Štev. 9. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 3. marca 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom aaelovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M. List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D„ či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga Časa je naročnina za 5 D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, M. List 4 doL, ravno tak naročniki iz Canade, Australija i Jüžne Amerike. Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Usta 25 Din. Plača sevČensovcih na upravništva naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota Glasilo Slovenske Krajine Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Uredništvo M.-Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: em2 75 par, '/« strani dobi 20%», 1/2 strani 25% i cela stran 3O% popüsta za edno objavo. Cena malih o-glasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom Cm2 1,50 D., v »Poslanom" 2-5O D. Takso Za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 118O6 Rokopisi se ne vračajo. Kak naj bi plačüvali agrarno zemljo ? Dnes tjeden sem povedao svoje mišljenje gledoč na ceno agrarne zemlje, če jo ščemo pred stalnim agrarnim zakonom od-küpiti. Dnes bi pa rad povedao par reči od načina, kak naj se plačüje küpljena zemljá. Prle pa kak bi razložo te način,, popravili! dve falingi, šterivi je tiskarna dnes tjeden napravila v mojem članki. Prva je eta. Zadnji stavek predala: »Cena zemlje" se etak mora glasiti: To pa zato ar tak slabe, neplodne zemlje nej, ka letno ne bi prinesla od 700 din. šume intereša. Reči „od“ ino „šume“ sta vštampi vöostalo. Zadnje reči dnestjedenskoga članka pa morejo biti: »pred vsakšov nepredvidenov nesrečov" — ne pa »pred vsakšoj nepred-videnoj nesreči". Kak naj bi se žemlja od-plačüvala? Na dvajsetiletno amor-tizacijo. To je glavno načelo pri odplačüvanji. Naj se Siromaško- mi küpci ponüdi prilika, ka v dugoj dobi lehko pomali odpreti je dug z interešom. To pa zato, ar so razne vremenske nesreče i neprilike za dužnika ovire pri odplačüvanji rat; zato pa more meti dukši termin, i toga tak, ka či več rat zavoljo nesreč zamüdi, zato zemlje ne zgübi, nego svoje rate pri drügoj priliki nadomesti. Za kaporo naj se da pri podpisi pogodbe ena štrtina pogo-jene cene, a ostalo se pa prle nesme začeti plačüvati, kak kda je zemljá že brez vseh terhov na küpca spelana. Do tabulacije nega nikšega intereša, po tabula-ciji se pa plača kak najbole mogoče nisiki intereš. Pri intereši povdarjam, ka more biti intereš vednako veliki pri vseh posojilnicaj, štere agrarnim interesentom posodijo peneze za Odküp zemlje. Agrarna zadruga v to nikdar nemre privoliti, ka bi njene kotrige kakši kvár trpele za- volo podignjenoga intereša, te more biti vednako nisiki pri vseh posojilaj, čeravno se to vzeme iz večih kas. Gda pride do pogodbe, agr. zadruga bo obvestila naše domače penezne zavode i njim naznanila obrestno mero, po šteroj vzeme peneze na posodo. Zato, ka agrarni interesent plača eno štrtino pogojene cene, njemi včasi odpadne arenda od agrarne zemlje, štero je dužen mesto njega plačati veleposestnik i jo plačüvati tak dugo, dokeč zemljá nede na agrarnoga inte-resenta spelana. Te najmre nega več arende. S tem mislim, da sem glavna načela povedao šterih se moremo držati pri plačüvanji küpljene zemlje. Poleg načina odplačüvanja agrarne zemlje pa moremo staviti tüdi ešče drüge pogoje, a od teh si bomo v pridočih številka] Novin gučali. KLEKL JOŽEF vp. pleb. Agrarne zadeve Obrtnih Muči. Vaša razprava je brez podlage. Nišče ne jemlje veškim obrtnikom agr. zemlje, niti novi agrarni zakon, ki je v načrti, ne misli na to. Obrtniki ide Polovica agr. zemlje. Tak je to bilo po dozdajšnjih naredbaj, i tak je tüdi v načrti stalnoga agr. zakona. On dobi na peršono pol menje, kak polodelavec, ar je samo na pol polodelavec. Obrt njemi, či je še tak slab, le nekaj nosi, Agr. interesenta pa ne smemo primerjati k velkomi kmeti, tű je velika razlika. Ka se pa plačila naročenih reči pri obrtniki tiče, odgovorimo, ka bi obrtniki dosta falej lehko delali, Če bi si material potom zadruge naročili. Posküsite ednok. üelilio zanimanje, pri naročitvi rožnoga materiala. Od več strani nam javljajo, ka se kotrige jako veselijo našoj misli, ka ščemo razni material vküp naročiti. Lépo število naročnikov je že priglašenih. Rádio. .i. Moj pokojni oča, naj njim da Bog dobro düši, so nam dostakrat pravili. — Stari časi — dobri časi, novi časi — nori časi . . . To so šteli s tem povedati, ka je prej bole bilo nigda sveta kak zdaj. Starejši lüdje vsi trdijo: meli so bógša vina kak mi, več krűha, več mesa . . . Bog si ga zna, či je resan tak dobro, bilo vse kak to oni pravijo. Nemam vole, ka bi se štükati začno z našimi starci, ar se to ne šika, z drüge strani pa zato ne, ar oni bi itak ostali pii svojem. Za mojo volo, Zagvüšno znam povedati, niéden naš očak ne bi spremeno svojega mišlenja. Edno pa, kak očivesno istino tüdi sam potrdim, to najmre, da je dnesdén skoro vse inači, kak je nikda sveta biIo. . . . Vuk ma ostre zobe, oreo b!stre oči, oroslan, ali kak se to lepše pravi — lev, ma strašno veliko moč. Ka pa človek ? Naše zobe dnesdén tak krpajo Poštüvani gospodje doktorje, kak šoštar podplate; pred oči si okna davlemo; ka se pa naše moči tiče, resan lejko povem, da je — malovredna. Jaz najmre poznam tüdi takšega človeka, šteroga pol litra lanskoga vina vrže v jarek . . . Teda: močni smo ne, oči so nam menje vredne kak orlove, za drage peneze si damo zakrpali zobe, ar inači bi samo za deco pekli lepo r-dečkasto škorico na krühi. Pa itak: mi vladamo svet, ne pa živali z velikov močjov, z dobrimi očmi i z o-strimi zobmi 1 Mi smo gospodarje sveta, ar n a rn Je dao dober Bog — pamet, razum, moč možganov, štera je več vredna, kak vse telovne sile leva i vsi ostri zobje Vuka. To, naš razum je vzrok, zakaj je dnesdén vse inači na sveti, kak je nikda bilo i človeška pamet bode kriva, če za kukli 20 let svet palik preobleče v od dnešnje jako različno formo. Leta 1393, dne 15. julija je bila velka bitka na Kosovom polji v Srbiji. Srbsko silo je premagao Turek i meo je od toga dneva Odprto pot v naše kraje. Kak da bi dnes na Spodnjem konci vesi zapihao veter i z ednim bi Se tüoi vužgala prva streha, nekaj k tomi podobnega je bila ta bitka. Vsi sosedje so lejko pričaküvali, ka de pri njih tüdi gorelo. Ali itak, te strašen glas je samo oktobra 20. prišeo prek naše meje. Tak pomali so se širile novice. To se zna, da s tem razmeten človek nikak ne mogeo biti zadovolen. Od velke nevole, ali velke sreče bi lüdje radi kakti prle zvedli. I to je bio vzrok, ka je Človik zmislo: pošto, telegraf, telefon, na konci pa tüdi — radi o. Po pošti tretji den zvemo, če je Ivan zadovoljen na novom mesti, pri novom verti. Telegraf nam za nekelko vör prinese glas od očé, šteri v špitali ležijo. On, što ma priliko, po telefon! lejko guči s svojim prijatelom, kak mi z našim v nedelo pri cerkvi'. Teda: jako hitro lejko zvemo, kat se godi po sveti. Ali vse to je bilo človeki prepočasno. Pa tüdi predrago. Za telefon, telegraf so potrebne štange, drod, uradniki, šteri se pri tom posli razmijo. Nekaj falejšega, boljšega je šteo meti človek za razširjanje novic i tak je bio napravleni radio. HL Pri nas so pred ednim letom postavili prvi radio. Na sfrehi je dugi drod iz bakra, ali kak naši pravijo, iz — küha. Od toga droda e-den tenjši drod pela v sobo k malomi omareki v šterom nikši lampašje gorijo. Na omareki se dva Čarna po-tačeka lejko zasüčefa na levo, ali na desno, pa kak. zaškrnjavle človek, iz omareka se glasno i razločno čüje človečki guč, popevanje, igra, zvonenje itd. Na malom potačeki so numere, številke, či ga zavrfiš do številke 78, se ti oglasi ornarek vogrski. Zaškrneš malo bole na levo: Čüješ, ka ti iz Ljubljane pripovidavlejo počem so küpili podne na placi gov edino. Zaškrni na desno, Nemec se oglasi i pove, kakše bo vreme vütro. Nega vekšega krája na tom našem sveti, odkec ti ne bi prineseo glase mali ornarek — radio. Kak pa te to? bi me lejko pitao šteri radoveden Tomaž. Brat, brez vsake comparije . . . Drod tam na strehi so dobra — vüha. Tisti drod čüje vse, kaj se na sveti godi, pripovedavle itd. Takšemi drodi pravijo: anfena. Od antene mamo — kak sem že povedao drügi drod k omareki, šteri nam s pomočjov elektrike glasno pove vse to, kaj je drod na strehi zvedo. — Kaj pa, či Martin s svojov, mojega poštüvanja vrednov tivariši-cov, z Marjankov, majo kakše glasno opravilo doma, to tüdi čüje antena? To tüdi dale da ornarek, radio? Bog nas Vari te nesreče! Takši mašin je ešče nej napravleni, pa si ga tüdi ne Želemo, ka bi ga što zmislo . . . Naša antena samo tisti guč čüje, samo tisto muziko, zvonenje »sprime", šteri guč, štera muzlka, štero zvonenje je z a anteno büo povedano. V vsakom vekšem mesti, pri nas v Ljubljani, V Zagrebi, v Beogradi majo pripravlene velike antene — ne za poslüšanje, nego za guč. Ta velika antena je to, kaj so člo-večka vüsta. V Pešti, v Berlini, v Ameriki na različni krajaj so postavlena takša vüsta za redio omarice i kaj ta vüsta povejo, to lejko čüje i razmi vsaka düša, štera ma ornarek za radio i to se zna — anteno na strehi, ali kaj je tüdi mogoče — v sobi. IV. —• To bo pa nekaj jako dragoga ... Ne. Drago je ne. Pa tüdi ne velki künšt napraviti radio za dom. V varašaj si šolah sami napravijo, i majo svoj radio za igračo. Tam, kje so lüdje po istini krščanskoga mišlenja, gde brat lejko sede k brati brez toga, ka bi se včasi svadila, tam bi si vsaka ves lejko dala postaviti radio i po dugi zimski večeraj bí meli skoro zobston vučitela, novine, mužikaša, pripovedo-valca, šaljivca itd., ar radio vse to zmore, tak modro ga je napravila človeča glava. ... V nedelo je strašen mraz mlado i staro zapro v sobo. Niti k svetoj meši smo ne mogli. Oni,'šteri majo radio, so pa doma itak poslüšali tak sveto mešo, kak tüdi predgo'. A z tem cerkvenoj zapovedi neso zadostni. To sem pa omeno samo zato, ne da bi što mislo, ka je sam, naj mi ne zamerijo, peklenšček skriti v radio omarici . . . JULIJ KONTLER* 2, 3. marca 1929. NO VINE Kakši prehodi bodo na Vogrsko. Našiva bivšiva poslanca sta se lani dosta mučila, da bi se kem prvle odpro Obmejni promet z Madjarskov, ka je v gospodarskom važno za obmejno prebivalstvo. Po njidve prizadevanji je naša imadjarska komisija izdelala sledeči načrt za prehode na Vogrsko i z Vovgrskoga k nam. Ka do poštüvani čitatelje razmeli ka pomenijo številke I., II. i III., razložimo je, številka I. ’ pomeni carinsko pot, po šteroj se lehko vsako blago vozi, i vsaki potnik lehko potü- je z potnim listom; Štev. II. pomeni šterih tisti lehko hodijo z legitimacijov v, ki v 10 kilometerskoj zoni prebivajo. Štev: III. pa pomeni tiste poti, po šterih Iehko hodijo samo dvovlastniki, to je tisti posestnikih ki majo .imanje na to i onostran meje. Deset kilo-meterska zona bi v lendavskom srezi segala od Lendave do Žižkov, v so- prišla* "do Tešanovec. Te načrt moreta obe vladi odobriti. Gda se odobri, se promet odpre.. 1. Felsőszölnök — 13 — Trdkova (Magasfok) UL. 2. Felsőszölnök — 2? — Trdkova (Magasfok) III. 3. Felsészhlnök —42 4- Otovci (Ottóháza) i. H. 4. Felsőszölnök — 73, 74 — Čepinci (Kerkafő) _ 5. Apátistvánfalva - 107 — Markovci (Marólcrét) II. 6. őrfalu —- 129, 130 — Budinci (Bödfalva) _ _ III. 7., örfaíu — 141 — Veliki Dolenci (Nagydolány) • ' II. 8. Szálafő — 174, 175 - Hodoš (örihodos) III. 9. Kotormány — 222 - Hodoš (örihodos) I. II. 10. Dávidháza — 223i 224- Hodoš; (örihodos) vasut (železnica) . I. II. 11. Kerca. 237, 238 —- Krplivnik(Kápornak) Ul 12. Szpmoróc . 254 — Krplivnik (Kapornak) HL 13. Szomoróc — 267, 268 Domanjševci (Domonkošfa) II. 14. Magyarszombatfa— 272, 273 — Središčé (Kisszerdáhely) III. 15. Magyarszombatfa — 294— Prosenjakovci (Pártosfalva)'' ' II. 16. Szenfgyörgyvölgy — 355 — Motvarjevci (Szécsiszentlásizló) III. 17, Nemesnép .'372 Dobrovnik (Lendvavásárhely) II. 18. Szentistvanánlak.— 420 - Žitkovci (Zsitkéc) III. 19. LEnti - 443 — Genterovci (Göntérházá) - I. 20. Rédics' — 455 —.‘Dolnja Lendava (Alsólendva) vasut (železnica) I. II. 2Í. Zatabaksá— 458 Dolnja Lendava (Alsólendva) I. II. 22. Lendvaujfalu - 608 —Pince (Pince) B, i Narodne pravljice iz Prekmurja. (II. zvezek. Knjigo je dao štampati Vučitelski- dom v Maribori i- se dobi mejko vezana za JO, trdo ’ vezana za 16 dinarov.) . Pred šestimi leti so naši dolari po celom, Prekmurji nabirali pripovesti, s šterimi ‘ jé »Vučitelski dom" zdaj že drűgo knjigo napuno ! jo dao v roke sIoveriskoj mladini..... Šolari so napisali pripovesti kak so je pač znali. Njuvo., delo je eden prirediteo ‘právim Spravo v lepo domačo obliko, drügi prirediteo pa, g. Kompolski, — moremo njim pripoznati, ! z jako srečno? rokov' so pré-pisali te naše pravljice v knjižno slovenščino. To smo. omenili zato, naj vsi čitatelje razmijo, zakaj sta na knjigi označeni dva priredi tela i zvün toga ešče Pisateo vsake" pripovesti. Zakaj pa so bile štampane te pravljice? Prireditela pravita, ka sta mela bojni cio. Rešiti sta Štela čim več narodnoga blaga iz časov, kda smo ešče z Vogri v ednoj državi živeli. .Pokazati sta štela Slovencom onkráj Müre, kakše lepe pripovesti zmorejo naši v Prekmurji. J tretjič: pokazati sta štela našim Tomažom, ka se po knižnoj slovenščini napisana reč tűdi jako dobro razmi i čte . . . (To se zna, potrebno je, da je dobro pisano i za narod pisano.) Prvi zvezek prekmurskih prav-Ijic só pred štirimi leti t velkim ve- seljom sprijeli ne samo v Prekmurji, nego tüdi po celoj Sloveniji. Tak se Čüje, ka so pripovesti v drügom zve- zki,či je to sploj mogoče, ešče lepše kak ene v * prvoj knjigi zato bi to malo knjigico eden.. večer radi prešteli do konca, drügi den se pa znova ‘začne čtenje. . . Narodi, se do- pádnéjo te pravljice ar kelko pravljic, telko dobri domačih poznancov najde v knjigi. I ravno zato, ar se te pravljice narodi dopadnejo, bi jako žmetno razmili, zakaj ite bi mele mesta za to knjigo pred .vsem. šolske knjižnice: štere so vendar za narod postavlene i za peneze našega naroda postavlene. V naših, šolarske knjižnicaj, Zagvüšno Znamo, 'so takše knjige, štere na vzeme v roke ceIo leto niedna dűša, zato pa naj se nam ne zameri, či prosimo merodajne, naj ne odklonilo knjigo, štero mlado i staro z veseljom obrača^ knjigo, štera nam Je do zdaj samo prijatele spravila i povekšala poštenje zvün domačih mej. Tak nam je povedano, ka prej prireditela mata ešče za več knjig nabranoga bíaga.Mi pa tak mislimo: ešče več takšega blaga je'med narodom/ Vse to bi se moglo zbrati i v: kakti najlepšoj obliki vdati narodi v roke. Ali,, Jeli,■_ što bi tLaj opravQ.to-delo? Narod sam, pos^bno Vi mladi lüdje! šteri Starše navadni na slovensko pisávo v Slovenskoj šoli. Od!-Va’s' resan ne žeienrol: nikaj žmetnoga, če- Vas oprosimo, da napišite kak znate lepe, v knjigaj ešče ne naštampana naše narodne pripovesti i; .je.pošljite pri— rediteli »Prekmurskih právljicf, g. vučiteli 'Kontleri v Turnišče/J Naši domači listi bodo meli s Kalendarom vred vsikdar kaj prostora za lepo narodno blago, narod, pa, mj .taks njislí-mer— veselje, če bode lejko čteo lepo domačo pripovest Zato ‘pa ešče ednok, poverno: .; .. .... — Slovenska mladina, ne straši se nabiralnoga dela. Bog naj blagoslovi naše-pošteno, nakanenje! NE DELA. 'Tretja nedela v posti, Evang. sv. Lukača v 11 poglávji. Vu onom vremeni je zganjao Jezuš hudoga duhani-te je bio nemi. Gda je zgnao hüdoga düha je mutec začno govóriti i vsí okoli stoječi so se Čüdili. Edni od njih' so pravili: Z Belzebubom, poglavarom hüdih dühov žganja hüde dühe. T Drügi so ga skušali i terjali od njega znameaja z nebe. On pa, videč njihove misli pravo: Vsakše kralestvo,- šterov je razdeljeno sámo proti sebi, bo razrüšena, hiža' se podere na hižo. Či je pa tüdi šatan razdeljeni sam proti sebi, kak bi moglo obstati njegovo í kraleslvo,: ar pravite, ka z Belzebubom zganjam hüde dühe ? Či pa jaz z Belzebubom žganjara hüde: dühe, s kem jíh zga-njajo pa vaši Sinovje ? .Zato bodo oni vaši sodniki. Či pa s prstom božim zganjam hüde dühe, je v istini prišlo k vam bože kralestvo. Gdá močen človek Oboroženi'straži svoj dvor; jé v meri njegova povest. Či pa pride na njega močnejši od njega pá ga premaga, njemi vzeme vse orožje na štero se je zanašao i njegovo imetje bo razdelo. Što je ne z menov je pred meni . Što z' menov ne zbira. tisti rasipavle. Gda nečisti düh odide iz človeka, hodi po sühij krajej in-išče-pokoj, -ar ga pa ne najde, pravi: še. bom nazaj,.y svojo hižo iz štere sam odišeo. Gda pride, jo najde pometeno i olepšano? Potem ide pa si poišče sedem drügih hüših kak on pa vsi idejo v njo i tam prebivlejo. Tak'je to zadnje toga človeka hüše od~prva-ga.. Prigodilo se je-pa, ka, gda je. to -govoro,. Je edna žena :od vnožice zdignola glas i njemi pravila : Bláženo telo,' štero te je nosilo i prsi, štere so te nadajale! On pa je djao: Istina, 'nego dosta- bole' bláženi so tisti, ki božo reč poslušajo pa jo občuva jo v svojem srci. Hüdi‘düh1 ina velko ’ moč nad človekom. Vendar pa samo 'telko kelko Bog dopüsti, Nikdar nas on ne skišavfe -prek naše moči, tak, ka či mi ščemo, ga lehko vsigdar premagamo. Zakaj pa dostakrat on nas premaga ? Zato ka smo se ne odločno borili proti. Boriti bi se pa mogli Po Iv. Cankari V samoti. Kretno je iz zajze v brešček: napoto 'se je prek prestrano í valoviii čéngrov. Na mejaj i pasikaj od traja i nasipahoga kamenja so ležale debele plasti -snega i čenger je bio" podoben p-ostranomi, belo obzidanomi pokopališči brez kriza i spomenika. Kda je stao Popotnik na vrhi brežiča, v sredini čengra, je zastrmo v dalečino: s. šűrko odprtimi, groze punomi očmi i od glave do nog ga je sprejeto škrab. Iz noči, s samote, Bog zna Odked se . je zdigno tužen, zategnjeni glas, cvileči, ječeči. Glas zgüblenoga, v samoti muj-rajočega J ,,je strepetao Popotnik. .Smil luj §e Bog njegovoj düši !“ Bole . trüden kak prle, z bole malodüšnim srcom je stopao Popotnik dale. Zaistino, smrt hodi z menov ! je premišlavao. Kre mene hodi, vodi me za roko. Njeni glas je bio, njeni Opomin, jaz pa sam mislo v svojoj nespamet, da ga čüjem z velke dalečine. Bog se smilüvaj mojoj düši!" l trüdnorni, kak je bio, se je približao sküšavec. »Vej je pot že ne več duga, Vej hodiš že dobro vüro i dale, čas je. da si malo počineš. Topeo je Sneg i nikaj ti nede lagojega, vej ne trbe zapirati oči. Blüzi je že dom i či je tvoje srce čakalo dozdáj, bo čakalo ešče to kratko minuto, da si odpoči-nejo te nevolne noge." Popotnik je poslüšao sküšavca i se njemi je komaj obrano. .Tüdi njegovo srce je bilo že trüdno i slabo. ,,Ne, nikdar počivati — počinek bi bio vekivečen t žalostna bi bila smrt v toj beloj samoti. Doma čakajo matiposvet gori; na stoli, i mati stojijo na pragi i čakajo na mene. Nikdar počivat.!"; Kda je. premišlavao, je stao na mesti i se je ne geno. Glava se njemi je Počasi nagibala, oči so se počasi zapirale i noge so šle v gübe v kolinaj Te se je Popotnik pali zdramo : »Dale, nikdar počivati ! Kak blüzi je že bio sküšnjavec!" I nato je pomislo : Preveč je boječé i malodüšno moje srce. Bojim se čüdnoga glasa iz samote,: šteroga sam čüo. Svoj glas ma samote i svojo pesem kaki gošča. Hodi Človik skoz tiho šümečo goščo i nedovedoč zazdejne, zazove v bližini, med drevjom. Pa je ne bila ,smrt, ne je bio zdih mujrajočega, le gošča je spre-govorila v senjaj. O. strapezlivi sam kak dete, štero je zgübilo mater pa zbegavle po naznani potaj. Samota je spregovorila v senjaj, jaz pa sam se prestrašo. Mogoče je zacvilo pes pri hiži, v zajzi zakopani, ali se zgübo vuk na prostrano ravnoto, i blodi po snegi, ali pa je potegno veter skoz goščo i jo je zbüdo. Le dale, popotnik, brezi strahü !*. Šo je čengri pa je ne bilo konca, kak da bi se brežič spremeno v prostrano planoto. I gošča se je ne po-meknola bliže niti za peden, mirno je stala v dalečini Čarna "senca. Popotnik je ne opazo, da se njemi noge ešče komaj gibljejo, da stoji skoron na mesti. Zazibao se je v lepe senje, njegove oči so gledale prijazen, sveteo dom, belo prestreti sto, za stolom vesele lübezni ve obraze, šteri ga s smeh-lajom pozdravlajo. Že njemi- je bilo toplo i prijetno, kak da bi sedo za stolom, načinjao bele pogače i Pripovedavao oči, Sestri materi od svojega dugoga romanja. »Siromak", pravijo mati, »zdaj boš pozivao : že sam ti poslaIa mehko posteo." ,,Počivao!“ je zdejno Popotnik v snegi i je postano. Pred njim jer bio kameni plot, visikoj klopi podoben, kak da bi bila za njega pripravlena. ,,Da bi meo zdaj topeo kaput!“ je pomislo. ,,Razprestro bi ga na belo klop. Toplo bi se zasükao i bi legeo, da si odpočinem, kda sam trüden do srca. Naslono se je z laktami na Sneg i položo glavo na. roke. Skorja na snegi je .bila mrzla, odspodi pa je bio Sneg topeo i mehki kak blazina. Po teli se njemi je razlejala prijetna toplota i tüdi v lica njemi je bilo že toplo. Zatisno je oči i senjao. »Kak me pozdravijo doma, kda se pokažem ves premraženi, ronjavi i lačen ! Srečo sam šo iskat i se vra-čam, da merjem od vsega lagojega. Mislo sam nekda da se povrném ve-seli i bogat, z lepov mladov snehov. Tak čakajo mogoče, stojijo pri okni i gledajo, poslüšajo, či ne Cinkajo mogoče iz dalečine lehko sani, či ne poka že blüzi'na klanci kočišov bič. Stojijo pri okni i Čakajo, pa glej, tam na počici se pokaže Popotnik, prignjeni do pojasa. z debelov plastjov snega na ramaj, obraz njemi jé sühi i mrtvečka Kak ga pozdravlajo popotnika ? O, pribežijo njemi proti, Siromaki, segrejejo ga z lübeznivimi rokami, Sprevodilo ga v toplo hižo, posadilo. ga za presveti sto.: siromaškoga i trüdnoga kak je. Sedi, ;pij i jej! Prišeo si : i nikdar več me boš-jemao slovo. Tak smo čakali na tebe, vsikdar je bio za tebe prestreti sto i poslana posteo. Trüden si od duge poti, počivii sladko!" »Sladko bi počivao!“ je zdajno potnik v senjaj. Život njemi je šo v gübe, noge .so njemi popüščale i Počasi, tiho je legeo v ,sneg, kak da bi ga što prijao jza pazjo i ga položo na mehko posteo. Nebo je postanole svetlejše; zvezde so se*vüžigale i so sijalo* Žarko, kak belo srebro se je sveto Sneg. »Samo kratko minuto bi počivao! je mislo Popotnik. Toplo je te i dom je že blüzi. Čemi bi se paščo ? Toplo je to kak na vankiš, šteroga so poslali moja mati." Popotnik je globoko zdejno. ,,Sladko je počivati na blazinaj po dugom, trüdnom romanji!“ Zatišnjene so bile njegove oči, pa so vidile vse na tenci. Ležao je trüden na posteli kre peči, a za prestrete stolom so -sedeli mati, oča sestra. Na stoli je bio posvet i je sijao na obraze, da so bili lepi i svetli kak obžarjeni z nebeskov svetlostjov. „Mati!“ je zezvao. Mati so stanoli od stola. Oblečeni sa bili v dugi plašč sive farbe, z zvezdami posipani; njihove roke so bile od srebra, njihov obraz je bio Čüdno beli i mladi i neskončna lübezen je bila na njihovi očaj. Stopili so k njemi, nagnoli glavo i njemi položili roke na čelo .Popotnik je zaspao. 3. marca. 1929. NOVINE 3. ar bi s tem pokazali, ka lübimo Boga, svojo düšo i ka odürjavlemo greh, — Med (lüdimi dühi pa so takši, šteri človeka posebno zovejo k nečistomi grehi. Pred grehom pravijo : E, ve pa to ne tak velka reč ... ve pa samo ešče ednok ... ve pa se spoveš itd. Po grehi, pred spovedjov pa kriči: Joj, ka si včino I Takše grehe maš pa telko 1 Te nede sram pri spovedi povedati ? — Človek, ne poslüšaj ga nego ponižno odkrij pri toj poštnoj spovedi popolnoma vse grehe. Ne bodi pri spovedi »nemi, mutasti." Brezsrčno delo. Kak so si na račun krvi za časa bojne Vnogi lüdje brez vsakše düšne vesti šteli bogástvo spraviti, tak je tüdi ta nesrečna zima vnogim prav prišla, dá v nevoli Siromaškomi lüdstvi ščejo krv cecati. Po vsej mestaj naše države so bile izdane posebne odredbe, po šteri so ostro kaštigani tisti, šteri so v tom časi nevol šteli podrakšati živež ali drva. Prosimo pa od oblasti, naj vala to tüdi za ,, Nateliko", štera je v našoj krajini na-ednok podrakšala drva, kak je Vidla da so naši lüdje v nevoli za nje. Ta drüžba, štera si slüži miljone, te gda našo krajino do gologa oskübejo od drv i lesa, nema telko srca, da v toj velkoj nesreči, ne bi drakše tržila drv našim lüdem. Včasi kak je nesrečna zima nikelko stanola, so poskočila drva okrogla mešana od 70 na 90 Din, kalana pa od 90 na 125. Prosimo naše oblasti, da si to zadevo nikelko poglednejo. Slovenska krajína — Naznanje. Začeli smo štampati naslove. Opominamo vse naše naročnike, ki želejo, da njim Novine celo leto Pošiljamo, naj taki plačajo en del naročnine. Če so pa lani nesrečni bili i želejo, da je do konca leta počakamo, naj to javijo upravi v Črensovce. Kj to ne javi i ki nikaj ne plača, tistoga iména ne bomo dali štampati i njemi Novine stavimo. Uprava Novin v Črensovcih. — Dar za gladujoče na Goričkom. Odbor za Zidanje sirotišnice ,,Dom sv. Frančiška" v Črensovcih je sprejeo za gladujoče naše brate sledeče dare. občina Črensovci 230 Din., Posojilnica, Črensovci, 500 Din. Penez je poslan na Goričko, odket so županje i dühovni paster odbori naznanili gladujoče familije. — Širitelom pošljemo z denešnjov številkov Novin pole za naročnike. Črensovska, beltinska, törjanska i bo-gojanska fara je dobi v Črensovcih, ostale z Novinami. Gda pole spunite, je pošljite v Črensovce za prepis. Pred tnajušorn je ne pošiljajte. Uprava Novin v Črensovcih. — Vsaka drüžina ma Marijin List. Prva občina v šteroj si je naročila vsaka familija M. List, je Srednja Bistrica vu fari Črensovskoj. Ta občina ma 74 hiš. Vsaka hiša i še šest arendašov, ka jih je v občini, si je naročila M. List. Vsaka familija ga ma, to je osemdeset falatov hodi v to ves. Vsa hvala gorečemi širiteli Hren Ivani i njuvoj hčeri Veroni dovici pa Kreslini za trüd pa tüdi naročnikom za naročitev, ki so z širokim pogledom zarazmili svojo dužnost : podpirati dober tisk, podpirati dober domači tisk. — Davčne knižice koštajo samo en dinar. Prle se je plačala tüdi takša od njih, zato so bile dragše. Od leta 1927 apr. 1. več nega takse na te knižice. Ki šče svojo dačo v ednoj knigi meti spisano, naj prosi te knižice na davčnom uradi. — Pošta Bogojina. S prvim febr. smo dobili po dugi trüdaj nazaj svojo pošto, štero so po bojni krivično odvzeli našoj občini. Poštno slüžbo je prevzeo naš domačin g. Štefan Vogrinec. Srčna naša žela je Šče zdaj, da bi dobili kemprvle tüdi telefonsko zvezo. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro ,,1NKA“. Pri reumafizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi, bolečina] kosti pomaga ,,INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni prí Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. — Čuvajte svoje male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek ,,MASTELIN“. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovina) 3 i 6 Din.— Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. Zahvala. Vsem mojim drágim prijatelom i sorodnikom v dalnjoj Ameriki, šteri so mi velikodüšno darüvali v zneski 824 Din i to: Jožef Vinčec 7 dol., Vuk s Trnja 2 doL, Kazimir Fujs 1 dol., Jožef Švarc 1 dol., Martin Hanc z Črensovec 1 dol., Matjaš Törnar z Črensovec 1 dol., Ivan Horvat z Črensovec 1 dol., Jožef Tonaj, Dolnja Bistrica 1 dol. Vsem tem moja iskrena Zahvala i stoterni Bog plačaj 1 Naj znajo moji dragi dobrotniki, da bo penez potrošen v najboljše namene. Bog živi! Rakovnik -Ljubljana Anton Törnar bogoslovec. Dolnja Lendava. Kolo jugoslovanskih sester v Dolnji Lendavi priredi dne 3. marca ob 14. uri v prostorih meščanske šole svoj redni obrt zbor, ter naproša vse članke, da se zbora polnoštevilno udeležijo. — Javna borza dela v M. Soboti naznanja vsem delavcem, da uradüje vsak den vgojdno *od osme vöre pa do dveh popoldne. Stranke se Sprejemajo samo od osme do edenajste, a od edenajste do dvanajste vöre se pa izdavajo polovine karte. Vsakši delavec, šteri kam potüje pa šče meti polovično vožnjo naj si prinese dokaz od tistoga, k šteromi ide na delo, brez toga dokaza níšče ne dobi polovične karte. Zvün toga naj ma vsaki delavsko knjigo s kepom ar brez toga karta ne velja. Dalje se vse delavce opomína i prosi, naj se navadijo na gornji uradni čas, nej pa ka bi prihajali po dnevi j ponoči kak je to zdaj v navadi, urad je vendar nej krčma ali .kaj drugo! Zato se naj vsaki popašči v določenem časi o-praviti svoje delo. Zdaj smo henjali jemati več delavcov za Nemčijo i ne vzememo dotečas dokeč nede od tam odgovora, ka kelko ešče lejko vzememo. Vse to pa se naznani v Novinaj. Gg. delegate iz Francije pridejo v petek 1, marca zavolo pogodbe i mamo do zdaj naznanjeno samo to, ka je za tam potrebno 1000 ženskih i prek 2000 moških delavcov ali pa ešče več. Natančnejše naznanimo v prišestnoj številki Novin. Zato se fisti, ki namenifo ifi v Francijo odsegamao lejko priglasijo. Vsak more imeti dva kepa i 5.— Din penez. G. delegat iz Nemčije pride o-koli 20. marcíuša, a transporte bomo začnoli pošiljati prve dni aprila, včasi po vüzmi. Dalje se je zvedelo, ka ništerni lüdje glede letošnje pogodbe za ,,Bel-je“ z ozirom na naš uradni članek v preminočo) številki mislijo krivdo na g. Gašpara, a moremo povedati, da te reči v tistom članki: z svojimi ničvrednimi ponüdbami — ne tičejo njega, nego tiste, ki so že leta 1923 ta poslali takše ponüdbe i tak pokvarili plačo i slüž za delavce že za leto 1924. Telko vsem naznanje, ka níšče nede krivo sodo i mislo. — Vsem županstvom. Velke naravne nesreče so zadele lansko leto našo okroglino. To nesrečo bi pa narod menje čüto či bi se Prebivalstvo ravnalo po tom, ka se je že večkrat uradno priporočajo. To je zavarovanje proti nesreči. Županstva naj gledajo na to, ka se kak nájveč lüdi zavárajo. Pred bojom sklenjene zavarovalnine so zdaj preveč nisike. Pri novom zavarovanj! so prispevki tak mali, ka de jih vsaki lejko plačüvao. Srezki poglavar Lipovšek s. r. Cene Penezi. 1 Amerikanski dolar 56*77 Din, 1 nemška marka 13‘51 Din, 1 francuški frank 222 Din, 1 austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pen-gő 9 91 Din, 1 Švicarski frank 1094 Din, 1 angleški funt 276 Din, 1 Češka krona 1*68 Din, 1 taljanska lira 3 Din. Zrnje. Cene pšenici i drugomi zrnji so ešče izdak takše, da je nikomi ne vola odavati zrnja. Trgovci majo velke vnožine zrnja naloženega pa čakajo bogše cene. Ravnotak velki kmetje v Vojvodini. Mlini so ešče kelkotelko preskrbleni z zrnjom i melejo naprej. V Sloveniji trgovina z zrnjom že par mesecov skoro popunoma počivle. Poprek Srednja cena, štera se ponüja za zrnje je bačka pšenica 237 do 239 Din, kukorica 260 do 290 Din. Novi sad: pšenica 230 do 240 Din, oves bački 240 do 245 Din, kukorica bačka 245 do 250 Din, ječmen bč. 270 do 280 Din. Vse brez železnički stroškov. Svinje (v Maribori) mladi prasci 5 do 6 tjednov 100 do 160 Din, 7 do 9 tjednov 225 do 250, 3 do 4 mesece 280 do 450 Din; živa vaga 10 do 12*50 Din, mrtva vaga 16 do 18 Din. Pošta. Pečič R. Drobtinci. Naročnino za Novine i M. List z zahvalnostjov sprejeli. Vöröš Karol. Kneževo. Sprejeli 50 Din naročnine. Zato dobite brezplačno kalendar letošnji i M. List z novim kalendarah na konci leta. Stanek Bohán. H. Petrovci: Za kepe se glasi pri g. plebanoši, za kratek čas njim je pošljemo za celo Vašo faro. Josip Svetec, žand. vod. lepoto. Naslov popravili, naročnino sprejeli,. 5 Din pa spisali na podporo M. Lista. Hvala. Žlebič Štefan. Marhooci. Jožef so plačali Novine za ženo i to za celo 1929 leto, duga je samo še 15 Din. za M. List. Barber Sini odsehmao na njeni naslov pošljemo Novine i M. List. 25 Din naročnine sprejeli. Kopit ]. Pertoča. Jaz sem ti taki dao poslati, zdaj sam ešče ednok naročo. Tvojo pritožbo sam pokazao v tiskarni, zdaj mislim, da bode red. Če ne bi kaj redno dobo, li naznani mi. Zido Stefan Čepinci 65. Dali smo Vam poslati vse števil e Novin. Penez dozdáj nesmo sprejeli. Naznanite nam, kje ste i komi ste plačali Novine? jjüZOft H. Hri-ŽBVCÍ. Pismo šlo. Dajte nam odgovor na nje. Razglas priobčujem, da se 11. marca 1929 ob 9. uri proda v Dolnji Lendavi hiša, ki tvori zapüščino pokojne vdove Josipa. Nagy-a, bivšega ‘poglavara, na javni dražbi na licu mesta v Dolnji Lendavi Štev. 32. V hiši sta 2 stanovanji, Vsako s 3 sobami in drugimi postranskih Prostori. K hiši pripada tudi en oral zemljišča leži za hišo. Izklicna cena je 100.000 Din. Pojasnila daje sodišče v Dol. Lendavi ali dr. Ármin Stras-ser, odvetnik v Dol. Lendavi. Original Francozk ECLAIR VERMOREL je najbogša šprickajce na sveti. Generalno zastopstvo. BARZEL D. D. SUBOTICA Iščite cenik ! Dobi se povsod. Konjske opreme od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. MALI OGLASI Sodarske pomočnike sprejme prí prosti hrani, stanovanji in perila FRANC REPIČ, sodarskl mojster v Ljubljani, Kolezijska ul. 18. Iliem harmonike na tri vrste v dobrem stanju. Naj se zglasi na upravi lista. tevlari pazite l Začno sam fržiti tüdi z usnjom (ledrom) vabim Vas, da si poglednete moje blago i moje cene. VINKO KLEPEC Beltinci Spreimem 2 vajence (inaša) za mizarsko (tišlarske) obrt. Zglasi se lejko vsakši den pri PETEK JOŽEFI mizarskom mojstri v Bogojini Mlin k odaji v dobrom stanji, poleg farne cerkve, lehko se tüdi Žaga napravi poleg, rentabilen promet. Cena 40 000 Din. Pitati je v uredništvi Novin M. Soboti. Trgovina z mešanim blagom na jako prometnom kraji se oda z inventarom vred in celov zalogov blaga v Murskosobočkom okraji. — Naslov se dobi v utednišfvi Novin. Ste že prišli, ali samo Ščete priti iz Amerike! Preskrbim vam za küpiti velka ali mala imanja, mline i vse drügo ka želete. Delam brezplačno hiža k imanji pa pride navadno kšenki. Slivar Ljutomer Jugoslavija. Kovčeki za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaže, nahrbtniki v veliki izbiri in po naj-nižji ceni pri IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. 4. NOVINE 3. marca 1929. Kmečka posojilnica v Bogojini registrovana zadruge z neomejenov zavezov Sprejema hranilne vloge po 8%, vezane PO 8 1/2 % Daje posojila pod asjugodnejšimi pogoji. Svoji k svojim! Zdrav ostanoti, boleznim vujti! Če si prezebleni ali prehlajeni, če maš mrzle noge, te glava boli, če maš migrene, reumo, če so ti oslabiti živci i mišice, če si düševno ali telovno oslabo, če slabo spiš, če maš trganje v členkaj, bolečine na obrazi i po celom teh, če si preveč občüt-livi za mrzeo zrak i se ovači Javlajo pri tebi znamenja slabosti ali nezadostnoga obtoka krvi, te je to znamenje, da si v svoji zdravi dnevaj nika ne včino, da bi se toga očuvao. Delaj to, ka so že naši dedeki i pradedeki vsigdar s uspehom kušali. Rabi odznotra i Odzvüna vsigdar preizkušeni Fellerov prijetnodišeči „Elsafluidu. V apotekari takši trogovinaj košta edna poizkusna kantica 6 Din, dvojna 9 Din, velka špecijalna kantica 26 Din. Po pošti, konči eden pak, šteri ma 9 poskusi, ali 6 dvojni ali 2 špecijalni kantici za 62 Din. Dve takšivi kišti stanete samo 102 Din s pakivanjom i poštninov vred. Naročila nasloviti na JHL Eugen V. Feller lekarnar V-ÖSE? '■•Vse • Ví. ^Stubica Donja,! Centrala 146.— Hrvatska, -Če pa rabiá dobro srédstvo za želodec naroči ob enem Fellerjeve blagodelujoče Elsa kroglice 6 škatulic za 12 Din. Samo 49 Din 60 p stane prava švicarska žepna vöra št. 100. Anker-Rem. Roskopf. Samo 49 Din 20 p izvrstna vöra št. 111. z radijovim številni-kom i radijovimi kazale! z 3 letnov garancijo^ Brezplačna darila lehko dobi vsakši naročnik. Ta darila so točno opisana v velkom ilustr. ceniki tvornice SUTTNER. Že prek 30 let vživa tvrdka H. STTTNER najbogši glas zavolo svojega solidnoga poslovanja i zavolo zaneslivo dobre kakovosti svojega blaga. Pri tvrdki Suttner se vse küpi naravnoč skoro po tisti cenaj kake v fabriki i brez nevarnosti, zato, ka tisto, ka ne odgovarja se vörnim ali penezi nazaj dajo. Pošlite včasi Vaš točen naslov na H. SUTTNER Ljubljana, št. 945. i dostavleni Vam bo velki ilustrovani sijajni cenik žepnih vör, vör na roko, vsej zlati in Srebrni predmetov, olepševalni predmetov i tak naprej popunoma brezplačno. Samo @4 Din 20 p stane prava 16 em. visoka Anker-budilka št. 105. Velka zbirka ženski i moški vör, zlati i Srebrni predmetov, pi stanov, vör z niha-halorn vör s kukavi-cov itd. v ceniki. Suttnerova (,IKO“ vöra vam slüži celo živlenje f Podpirajte: »NOVINE. Pavel Gašperšič, Puconci oblastveno izküšenj tesarski mojster, prevzema vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike, razna tla, stopnice (stube) ledenice. verande, ograje, itd. Gradba lesenih : mostov, jezov in mlinov.. : :—: —: Načrte in proračune napravlja po najnižjih cenah. Trgovina stavbenega lesa, desk, lat, apna, cementa. Solidna postrežba. Delani, požar! Naznanjam Vam, ka sam prevzeo delo na železnici (štreki) v Staroj Srbiji, gde ešče naši lüdje najležej zaslüžijo peneze. Naj se kemprle glasijo moški delavci. Nücam jih dosta. Delalo se bo akord ali pa dnevno (nap-szám). Na vöro Plačam. 4 do 5 Din. — Delavci se gorjemao vsakši den i to ne samo stari moji delavci, nego tüdi novi se gorjemlejo v Otovci pri samom delodavci Rudolf*! Kohn Polskim delavcom na znanje Od zdaj naprej se delavci, šteri namenijo iti na državno imanje v Belje na lejko delo priglašenih do zdaj stalnih gazdaj lejko na vse marofe pogodijo i po želji na šteri marof se ščejo. Delavcom je pri pogajanji na razpolago pismena pogodba, od štere edno tüdi po edini marofaj delavci dobijo na razpolago. Zdajšnja pogodba dá priliko delavcom na zadovolen i dober zaslüž, šteroga delavci v domačoj državi samo na Belji lejko dosegnejo. • Pogoditi se je na marofe Kneževo, Zeleno polje, Brestovac, Jose-novac i na Mirkovac pri NÉMETH MlHALJ-i, Čentiba (Dolnja Lendava) i HORVAT PETER v Pečarovcih. Na pismena pitanja ali pogajanja pa odgovarja Gašpar Josip deloprevžemalel v Prosečkoj vesi Pošta Mačkovci. Nadale pogoditi se je na püste Širina i Mecce pri Gabor Štefani v Odranci p. Beltinci. Pogoditi se je. pa na Zlatna-Greda, Sokolovac, Kozjak i na Podunavlje pri Palatin Aleksandri-! v Pečarovci p. Mačkovci. Vsakovrstne surove in svinjske štofe küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Mursko Sobota Cerkvena ul.-191. Ka je „Mastelin“? „MASTELIN“ je prašek za svinje po živinozdravniki preizkušenom recepti, sestavni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. „MASTELIN“ vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. . „MASTELIN“ utrjuje organizem pri Živini. Trditev, da bi se svinje od praska debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dudavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. ,,MASTELIN“ Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. ysakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. ,,MASTEL1N“ dobite v vsej trgovina) na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. Glavna zaloga: A. KOSEC Maribor. Lepo posestvo 5 minut od farne cerkve, obstoji iz vinograda, sadonosnika in njiv (5 oralov) lepega zidanega poslopja, ki je dobro za obrt in trgovino in drugih poslopij, vse poleg okrajne ceste, pol ure od kopališča Slatina Radenci je na prodaj, Vpraša se pri lastnici Mariji SorJan v Kapeli H. St. 55 posta in železniška postaja Slatina Radenci, le gonilne jermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova 13. Za TISKARNO PANONIJO r. z. z o. z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik FRANC BAJLEC.