St 254
V Ljubljani, sreda dne 6, novembra 1918.
Leto II.
NAPREJ
Mo jugosMe niso Mine stiki
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Sani, Frančiški jska tiskarna.
Or«xir.lilf* te npravnlitvo v Ljubljani, Franči-kat«*« nhca »tov. 6, L uadatr.
Učitelji
Naročnina: po po&ti i dostavljanjem na dom z* celo leto K 42'—, u pol leta C 21'—, u četrt leta K 10 50, xa mesec K 3 50. Za Nemčijo celo leto K 46, is ostalo tnjino in Ameriko K 54.
'nitrati: Rnostopna petit vratiča 30 t; pogojen prostor K 1—; razglasi in posiaa« vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Rcklamacijt i* list so poitnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Prvi javen
ljudski shod
v Jugoslaviji
bo jutri ob 6. zvečer
= v MESTNEM DOMU. =
Udeležite se shoda vsi delovni sloji. Gre za naše pravice, za našo bodočnost! Gre pa tudi za naše stališče v bližnji bodočnosti.
__________________SKLICATELJI.
Delovnim siojem.
Jutri zvečer po delu se vrši v Mestnem domu v Ljubljani shod ljubljanskega in okoliškega delavstva. V tako važnem trenutku, kakor je ta ogromni politični preporod, je pac tn-ui za delavstvo, in sicer ne samo za delavstvo, ki opravlja težko ročno delo, marveč tudi za vse druge sloje silno velikega pomena, da raz-motriva o sedanjem položaju. Presnavljamo državo; proces se vrši takorekoč samoobsebi z neutešljivo naravno silo, ki spreminja politične in družabne oblike dosedanje zakrknjene meščanskobirokratične družbe. Nikakor pa ne smemo misliti, da se vrši ta proces v smeri svobode, v smeri popolne pravičnosti za delovne sloje Politična in družabna oblika nove državne tvorbe bo taka, kakršno bodo ustvarili vsi merodajni činitelji. Politične pravice in socialne uredbe bomo imeli take, kakršne si bomo izvojevali s svojim lastnim energičnim delovanjem, zakaj družba, ki je izvedla vso revolucijo, ni proletarska, čeprav je povod revoluciji tudi socialno vprašanje. Nobenega dvoma ni, da bo moral jugoslovanski proletarijat v zavesti svojih naloR vršiti in dovršiti velik kos socialnega boja. Predsodki, ki so prevevali družbo pred vojno, še niso padli, dasi bi bilo tisočkrat bolje za družbo, zlasti pa delovne sloje, če bi bili minili z revolucijo tudi predsodki, privilegiji, ki povzročajo toliko gorja, bede in preziranja. Vse te mora v novi družbi proletariat odpraviti.
Vsaka revolucija je boj med starimi in novimi nazori ali vsaj med novim in starim si-
stemom. Od boja, od udeležbe raznih si nasprotujočih elementov pa je odvisno, kakšen je plod prevrata. Prav zaraditega je nujno potrebno, da se tudi proletarijat udeleži z vso odločnostjo prenovitve nove družbe. Ne le ročni delavci, ne le težaki, ne le zasebni in javni u-radniki, ne le vsi tisti sloji, ki si morajo služiti kruh ob trdem zaslužku, marveč vsi sloji, ki nimajo pravic, ki nimajo gotovih eksistenc, so dolžni sodelovati združeni v krepki falangi za vse tiste pravice, do katerih imajo pravico v človeški družbi.
Danes še ne vemo, kako se razvije ta po litična revolucija. Gotovo pa je, da bodo delovni sloji le tedaj dosegli uspehe v svojem socialnem položaju, če bodo v strnjenih vrstah zahtevali svojih pravic. Niti trenutka ne smemo zamuditi. To bodi naše geslo v boju za osvoboditev jugoslovanskega proletarijata.
.hitri torej vsi Ljubljančani in okoličani na shod v Mestni dom!
Bodoče naloge.
Nedvomno je: Ves svet je danes v znamenju ognju in moča, diktature, presnavljanja iz starih uredeb v nove in komaj je mogoče slediti dogodkom, ki sc menjajo od uro do ure. Stare države razpadajo, vstajajo nove z novimi gesli in modernimi načrti. Zavest potrebe po novem svetovnem in političnem naziranju je postala v potokih krvi in trpljenju tako velika in mogočna, da podira s svojimi novimi idejami stare, trhljive ograje umetno zgrajenega birokratizma in krivično, pristransko zgrajenih avtokratičnih državnih ustrojev. Vse to je rodilo tekom stoletij toliko nezaupanja, zarot, tajnih in odkritih, iu toliko krivičnosti, da je potrebovalo le primernega časa, ko izbruhne na dan v obliki strašne reakcije: revolucija.
V	taki revoluciji živimo sedaj. Ne varajmo se: Ni treba, da se vrši revolucija v obliki nasilja iu krvopre-livanja, vrši se lahko tudi na zunaj mirno in redno; to je odvisno od okolnosti, iz katerih je izšla, od organizacije, ki jo je pripravila, in nujnosti, s katero je'izbruhnila na dan. Danes živimo v dobi tako na videz mirne revolucije. Stari sistemi se uničujejo sami od sebe, državne meje se spreminjajo spontano, vrši se vse, kakor se mora vršiti. In oni, ki so bili doslej zagovorniki in nosite-Iji starih naprav in uredeb, čutijo, da so brez moči nasproti »prekucijam« ter prostovoljno o\1lagajo svoje gospodarstvo. Danes ne gre morda za boj med enim ali drugim stanom, gre za boj med starim in novim redom, med staro in novo dobo, za boi med dobo privilegijev in dobo demokracije. Demokratična misel je danes navdala vse sloje bolj ali manj tako, da ostajajo pristaši starih, preživelih sistemov v tako veliki manjšini, da kapitulirajo brezpogojno.
LISTEK.
Nekaj iz domače zgodovine.
(Dalje.)
Ob času cesarja Friderika lil. ni nikoli manjkalo bo-iev; bojevali so se čestokrat med seboj plemenitaši in graščaki, uprl se je limitam mogočen gospod zoper cesarja (Baumkirchner. Erazem, Predjamski in drugi), 'l,,.Sn,se ho>' 2 Benečani in Ogri, najhujši pa s Turki. In Ltsars i, najeti vojaki so sami, kadar niso prejeli plače, plenih stanoval«; aWo jc hotc| cesar izp|ačati svoio
'°r° ..k la d?? if^!*111 .naložiti nove iu visoke davke, osebne naklade, katero
oirok v zibeli.
io moral plačevati celo lierač in
Ti davki so posebno trli k..,,.!
največji siromak, ker so prav nicinn' as'Jc.,)rav 1,11 1,11
šili dom Turki ter pogosto tudi gospodi ""etie
prav kmet u
je bilo najtežje, da bi kaj skupil od svojih pridelkov ie bilo prav njemu prepovedano, prodajati svoje blago drugod nego v mestu, ali pa ie moral blago celo prepustiti za slepo ceno gosposki. Tudi turški napadi so ovi-
rali promet, tako tudi beneške vojne. Sol je bila draga, a kmet ni smel kupovati cenejše morske soli. Poleg tega ie moral pomagati utrjevati mestno obzidje, dasi njemu nihče ni pomagal graditi taborov in ga ni nihče branil, kadar jc razsajal I tirek po deželi. Ali je potemtakem čudo, da je preprosti kmet začel celo sumiti, da so si Turki in graščaki prijatelji in da gosposke cesarskih davkov ne odštejejo cesarju, nego da jih obdrže same za>e.
Graščaki niso hoteli iz svojega žepa plačevati potrebnih višjih naklad, ampak so jih naprtili podložnikom: zahtevali so od njih več tlake, desetine, inrtvaščine. kakor ie bilo zapisano v starem urbarju (zemljiški knjigi) iu v kupnem pismu. Ker je bilo vslcd turških napadov mnogo kmetij brez gospodarja, zapuščenih, in ni bilo lahko dobiti zanje drugega kmeta, so gosposke davke in tlako zapuščenega kmetišča naložile ostalim podložnikom. Mnoge graščine so bile zastavljene ali dane v zakup; zakupniki so pa tudi zvišati podložnikom davščine za nove rovte in laze, mline itd. K nakladam so na ta način prišle prenaklade.
V	prejšnjih časih so mnoge gosposke dovoljevale, da jim kmetje niso dajali desetine, ampak da so jim plačevali v gotovini, kadar so namreč pridelki bili cenejši nogo novci. Ko pa je vsled živahnejšega prometa prišlo
V ospredju vseh vprašanj in zanimanja je danes vprašanje narodnih držav. Ustanavljajo se ob razsulu starih; kakšna naj bo njih ustava, njih uredba, o tem se za enkrat še molči. Toda ne sme se molčati o tem v prihodnje. Interes državljanov, blagor ljudstva zahteva, da se že danes misli in razpravlja tudi o uredbi novih mladih držav. Nikakor ne smemo ohraniti pod novo obleko staro preživelo telo, temveč je treba, da mislimo na blagor celega naroda, ki ga zastopa država. Trpljenje ljudstva, predvsem za delavstva, delovnih slojev sploh, vpije po zadoščenju in zahteva, da se ustvarijo razmere, ki bodo za vse čase onemogočile gorje, ki je trlo doslej brezpravni proletarijat. Zato ni vseeno, kakšno obliko damo Jugoslovani svoji državi. Jamstvo za pravično vladanje vidimo le v tem, ako ga vrše ljudski zastopniki, ki jih voli ljudstvo na podlagi tajne, enake in direktne volilne pravice. Toda ti zastopniki kot duša naroda morajo vladati resnično sami, in ne kot se je godilo to doslej, le na papirju Zahtevamo zato za Jugoslavijo ljudovlado, republiko kot edino pravo državno obliko, ako hočemo, da bodo socialni oziri kolikor toliko pravično rešeni. Sa-moobsebi umljivo je, da razredno vprašanje s tem še ni rešeno in da ostane slcjkoprej kardinalna točka v programu jugoslovansko socialno demokratične stranke. Proletariat mora priti do svoje veljave povsod in ne sme biti več le poslušen hlapec meščanskih diktatorjev.
Bodimo prepričani: Naš čas je blizu. Morda ne bo dolgo, ko izpregovori berlinski proletariat odločilno besedo v delavskem gibanju. Za ta čas pa, — ta glas je neizogiben — moramo biti pripravljeni tudi mi, da stopimo v boj proti vsem drugim razredom, ki bi hoteli še dalje vztrajati na svojih privilegiranih sedežih, dokler ne spoznajo, da je enakopravnost delovnega ljudstva nepopustljiva zahteva.
V Rusiji se je izvršil socialistični preobrat v nasprotnem zmislu. Tam je razbil proletariat s svojo osa-mosvojo vezi velike ruske države, razrušil temelje carizma in osvobodil narode. V Rusiji je socialistična revolucija osvobodila narode. Pri nas v zapadni Evropi kaže razvoj drugo pot. Samoodločba narodov, prosti ua-rodi bodo izsilili socialni prevrat, ki bo izšel iz poloma militarizma in birokracije.
Vojna poročila.
Zapadno bojišče.
B e r 1 i n , 5. novembra. Med Escauto in Oiso so Angleži in Francozi podvzeli svoje velike napade. Zastavljajoč silne množice artilje-rije in oklopnih Voz so poskušali izsiliti predor na več nego Gt) km široki fronti. V težki do mraka trajajoči borbi se je našim po številu da-teko slabejšim četam posrečilo vzdržati sovražni naval iu preprečiti predor. Južno od ceste, ki drži iz Valenciennesa na vzhod, smo sovražnika zavrnili pred našimi črtami. Prori
—■l"»—P-*-... ■■—■■II    H ■■	■■■	I	,
med ljudi več novcev in je padla cena kovanemu denarju, u poskočila pridelkom, tedaj so gosposke zopet silile kmete, da so jim dajali privodnine in delali tlako namesto plačevanja v gotovini; jemale so jim celo stare pogodbe o zakupih in kupih. Ako se domačin ni udal zahtevam, je moral zapustiti zemljo in zasedel jo je drug kmet; planino, ki jo je doslej imel on v zakupu, je dobil Lah v zakup.
Gospodje so tudi zvišali mrtvaščino (percento, poklon), katero jc moral novi kmet odšteti gosposki, in tlako so poostrili tako, da je kmet komaj dihal, dočim so mu odtrgali hrano, ki jo je doslej dobival na tlaki. Kazni v denarju so se zvišale ter se najstrožje izterjavale. Da se ne bi vznemirjala v visokih gozdih zverjad, katero ie lovila gospoda, je bilo zabranjeno kmetu, delati nove laze iu rovte; tako so mu tudi branili fužinarji sekati v gozdih, češ, da jim ne bi zmanjkalo kuriva za fužine.
Novce je moral podložnik jemati, kakršnekoli je dobival, a gosposka je zahtevala od njega le »dobrih« denarjev; če jih ni imel, je moral odšteti veliko večjo svoto v drugih novcih. Pogosto se je ponovila prepoved, da no sme noben podložnik ničesar prodati na prosto, nego mora vsako blago najprej ponuditi gosposki in ta ga ie seveda lahko pritisnila.	(Dalje	prih.)
naši novi fronti Sebourg-Wargnies le Grand naravnani napadi so se v uspešnih protinapadih na višinah vzhodno od teh krajev izjalovili. VVargnies le Petit, ki je začasno bil v sovražnih rokah, smo zopet vzeli. Ob obeh straneh Le Quesnoyja prodirajoči napad, smo ustavili južno od Wargnies le Petita in Jolimefza. Le Quesny, ki ga je ogrožal obojestranski objem, so naše čete po ukazu izpraznile. Proti Mor-malskemu gozdu (Foret de Mormal) naperjeni sovražnikov naval se je ustavil v gozdovem zapadnem delu. Tudi južno od Mormalskega gozda smo sovražnika popoldan tik pred našimi najsprednejšimi črtami zavrnili na višinah zapadno od prekopa Sambre-Oise. Popoldan je nasprotnik svoje napade nadaljeval. Težišče je ležalo severno in južno od gozda. Severno od gozda smo sunek ujeli vzhodno od Jelimetza. južno od gozda pa ob prekopu Sambre-Oise. Prekopov odsek srno držali zoper vse sovražne navale. Južno od Cattillona je sovražnik sunil čez prekop približno 1 — 2 km na globoko. Tukaj so ga krajevne bojne čete ustavile ob cesti La Groisc — Oisy. Pred kanalsko črto me Fesmyjetn in severovzhodno od Ktreuxa so se zrušili vsi sovražnikovi napadi. Med F^treu-xom in Oisyjem je mogel nasprotnik ponekodi dospeti na prekopov vzhodni breg. Tudi tukaj se mu ni posrečilo prodreti preko naših naj-sprednejših postojank. Južno od Oise so hudemu boju, ki se je zarana zjutraj razširil do reke Serre, sledili ljuti napadi južno od črte Ouise -La Herie in proti Le Pargnyju. Sovražnika smo povsodi, mestoma v protisunku, zavrnili. Ob Aisni ni bilo bojev. Med Le Chesnom in Sommauthom so se ponesrečili nasprotnikovi delni sunki. Na višinah južno od Betumonta smo zavrnili ljute napade Američanov. V Dieu-leškem gozdu (Foret de Dieulet) so se naše , čete pred močnim napadom na ukaz umeknile na Mosin vzhodni breg severno od Stenaya. Južno od Duna smo sovražne oddelke, ki so udarjali črez Mozo, vrgli nazaj. Na višinah vzhodno od Moze so se izjalovili močni napadi, severno od Mozele pa delni napadi Američanov.
Premirje med Avstro-Ogrsko in entento.
Dunaj, 5. novembra. Avstrijski glasni stan poroča, da je nastopilo dne 4. novembra ob osmih zvečer premirje med Avstro-Ogrsko in entento.________________________________________
Politični pregled.
— Zastopstvo Jugoslovanov na Dunaju. Dr. Gregorčič je telefoniral v Zagreb, naj Narodno vječe takoj prosi češko zastopstvo na Dunaju, da prevzame zastopstvo za Jugoslavijo češki poslanik Tušar, kateremu bi se pride-Iilo uradništvo.
— Položaj v Gorici. Iz Gorice prihaja poročilo, da je tam vse mirno. Valijo pa sc skozi mesto ogromne množine vojaštva.
— Nevarnost za Kranjsko. Na predvčerajšnji seji je Narodno vječe sklenilo, da stori vse nujne korake, da odvrne'Od kranjske dežele napad razkropljenih vojaških tolp umikajoče se armade.
— Italijani v Trstu. V Trstu vlada mir. Za red skrbi tudi italijansko vojaštvo. Italijanski guverner je izdal proglas, s katerim je naznanjena italijanska politična in upravna oblast nad vso Julijsko Benečijo, to je nad našim Primorjem, V Trst dohajajo mogobiojnc itaiiianske čete.
— Protest proti italijanski okupaciji Trsta. Iz Zagreba se brzojavno poroča, da je Narodno vječe poslalo predsedniku Wi!sonu pozdravno brzojavko, v kateri vrhovna oblast Slovencev, Hrvatov in Srbov obenem na-glaša, da greši proti načelu samoodločbe Italija, ako s svojimi četami okupira naše ozemlje. Vrhovna oblast SHS prosi Wilsona, da naj vzame pod svojo zaščito novoustanovljeno neodvisno in svobodno, s Srbijo in Črno goro združeno državo SHS. Brzojavka Narodnega vjc-ča Wilsonu je bila poslana ob 3. ponoči iz Zagreba \ Pulj, od tam na Eilfflov stolp in naprej v VVashington.
—■ Jugoslavija prosi za zaščito entente. Narodno vječe je poslalo vrhovnemu poveljniku ententnih čet feldmaršalu Fochu brezžično brzojavko, v kateri mu slika položaj v naših deželah. Razbita in demobilizirana armada bivše avstro-ogrske monarhije se vali z Balkana in iz Italijo proti našim krajem in grozi uničiti mlado svobodo in neodvisnost jugoslovanske zemlje. Narodno vječe prosi generalisima ententnih čet, da naj ukrene potrebno, da bo z direktnim nastopom ententnih čet mogoče organizirati umikanje bivše avstro-ogrske armade tako, da ne bo ogroženo življenje in imetje prebivalcev svobodne države SHS.
— Medžlmurc! za Jugoslavijo. V Varaždin je predvčerajšnjim dospelo 50 Mudžimurcev, oboroženih z vojaškimi in orožniškimi puškami, prepevajoč hrvatske da-vorije. Došli so pred mestno hišo, kjer so izjavili, da v Medžimurju na več krajih razorožujejo madžarske vo-
Dopisi.
jake. Madžarske oblasti so pobegnile. Beži tudi ogrsko vojaštvo. Medžimurci prosijo, naj jugoslovanske čete zasedejo Medžimurje. Oduševljcnje je velikansko.
—= Praški župan odstopi. »Narodni Listy« poročajo, j da bo praški župan dr. Groš z obema svojima namestnikoma Kašparjem in Schrotterjem odstopil. List pravi, da je to naravna posledica razmer. V celoti se razmere na magistratu izpremene šele po novih volitvah.
«=• Napad na ruske vjetnike. Na Dunaju je predvčerajšnji dan v splošnem potekel mirno. Na Severnem kolodvoru se je pripetil obžalovanja vreden dogodek. Ko so prieskortirali blizu 1000 ruskih vjetnikov, je kolodvorska varnostna straža menila, da Rusi revoltirajo in je za alarm jela streljati. Prihitela je straža in začeli na Ruse ostro streljati. Kmalu so se začuli klici na pomoč in tedaj šele se je pokazalo, da se je zgodila iskrena obžalovanja vredna zmota. Ranjene Ruse so obvezali in spravili v garnizijsko bolnico. Težko ranjenih je pet Rusov, dva pa sta bila ubita. Govori se, da so ob življenje štirje Rusi.
— Iz avstrijskih tajnik arhivov. Kakor poroča »Češko Slovo«, obsega zaplenjeni praški policijski arhiv 30.000 zvezkov, ki vsebujejo imena slovanskih legionarjev in veleizdajalcev v inozemstvu iti seznam oseb v Avstriji, ki so osumljene občevanja z inozemstvom. Pride-janih je tudi obilo fotografij. Avtor tega dela je policijski višji komisar Janka, katerega je bil poklical v Prago iz Moravske Ostrave dvorni svetnik Kunz.
— Nemška Avstrija in Nemčija. Državni svet nemške Avstrije je sklenil: Državni svet je sprejel poročilo armadnega vodstva, ki izjavlja, da je armadno vrhovno vodstvo vsled popolnega razkroja armade bilo prisiljeno se podvreči pogojem zmagovalca. Nemška Avstrija nima nobene lastne armade. Njena vojaška krdela so pri-deljena zvezam, katerih slovanska ali madžarska večina se noče bojevati. Zato Nemška Avstrija sama boja ne more več nadaljevati. Dasi pa Nemška Avstrija boja sama ne more nadaljevati ob strani nemške države, ostane slej kot prej v zvestem prijateljstvu z Nemško državo. Trdno upa, da se iz poloma Avstro-Ogrskc izcimi uredba države, na kateri bo temeljila tesna in trajna skupnost med Nemško državo in Nemško Avstrijo. Končno izjavlja državni svet, da smatra nemško ozemlje Tirolske, čc-gar zasedbe po Italijanih ne more zabraniti, za neločljiv del Nemške Avstrije in da začasna okupacija tega ozemlja pravice južnotirolskih Nemcev do samoodločbe ne more ovreči.
— Narodnosti na Ogrskem nastopajo složno. Vesti o končnem sporazumu z narodnostmi na Ogrskem, ne odgovarjajo istini. Res je le, da se minister Jaszi dogovarja z zastopniki raznih narodnosti. Uspeh teh razgovorov je, da se je pokazalo, da so razne narodnosti pripravljene, nastopati skupno, vsaj kolikor se tiče vprašanj težke ogroženosti.
— Srbske čete prekoračile Savo. V Zagreb je včeraj dospela vest, da so srbske čete prekoračile Savo. Tam jih je pozdravil delegat krajevnega odbora Narodnega vječa v Osjcku ter je srbska vojska in njen poveljnik. kapitan Petrovič poslal z njegovim posredovanjem pozdrave Narodnemu vječu. Vrše sc pogajanja, da slede tem srbskim četam močni oddelki. Narodno vjece je dobilo obvestilo iz Vinkovcev. da so dospeli prvi srbski
oddelki v Rumo.
— Ukrajinci zavzeli Przemysl. Poljski kor. urad
objavlja nastopno brzojavko: Ukrajinci so zavzeli Przc-mysl. Feldmaršal Stanislav pl. Puchalski je interniran. Za Sanom ležeči mestni del Zasanje jc v poljskih rokah. Zveza z Przemyslom je sedaj pretrgana.
— Konferenca entente o premirju se bliža koncu. »Petit Parisien« poroča, da se zavezniška konferenca
o	pogojih za premirje in za mir bliža svojemu koncu. Včeraj dopoldne so se vsi posvetovanj udeležujoči se odposlanci zbrali v vojnem ministrstvu. Prišli so razen ministrskega predsednika Clemenceauja ministrski predsednik Lloyd George, polkovnik House, ministrski pred-sodnik Orlando ter minister Sonnino, maršal Foch in vsi častniki ter vojaški in mornariški zastopniki. Ugotovilo se je popolno soglašanje zaveznikov. Storjeni sklepi se objavijo šele tedaj, ko dospo na kraj svoje namembe, na kar bržčas ne bo treba dolgo čakati. Kakor vse kaže, bomo šele sredi prihodnjega tedna na jasnem o končnem odgovoru Nemčije in o njenih namenih.
— Belgijski ujetniki na Nemškem svobodni. Wolffov urad javlja, da se je na temelju za Belgijo izdane amnestijo odredilo, vsem na Nemškem bivajočim belgijskim vojnim ujetnikom vrniti svobodo.
Z Jesenic na Gorenjskem. Proslava narodnega praznika se ie pri nas vršila kar najbolj slovesno in dostojno. Delavstvo tukajšnje tovarno je sklenilo, da se ude c 1 proslave, zato pa so se	delavski zastopniki	obrnil,	da^
poprej na vodstvo tovarne, da nai delo	v tov pred_
počiva, čemur jo tovarniško vodstvo tud. "J* večer se je na poziv delavskih zaupnikov zbralo delav
i	»	Catri	da se pomeni	med	drugim	tudi
stvo pri Jelenu na Savi,	tla se po.. ^
o proslavi. Organizirano delavstvo se je udeležilo te proslave osvobojenja. ker ie stalo vedno na stališču Kvnhodfl in hratstva. ljubezni in enakosti, z upanjem, da
mu bo v novi Jugoslovanski državi sijalo bolj svobodno sobice. Tako je sklenilo, da se udeleži manifestacije s svojo rdečo zastavo, ki je simbol svobode. Zjutraj ob pol 9. uri se je zbralo delavstvo pred Jelenom ua Savi, kjer se je uvrstilo za svojo zastavo, ki je ljubko jdapo-lala v lahnem vetru, nad glavami zavednega proletari-jata. Točno 10 minut pred 9. uro je odkorakala ta naravnost velikanska množica delavcev in delavk na trg pred kolodvorom, kjer je bilo zbirališče vsega slovanskega življa v občini. Tam so že stali lepo uvrščeni železničarji s svojo rdečo .zastavo in takoj na to so prikorakali tudi Sokoli s svojo zastavo, in ko je prišla godba katoliškega društva Orli hi društvo samo z zastavo, je bila že prava gneča. Zbrano ljudstvo jc pozdravil ob burnih živjoklicih. Gospod dr. Kogoj, ki je rekel med drugim tudi, da naj slovanski narod pokaže danes, da ni za prelivanje krvi, da se neče bojevati z mečem, ampak hoče živeti v ljubezni in bratstvu v Jugoslovanski državi, ki ho demokratična tudi z drugorodnim ljudstvom, ako bo hotelo bivati med nami. Po njegovem govoru jo godba zaigrala in pevci zapeli. Nato je govoril duhovnik gosp. Koinjauc iz Ljubljane in železniški inžener Ceh po rodu. Nato pa se je izprevod pomikal v lepem uzornem redu od kolodvora proti Jesenicam z zastavonošo na konju, potem kolesarji, godba. Sokoli z zastavo; nato Orli, Sokolski naraščaj, potem narodna noša, narodni odbor, nato pa društva z zastavami in splošno občinstvo, kjer je bilo polno zastav in zastavic. V izprevodu je bilo nad 4000 oseb. Izprevod je šel na Jesenicah čez most nad železnico mimo Treona, mimo tovarne do gostilne Markez in nazaj na kolodvor, kjer se je po govoru gosp. dr. Kogoja ob petju in živjoklicih ob sviranju godbe ljudstvo mirno razšlo.
Iz Pulja. Jugoslovanska socialno demokratična stranka za Istro je na javnem zborovanju, ki se je vršilo dne 28. oktobra v Narodnem domu v Pulju, sklenilo naslednjo izjavo, namenjeno Narodnemu vječu v Zagrebu: 1. Izjavljamo, da so bomo ravnali po sklepih resolucije, ki je bila sprejeta dne 6. oktobra 1918. na skupni socialistični konferenci v Zagrebu; 2. V ta namen smo izvolili dva člana stranke, in Narodno vječe naprošamo, da ju prizna; 3. Narodno vječe se poživijo naj z vso energijo dela za vzdržanje javnega reda; in 4. naj z vsemi močmi skrbi za aprovizacijo.
Dnevne vesti.
— Kranjski deželni odbor razpuščen. Narodna vlada SHS v Ljubljani jo razpustila kranjski deželni odbor in poverila njegove posle posebni komisiji, katera prevzame
tudi likvidacijo deželne uprave. Za revizijo gospodarstva dosedanjega deželnega odbora bo imenovana posebna revizijska komisija.
— Izpremembo v Javnih službah. Profesor dr. Henrik Svoboda je suspendiran od vodstva višje realke v Ljubljani. Začasno vodstvo se je poverilo profesorju tega zavoda Josipu M a z i j u. — Dr. Oton Ambro-sitsch je odstavljen od vodstva mestnega urada v Celju. Začasno vodstvo sc jc poverilo vladnemu tajniku v Ljubljani dr. Frideriku Lukanu.
Ravnateljem ljubljanske realke je imenovan profesor Josip Mazi.
—■ Tobačna tovarna. Poverjenik za trgovino in industrijo dr. Triller je v zmislu sklepa Narodne vlade suspendiral dosedanjega ravnatelja tobačne tovarne Ignacija Elsnerja in na njegovo mesto začasno imenoval stavbnega svetnika ing. Koblerja, za namestnika pa Jos. Mandla.
— Ureditev železniškega prometa. Poverjeništvo za promet je izdalo naslednjo uredbo; 1. Zasebni tovorni promet je do preklica ustavljen. 2. Vse železniško osebje se naproša, da napne v dnevih težko preizkušnje vse moči za to, da se vzdrži reden promet po naših progah. Pri očividnem pomanjkanju dobre volje naj predstojniki uradov ukrenejo vse, kar ie potrebno za vzdržanje delavne narodne morale med uslužbenci. 3. Vse železniško Osobjc, ki se vrača s fronte, in sploh vsi, ki se inude iz-vun Jugoslavije, naj se zglasc pri podpisanem prometnem uradu. 4. Uradni jezik je slovenski; v narodno mešanih krajih in na narodni meii je priporočati začasno v tem pogledu potrpljenja. 5. Železniški inventar naj se brez zanesljivega jamstva ne pušča preko narodnih mej. Isto velja za vsa vozila, ki so bila last nekdanjega erarja. železniške blagajne oddajajo odslej denar na na slov finančnega ravnateljstva v Ljubljani. 6. Za preselitev železniškega ravnateljstva v Trstu bodo izdana posebna navodila. 8. Prepoveduje se kupovati od umikajočega se vojaštva avtomobile in druga vozila. To imetje proglaša Narodna vlada SHS v Ljubljani za svojo lastnino.
— Potni listi. Narodna vlada je odredila, da sc imajo potni listi izgotoviti v imenu Narodnega vječa. V slovanske dežele je rabiti samo slovenski jezik; v Švico, Nemčijo itd. bodo dvojezični. Izdajajo se pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, v pritličju, soba št. 4. Pristojbine
so iste kakor prej.	M	odneci
— Orožni listi se izgotavljajo v imenu ar° ‘ vječa. ter so zopet izdajajo pri policiiskem r*1
v Ljubljani, v prilliJI«. neba 5t. I. Kolebovina ,c kaknr poprej 3 krone.
— Osebni promet ustavlien. Pričakovati je, da bo od
četrtka naprej civilni osebni promet na naših železnicah za 4—6 dni ustavljen.
—- Vojaštvu Narodne Obrane. Z ozirom na to, da se
častniki in vojaki, ki so pristopili k Narodni Obrani, oglašajo v pisarni N. S. za podporo in plačo, se v splošno vednost razglaša sledeče: Plače vojaštvu Narodne Obrane se bodo določile in začele nakazovati posameznim poveljstvom v par dneh od intendance poveljstva Narodne Obrane. Prosimo, naj vojaštvo glede plače še nekoliko potrpi.
Štedite s plinom! Pri sedanjih razmerah je z ozirom na javno varnost potrebno, da se ceste in ulice boljše razsvetljijo kakor so bile doslej. Zato je gospod župan ukazal, da se prižiga še enkrat toliko plinskih svetilk, kakor jih je gorelo po cestah in ulicah doslej. — Pri raznih strankah pa se opaža, da rabijo plin v večji meri, in da sc ne ravnajo potem, kar je mestni magistrat odredil v svojem razglasu z dne 5. oktobra t. 1. V mnogih lokalih gori luč po dnevu, ko ni absolutno potrebno, na večer pa več kakor polovica instaliranih svetilk. Nekatere stranke pa menda s plinom kuhajo kar vso svojo hrano, a ne samo kaj manjšega kakor je predpisano. Z rastočo porabo plina raste tudi poraba premoga. Plinarna zadnji čas ne dobiva nobenega plinskega premoga in utegne še poteči precej časa, predenj se prometne razmere toliko zboljšajo, da ga bode zopet redno dobivala. Sedanja zaloga premoga zadošča morebiti še za ta mesec. Ako se v tem času ne zboljšajo, in ako stranke s plinom ne bodo tako štedile, da prihranijo vsaj toliko plina, kolikor se ga več porabi za javno razsvetljavo, potem bodemo koncem meseca ali pa še prej brez plina in-brez javne razsvetljave. — Zato štedite s plinom za razsvetljavo in kuho! Vsakemu državljanu je dolžnost skrbeti v prvi vrsti za javni blagor in tei skrbi podrediti svojo osebno korist in komoditeto.
— Plača vojaštva v Jugoslaviji. Narodno vječe v Zagrebu uvede za vse svoje vojake plačo za moštvo in častnike.
— Razpis ustanov za vojaške vdove in sirote. Oddala se bodo 3 ustanovna mesta kranjskega deželnega društva c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote za ubožne vojniške sirote — deklice v sirotišnici društvu »Dobrodelnost«: v Grobljah pri Domžalah. Usta-novljenke so poleg stanovanja preskrbljene tudi s hrano, obleko in obutvijo, šolskimi potrebščinami itd. sploh z vsem. Vsled tega se bodo morale morebitne od države plačane vzgojnine, preživnine in podpore deželnemu društvu vrniti. Pravico do ustanovnih mest imajo šoloobvezne sirote - deklice po na Kranjsko pristojnih v sedanji vojni padlih ali vsled vojne umrlih vojaških osebah v starosti od 6 do 14 lot. Z mrtvaškim listom očeta odnosno starišev, domovnico, ubožnim spričevalom, potrdilom o cepljenju koz itd., opremljene prošnje je poslati najkasneje do 20. novembra 1918. na deželno društvo c. kr. avstr, zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in mladinsko skrbstvo v Ljubljani, Bleiwei-sova cesta.
— Gremijalna trgovska šola. Ker je v prostorih I. mestne šole nastanjeno vojaštvo, zato se pouk odloži za toliko časa, da bodo šolski prostori zopet na razpolago za pouk. Cas nadaljevanja pouka se bo naznanil po časopisih. —• Vodstvo.
— Prešlčki naprodaj. V Ljubljano prihaja vsak dan velika množina mladih prašičev, za katere ni nobene krme. Opozarjamo posestnike, da si nabavijo te prašiče. Prodajali se bodo vsak dan od 2. ure naprej popoldne na Zelenem hribu poleg dolenjskega kolodvora.
— Denarna veljava. Poverjenik za finance Narodne vlade pojasnjuje, da so stara plačilna sredstva, zlasti bankovci avstro-ogrske banke v veljavi in se naj od vseh uradov sprejemajo. Izplačevanje kupona, obresti vojnega posojila je ustaviti. Podporo rodbinam vpoklicanih naj sc le v opravičenih slučajih izplačujejo.
Nadomestni bataljon sedemnajstega pešpolka st. je včeraj skozi Jesenice pripeljal v Ljubljano. Vojaki so bili v rožah in rožicah, nosili kokarde in trobojne trakove.
— Nujna in vljudna prošnja za mesečne sobe. Mestni vojaški nastanjevalni urad prosi, da se mu nujno naznanijo naslovi mesečnih sob, ker število slovanskih častnikov, ki so se javili v službovanje naši narodni vladi SHS raste od ure do ure. Naslove se sprejema na mestnem magistratu (Mestni trg 27 III). Uradno ure od 8. zjutraj do 6. zvečer.
~ Nekdo nam piše, ki je sicer podpisan, vendar se nam zdi, t|a ,,j njegovo pravo ime pod dopisom, in izraža ° l0’t.d'.' bi. bili vsai lia vodilnih mestih voditelji in komatu .mi, i so vejči s|oven$£jne Seveda je to želja vsakogar, \er ie to za redni promet potrebno zlasti na železnicah m povsod tani e-	.... i •
m.	’	k,er	ie	velik obrat, ki se mora
točno vršiti. Ob sebi umiiivn n •	.	u,
„ clll*uah . I. ° Pa ie. da se mora osobje, ki ie v službah, uporabljati dali,. » ffat0	“aiie, da ne pridemo v za-
—	Pozabljeni »C« in »D«. Radi ustnim
...	...	ustavljenega osebne-
ga prometa na vseh železnicah )e mestnemu prebivalstvu
nemogoče, da bi si preskrbelo kaj živeža z dežele V
okolici zahtevajo kmetje velikanske cene in še za drag
denar nečejo prodati blaga. Kar dd mestna aprovizacija
niti oddaleč ne zadostuje. Imamo ubožno akcijo, ki naj bi
kaj pomagala v teh težkih časih, ali reveži z izkaznicami »C« in »D« že več mesecev niso dobili prav ničesar.
— Delovodja g. Jožef Novak v kurilnici na državni železnici v Ljubljani, nas prosi, da sporočimo, da ni govoril v našem listu dne 4. t. m. objavljenih besed. To popravljamo, ker mu ne maramo delati krivice in je nas zagotavljal, da mora biti v tem nesporazumje.
—• Ogrska nas prosi premoga. Budimpeštanska Narodna vlada se je obrnila na Narodno vlado v Ljubljani s prošnjo, naj se ji odpošlje trboveljski premog. Pripravljena je dati kompenzacij.
— Razkropljena avstrijska vojska v Bosni. Med Sarajevom in Crno goro se nahaja blizo 100.000 mož docela desorganiziraue in demoralizirane razbite bivše avstrijske armade, ki se vali proti Metkoviču.
— Zeleni kader se vrača. Velik del zelenega kadra v varaždinski okolici se je dal na razpolago Narodnemu vjeeu.	o
Razne male vesti. Pri ožji volitvi v prvem berlinskem volilnem okraju, ki se je vršila 29. m. m., je bil izvoljen v nemški državni zbor finančni svetnik Kempner (napredno-ljudska stranka) z 2607 glasovi večine. Sodr. Heimann (Scheidemannovec) je ostal z 2234 glasovi v manjšini. — Znana nemška ljudska biblioteka, izdajana od Rcklamovega založništva v Lipskem, v koji so izšla vsa dela svetovne literature v cenili zvezkih, je dosegla 6000 številk. — Nobena industrijska družba na svetu ni vzrastla med vojno tako zelo, kot na.ivečje ameriške jeklarne Betlehem Steci Co. »Frankfurter Zeitung« poroča, da je uslužbenih v njenih podjetjih 120.000 delavcev, od kojih jih nad polovico (65.000) dela v ladjedelnicah. Pred vojno je bilo uslužbenih v tem zavodu le 15.000 delavcev. Družbin promet znaša letos ogromno vsoto 650 milijonov dolarjev proti 25 milijonom v predvojni dobi. Danes je, družba Betlehem Co. obenem največja jeklarna in municij-ska delavnica sveta. — Havelock VVilson, predsednik zveze angleških mornarjev in zastopnik misli bojkota nemške plovbe po vojni, je bil izvoljen v South-Shieldsu brez kakega protikandidata v parlament. — Elzas-loren-ski deželni zbor je sklican na 12. novembra t. 1. v Strass-burg. — Ameriški kongres je sprejel nove vojne kredite v znesku 6.345,000.000.
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. Danes zvečer se uprizori »Svet« za abonemeut »A«. — Jutri, v četrtek, dne 7. t. m. četrtič »Hamlet« za abonement »C«. — P. n. občinstvo se opozarja, da prične predstava točno ob 7. zvečer.
Zadnje vesti.
Jugoslovanska vlada na Goriškem.
Gorica, 5. novembra. Vojaško upravo v Gorici je prevzel stotnik dr. Puc, ki je postavil štacijsko poveljstvo. V mestu vlada red in mir. Včeraj in danes so šli skoz Gorico ogrski vojaki, ki so bili dirigirani preko Gorenjske na Koroško. Pride še okolo 20Či!000 mož, ki gredo preko Koroške domov. Narodni svet za Goriško je prevzel vse urade, proklamiral jugoslovansko vlado za vso slovensko goriško z Gorico vred ter zasedel s svojimi četami mesto.
Italijani v Opatiji.
Opatija, 5. novembra. Pred Opatijo je priplula italijanska torpedovka. Italijane je v hrvatskein jeziku pozdravil predsednik Narodnega sveta in jih opozoril, da se Jugoslavija ne nahaja v vojnem stanju z Italijo. Italijanski poveljnik je izjavil, da ima ukaz izkrcati plket mornarjev in zasesti štacijsko poveljstvo, kar sc je tudi zgodilo. Predsednik Narodnega sveta je proti izkrcanju italijanskih čet protestiral.
Italijansko gospodstvo v Trstu.
Trst, 6. novembra. Dr. Rybar poroča, da sta šla z Vilianora pozdravljat Italijane oziroma njih guvernerja (generala), ko so prišli v Trst. Italijani so zasedli Trst kot sovražno mesto, to pa zato, ker je bil Trst zaseden predno je stopilo premirje v veljavo. Italijani so uvedli takoj italijansko upravo. Italijanski uradni jezik v vseh uradih. Prvi oglas, ki so ga objavili, se je začel z besedami: Regno di Italia, guvernamento di Trieste. Uprava je popolnoma italijanska. V finančni, poštni in politični stroki so odpustili nekatere slovenske uradnike. Sodni uradniki pa so vsi potrjeni. Italijanski guverner je zahteval. da izročimo slovensko mornarico. Mi nismo hoteli tega napraviti in sc pogajamo. Ako ne bode drugače, jo bomo izročili s protestom. Promet po železnicah je popolnoma ustavljen. Italijanska armada pride v par dneh, mogoče že jutri v Trst, ker je danes že v Tržiču. Italijani so zasedli opoldne Opčino ter prevzeli pošto, brzo-jav in postaje. Narodni svet ima direktno zvezo z italijanskim poveljstvom.
Jugoslovani na Dunaju v stiskah.
Dunaj, 5. novembra. Ker ni Jugoslavija zastopana na Dunaju, so Slovenci, Hrvati in Srbi v velikih stiskah: nujno je potrebno zastopstvo. Uradnike zaprisegajo na Nemško Avstrijo, kdor noče zapriseči, se mu ustavi plača. Treba poskrbeti za transport naših ljudi v domovino. Nimamo nobenega poročila od Korošca in terjava.
Orožništvo v Primorju.
Gorica, 5. novembra. Orožniške postaje na Primorskem so podrejene orožniškemu poveljstvu v Ljubljani. Te orožniške postaje opravljajo službo do prihoda ententnih čet in se potem koncentrirajo v Ljubljani.
Italijani so se izkrcali v Kopru.
'I' r s t, 5. nofembra. Kakor javljajo listi, so včeraj italijanske torpedovke dospele tudi v Koper, Milie, Peran
ter tam izkrcale italijanske vojaške oddelke.
Pogoji avstrijske kapitulacije.
London, 5. novembra. Reuter poioča:	V	spodnji
zbornici je vprašal poslanec Runciman, je-li more vlada kaj povedati o pogojih avstrijske kapitulacije. Bonar La\v ie odgovoril: Upam, da bo mogoče jutri popoldan zbornici predložiti pogoje v celoti. Za sedaj morem zbornici zagotoviti, da bode uzadovoliena.
Italijani’ nadaljujejo sovražnosti.
Dunaj, 5. novembra. (K. u.) Uradno se razglaša:
V	točki 1. med armadnim višjim poveljstvom in italijanskim vojnim vodstvom sklenjenega dogovora o premirju je določeno, da se sovražnosti na zemlji, na vodi ter v zraku ustavijo takoj. Dne 3. novembra ob 3. uri zjutraj se je armadam dalo povelje, naj ustavijo sovražnosti. Osem ur pozneje je armadno višje poveljstvo doznalo, da je italijansko vojno vodstvo naknadno določilo, da naj se sovražnosti ustavijo šele 24 ur potem, ko se premirje podpiše. Armadno višje poveljstvo je proti tej nenadni premembLže podpisanih pogojev protestiralo, opozarjalo na to, da je nemogoče preklicati lastnim armadam že izdano povelje za premirje, ter zahtevalo, da naj se sovražnosti nemudoma ustavijo. Italijansko vojno vodstvo pa ni kazalo volje, da bi ustreglo povsem upravičeni želji armadnega višjega poveljstva. Italijanske čete so marveč izrabile nejasni položaj, da bi še dosegle »vojaške« uspehe. Tako so po tesni dolini Bele naše na gosto razvrščene kolone nenadoma prehiteli italijanski, s strojnicami oboroženi oklopni vozovi in topovi, se končno ustavili in izjavili, da se vse na ta način zajete čete, več divizij, vojni ujetniki Italijanov. Na odpor Italijani niso mogli naleteti, ker so bili naši ljudje sovražnosti že ustavili. Armadno višje poveljstvo je proti temu postopanju vnovič protestiralo in zahtevalo, da naj Italijani na ta način ujete ljudi izpuste na svobodo. Odgovor doslej še ni dospel.
Scheideruann za odstop cesarja Viljema.
Berlin, 5. novembra. Listi poročajo, da je državni tajnik Scheidemann sporazumno s stranko priporočil državnemu kanclerju, naj svetuje cesarju, da odstopi.
Nemčija zavaruje svoje meje na jugu.
B e r I i n , 5. novembra. Kakor poroča »Germania«, se kompetentne oblasti posvetujejo o ukrepih, ki so potrebni za vojaško zavarovanje južne meje spričo Avstriji naloženih pogojev za premirje.
V	Alzaciji-Loreni predcenzura odpravljena.
S t r a s s b u r g, 5. novembra. Na temelju dogovora med pristojnimi vojaškimi oblastmi in državno krajinsko vlado se je danes za Alzacijo in Loreno odpravila predcenzura.
Aprovizacija.
Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 8. novembra od 8. do pol 1. ure popoldne. & Izdajale se bodo izkaznice za kruli.
J. krušna komisija v Mestnem domu bode uradovala začasno v Ljudskem domu, Streliška ulica, v sobi jugoslovanske strokovne zveze, 1. nadstropje.
Sladkor in kavina mešanica na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami L prejmejo sladkor in kavino mešanico v četrtek, dne 7. t. m., v petek, dne 8. t. m. in v soboto, dne 9. t. m. pri Miilileisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v četrtek, dne 7. t. m. dopoldne od 8 do 9 štev. 1 do 200, od 9 do 10 štev.
201 do 400, od 10 do 11 štev. 401 do 600, po poldne od 2 do 3 štev. 601 do 800, od 3 do 1 štev. 801 do 1000, od 4 do 5 štev. 1001 do 1200_
V	petek, dne 8. t. m. dopoldne od 8 do 9 štev. 1201 do 1400, od 9 do 10 štev. 1401 do 1600, od 10 do 11 štev. 1601 do 1800, popoldne od 2 do 3 štev. 1801 do 2000, od 3 do 4 štev. 2001 do 2200, od 4 do 5 štev. 2201 do 2400. V soboto. dne 9. t. m. dopoldne od 8 do 9 štev. 2401 do 2600, od 9 do 10 štev. 2601 do 2800, od 10 do 11 štev. 2801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo četrt kg kavtne 'uišani .i in i>ol litra sladkorja, kar stane skupai K 2.59. Za tem pridojo na vrsto zelene izkaznice B in ostale skupine.
Mast na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo mast v petek, dne 8. t. m. v soboto, dne 9. t. m. in v ponde-ljek, dne 11. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v petek, dne 8. t. m. dopoldne od 8 do 9 štev. 1 do 150, od 9 do iO
Stran 4.
NAPREJ.
Štev.
štev. 151 do 300, od 10 do 11 štev. 301 do 450, popoldne od pol 2 do pol 3 št. 451 do 600, o J pol 3 do pol 4 štev. 601 do 750, od pol 4 do pol 5 štev. 751 do 900, od pol 5 do pol 6 štev. 901 do 1050. V soboto, dne 9. t. m. dopoldne od S do 9 štev. 1051 do 1200, od 9 do 10 štev. 1201 do 1350, od 10 do 11 štev 1351 do 1500, popoldne od pol 2 do pol 3 štev. 1501 do 1650, od pol 3 do pol 4 štev. 1651 do 1800, od pol 4 do pol 5 štev. 1801 do 1950, od pol 5 do 5 štev 1951 do 2025. V pondeljek, dne 11. t. m. dopoldne od 8 do 9 štev. 2026 do 2175, od 9 do 10 štev. 2176 do 2325, od 10 do 11 štev. 2326 do 2475, popoldne od pol 2 do pol3 štev. 2476 do 2625, od pol
3 do pol 4 štev. 2626 do 2775, od pol 4 do pol 5 štev. 2776 do 2925, od pol 5 do 5 štev. 2926 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 20 clkg masti, kar stane 9 kron. Poleg rumene izkaznice C mora prinesti vsaka stranka s seboj tudi rumena nakazila za mast.
Kroinkir za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo krompir v četrtek, dne 7. t. m. in v i petek, dne 8. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v četrtek, dne 7. t. m. dopoldne od 8 do 9 štev. I do 120, od 9 do 10 štev. 121 do 240, od 10 do 11 štev. 241 do 360, popoldne od pol 2 do pol 3 štev 361 do ■ISO, od pol 3 do pol 4 štev. 481 do 600, od pol
4 do pol 5 štev. 601 do 720, od pol 5 do 5 štev. 721 do 780. V petek, dne 8. t. m. dopoldne od S do 9 štev. 781 do 900, od 9 do 10 štev. 901 do 1020, od 10 do 11 štev. 1021 do 1140, popoldne od pol 2 do pol 3 štev. 1141 do 1260, od pol 3 do pol 4 štev. 1261 do 1480, od pol 4 do pol 5 štev. 1481 do 1600, od pol 5 do 5 štev. 1601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg: krompirja, kg stane 34 vin.
Kislo zelje za I. uradniško skupino. Stranke 1. uradniške skupine prejmejo kislo zelje v četrtek, dne 7. t. m. dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8 do 9 štev. 1 do 170, od 9 do 10 štev. 171 do 340, od 10 do 11 štev. 341 do konca. Stranka dobi za vsako o-sebo 2 kg kislega zelja, kg stane 1 krono.
Kislo zelje za II. III. In IV. uradniško skupino. Stranke II. III. in IV uradniške skupine prejmejo kislo zelje v četrtek, dne 7. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen_is.-Ui.ic red: II. u-radniška skupina qd 2. ud' 3. popoldne, 111. u-radniška skupina od 3. do 4., IV. uradniška skiu ;y.ria od 4. do 5. popoldne. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kg stane 1 krono.
Kostanj na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo kostanj v četrtek, dne 7. t. m.	dopoldne	v deški	šoli	na
Ledini. Določen je tale red: od 8 do 9 štev. 1	do
160, od 9 do 10 štev. 161 do 320, od 10 do 11 štev. 321 do 480, od	11 do pol	12. štev.	481	do
konca. Stranka dobi	za vsako	osebo 1	kg	ko-
stanja, kilogram stane 2 kroni.
Kostanj za zamudnike. Vse stranke, ki so zamudile pri redni razdelitvi kostanj, naj pridejo s svojimi izkaznicami (zelena nakazila za krompir) ponj v četrtek, dne 7. t. m. v deško šolo na Ledino od 3 do 5 ure popoldne.
Aprovizacija juž. že!. Oni konsumenti, ki , še niso dobili krompirja, naj pridejo takoj ponj. Stara delitev se bo delila samo še ta teden. — Razdelievalnica živil.	________
Razno.
* Španska bolezen leta 1733. h pariških papirjev februarja 1733. 1. je posnel »Journal des Debats« naslednje zanimivosti o španski bolezni: Dne 6. in 7. februarja se je ob petih zvečer pripodila tako gosta in temna megla, da so prižgane svetilke izgubile ves žar. Ljudje so hodili po ulicah z bakljami in svečami v roki in navzlic temu so le s težavo našli pravo por. Meglo, ki se je bila razgrnila prek Pariza, je bil prinesel veter iz Nemčije. Hkrati se je v vseh mestih kraljestva razširil nalezljiv katar, nihče ni bil varen pred njim. V Strassburgu, Besam-sonu in drugod kjer je bilo nastanjenega veliko vojaštva so imeli odprt samo en mestni del, kajti radi nove bolezni je primanjkovalo vojakov za stražo. V Parizu je obležala več nego tretjina prebivalstva, zdravniki so imeli mnogo posla. Katar ni bil nevaren, vendar je v Reim-sn umrlo več ljudi. Tu ni bilo živga krsta, ki bi lahko rekel, da se ga ni lotil nalezljivi katar.
* »Strategični ženii«. Neki švedski list pripoveduje o bodočih »strategičnih ženi jih«: Poročnik uči o obnašanju pred sovražnikom ter vpraša prostaka Knudseria: »Knudsen, kaj napravite, če srečate na bojnem polju posameznega sovražnika?« - »Ustrelim ca. gospod poročnik«. — »Prav, Knudsen. Kaj pa napravite, če srečate celo sovražno kompanijo.’’« »Ustrelim jo, gospod poročnik«. - »Napak! To je za posameznega vojaka nemogoče. Ne. Knudsen, Vi sc morate neopaženo vrniti in
j naznaniti vso stvar. Kaj pa boste napravili, če naletite v j sovražnem ozemlju na kravo brez pastirja?« — »Ustrelim jo, gospod poročnik«. — »Napak!« — »Neopaženo se vrnem in naznanim vso stvar«. — »To je pa šele napačno, Kundsen; prijeti morate kravo za roge ter jo odpeljati v tabor!« No, sedaj pa povejte, Kundsen, kaj boste napravili, če bi zagledali slučajno mene na bojnem polju?« — »Ustrelil bi gosp. poročnika«. — »Bebec! Jaz sem Vaš predstojnik! In Vi tudi vidite, da nosim švedsko uniformo!« — »Torej se pa vrnem neopaženo in naznanim vso stvar«. -— Popolni nesmisel! Neumnež! Saj ja* vendar nisem nikaka sovražna kompanija!« — »Bom pa prijel gospoda poročnika za roge ter ga odpeljal v taborišče«. — Gospod poročnik je sedaj končal ter je pustil da ostane modri Knudsen še nadaljo Kundsen.
Izdajatelj in odgovorni urednik JosipPetejan.
° Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
St. 15.131.
Oklic,
V	sle d sklepa narodne vlade sc odreja, da sme mladina do 17. leta ostajati na ulicah ljubljanskega mesta samo do šeste ure zvečer, pozneje pa le v spremstvu odraslih svojcev.
Zbiranje v gručah je sploh prepovedano.
Tudi je strogo prepovedano vhajati na kolodvore.
Policija ima nalog, da nepokorno mladino zapre in jo, če ni zagrešila sicer ničesar zoper kazenske zakone, zjutraj odda domov.
Prestopki se bodo strogo kaznovali na starših, oziroma odgovornih osebah.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 4. novembra 1918.
Magistratni ravnatelj: Dr. Zarnik.
CrfioniD najzanesljiveje sredstvo proti temo je
* PARATOL
H*.:	domače	mazilo,
LlSdj	Ne male, je brez duha, torej tudi čez dan uporabno.
Hricfn	Velik lončok K 5; rodbinski lonček K 9. PARATOL-
niuSlB	PRAŠEK varuje občutij« koža. kalija stane K 3.
Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Paratol delavnice lekarnarja Ulmer,
BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21.
Išče se
ramešalce za raznašati in kolportirati »NAPREJ1 v mestu, Udmatu in v Zeleni jami. Nastop takoj. — Zaslužek dober. Zglasiti se je v upravi “Napreja14
Štev. 36.115.
Poziv kmetovalcem!
Svetovna vojna s svojimi grozotami je za nas do-vojevana. Le kratek čas nas še loči od toli zaželjenega trajnega miru in reda. Kratka prehodna doba, ki je še pred nami, nalaga vsem jugoslovanskim državljanom posebno dolžnosti, ki jih bomo vsi rado volje izpolnjevali, zavedajoč se, da polagamo temelj svobodni in samostojni Jugoslaviji. Tudi Vi naši vrli kmetovalci, ki ste vsikdar izpolnjevali svoje državljanske dolžnosti, boste tem raje in navdušeno storili vse, kar od Vas zahtevata sedanji resni čas in skupni narodni blagor.
Stradajoči meščani, delavci in otroci Vas kličejo v tej resni uri na pomoč. Ne trpite, da bi Vaši sodržavljani, ki ravno tako vsak deluje v svojem področju za skupni blagor, trpeli glad in težko pomanjkanje.
Delavec v tovarni, premogovniku, v pisarni, na železnici, naša narodna vojska, ter vsi drugi samostojni in nesamostojni delavci, morajo dobiti svoj vsakdanji kruh. da no omagajo pri delu za našo novo domovino.
Kmetovalci! dajte, kolikor morete od svojih pridelkov odtrgajte si od ust, da ne podleže Vaš brat vsled lakote in pomanjkanja v času, ko vsak ponosno in s srečo v srcu doživlja veličastno rojstvo nove lepše domovine.
Zaupniki žitnega zavoda v Ljubljani bodo prihodnje dni po deželi pobirali žito, sočivje in krompir za tiste državljane Jugoslavije, ki nimajo sami potrebnega živeža, in niti zrno ne pojde preko mej jugoslovanske države.
Kmetovalci! pomagajte svojim trpečim bratom, odprite na široko srce in roke za svoje sodržavljane, ter bodite uverjeni, da Vas bo narod za Vašo požrtovalnost hvaležno blagoslavljal.
Uverjeu sem, da ne bo kmetovalca, ki bi danes mogel ostati zakrknjenega srca. Bliža se nam lepši čas, le še malo ie treba potrpljenja in požrtovalnostl.
V L j u b 1 j a n i, dn e4. novembra 1918.
Narodna vlada SHS.
Prehranjevalni urad.
Poverjenik:
Dr. Ivan Tavčar, s. r.
Izjava.
Izjava.
Podpisana izjavljam, da so vse moje trditve, češ da ima gosp. Andrej Zupan štiri vreče moke doma, neresnične. Izrekla sem to le zategadelj, ker sem bila od drugih tako slišala.
Gospodu Zupanu sc javno zahvaljujem, da ie sodno* postopanje proti meni ustavil.
V Ljubljani, 5. novembra 1918.
/M. Tomažin
v Zeleni Jami.
Naivečja slovenska hranilnica!
Ljubljana, Prešernova ulica St. 3.
je imela vlog koncem leta 1917................K	66,^-000-
hipotečnih in občinskih posojil ...............
rezervnega zaklada..............................  ^uuu.uuu	—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
večje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupiiarno varna in stoji pod kontrolo
narodne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti o izven Kranjske pa' proti 5*/««/. obrestim m proti na,man, 1% oziroma V/. odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.