrača veliko pozornosti do teb manifestacij. Govori se mnogo o oboroževanju Italije. Mi ji ne tmurno to zamerjati, ker njen geo-grafični položaj opravičuje popolnoma oboroževanje. Minister je prepričan, da Italija nima nikakega agresivnega namena, ravno, M . . . - tako, kakor ga nimamo i mi s pomnoževanjem j iN«vmah • Mnogi uradniki, ki se ne zde posvoje rt >te. j sebno zanesljivi, so premeščeni kar tajno, V peto sekcijo bi se uvrstile vse rudar- nika g. Fabianija. Vsprejela sta ga g. pred- Hrvatska. Tajna premeščenja uradnikov. Kakor poročajo iz Zagreba, premešča novi ban Rauch uradnike iz „službenih ozi-kar se objavlja v uradnih „Narodnih rov O Adriji pravi minister : Adrija je svobodno morje, v katerem rivalizirajo italijanski in avstrijski interesi. Ako stremimo po močni floti, imamo pred oči tudi interese naše trgovine, ki se lepo razvija v daljnih deželah. Glede postopanja nasproti Italijanom pravi minister, da moramo imeti smisel za psiholog jo čuvstev italijanskega prebivalstva in jemati v ozir gotove lokalne interese. Minister govori O železniški zvezi med Val-sugansko progo in italijanskim železniškim omrežjem. Glede italijanske balkanske politike omenja, da vse signatarne velesile berolinske pogodbe imajo enako pravico. Vojni odsek ogrske delegacije. Dunaj 31. Odsek je danes popoladne nadaljeval razpravo o vojnem proračunu. Tekom specijalne razprave je poročevalec Oko-liczanv pojasnil različna povišanja oziroma znižanje posamičnih postavk v rednem proračunu. Isto tako je vojni minister Schonaich podal razna pojasnila. Na to so bile vsprejete posamične postavke rednega proračuna, isto tako tudi brez opazke postavke izrednega proračuna ter izredni in dodatni krediti. Odsek bo imel prihodnjo sejo v torek doe 4. febr. Za saniranje deželnih financ. rNeue Freie Presse" poroča, da se bo začetkom marca v finančnem ministerstvu vršila enketa že večkrat odložena, ki bo preiskovala, kaj bi bilo vkreniti za uravnavo de želnih financ. Enkete se udeleže za>t(pnk vseh dežel. Priprave so že dovršene. Ta en keta se je imela vršiti že v septembru, ali odložiti so jo morali radi pogajanj za sklep nagodbe z Ogrsko. Finančno ministerstvo predloži delegatom obsežen materijal. Posvetovanja se bodo vršila na podlagi dveh kriterjev, to je. ustanoviti bo, koliko iznašajo potrebščine pokrajin in potem način pokritja. V prvi vrsti je namenjeno povišanje davka na žganje. Po višanje se uravna po potrebi, ki jo b i pokriti v dotični deželi, Pozneje, a tudi v marcu bu zopet posvetovanje radi povišanja davka na špirit in radi razdelitve kontingenta. Zakonski načrt o uravnavi deželnih fmauc in povišanja davka na špirit bodo bržkone istodobno predloženi poslanski zbornici in sicer v pomladnem zasedanju. Organizacijski načrt za novo ministerstvo javnih del, ki je predložen ministerstvu v odločitev in ki je izzval odpor različnih resortn.h ministrov, ima nastopne predloge. Ministerstvo bi sesto-jalo iz pet 6ekcij. V prvo sekcijo bi spadale zakonodaine in upravne razprave o vodnem pravu, izdelovanje novega električnega zakona, stvari obrtnih poskusnih zavodov, varstvo za patente in vzorce ; razun tega tudi stvari, ki z navedenimi niso organično v zvezi, kakor so: delavske pogodbe, delavske organizacije, zveze podjetnikov, izseljevanje, delavsko posredovanja in preskrbo vanje stanovanj. Druga seksija bi obsegala V3e submisij-ske stvari, torej tudi oddajanje javnih zalaganj, vprašanja povspeševanja male obrti, obrtnega in zadružnega kredita, zadružni inštruktorji in domače delo. V tretjo sekcijo bi prišle stvari oestnih gradenj in vrhutalnih stavb. Četrta sekcija bi združila agende vodnih čast in pristaniških gradenj, zaježanje divjih potokov, varstvo studencev, zdravilišča in promet s tujci. izdajajo se jim dekreti in se morajo takoj seliti v drugi politični okraj. Železniški uradniki in volitve. „Pokret" jd izvedel, da je ogrska vlada naložila železniškim uradnikom, da naj po-vsodi, kjer ne bodo mogli glasovati za Rau chovega kandida, glasujejo z a F r a n k o v e-g a ali pa srbsko-radikal nega. (To bi bilo zelo značilno za Frankov radikalizem proti Madjarom, ako madjarska vlada raje vidi, da so voljeni Frankovci. To bi kazalo, da Madjari kaj primerno cenijo frankovsko veliko hrvatstvo.) Finančna samostalnost. Z Dunaja poročajo : V dobroobveščenih političnih krogih hrvatskih jo sodi da se s spremembo osebe na banski stolici ne odpravi sedanjega spora, izvzen&Si, ako bi novi ban prinesel seboj koncesijo finančne samostalnosti. Sliši se, da je bil na to opozorjen dr. Wekerle, nu o tem da noče ničesar slišati. — Zemun za Raucha. Zemunsko mestno zastopstvo je enogla« sno odposlalo banu Rauchu brzojavni pozdrav. V Zemunu so na krmilu srbski radikalci in pangermani. Saborske volitve. Iz Zagreba javljajo, da bodo volitve za sabor razpisane za 18., 19. in 20. februarija. Volitve bodo razpisane v kratkem. Drobne politične vesti. — Sarajevski nadškof dr. Štadler je obolel in je negovo stanje baje opasno. Bebel obolel. Voditelj nemških so-cijaliatov Bebel je obolel na srcu. Radi tega ni prisostvoval na zadnjih parlamentarnih sejah. Novi predsednik pruske gospodarske zbornice. Predsednikom gospodske zbornice bo na mesto pokojnega kneza Innhausena bržkone izvoljen baron Manteuffel, sednik vet. društva stotnik vitez pl. Bischoff in podpredsednik nadporočnik g. Šubotič. Ko je njeg, jasnost stopil v dvorno ložo, zasvi rala je godba cesarsko himno in občinstvo je sprejelo namestnika z živio-klici. Gr. Pauletič in Stok sta postavila na oder spomenik enak onemu v vrtu pri juž. kolodvoru. Plesni pari in druga mladina v beli obleki so obkolili spomenik in ko je zopet zasvirala godba cesarsko himno, odprla se je piramida, nakar se je pojavila prsna podoba našega cesarja, med tem ko se je z višine pustil orel z lo-vorjevim vencem do podobe in mladina je zapela cesarsko pesem. Oddelek dečkov v top-ničarski obleki pripeljal je na oder top. iz katerega so streljali cvetlice. Ko se je nj. jasnost princ Hohenlohe poslovil, ponovile so se ovacije. Ples je trajal živahno pozno v noč. O puljskih razmerah. „Omnibus" piše : Mnogi nas povprašu ejo, kaj se godi te dni tam gori na Dunaju in kako stoji stvar glede volitev? Odgovarjamo, da se re ve ničesar gotovega, da je vse še tajno, ali na vsaki način za kamoro ni najbolje. Črne se, d a puljske občinske volitve ne bodo ne potrjene, ne uničene, ampak, da se izdajo posebni strožji zakoni za Pulo. ker je to važna državna trdna^a in ker na Dunaiu računajo resno z vedno naraščajočo močjo kamore. Mi Hrvatje smo itak že privajeni slabemu, a slabše, nego je sedaj, nam ne more biti. Naj pride torej, kar hoče mi se ne bojimo mnogo. Vse ričakuje radivedno, kako se izvrše dogovori na Dunaju in kaj da se izleže iz vsega tega, a na]bolj trepe taj o kamoristi, ki so storili že dovolj zločinov na našem telesu. Iz Trebič. Prejeli smo : Gospod urednik ! Da se izognem še daljnih direktnih in indirektnih napadov, češ. da sem jaz pisal dopis priobčen v „Edinosti" dne 5. t. m. in ker sam sumim, da „pevec" v svojem odgovoru v „Edinosti" 19. t. m. cika name, prosim, dn v mojo obrambo priobčite to pismo v celoti in to čim prej ter da potr-diste : a) da nisem jaz pisal onega dopisa, ki je tako razburil tuk. duhove in b) da sem Že 18. t. m. odposlal tozadevno izjavo, katero pa ni uredništvo priobčilo. S poštovanjem Trebče, 29. jan. 1908. Vinko Trobec, učit. vod. Pripomba uredništva. Potrjamo da g, Vinko Trobec ni pisec dopisa, omenjenega tu zgoraj. Njegove izjave pa nismo priobčili iz razloga, ker nam iz pisma ni bilo jasno, ali hoče g. T. da le potrdimo, da on ni pisec, ali pa želi, da priobčimo ono pismo v polnem obsegu. Naši mladini. Prejeli smo : Zdi se, da da lep del naše sedanja mestne mladine nima več onega navdušenja in one žilavosti, ki jo je imela mladina pred 15—20 leti. Sosebno mislimo tu na delavsko in trgovsko mladino. Da-si je bilo pred leti številno le malo zavedne mladine, vendar je nastopala bolj složno in tudi bolj odločno, nego se to dela danes. Vzemimo sedanje naše trgovce. Ti so temu nedostatku, bi mi svetovali, naj se naša mladina združi (kakor smo že rekli o trgovski mladini) v „Narodni delavski organizaciji4. Tam ima na razpolago časnikov in ku ig in tam ima priliko prisostvovati pogostim shodom in predavanjem. O uradniški mladini bi bilo reči isto, kar smo rekli o zgoraj. Sa več ! Med uradniki imamo inteligentov in od teh bi lahko zahtevali mnogo več, nego od navadnega delavca. Ako pa si ogledujemo ta del naše mladine, vidimo, da tudi tu vlada — dremanje ! Umeje se, da je kakor povsodi, tudi tu častnih izjem, ali — delavcev je le premalo! Vzdramite se torej vi mladi možje in pokažite, da rečete zaostajati za mladeniči, ki so delali za narodno stvar — pred nami ! Prvi skupni nastop vse tržaško-okolifcan-ske mladine n«j bo dne 15. februvarja na Ciril-Mtitodijavem plesu in temu naj slede fco drugi skupni in posamezni nastopi ! Veterinarska pogodba med Avstrijo in Ogrsko Hrvatsko z ozirom na obmejns okraje. V slučaju če se v kakem obmejnem okraju ene polovice pojavi kužna bolezen pri živalih, tedaj obmejni okraj druga polovice tako] zapre mejo za uvoz d< t'čne vrsta živali iz vsega okuženega okraja. Tako n. pr. : če bi se pojavil vranični prisad v okrilju Cerkvenifikem. prepovedalo bi takoj okrajno glavarstvo v Krku uvoz paikljarjev in kopitarjev iz Cerkveniškega okraja. Ravnotako bi postopala Cerkveniška kotarska obla-t, če bi se pojavila kužna bolezen v Krku. E .ako bi medsebojno postopali reška in političua oblast v Vol'jskt-m. Veliki planinski ple«. Le še nekaj »r na3 loči od krasnega večera, ki sa nam hoČ« nuditi danes prvič v Trstu, ko bo „Narodni dom" spremenjen v dicen planinski raj m bajno podzemsko jamo. Zanimanje je obče ne le v Trstu, temve« po vseh krajih naše slov. domovine, in vsa obeta, da izpade isti sijajno no le po opremi, temveč tudi po vsej prisrčnosti. Nikdo naj ne zamudi prilike, ter naj pobiti danes zvečer v Narodni dom, da se bo naslajalo oko na kra-nih prizorih, ki so )iin pridruži tudi ona zabava, ki vlada le na planinah. Veselo bo, veselo, in zato naj bo gesi* nas vseh Danes zvečer na veliki planinski ples v Trst! Slovenski trgovci z jestvinami ste uljudno vabljeni na posvetovanje jutri v nedeljo 2. febr. ob 2. in pol v prostore trg. izob. društva, ulica S. Francesco št. S, I. da se pogovorimo, kako nam bo postopati na občnem zboru zadruge jestvinčarjev ki bo v torek 4. febr. Duevni red : Prememba pravil. Pridite vsi ! Pripravljalni odbor za zadružne zadeve. Na občnem zboru društva „Zvezda4 na Dunaju, ki se je vršil dne 19. t. m. jo je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g, Matko Koai, uradnik c. k. korespondenčnega urada, I. podpredsednik, g. N kolaj Domimko, sodnijski pristav na naj v. sodišču, tainik, g. Herman Furlan, uradnik Osrevinje banke čeških hranilnic, blagajnik, Jakub Volk, uradnik blagajnikov namestnik g. August Šuligoj, dvorni Dnevne vesti. Imenovanji v poštni službi. Absolvi-rana pravnika dr. Ivan Kern in Jakob .... - l * - * ■ i • ... , s sluga: odborniki: gg. Ivaa Vončma, pošt. bih prej, ko še niso bih samostojni, vse bolj ek* 'Franjo Morlak. c. k. uradni slugk/lvaa navdušeni za narodno stvar nego so navdu- pje J št> ek narnestniki gg! Jakob Sem sedanji trgovski mladeniči. Trgoveki naš š&uk ^stn k Kusterle, , k. dvomi naraščaj je navstal po veliki večmi, iz zgoraj uglužb'enP pregIedlliki: gg Ivan Luzar, viš. omenjenih b*8.h mlademčev, ki so tudi še ^ ^ A«ojztj ^J^ c> k> u8,už£enec aCe8pevsko društvo ^Kolo" je n. pr. imelo in J?ko\Seme' C' kr' u™dni 3>a« v svoji sredi skoraj vse naše mlajše trgovce, L Zabavni, večer društva „Zvezde na a zraven „Kola- a0 ti naši vzorni m >ž;e DunaJ* » v nedeljo, aue 2. t. m. v dvo-podpirali še razna druga društva. Kje je pa ram Lehrerhausverein v VIII. okraju na danes trgovska mladina? Kako se ta sedanja ™SaJu Langegasso 20 Josefagasse 12, souter-mladina pripravlja nato, da s časoma pre- ram" s pnjazn.m sodelovanjem si. P*v-> manje tri tisoč udeležencev E6 )e udeležilo te lepe osebe, ni treba radi takih malenkosti zane- Kako .,Picco!ow laže. veselice. Kakor lože, tako je bila tudi gale- mar jati vse narodne dolžnosti ! Narodna riia natlačena občinstva. Povsodi se je vrtela stvar vas potrebuje in pričakuje od vas, plesa vesela mladina. V pričetku predstave so inteligentnih mlademčev, da vršite svojo na- aiorf1„ 8e Je. J bili navzoči Njegova eksel. FML. vitez pl. rodno dolžnost. Ako že nočete sodelovati pri Devina. \ Brestovici se je oglasil pri ne-Pollini kakor predsednik deželno pomožnega raznih naših narodnih društvih, vstopite vsaj 8_re(:nih. roditeljih Avgusta Semuhča, ki sta društva belega križa, megova eks FML. baron v „Narodno delavsko organizacijo", kjer se t'081P ,m L ršu,a r da je bii pri njih Res je, da se tu pa tam prirejajo razne „Piccolov" poročevalec. In zakonska Semulič zabave, med katerimi v prvi vrsti plesi, kar 8t? mu zagotovila da ni bilo pri njih i« ie tudi povsem naravno pri mladini. Premalo nikogar izven orožnikov. Torej m je „Pic- pa se briga naša delavska mladina za či- ?olo'\*h Pa nJeSov Poročevalec popolnoma tanie, predavanja in druge zabavnokoristne lzm»hl P°go*or z roditelji Avgusta Se- • ju,; muliča. priredbe. Tudi nima naša skupna mladina skoraj Pogovor z roditelji Avgusta Semuliča. nikakega stika med seboj, izvzemši slučaj ko Naš poročevalec je vstopil v hišo Sema- se vsi mladi in Btari shajamo na vsakoletnem ličev. V nizki, zakajeni kuhinji je našel se- Ciril Metodijevem plesu. Da se odpomore tudi dečo na nizkem ognjišču staro ženico : bik Danes zvečer vsi no 1. Planinski ples. - Začetek ob 9. uri. - Jar. Dom" V Trstu, dne 1. februvarja 1908 je babica Avgusta Semuliča. Vprašal je po gospodar-u. Gospodar, Josip Seuaulič, po uomače Lavdon, oče Avgusta Semuliča je delal v izdelovalnici bienik-.v svojega 24 letnega sina Rudolfa. Iz kuhirje, na desni strani od vhoda, je vhod v to izdelovalnico, in tu e naš poročeval nsšel Avgustovega očeta in Avgustovega brata Rudolfa. Prosil je očeta, tU bi nm kaj povedal o sinu Avgustu. A 0£e — jn to je popolnoma razumljivo — je molčal kakor skala. Zmajeval le z rameni in trdil, da on ne ve ničesar. Sin Avgust da ie bil prišel domov dne 28. zvečer ob 10 ari, ali morda še pozneje. Tedaj so že vsi »ipali. V tem je bila prišla domov nesrečna hikti. I ona je bila sprva jako nezaupna nasproti našemu poročevalcu. Slednjič je pa vendar začela pripovedovati. „Kar je božja volja, to naj se pa zg di!" To so bile nje prve besede. „Če je kr.v, naj prestane svojo kužen na tem svetu, raje nego bi moral na vnem I"4 je rekla dalie. „Prišel je domov v torek zvečer, ko smo že vsi spali, ostal je iiutraj ob 4. uri in je takoj odšel. Ker se vni je nj» govo veden e zdrlo jako čudno, sem mu dejala: „Če si storil kaj zUga, ljubi moj s:n, pojdi kar sam, kainor veš, da imaš iti: izroči se sam pravici !* Ko se je poslovil od mene — je dalje pripovedovala mati — je bil ginjen, kakor še nikdar ne. Rudolf ga je spremil kakih sto korakov daleč. Semuličeva mati je dalje povedala našemu poročevalcu, da je bil Avgust pred o verni leti zbolel za leganem. Bii da je tedaj dva meseca v bolnišnici v Trstu. In od te daj naprej je bil vedno še bolj čudne naravi kakor prej. Kajti še pred to boleznijo, da je bil A^giiit Semulič jako otroški : največe niegovo veselje da je bilo, igrati z mali i otroci. Pred boleznijo je delal pri nekem Čevljar.u v Devinu, a po bolezni je bil kakih 14 dni doma v Brestovici in potem se je vrnil v Trat, kje je ostal stalno. Pogovor z Rudolfom Semuličem. Za tem ie naš poročevalec govoril z Rudolfom Semuličem, bratom Avgusta. Ta mu je povedal, da je on res zjutraj dne 29. t. m. odpremil brata za kakih par sto korakov od doma proti Jamljam. Njemu pa da ni brat povedal ničeBar. ►EDIKOSTc štv. 62 zemljišče, namreč v „ozidanico" pri Kaleh. In tam so tudi orožniki, pod nekim kamnom, včeraj v jutro našli revolver, s katerim je Avgust Semnlič streljal na Petra Furlana. Je-li Samulič morilec kočijažev? K; kor smo rekli že v naslovu, zdi se, da ne. Vrnivši se iz Brestovice v Devin, se je naš poročevalec tudi sinoči vstavil v gostilni gospoda Plesa. Tam je pa napravil jako važen eksperiment. Imel je seboj sliko Karola Del Tina, ki je bil lani meseca julija ali av gusta aretovan, ker so bile osebe, ki so videle morilca v kočiji pokojnega Mohoroviča, pokazale njegovo sliko, rekši, da je on morilec, ali pa da je vsaj morilcu popolnoma enak. In kakor znano trdijo tudi one osebe, ki so na Opčinah v'dele morilt-a v kočiji pokojnega Lovrenca Vidav, da je morilec oni sliki popolnoma ensk. V prodajalni gospoda Plesa s!uži Ivan Grgič, in ta je bil postregel Se-muliču se žganem in je tuli govoril ž njim. Kakor znano je Karol Del Tin — (sliko smo bili mi svoječasno ponatisnili v „Edinosti) — fotografiran v profilu in „en f^ce-. Naš poročevalec je torej pokazal Grgiču s iko najprej „en face" in ga vprašal, da li pozna onega človeka. Grgič je dejal, da ne. Na to mu je poročevalec pokazal sliko v profilu, in tedai ie Grgič dejal, da je človek, ki ga ista slika predstavlja, podoben Semuliču. Na to je šel naš poročevalec ta stanovanje postiljona Matije Brezigarja. Brezigar te namreč videl Semuliča trikrat. Pokazal je torej sliko Brezigar ju najprej „en face" a potem v profilu, a Brezigar je izjavil, da človeka, ki ga slika predstavila, ne pozna. Ko ga je pa naš poročevalec vprašal, je li slika kaj podobna Semuliču, jo Brezigar absolutno izključil vsako podobnost mej Semuličem in sliko Karola Del Tina, ki velja kakor pre-sunitivna šlika morilca kočijažev. Navaden roparski napad. Grgič, ki je v službi v prodajalni gosp. Piesa, je pa našemu poročevalcu povedal še to, posebno važno deistvo : Ko sta bila Furlan in Semulič v prodajalni gospoda Plesa, je Semulič ponujal Furlanu žganje. A Furlan ni hotel piti žganja. Vzel si je pa cigaret in jih plačal. Da plača cigarete, je pa vzel iz žepa listnico in razgr- : Pohištvo: oinavaine io najfiueje vrste po najnižjih cenah v rovi slovenski trgovini PETER JERAJ Trst, via Vmcenzo Bellini 13 Togal ulice sv. Katerine. EL Dr. RUD. ŠORLI ZOBOZDR SLVmK klinike za zdrav, zob v Berolinu. Plombovanje - UMETNI ZOBJE NAJPOPOLNEJŠA METODA. izdiranje zobov brez vsake bolečine. (JRAVNANJE SLABO ZRASLIH ZOBOV. Sprejema od 9.—1. in o«l 3. 6. popoluđn«*. CORSO 49. uhed ui. Siivio Pellico I. B Stran ID UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez ZZ vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. Čermak m g. Tuscher TRST ulica detla Caserma štev 13. il. radst. ■sr Skladišče /\/\/s šivalnih strojev igel, olja, aparatov, potrebščin itd. T&T TEDENSKA PLAČILA. Najnižje cene. — Sprejme se popravljanja. REDIVO & ROMEO Trst. ulica Belvedere štev 40, Trst ir r „ A • t> j ir o r, j i« nil pred eeboi ves denar, ki ga imel seboj : Za to pa, kar ,e Rudolf Semulič nadalje bUo je kakih"18o do 200 kron v bankovcih, povedal našemu poročevalcu, prepuščamo vso odgovornost njemu, namreč Rudolfu Semuliču samemu. In s tem namenom prinašamo nižie < elo poročilo, ki smo je o dogodku dobili z 'iruge strani in ki nasprotuje temu, kar je Rud ilf Semulič povedal našemu poročevalcu. Sedeli so okolu ognja na ognjišču : naš poro "evaleč, zakonska Semulič, njiju sin Rudolf in par mal h otrok. In tedaj je mati, Uršula Semulič, začela siliti sina Rudolfa: „Le povej j»o pravici, kaj se ti je zgodilo danea v , utro !" Rudolf SemuHč jezačel pripovedovati: „Danes — to je torej bilo včeraj, v petek — v jutro ob 4. uri so prišli trije orožniki in en policijski uraduik. Vprašali so mater po sliki mojega brata Avgusta, Ko jim je pa mati povedala, da mi nimamo nobene slike mojega brata, so začeli z grdo siliti vanjo, naj irn da zahtevano 6liko. Videči, da ona le trdi, da nima Avgustove slike, so preiskali vso hišo m slednjič, ko so videli, da siike Avgusta res t.imamo doma, sta policijst in pa eden orož-\ikov odšla. Dva orožnika sta pa ostala še tu. Sedela sta ravno tu pri ognjišču, a jaz ;uej njima. Vpraševala sta me, kam da je šel in kje da je moj brat Avgust. Jaz jima se veda nisem mogel dati takega odgovora, ki bi ju bil zadovoljil, ker sploh ne vem, kam di je it±l Avgust. Slednjič mi je eden njiju velel, da moram ž njima. Prosil sem ju, naj mi pu stita, da se vinijem. Dovolila sta mi to. Na to sem odšel ž njima. A ko smo bili koncu vasi, mi je eden njiju rekel : „Ti ne boš več videl Brestovice — ~Kakor bo volja božja !u sem mu odvrnil. Na to me je pa začel zopet izpraševati, kam da je šel in kje da je sedaj moj brat Avgust. Ker mu pa — kakor prej — nisem znal odgovoriti na to vprašanje, me začel biti s pestjo po glavi in mi je dejal, da me vbije, če mu ne povem, kje da je moj brat. Jaz sem ga prosil, naj ne zahteva, da mu povem, kir mu ne morem povedati, ker ne vem, ampak naj me vklene in me odvede, kamor me ima odvesti. Se me je parkrat vda-ril s pestjo po glavi in mi zopet stavil isto vprašanje, a ko je videl, da, mu res ne vem na to vprašanje odgovoriti, me je pa lepo mirno odslovil in mi velel iti domov. Oe je res, kar je Rudolf Semulič povedal našemu poroČ3valcu, je postopanje tega orožnika kažnjivo, kajti vendar nismo pod Toma-žtm Torkvemado. Od druge Btrani — in eicer tudi v Bre-stovici — je pa naš poročevalec o tem do-g n'ku zvedel sledeče. Včeraj, v petek v jutro ob 4. uri, sta jaišia k Semuličeviiu d\a — torej ne trije — orožnika z enim policijskim uradnikom. Orožniki da so od Rudolfa zahtevali, naj lim pove, kam da je v sredo zjutraj odpeljal brata Avgusta. V tem da je pa Rudolfu ušlo rečeno, da on ni odpeljal Rudolfa, ampak da je šel ž njim le po revolver in da je potem istega &kr;l Orožniki da so potem Rudoifa Semuliča prisilili, da jim j s povedal, kam da je skril ••evolver. — Avgust Semulič je bil prejšnji večer, prihajaje domov, skril revolver na nekem polju blizu Klaričev, ki je kake en četrt ure od Brestovice proti Jamljam. Od tam da sta Avgust in Rudolf Semulič naslednje iutro, namreč t sredo, prenesla revolver na lastno Semulič je videl ta denar, in dočim je prej mirno čakal, je takoj zatem začel sil.ti Furlana : „Pojdiva no In to je ponovil parkrat d' kler se Furlan ni slednjič res odpravil iz prodajalne na voz. Iz toga bi bilo sklepati, da Semulič, ko je prisedel na voz k Furlanu, ni imel nika-kega zlobnega namena. Da je imel revolver pri sebi, to še ne pomeni, da je že prej nameraval Furlana vmoriti. Imel je morda revolver pri sebi le radi varnosti. Najbrže se je v njemu vnelo poželjenje po denarju, koje l :: (Krapfen) gorki :: j I vsaki dan v sladčičarni J Ljjiuseppe Vfcber TRST, ulica Ghega štev. 4. | Konsumno društvo v Cežarjih registrevana zadruga z omej. poroštvom Redni občni zbor se vrši v soboto 8. februv. 1908 ob 6. popol. v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Tajnikove poročilo. 2. Blagajnikovo poroČ'lo. 3. Odobritev letnega računa in bilance za VI. upravno leto 1907. 5 Volitev nadzorstva. videl denar pri Furlanu in je potem izvršil Morebitni nasveti. na Furlana roparski napad. In tako bi bilo izključeno, da je Semulič isti, ki je vmoril kočiiaže Praznika. Mohoroviča in Lovrenca Vidav. Semulič aretovan ? Tekom včerajšnjega popoludne so se širile po mestu razne govorice o aretovanju Semuliča. Najprej se je govorilo, da so Semuliča aretovali orožniki v Tržiču. Pozneje se govorilo, da so ga aretovali orožniki v K<>mnu. A ne ena ne druga vest ni odgovarjala resnici. Pač pa je bil včeraj popoludne ob 3» uri — kakor se nam poroča — aretovan v Divači neki človek, čegar zunanjost da odgo- : varja opisu osebe morilca Itočijažev. Ta člo- : vek se je pripeljal z vlakom iz Istre v Her- i pelje. Mej potjo je neki gospod opazil, da je i ta človek jako podoben morilcu kočijažev, j kakor ga opisujejo razne priče. Povedal je | to sprevodniku in ta je potem pazil na doj tičnega človeka. Ta Človek je imel vozni j listek do Divače. V Herpeljah je pa izstopil iz vlaka in hotel prestopiti v onega, ki je imel oditi v Trst. Sprevodnik pa, ki je pazil nanj in to videl, ga je vstavil in ga potisnil nazaj v prejšnji vlak ter mu velel : „Vi imate listek na Divačo, torej se ne morete peljati v Trat!" Obenem je pa sprevodnik obvestil o tem postajenačelnika v Herpeljah, ki je to brzojavil v Divačo, a postajenačel-nik v Divači je obvestil orožnike, ki so prišli takoj na postajo v Divači in ko je dotični vlak dospel tja, so onega človeka aretovali. K obilni udeležbi uljudno vabi Nacelstvo-Č e ž a r j i, 31. januvarja 1908. Poulards, race, purani, Štajerske kokoii. Račja mast. Slanine, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene j%ko zmerne. — Postrežba na dom. Trst, ulica Campanile št. 15. :: OPERATER KURJIH OČES v G. TREVES v zdravi vsak dan v svojem ambulatoriju v ulici del le Bcceherie iz iA i. do 2. iu cd f. do 7. Orć pop. — V kopaliAOu v ulici Lazzaretto veoehlo itev. 52 od 10. in pol do 12. ure jirddpoludno. V ostalem casu obiskuje klijente c njihovih stanovanjih. ^'^»n, K opal j i. — Telefon 345 ^ » »A Električna razsvetljavi. * LORENZO BRUNA TRST, ulica S. Anastasio 9. Telefon it. 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE Hidravlični sement, aiMe opeke, katerik ne pokvari ogenj in droge vrste materijala za zgradbe, kakur tanke opeke, ga&eno apno itd. zalega m- m moz^sJu* mt spinta in Jiterjtt In razprodaja na debolo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST Vi» dell'Acque 5tv. 0. (laSpiOll Me ClltltU). Velik izboT francoskega fampan ca, penečih derertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaua, Bni genrier renskih vin, Mosella in Chianti. — Rana, konjak, razna iganjs ter posebni pristni tropinovee, slivovec in brinjevec. — Izdelki 1, vrste, doSli 1» dotičnih krajev. Vsaka naroćba *e takoj izvr5i. Kax-po&ilja se po povzetju. — Ceniki a zahtevo m franko. — Rasprodaja od pol litra naprej. Društvene vesti. Koncert pevskega društva „Zarja" v Rojanu, ki bo lutri v dvorani Konsuinnega društva v Bojanu obeta dati obilo glazbenega už'tka. Prisostvovali smo glavni skušnji z vo-iaškim orkestrom, ki je bila sinoči v Rojanu. Izvajanje tega pevskega zbora nas ie kar očaralo, lepi in čisti glas sopranov in altov je nekaj nepričakovanega. Mešan zbor pa je naravnost impozanten, kdor pride jutri na ta TOVARNA POHIŠTVA Alek§and. Levi Minzi Srst — ulica delta; Sesa it. 46. Trajna zaloga pohištva: ulicam delta SanitA štav. i4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio 4tev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70 ; 16-68. (Za informacije vprašati 6-70). Zaloge: Piazza Rosario štev. z. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. V pekarni in sladčičarni ::::: VINKO SKERK, Trst Uia flcqaedotto 15 iir v podružnici via Miramar 9 se d«bi vedno svež kruh, najfinejša mote, čokolado Dna dezertna vina v butertkah. raznovrstne blikoto, tudi za ča|. Sprejme se naročili za torta in . krokante. — SPECiJAUTETA: PUSTNI KROFI. = ARISTIDE GUALCO Trst ulica S. Servolo 2, X TOVARNA CEVI IM PREŠANIH PLOŠČ._K Ne boji se konkurence. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu ^ TEKOČINA GODINfl in protiziu prirejena V Trstu Rafaela. 6odina, lekarna „jllla Jffafoana delta Salate" pri od lekarnarjev: sv. Jakobu in Josipa fodtna, lekarna tfi\V 3fea' f arnelo 4 Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti poet, povzetja ali proti anticipatni požiljatvi zneska 7 K franko p oži, in zavgja. Stran IT »EDINOST« štv. 32. Trstu, dne 1. februvarja 190$ koncert mu gotovo ne bo 2*1. Tenor solo g. Jet, ki bo pel 6e spremljevanjem vojaškega crkesltvi, je tudi nekaj vabljivega; lep, Čiat glas in nijansiranje tega solista napravi gotovo imeniten utis na občinstvo. Kdor more, pridi jutri v Rojan ! Naše gledališče. Jutri popoldne ob 5. uri bo, repriza velekomiČne burke „Oll in nj80OVa sestra'. Sodeluje orkester in pevski zbor šentjakobske čitalnice. Opozarjamo na to predstavo zlasti •bčinstvo iz bližje in daljše okolice. Književnost in umetnost Ivan Cankar: Zgodbe iz doline šentflorijanske. T* knjiga je izšla pravkar v založbi L. Scbwentnerja v Ljubljani. Obsega tri povesti in dve pesmi v prozi. Knjiga 6ta ne broširana 2 K, vezana Š K in se dobiva v tukašnji Slovanski knjigarni Jo s. Gorenjca, via Val-dirivo št. 40. — Oceno prinesemo v kratkem. Darovi. Za veliki planinski ples 6o darovali: g. Fran o Mirt 2 buteljki viškega refoška iz leta 1904, gospa Loii Ferluga 5 buteljk moškata, g. Marino Luxa 4 buteljke penečega prosekaria, gospa Marija Dekleva škat-ijico šUukljev in raznega peciva, gos.pa Laura Zwitter 2 potr ci, gje : Fran W>egele, trgovec ▼ Trstu 1 steklenico grenčice „Elisir", Anton Sancin-Drejač v Skednju 6 buteljk lastnega pridelka, Josip Uib&nčič, posestnik v Bazovici * K, H. Stibil 24 steklenic protirinskega piva in „Narodni dom" pri Sv. Ivanu 4 steklenice starega rizlinga. Nadalnje darove sprejema za damski •ibor gospa Roža dr. Gregorin-ova (Narodni dom ulica Giorgio Galatti 18, II.) Obrtnijsko In konsum. društvo - v Škednju - vabi na redni Nar. delav. organizacija Vsi danes na plesni venček v rej a tiske m Kon&umnem društvu, ki ga priredijo uslužbenci južne in državne železnice. Namen je blag, kajti čisti dobiček je namenjen družini bisgopokojnega tovariša, premi-k*Ča Rustja. Začetek ob 8. uri. Vesti iz Goriške. 30 let mnogo je let. Dne 1. februvarja mine 30 let, odkar je prišel učiteljevat v sežanski okraj g. Anton Leban, nadučiteli ■a petrazrednici in predsednik krajnega šolskega sveta v Komnu na Krasu. G. Anton Leban (bivši „Mozirski") je prišel pred 30 leti za učitelja v Sežano. Tam je učiteljeval 3 leta in sedaj je že 27 let voditelj komenske šole. Za Časa tega delovanja 6e je komenska štirirazrednica razširila v petrazrednico, ustanovila se je enorazrednica v Smetem pri Komnu in tej šoli se je oddalo iz komenske iole nad 100 otrok. Nadalje se je otroke iz Zagrajca in lvanjigrada, ki so obiskovali ko-mensko šolo, všolalo v trirazrednico na Gor-janskem. S tem je pridobila Gorjanska šola •koli 50 otrok. — Ker ie bila komenska šola s tem razbremenjena, uvel se je v to šolo celtdnevni pouk. G. A. Letan je ustanovil še pred 25 leti prvo primorsko slov. učiteljsko društvo in to društvo je „Sežansko učiteljsko društvo^ ki mu je bil g. Leban prvi predsednik. — Sele potem 60 se pojavila druga slovenska učiteljska društva na Primorskem- In te so : Goriško, tolminsko, kopersko, tržaško itd. učiteljsko društvo. Pred 25 leti je cesar odlikoval g. Antona Leban s srebernim zaslužnim kiižcem s krono. Ker je bil g. Leban se pred svojim dohodom v Sežano že več let učitelj, bo kmali praznoval 40-letnico svojega učiteljevanja. Bog ga ž'.ri! x Po deželnem odboru nakupljeno seno, ki se prodaja živinorejcem, katerim primanjkuje piče, po visoki ceni 8.50 K kvmtal, ni povsem tako dobro, kakor se je zatrjevalo. Tako se je na državnem kolodvoru te dni ikartiralo dva vagona sena, ker je bilo k večemu dobro le za konje, ako se jim poleg da tudi dosti ovsa, nikakor pa ne za molzno živino. En vagon zavrnjenega sena je kupila papirnica v Podgori, drugi pa Lenassi iz Solkana po 7 kron kvintal. 134/08 Razpis službe. Podpisano županstvo razpisuje službo občinskega redarja v občini Komen, ki je zajedno tudi občinski obhodnik. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti na županstvo do vštevno 9. februvarja 1908. Županstvo občine Komen dne 27. januvaija 1908 Župan /. VOLČIČ l. r. obeiii zbor :: ki se bo vršil v nedeljo 16. febrov. 1908 ob 10. in pol predp. v društvenih prostorih, Skedenj 174 Radi preselitve 5™da 8e Mloga in pro* Concordia ftt. 19. viDa in likeijev, ul. 134 Q| nVPNKA vanju, išče mesto dvor- Ol-Uwtll|\#l kinje pri slovenski obitelji. — Evgenija B i ž a 1, ria Paolo Diacono št. 5, vrata 4. 136 DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2' Poročilo tajnika. 3 Pred lože nje bilance za leto 1907, 4. Eventuvelni predlogi. ODBOR. MALI OGLASI. Kiromancija in grafologija (Ugani-_ _ teT xz pisave) Trat, ulica Anionio Caccia St. 8, II. nadatr. vrata v sredini. Odprto od 3. do 6. ure popoludne. Govori se francosko, italijansko in nemško. 721 Služabnik in natakar Gomori srbski, ntmški in italijanski. Ima dobie sve-dočbe. Nat-lov daje „Edinost", 147 MScSI dobro ohranjena pri sv. Mar. Magd. Spod. ■ Ho« na Kolonkovcu je na prodaj. Več se izve pri: Višnjevič Jakob pri sv. Ani. 141 nplflirSI dečko, ki mi a primerno izobraz- LrCIlllOa bo in ki želi se priučiti trgovsko *troko. naj se obrne na S. K. B. 20, post restante Ajdovščina. 133 PrOdajO S6 na Obroke, pla- Via Caserm« 12, I. nad. Čilo vvaki teden ali na meBfe. 122 Namizno vino prve vrste pridelek iz posestev grofa Dr. Venter v Novemgradu, v buteljkah ali sodih, v vsage. berglje. klini pasi, elastični pasi in nogovice. clektroterapevtično priprave, aparati /i Inhalacijo. SKLADIŠČE potrebščin za kirurglona zdrav, ljenja. Potrebščine lz gumija in neprodlrneffa :::::::: bi-^a :::::::: ism :: ŠIVALNI STROJI :: znamenite tovarne HAID & NEl ŠgggT po najnižjih cenah. Neprekosljive mrežice za beložarno luC Skladišče koles - Kiccardo Sanzin Trst, uliea delle Poste 6 Potrebščine za šivalne sfroje in kolesa