Uhaja ritk das iMued dailj mm ta L Holliday». LETO—YEAR Cana lista J* f6 00. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE 9JEDNOTE mmm Uradniški la upramlikl proatoHi 1667 S. Lawodala Ata. Offlea of PublkaUoat I66T South Lawndala Ara, Takfihon., Rook wall 4004 IUI-. 'Zrï^fïXTÏÏ: Chicayo, DL, sobot«, 19. aprili (April 19), 1930, IG^aüIafTtTMdänaS^ »oetaffe piîHSnînïïïSCrîTM, Aa al ÔSTTTltvr aatkorlaad MTiurTáTrnT1 Subscription »6.00 Yearly STEV.—NUMBER 93 Zakoi osenurnika pred agleiko zbornicsH Delavca mfcvisterka predložila načrt v smislu washington«ke pogodbe Ixmdon, 18. apr. — Miaa Margaret Bondfield, ministerka za delo v angleški delavski vladi, je včeraj predložila zbornici osnovo za reguliranje delovnika v industrijah na podlagi vvashirvg-tonske pogodbe iz leta 1919, ki določa, da delovnik ne sme presegati osem ur. Predloženi zakon določa, da se delo v industrijah na Angleškem omeji na osem ur dnevno ali 48 ur v tednu. Izjeme ao za dela, ki zahtevajo "nadaljevalnih procesov" in v teh slučajih sme delovnik trajati povprečno 56 ur v tednu v dobi treh tednov. Čezurno delo ne sme presegati 32 ur v enem tednu ln plača za čezurno delo mora znaAati najmanj eno četrtino več kot v navadnem času. Zakon se zaenkrat ne tiče dela na kmetijah, v pisarnah niti hišnih poslov; izključeni so tudi rudniki in premogovniki. Slavka krojaških da-lavcev Zahtevajo prbnanje unije skrajšanje delovnika in Montreal, Kanada. — (F. P.) — Stavka krojaških delavcev pri Hyde Park Clothing Co. gre Je v četrti teden. Krojačem je prišla na pomoč Amalgamated Clothing Workers unija, ki je Vrbovao sodišče oadai raakeija Protesti proti Parker ju postajajo glasnejši.' VodRelji delavskih unij pritiskajo aa senatorje, naj ne potrdijo imenovanje Parker ja Washington, D. C.—(F. P.)— "Ako je predsednik Hoover skušal z imenovanjem sodnika Par kerja članom zveznega vrhovnega sodišča ustvariti še večjo reakcijo, kot je že med člani tega tribunala, tedaj se bo njegov na men uresničil, ako ne bodo senatorji nastopili proti Parker-ju in ee uprli njegovi potrditvi." To izjavo je podal Mercer Greene Johnston, predsednik People's Legislative Service. Večina članov zveznega vrhovnega sodišča Okoro v vseh slučajih postavlja lastninske pravice višje kot človeške. Ako bo šlo v tej smeri naprej, tedaj bo to sodišče glavno zatočišče tistim, ki teptajo človeške pravice in smatrajo delavstvo za navadno ko-moditeto, s katero se lahko trži na isti način kot s splošnim blagom. Predsednik Hoover je bil predmet ostre kritike, ker Je imenoval Hughesa načelnikom vrhovnega sodišča. Toda med Hugfoe-som in Parkerjem je velika razlika. Prvi je vsaj v nekaterih slučajih pokazal nekaj naklonjenosti liberalnim idejam, dočim je Parker znan naoadnjak, ki ti je Procos umetnega kavčuka »iji ianajden v Rusi Berlin, 18. spr. — Kemiki v sovjetski R uniji ao odkrili procen umetnega kavčuka, ki lahko revolucijoolra gumijevo industrij» vaega aveta. Prva pošiljatev umetnega kavčuka je pravkar prišla v Nemčijo In nemški strokovnjaki ne zelo pohvalno izražajo o novem produktu. Kavčuk je narejen iz soka, ki so ga dobili Is rast-line "Čandrila," katera raate v divjem stanju v centralni Aziji. Sok te rastline vsebuje 20 odstotkov gumijaste tva-rine. Mala gvoje "»»frffl» ff pridobil notorlien .lov«. . potr-Ä^ÄÄ 0'tvijo injurikclje, ki je bila 7* Glavna zahteva krojačev je priznanje unije in skrajšanje delovnika. Hyde Park Clothing Co. je znana kot velika izkoriftčevalka svojih delavcev. Krojači so bili prisiljeni delati 00 ur v tednu in maksimalna mezda je bila $25 na teden. Posebno so bile izkoriščane ženske, ki so morale delati 60 ur za deset dolarjev tedenske mezde. Večina delavcev je poljske, i-talijanske in francoake narodnosti, ki so šele pred kratkim prišli v Kanado. Amalgamated je poslala mednje organizatorje, ki razumejo jezik teh delavcev in delavk, da so agitirali za pristop v unijo. Razložili so jim pomen organizacije in jih pridobili za stavko, ki je bila edini is-hod potem, ko je družba odklonila vsako pogajanje za mirno Izravnavo. , Stavkarje podpirajo v njihovem boju vse delavske unije v v Montrealu. Strokovno ln politično gibanje na Irske« Dublin. — Na Aupnem kongresu strokovnih unij in delav «ke stranke na Irskem so dele-Katje odločili s 110 glasovi proti 3, da se industrijske in polita ne aktivnosti razdele. Od daj l)odo strokovne unije kon-«-«•ntrirale svoje delo na industrijsko polje, dočim bo delavAa stranka vodiia politične boje na način kot to dela angleška delavska stranka. dana proti rudarjem v West Vir-ginlji. Hoover, ki je izbral Par-kerja, ni niti najmanj mislil o njegovi sposobnosti, pač pa so bili za imenovanjem politični motivi, da Uko pridcfol politi-čarje v južnih državah na svojo stran. Senator odobrava pobeljena po- ročils o suhaškem ubljsnju VVsshington, D. C. — Senstor T. J. Walsh Iz Montane, demokrat, katoličan in velik suhač, ie v četrtek dejal v teku preiskave o zakulisništvu, da je po-polnoma v redu, če prohiblčn oblastniki objavljajo omiljena Izročila v slučaju uboja mokre-»•* grešnika I POLITIČNO GIBA-NJE DELAVCEV V PHILADELPHUI honipanljs izposlovala isjunk-Hjs Philadelphia, Pa. — Delmont Hiffy Co. Je ixposlovala ns so-f|i*u injunkcijo. ki prepoveduje I'Mirsnje njene tovarne. Be--dih injunkcije je alično oni. k> Je bila izdana proti nogsvl-«urnki» delavcem v Esstosu. Organizirali so svojo stranko In imenovali kandidate Philadelphia. Pa. — (F. P.)— Delavske unije v tekstilnem di-striktu Philadelphie so organi zirale progresivno ligo in imenovali kandidate, katere bodo podpirali pri primarnih volitvah za državne senatorje. Fred Lauterwasser, predsednik krajevne tekstilne unije, in William F. Kelly, podpredsednik nogavičarske unije, sta kandidata za državna senatorja. Progresivna liga je izdala svojo platft mo, v kateri nagiaša: Omejitev sodnijske oblasti pri izdajanju injunkoij proti delavcem v industrijskih sporih. Zakon proti sklepanju ' ydlow dog" pogodb in zaščita delavskih pravic pri vodstvu stavk ln organiziranju delavcev. Zakon za državno starostno pokojnino in zavarovanje zoper brezposelnost Omejitev otroškegs dela in pro-tekcija delavk v industrijah. Med unijskiml delavci je sedaj v teku agitacija za kandidate, ki Jih je izbrala progresivna ligs Brutalen policaj Philadelphia, Ps. — N«kl policij Je tsko pretepel Chsrles Ripleyja, da Je moral iskati zdravniške poarežbe v bolnišnici. Zadeva ja prišla pred sodnika. kjer je policaj Itjavll. da je pretepel Ripleyja. ker se mu je smejal, ko mu je zagrozil z aretacijo radi plketiranja neke nogavičarske tovarne. Sodnik je policaja oštel in oprostil stav karja. . Ripley je sedsj vložil tožbo prati policaj- radi kriminslne. gs napada in zahteva odškod nino. .. . Profesionalen • patriot v zagati Državna trgovska zbornica mu je obesila tožbo na vrat • New York. — (F. P.) — Fred R. Marvin, ki je poznan kot hud nasprotnik rdečkarjev In navdušen patriot, kadar ve, da mu tx njegov patriotizem prinesel de nar, je znova prišel v zagato. V prejšnjem letu se je moral ns sodišču zagovarjati radi obre kovanja Rosike Schwimmerjevt in je bil obsojen na plačitev de narne kazni v vsoti $17,000, se daj pa si je nakopal jezo državm trgovske zbornice, ki je vložili proti njemu tožbo radi raketi r* stva. Državna trgovska zbornica obožuje Marvina, da je ustanovil novo organizacijo, mestno tr govsko zbornico, v katero s< pristopili dvomljivi značaji, k! so bili izključeni iz trgovsk( zbornice v Bronxu. Državna trgovska zbornica pravi, da j< nova organizacija postala orod je Izsiljevalcev in tako ftkodi njenemu dobremu imenu. Mar-vinova . organizacija je sedaj predmet preiskave, ki jo vodij« mestni trgovski biro in nekatere strokovne unije. Ako bo akcija državne trgovske sbornlct uspešna, si bo moral Marvin izbrati novo ime za svojo organi zacijo, da bo lahko nadalejval f svojim raketirstvom . Marvinu pomagajo militari sti, med katerimi je tudi neki višji vojaški častnik, čljih glav ni namen je oživeti kampanjo proti radlkaicem, ki spominja na čase Luskove gonje proti rs dikalcem, ki je bila podvzeta v povojnem času. v Masna- Nadaljnjih 21 voditelju uprtih v indiji Drugi Gaadkljev sin dobil tri mesece napora. Nacionalisti začeli g novo formo pasivnega -odpora , — Mwm Bomba j, Indija. 18. apr. — Britske oblasti ao včeraj udarile « težko pestjo po voditeljih kampanja sa civilno nepokorščino. Sodišča ao (¿sodila 27 pro-minentnih nacionalistov v zapor od treh meeeoev do dveh let; vsi so bili udelsšani v kampanji nepostavnega iidelovanja soli. Gandhijev drugI sin Davidas je dobil tri meseca zapora. Njegov «tarejšl ain j« bil pred nekaj dnevi obaojen na Isto kazen. Dr. Choittoram, predsednik provinč-nega nacionalističnega odbora v šuratu, je dobil dve leti. Medtem pa Gandhi še vedno nemoteno Izvršuje vodstvo pa-«Ivne vstaje. Gandhi Je včeraj Mtro obsodil nasilne Čine tero ristov v Kaikuti in Karačiju; ponovno je apeliral na svoje prista IZKORIŠČANJE POŠKODOVANIH DELAVCEV Brezvestni zdravniki in odvetniki kujejo dobiček Is nesreče delavcev New York. — (F. P.) — Delavske unije so se pričele sani-mati za spremembo obstoječih državnih odškodninskih sako-nov. Pritožbe prihajajo Is skoro vseh držav, da odškodninski aa-koni ne varujejo delavca, temveč dajejo priliko brezvestnim odvetnikom in zdravnikom» da jih zlorabljajo v svoje namene. Drftavna delavska federacija v Severni' Ksrollnl, ki je uvedla študijo v to vprašanje, je abrala podatke, kl jasno prikasujejo izkoriščevalce poškodovanih de-lavcev. Tako je neki delavee, kl je bil v bolnišnici dvanajst tednov radi poškodb, prejel $71 od škodnlne, dočim so sdrsvnlkl In odvetniki spravili $1,181. Pred- W po vsej Indiji, da ne smejo «Mdn|kdrtÄVn bo vaebovsls novih zshtev. Rudarji se s tem niso strinjsli ln zshteve sa sklicanje konvencik so postale čedalje glasnejše in tako je prišlo, da je moral l*wl* ustreči želji rudarjev, ker se Je bal. da izgubi med njimi še tisto msle vpliva, ki ga Je ostalo spričo dogodkov, ki so se v zadnjih mesecih razvili v rudarski Mili ji. racije se je izrazil, da je izgufcH vsako zaupanje v odškodninski zakon, ki dovoljuje tško odiranje poškodovanih delavcev. Kompanijski zdravniki so naj hujši sovražniki poškodovanega delavca, ker stojijo med njim ln kompanljo in podajajo isjave, da je bila gotova bolezen kriva, da se je delsvec pri delu poškodoval. Na ta način svračajo kriv do poškodbe na delavca samega, ne pa na kompanljo, ki v več slučajih prezira državne zakone za varstvo delavcev v Industrijah. Dršavne delavske federaelje v Maaaachuaettsu in Miaaoarlju no se izrekle sa predlogo, kf je bila predložena v logislaturl in določa, naj država sama vzame v svoje področje zavarovanje ln tako prepreči graft, 'kl je v zvezi s privatnimi zavarovalnim družbami, ki imajo sldenjene pogodbe z delodajalci. Te sava rovalne družbe tudi pritiskajo na delodajalce, naj odpuščajo delavce, kl dosežejo staro*} 4(1 let ln namesto njih najemajo mlajše delovne moči, katera niso tsko velika rizika zavarovalnim druttam. Ako bi država vaela pod svojo upravo savarovalnl sklad, bi bil graft v toliki meri kot je sedaj nemogoč. Bivše ru*s arbtekrarijs pere Robot vodil letalo sto milj; perfektna kontrola San Franclaco, Cal. — Ve-Uko letaki je 17. t. m. letelo ato milj la Sacramenta v Kan Franclaco brea pilota. Vodil ga je "robot" v obliki glro-nkopičnega aparata. V letalu so bili štirje možje, kl ao sede-U v svoji kabini la pnpustlll vas kontrolo stroju. Robot je vodil letalo perfektno v ravni črti In gs spustN na tla na določene« cilja. Protiunijska tvrd-ha bankrotirala mmmm^mmm Njen predsednik se Je trdovratno boril proti delavskim orgs-afaacljam Si. l/Hrta, Mo. r- (F. P.) -Buoka Sto ve 4 Range Co. Je te dni prišla v roke državnega u pravltelja, ker ni mogla zmagovati svojih obveznosti. Ta kompanija je pred leti vsbudlla pozornost javnosti kot tožnik proti Ameriški dblavaki federaciji» proti kateri je ispo-slovala injunkcijo. Voditelji fe-deraclje ao bili obsojeni v zapor na podlagi obtožbe, da ao kršili sodnljsko prepoved a tem, da ao objavili, da družba operira svojo tovarno pod sistemom odprte dslavnlee. Zadeva je prišla pred tvesno vrhovno aodMče, kl Je raaveljavllo odlok nlšjega sodi-dlftča. L. W. Van Cleave, predsednik družbe, je bil aktiven v organizaciji "Citlzens' AUlance," kl je bila v glavnem zainteresirana v razbijanju delavskih unij kšJI _ aretacijah unijsklh vodlUl>ev.|akiiš^ obnoviti Posrečilo se mu je nudritl mnogo itrajkov, toda unljskegs gi banja ni mogel ustaviti. Rezultat dolgoletnega bojs, ki ga je vodil proti delavaklm organiza cljam, prikazuje bankrot njego vega podjstja. Vojna proti verižnim prodajah Memphls, Tenn. — Lokalni trgovci ao se orgsnklrsll aa boj proti verižnim prodajslnsm. Začeli so Izdajati avoj list, v katerem so skušali napraviti vtis, da jih v njih kampanji podpirajo delavske organtaacije. Na to se Je oglasil centralni svet delavskih unij, ki Je sprejel reaolu-cijo, v kateri pravi, da ekušs trgovsko glasilo stvar prlkazstl v napačni luči. Zastopniki de-lavakega sveta sicer izjavljajo, da so mezda klerkov v verižnih trgovinah niald». "obenem ps pristavljajo, da niso pri "neodvisnih" trgovcih prav nič boljše. KRITIKA POLICIJSKIH BRUTALNOSTI Unija aa ameriške civilne evo-bodšllne je tsdsls brošuro, v kateri rije jah rt opisu t» postopanje poli-v delavskih demonstrad' Zskon selektivne Imlgrsdje prihaja Wsshington, I). C. — Senatna zbornica Je v četrtek aklenila, ds dobe v mejah aedsnjsga na-seljeniškegs zakona prednost o-ni imigrantje, kl jih smerlški delodajalci potrebujejo aa po-sebna dela Dalje je senat dodal kvoti vsak« dežel« dve osebi vsč, ki sls zmožni vodstvs In nsd-zorstvs pri gotovih delih. Obstreül vdove la sksčll t smrt Chicago. » William Costelki. sur M let in ufsikojenl ursdnlk Kanta Pe ie iste nice, je v šstrtek New Yertu — (F. P.) — Par dni potem, ko so bili voditelji demonstracij brezposelnih delavcev v New Yorku obsojeni na težke kasni, Je Unija sa ameriške civilne svobodščlne izdala brošuro v kateri so navedena nasilja polletje v raznih mestih za čaaa, ko so se vršile demonstracije brocposelnlh delavcev. Newyorškl policijski komisar Whalen, kl je nekoč lajavil, da Je moč forsipinja zakonov v policijskih količkih, je predmet ostre kritike. Njegovo postopanje Je bilo izzivslno, ker Je hotel povzročiti nemire In lagrs-de, da Je potem njegova policija nsvslils ns demonstrante. Ns-men ae mu Je posrečil, kaJU v nobenem drugem ameriškem mestu ni bilo tolikega kršenja pravic državljanov kot v New Yorku. Demonstracije brezposelnih delavoev v drugih mestih so Izpadle primeroma mirno, ker se polldja ni vmešavsls vsnje In ao oblssti skrbele, ds nI prišlo do izzivsnjs. Tsko bi se bilo Is h ko zgodilo tudi v New Yor* ku, sko ns bi Whslens gnsle politične ambicije, ds se z nssllfi proti delsvcem prikupi mogotcem. NOVA STRATEGIJA VINDUSTRIJ-|SKIH BOJIH Delavci, kl ao prisiljeni na Štrajk. morajo vabudltl zanimanje v javnosti, je dejsl Bu-dens • Katanoh, N. Y. — (F. P.) — * Reaen problem, ki stoji pred a-merlžklml delavci danes ln ga morajo rešiti, nI v glavnem or-ganlalranje delavcev, temveč v spretnem vodstvu štrajkov, Je dejal Loula F. Budens, posebni organlsator Hosiery Workers u* nlje ln urednik delavskega Usta "Labor Age", ko jo govoril prod dijaki Brookwood kolegija o strategičnem vodatvu stavk. Budena, kl Je prišel mod dlja- -ko Is Naaaretha, Pa., kjer Jo v teku atavka nogavičarjev, Je o-pisal metode, potom katerih lahko delavsko unije efektivno vodijo atavke. Podal jo dokaae Is štrajkov v Kenoshl, Phlladel-phlji In 81. Iiouisu, Povdarjal je važnoat publlci-tete, kl gre v prvi vrsti sa tem, da vabudl med prebivalci alm-patljo aa aahtove stavkarjev Razložil jo altuacljo v Kenoshl kjer so Jo voditeljem stavko no-gavlčarskih delavcev posrečilo pridobiti Javno mnenje, da ao potem delavci lahko predlošlll • svoje kandidate aa Javno urade ln so lašll zmagoviti la volilno bitke, Ta taktika Je bila Uko uspešna, da ae delodajalci danoo bolj bojo nogavičarske organizacije kot ao ae je kdaj proj. Glavni namen vsake stavke je, uatavitl produkcijo, Jo dejal Budena, Delodajalec bo polem __ ijmjk :-ev«Mi > -podjetje a pomočjo stavkoka* aov, Injunkcije Iti potom "follow dog" pogodbo. Naloga atsvkarjev v tem slučaju Jo, odvzeti to orožje delodajalcu le« galnim potom; na ta način ' i stavkarjl obdrže prijateljstvo In naklonjemist Javnosti, unija Jo obvarovana pred aapletljajl in Jo še vedno zmožna svojih funkcij v teku stavko, ' Za uspešno vodstvo stavka ae morajo unije dobro pripraviti ; Imeti morajo denar In vodi* teljl morajo biti inteligentni it previdni, da ne naaedejo trikom kompanljsklh odvetnikov ln drugih. Stavke v današnjem lasu trajajo dlje kot so kdaj prej, zato morajo biti delavci In voditelji tudi boljo pripravljeni. Stara metode in apeli, kl so bili pred leti učinkoviti, ne morejo prinesti rezultatov. 20 mipierev zgorele Manila, IS. apr.—«ilen požar je v Cadlzu uničil veliko parno _— - - - - • -, J» v » WIIW urin-11 »ni»i» |W n» v C.reat Northi rn hoUrtu obsir. Uga |n ^^ 5000 ^blval-lil 4f>-letno vdovo M sr j oris Ryan. rvä)ii#( (muh j# nêAU) mmr% ker mu Je «idrekls roko. nslo se y ležal mrtev Ut Akpada v Zdruiu mh državah. Odstotek ImokoSnih prebivalcev bo po letoš-nje» štetju najnižji v sgodmini ameriške republike; odstotek bo polovico manjši kot je bil leta 17^0 To ponveni. da zamorsko pk-me v Ameriki — potomci bivših »užaje* — izumira in od ha is v posebnost Odhaja ta indijanskim plemenom. ki je do malega šr taki j učilo svojo usodo na tem kontinentu. Indijanci so šli in zamorci odidejo ta njimi. Ali ima Amerika kaku tokaioo se črnce? Da. ima. Veliki filozof Brisbane jih tolaši. da v — prihodnjem iivlje-nju. ko se vrnejo reinkarmrani. bodo imeli belo košo! — Kaj pa. če bi se Brisb vrnil v črni koši! Doktorju Trunku: Ameriški drušinski ko-ledar se nI sam uredil. C redil fa fr ur*dnlk. čigar ime je na naslovni strani knjige in to Ime ni Molek Ako dr Trunk dokale drugače, dohi "vsak dan in rsako uro" člkaško mestno hiš«, in pa »pričevalo, da ni šr nikdar v svojem II vi jen ju klepetal po hahje in tlobno oprav-Ijal! Tacol! (He, he — hi. hi - hik!) Glasovi iz naselbin ,______* I Torej rojaki ia rojakinje so- KTZ- Delavske ras- raišljeOHtl tem potom v*s vtjuo so akrajno sldbn. Večiaajn® vabimo iz La Saiie, Pero »n n«> po tri dni aa teden m ^'sshf. De Pue ia še takrat slabo »»«'«■"m1. tako ne pozabite dstnma da smo v skrbeh, kako naj j» / rrw v teh mMlft ¿asih. * 4* W Nič af boljše kot je bilo IsU^^Jf^ 1921. Na stotine jih je pa. kl soj ^ w ndeljek v Franklin dvovaši. začetek ob 7. uri zvečer, vam kličem: Na veselo svidenje I Upam tudi. da Cogima Wagner 8 Coslaso Wagnerjevo, ki je umrla dne 1. t m. v Bayreuth . je zapustila svet ena najznamenitejših tea. katere ime se stalno omenja v evropski kulturni zgodovini Tej ženi je bilo dano. da je zvezala svojo življensko u-sodo s velikim skladateljem R. Wagner jem. Ni mu pa bila aamo žena. marveč je neposredno tpli-vala todi na njegovo tvorbe in aoodločevala pri njegovi usmeritvi Zato se o Coaimi. ki je odšla v večnost kot 93letaa starka, pišejo cele knjige in nje ime nikdar ne manjka kjer je beseda o representative»» ženah 19. stoletja. Cos ima je bila hčerka pklada-telja Fr. Listta in francoske pisateljice Marije grofice d'Agonit Poročila se je t dirigentom Han-som von Buellow. L 1870. pa ae je dala ločiti in je postala žena Riharda Wagnerja. Z vnemo se je oprijela izvedbe njegovih velikopoteznih zaanov. Vodila je organizacijo slavnostnih iger v Bayreuthu. Ko je R. Wagner postal evropsko znamenita oadb-nost in so se sukali okrog njega mogotci, je Coehna energično sodelovala pri vseh akcijah sa razširjenje nragnerijanetva. Njenn nenavadna delavnost, poč priča izredne inteligence in močne volje te lene. pa ni bila vedno srečna in je beyreutskemu mojstra odtujila mnoge njegove prijatelje. Po Wagncrjevi smrti L 188». je sama prevzela upravo Wagner jevega gledališča v Bayreuthu ln je ostala vse do tadnjih let središče ondotnega gledališkega življenja. K nji eo prihajali naj- bodo navzoči naši člani Vale »namenitejšl ljudje Evrope, ka-Mrak. Maz Culkar in drugi. da!d®r i|h ie «««•to v Bayretith; nas bodo zabavali t Običajaimi .entugijaatom Wagnerjeve mo-pripomočki.—C. KorHtz. pa je biU nekako nadčlove-_1 ¡ško bitje, ki so ga oboševali. Zabava nor. kluba U Salle. 111. «— Dsiiravno so bol redki dopisi ia naše naselbine. pa v seeno nismo tako zaspani kakor bi si lahk« rojaki po drugih naselbinah predstavljali. Imamo pet društev, ki «padaja pod okrilje SNPJ. Torej kar se društev tiče smo napredni. Delavske razmere todi pri nas ni so cvetoče kakor nikjer v riki; nas tepe Hoovrrjevi "pro. spevi teta". Skupina članov SNPJ. ki spadamo tudi k sodallstM nemu klubu št. 4. smo se odločili, da priredimo pristno 'domatn aabevo' v soboto dne 28. aprila v Slovenskem domu. Zabava bo Ia» vrstna, le te j ne ta fcčn* in plesa tel j ne bo dobro pripravljen* tako da bo vsaki adeletenec povojno post rešen t vsem. na kar Refereaduai • prohibiojt New York. — The Litteraiy Diggest", ki vodi neoficielno ljudsko glasovanje o prohibidji. ima ta teden sledeči rezultat: Doslej je bilo oddanih 3.175.-972 glasov. Od teh je 1JO8.018 ta odpravo prohlbkije. 951.47» _ ^ aa modifikacijo (lahko vin.» In Ame- Pivo) la 91&.881 ta sušo, kakršna Hoover prejel phnao Is lUlijs In dni sapreti Italijana Ruffalo. N. T. — Predseiiaik Hoover je pred kratkim ;>mjel pismo od neke stare lene v Italiji. ki ga je prosila, aaj kazanje njenega sina v Buffa!u. ki nič ne skrbi sa njo. Hoover jo isročil pismo naselniškim nbte-stem In te so 17. t. m. dale ars-U sedaj deluje priprsN^alni od- tirati Italijana, ki se piše Ni- priv si _Jv obolenja otrok. Danre pa bon» načeli poglavje: Kako vsled jetike obolelo dseo zdra rimo? Povedali smo šc. da ar s klka-mi tuberkuloze prej ali slej vsakdo okuži. Kdaj pa ae prro okašenje dogaja? Baš v mladih letih. Zračunali a* da je velika večiaa naše mladine do 13. leta staro-1 i ie tJoš:»«r!a prvo fteijabo snidenje s jetičnimi bacili. S ten dejstvom rednega torej todi sa naprej mčanati Naša šdja je le. da ae dtrošho tek» prvič oknti čim pozneje, takrat ko ao kužnim kalem; aadalje še žeti mo. da je število prvih bacilov, ki ao ao utihotapili v pljuča, črevasje. ~ z na bi t i v aebaice ("mandUe" v ustih) prav majhno. po SMinoati le en bacil ter da ti prvi kožni utihotapljenci niso "ta hnde sorte". nekoliko te stavke in trditve! Oknienje dojenčka (torej v 1 leta starosti) je anj-bolj nevarno. Veš ko polovica je smrtnih alnčajev. Od t 4. leta je število nevarnih jetttnih c-boienj polagoma manjše; odpornost še precejšnja, nevarnost cknšeaja je zato manjša. Med 12.—17. letom (dobo dozorevanja) je m obrambo proti aiore-bitni jetiki spet mak) slabša priložnost: orgaal dozorevajo, ta zdravljenje — rekli bi — ni časa. V poznejših letih je telo večinoma ie razvito. • njegova moč je znatna, okoženje postaja manj opasno. Vendar opažamo, da je med 20. in 80. letom številno smrtnih slučajev vsled jetike najvišje, krive so temu težke šivljenske prilike, na dragi strani pa dejstvo, da v tej dobi umrjejo največ oni ljudje, ki so jeli bolehati v dobi dozorevanja (med 12.—06. letom). Rekli smo, da tudi "sorta", hud rod jetičmh bacilov vpliva na obolenje. Mikroskop (drob-nogled) nam pokaže prav pestre slike in oblike teh kužnih klic. Paličasti ao rea vsi bacili jetike. Toda med kmečko, mešetarsko gorjsčo in drobno s srebrom o-kovano poličko za sprehod je gotovo velika razlika; prav tako prj naših bacilih. Cim daljši so, čim manj členkoviti (torej bolj iz enega koaa). tem nevarnejši, jačji so. Hitre jetike i-majo bolj hude (učeno povedano: bolj virulentne bacile. Včasih najdemo kali, ki ao drobenc-Ijave ko jagodice, nabrane na molku; drugič nam drobnogled pokaže bolj kratke, debele, što-raste klice, brez ¿lenkov. To so manj nevarni bacili. Otroke je njem čuvati. Bolna nmtl ali ofe — ako mora Mati doma. ae v bolnici sli zdravilišču — imej svojo sobo m ae. Le tedaj, še res na noben isugoča niVialitrv sta-no—aj ukih prostorov, naj bi — torej prisiljeno — družina bivala v isti sobi. Okušenju pa oe bo petam talko mspnfir izo-mslti. V skupnem sUnovanj-ftkem prostora mora bttt t^otn« kova postelja vsaj dva metra oddaljena od drugih ležišč. Tako daleč namreč ne padejo drobci izkaüjanega izmečka. Iz prav iate^a vzroka naj otroci ae hodijo bližje od 2 metrov k bolnemu očetu, materi, sploh bolai-kn. Ne bojte se, da bo otroku ta stalna ločitev tako brezmej-ao težka. Ne. Prav hitro se "lEndir* tema privsdL Mnogo tešie pa se privadi obolela maj-ka, oče. Naj se starši dobro Zavedajo. da bodo s napačnim ravnanjem resno ogrošali zdravje in iivljenje mile svojo deči-oe. Kaj naj bolnik še stori, ds ne bo okuševal svojcev okoli svoje postelje ia izven njo? Kadar kašije, si mora deti robec pred a s glavo naj okrene proč od bHinjih ljudi, orodje, perilo, bolnikovo, na j se de vije posebni, pri čiščenju naj se prekuha. Pohištvo, tla, stane, naj se redno vsak dan pobrišejo s vlažno krpo, da se ne dela prah. oziroma da se le-ta odstrani, ne da bi se mogel dvigniti v oblakih v ozračje, odkoder bi ga udihava-!i v pljuča. Zapomnimo si pa, da je vedno in vselej popolna ločitev bolnika od svojcev najvarnejše o-bramba pred okuienjem. šal je tako težko kdaj izvedljiva. Bolj kakor za vsako drugo stvar velja v pogledu zdravja, da je bolje: drži ga, nego lovi ga. — Zdravljenje v ožjem smislu pri otroški tuberkulozi obstoja v prvi vrsti v zvišanju imunitete. Kaj se to pravi: To se pravi: Jetiko zdravi pravzaprav telo samo, prav tako kakor n. pr. lokomotiva sama tira naprej vlak; seveda jo moramo čistiti, mata ti. zskladati s premogom, odpi rati in zapirati njene ventile, a če zaide s tira, jo bo treba, z ubogljivko, spet spraviti nazaj. — Prav podobno moramo negovati zvoje telo, pomagati mu na noge slasti v bolni al čim vestnejše ga bomo oskrbovali, «trenirali, utrdili, tem odpornejše bo zoper bolezni. Imuniteta telesa je stopnja njegove notranje odpornosti. (Zdravje.) Drobtine o Dumaau Koren jaški Dumas se je nekoč pritoieval svojemu zdravniku, da ga zbada ob lakotnici. "Jejte skozi osem dni velik kos pečenko ln jo talijte z burgund-cem," mu svetuje dr. Gruby. Po treba pred okiaše-jpreteku tedna se Dumas oglasi Kako težko je tojiopet: -No, ste že pogodili mojo mogoče v siromašnem domu kjer morajo dostikrat vsi člani rodbine bivsti v eni sobi! Zboli oče ali mati. kašlja je mnog'», kužne kali se trosijo vsepovsod na okoli: na posteljnino, jedilno ponodje. tla. stene. Dokler je mogoče, mati tudi vstaja in otroke neguje, pri tem seveda kašlja in okužuje . . . bolezen r "Nič vam ni! Ko bi vam kaj manjkalo, bi bili danes ob tej dieti še pod rušo T • Oče Damas in Balzac sta ai bila nekaj navzkriž ia nista dalj čara govorila. Nekoč sta bila povabi janu med drugimi k skupnemu znancu na večerjo, kjer se po tudi nista pobotala. Proti Kdo je potem kriv nove bo-(konca je pomenek nanesel 1er. cola Scebcila. lesni pri ded? Starši, siromaš-čina. nepoočenoet, nemarnost okolice? Vai akup. Resnica je, da je siromoščina prav pomemben izvor bolesni, jetike; da je treba pobijati brezobzirno izkoriščanje delovne moči; dajati pouka o higijeni: toda prav tako je res. da ao mnogi starši sami krivi svojega težkega materialnega stanja ia bolezni. Mladi ljudje, ki nimajo nobene stalne in sadoatne eksistence, se brez premisleka poročajo; pijanci se ošenijo t ženskimi osebami, ki same nimajo ničesar, niti duševnih spoaobnoati, ds bi mogle podpirati vsaj dva vogla pri hiši. Kakšni bodo potem o-troci. Hiralo jim bo telo in duša: duša vsled nemoralne okolice. telo po večinoma vsled je- Kako naj se deca čuva prsd jetičaiki? Dojenčka je treba ločiti od mater*, ki ima kužen izmeček. Tragična je ta ločitev m maj ko. toda itbirati mora pred verjetno smrtjo d*ets in im osebnim ne- gi« dališke pisatelje in Balzac se je tik pred durmi precej glasno izrazil: "Kadar bom tako neumen kot Dumas. ae bom lotil pisanja teatrskih glum." "Potem začnite še nocoj," seže Dumas v pogovor. Neki slikar je na svoji razstavi razobesil tudi portret neznansko suhega babšeta, pred katerim sloji kulek. "Kaj pa prav sa prav pomeai ta podoba?" se obrne ns Dumasa njegova spremljevalka. "Psa. ki varuje kost!" jI postreže pisec Treh mušketirjev, • "Kaj vam je ljubše: žena. lepa v lice. ali pa taka. ki je čednega staža?" vprašajo nekoč Dumasa ta mizo. "Prvo bi si želel ta ns sprehod, drugo ps doma v New York. — International PubIMmrs Co naznanja, ds bo v kratkem izdala knjižico, ki bo i sebovnla delavske pesmi v angleške« jeziku. Dr. Karel Boni: Brezž» prenos električne energije MO BarotMli daevniki, je Jfarconiju 26. marca napelo ns daljsvo 11,000 km prizmi električne luči na radio razstavi v Sidn« . j \a svoji jahti "Elettri." ki je bila ta čas tasidrau v genovskem pristanišču, je pritisnil na gumb in v tistem trenutku je razstavna palača v dalj. ni Avstraliji zažarela v blesku 3000 električnih Ta poskus slave ponekod kot adepomem-ben dogodek v zgodovini tehnike, kl naj bi imel nedogieftie posledici Govori se, da je s poskusom dokončno rešeno vprašanje prenaša, nja električne energije brez žic, brez dalj novo-dev in knbiov na poljubno daljavo. Skr^:, domišljija se je tako razbohotila okrog tega dogodka, da močno zastira njega pravo podobo in vrednost Kaj je prav za prav na celi stvari! Spomnimo se, da so že pred več ko letom dni na enak način, torej a pomočjo radio v*, lov vžgali slavnostno razsvetljavo Bele hiše v Washington u. Umuveti javo je takrat sprožilo nad mestom krožeče letalo. Prižgan je luči z da-Ijave se je pozneje še nekajkrat ponovilo in vse. lej s popolnim uspehom. Gotovo se bo tudi mar. sikdo še spomnil na brezžično krmar jen je lad je in čolna; poskusi, ki so že precej starca datuma (računani aeveda po tehniškem kole darju). Lahko bi našteli še mnogo takih zani. mivih poskusov, pri katerih so električni valov na daljavo sprotili ta ali om pojav. Pri vset gre seveda za brezžični prenos električne energije, ki ga potemtakem ne poznamo šele od vče raj in najnovejši Marconijew poskus se od tel loči aamo po rekordni oddaljenosti in po spret nem in učinkovitem araniiranju. Problen brezžičnega prenašanja električne energije < takšni mnošini in obliki, kakor se uporablja n prenašanje elektrike iz velikih vodnih in kale ričnih električnih central v industrijska sredi šča pa s tem še davno ni rešen, ker se s taki neekonomičnim prenosom, kakor ga zmore da našnja radio tehnika, ne da mnogo doseči. Oddajna postaja na Mareonijevi jahti, s kn tero je vklopil luči na aidneyski razstavi, je ime la energijo SO kilowatov, to je skoraj 40 konj skih sil. Od te energije se je preoblikoval do bršen del v električne valove, ki jih je anten, izžarjala v smeri proti Avstraliji. Toda tan. kaj so mogli od vse energije prestreči ssmo ne znatno mnofino, ki jo je bilo trebs še le močn ojačiti, preden je mogla skloplti električno gti skalo. V Avstraliji so prestregli, kakor poroča jo, komaj 30-milijonski del one energije, ki i je izžarjala postaja na jahti, vse drugo se j izgubilo. Zaradi tega je popolnoma napačni misliti, da je Marconi s svoje jahte v Gen neposredno napajal žarnice v Sidneyu. Marco: je samo na daljavo sprožil električno stikalo ii s tem priklopil žarnice na lokalno efektričr. omrežje. Id jih je napajalo s svojim tokom. A k bi hotel žarnice napajati direktno na tako da ljavo, bi potreboval neprimerno močnejšo od dtjao postajo. Ršcimo, da bi hotel po uporabljenem na činu prenesti v Avstralijo toliko energije, d bi od nje gorela žarnica, kakršne se uporabljaj v električnih žepnih svetiljkah. Taka žarnic porabi približno en wat električne energije Marconi ju pa je pri zadnjem poskusu uspel prenesti v Avstralijo samo pičlo tisočinko wati Za napajanje takšne žarnice bi tedaj potreb« val vsaj tisočkrat jačjo oddajno postajo. Z okroglo 40,000 konjskih sil električne energ je, to je približno toliko, kolikor zmore fslski elektrarna, bi morala isž*jsti oddajna posta ja, da bi v Avstraliji brlelo za kresnico svetlob» Ts primer menda dovolj jasno kaše. ds tuks o kakem prenašanju električne energije, kak» ga razumemo v praktičnem življenju, ne mor biti govora. Kar se tiče tehniške plati poskusa, je trebi omeniti, da se je Msrconi tudi ob tej prilik posluževal kratkih valov, ki se s pomočjo pri merno urejenih žičnih reflektorjev usmerij« proti namenjenemu kraju. Takšen reflektoi zbere valove v ozek snop žarkov, ki pridejo w ta način do sprejemnega kraja z mnogo več j' jakostjo, kakor če bi jih antena enakomerno iz žarjala na vse strani, tadi tjakaj, kjer jih r< potrebujemo. Uspešno pa ae morejo usmerjat ssmo kratki valovi, čijih dolžina ne prese?: 100 metrov (Marconi je ta svoj poskus itbra valovno dolžino 26.7 metrov); valovne dolžin< s kakršnimi delajo radiofonija in večina veli kih transkontineAtalnih telegrafskih postaj. ' take namene ne prihajajo v poštev. Vrhu tr* (Dnljs na S. strani) Ameriiko življenje 121. * Kansas City. Mo. — Bil je petek in tr.-naj stegs v mesecu, ko je Nettie Forest poro diU dvojčke, kl sta vagals trinajst funtov if z njima je število članov Foreatove družinr na rastlo na trinajst! New York. — Irski katoličan t judov^kiff imenom Dsvid T. Allen se je poročil t žid;-Betsy Bechinslgr trinajstega v petek bret vss kegs strahu na bodočnost! Rockford. I1L — Charles Wilson it Dsve« porta. Iowa, je bU trinajstega v petek aretira^ kot vagabond In zaprt v celico M. IS. Paris, tt. — Mrs. F. W Claar je trinji stegs v petek porodils sina. Claar. oče «tr ik je W1 tudi rojen trinajstega ns petek 1**' trinajstega ns petek leta 1913 je bi! star trinajst 1st. Takrat je povabil dvajset svoj* •oočencev na partijo svojega rojstnega dar** ia prišlo jih je — trinajst , SOBOTA, 19. APRILA. Veiti iz Jugoslavije ) (Poročevalski biro Prosvete v Ju« ««lav i ji.) Ban dr. Matko Laganja umrl Zagreb, 19. marca 1930. Dane« je umrl tu po daljši bo-jgini v staroeti 78 let zadnji hrvatski ban in vodja istrskega hrvatskega naroda, dr. Matko Laginja. & Laginjo je umrla ena onih velikih osebnosti, ki so delale pri obmorskih Hrvatih, ki so jih hoteli go&podarsko in politično zasužnjiti Italijani, za narodno samozavest in gospodarsko osamosvojitev. Pri tem-svojem podrobnem delu je imel velike uspehe h» tako marsikaj reči] za svoje istrske rojake. Rojen leta 1S52 je dokončal svoje gimnazijske študije na Reki. 'Nato ga je poslala hrvatska vlada na graâko eksportno akademijo, da se usposobi za profesorja na zagrebški trgovski akademiji. Ker pa se ta ôola ni otvorila, je dokončal pravo in nastopil svojo pripravniško službo v Voloski. Obenem je delal kot tajnik ka-stavske občine, kjer je pokazal svoje velike sposobnosti in znanje. Kmalu je prišel v istrski deželni zbor, kjer je imel i. 1883 prvi hrvatski govor v tej zbornici, kar je Italijane tako razburilo, da so se hrvatskih poslancev dejansko lotili. V tem zboru je bil celih 24. let. Kmalu so ga flrvatje poslali kot odvetnika v Pulj, najvažnejše pa tudi najbolj poitaljančeno istrsko mesto. Tu je začel z gospodarskim delom. Ustanovil Je tu hrvatsko posojilnico, ki je sačela reševati istrski narod uspešno izpod italijanskega gospodarskega jarma. Kmalu so sledile še posojilnice v Pazinu, Buzetu in Voloski. In nato male posojilnice po vseh i-strskih vaseh. Laginja je bil dvakrat nato izvoljen v dunajski parlament. V i 1917 je bil élan delegacij, ko je bila izdana majska dekleracija in se je pogajal cesar Kari z zastopniki Jugoslovanov za rešitev propadajoče avstro-ogrske monarhije. Po prevratu je moral vsled Italijanske zasedbe Istre oditi v Zagreb, kjer je bil tebran v Narodno viječe in nato je 61! imenovan za hrvatskega bana. L. 1919 je zapustil to mesto, ker je bila uprava preurejena in napeljevali Hrvatski odslej ban Hrvatske, ker Hrvatske aeéfà) ni več, obstoja pa Savska banovina. Odtlej se ni več bavil dosti s politiko. Za hrvatski narod ima Laginja kot narodni delavec velike zasluge. Zopet cvharistični kongres! V Zagrebu se menda zelo pripravljajo na nov evharistični kongres, versko manifestacijo jugoslovanskih katolikov. Katoliški listi pišejo o velikih pripravah ter poročajo, da bo letošnji kongres imel velik pomen in se večji značaj, menda celo mednaroden, ker se poroča da pride mnogo Amerikancev nanj. Program kongresa š$ menda ni določen definitivno, prične se pa M. avgusta zvečer z molitvijo na Svetega Duha. Akademija Krekovcev Kr.séansko socijalna mladina, ki si jc nadela ime Krekove mladine in ki ima precej živahno dejanje na kulturnem in gospodarskem polju, Je priredila v to-r,'k 18. marca zvečer v dvorani • Muvske zbornice akademijo o Priliki sedemdesetletnice vodje ih krščanskih socljalcev Jo-' < i Costlnčirja. Akademija J« ""'-'la lepo fn sta se je udeležil« tudi zastopnika Delavske zborni-« Melhijor Cobal In Filip Urat-n'k. Pri akademiji so eodelova->' >ami mladi ljudje, ki so poda-11 v* to*ke sporeda kot recitale" in [*smi i globokim občut-kAkademija se Je pričela s Panjem odlomka »z tv. pisma, kjer Si govori o nedelavnosti o grehu. Pevski *bor je zapel n*to Himno delu, sledila Je re- c,l*cija SdišVarjeve "Črne ma- ........ liri". nato zelo močno uplivajo-)^ ¿rtvâ# odernka uprizoritev Cankar-i a Simna Slrotnlka. Ucljiki zbor dekliškega zbo-r* Nato Je govoril f. Ungu* o ^♦»lih Krekove mladine, zaob-1J ubil nato nov« člaiie Krekov« 'i i ne, ki so mu odgovarjali na socijalnega pesnika Bošteleta. A-kademijo je zaključil zbor na delo. Sanatorij za jetične železničarje Maribor, 18. marca 1980. V Jugoslaviji imamo poleg Središnjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in njemu podrejenih treh bolniških blagajn za privatne nameščence še samostojne rudarske Bratovske skladnice in samostojen železni-čarski Humanitarni fond. Ti organi delavskega bolniškega in nezgodnega zavarovanja se sicer med seboj podpirajo, vendar je to kot povsod: vsakdo ima raje, ako mu ni treba biti gost drugega še tako dobrega prijatelja. Vsled tega želijo železničarji že daljšo dobo zgradbo lastnih sa-natorijev, zlasti enega za na pljučih bolne. Središnji urad oz. njegovi Okrožni uradi jih imajo celo vrsto, tako na Golniku, v To-pokščici, na Rabu, Klenovnik i. t. d., ali železničarji žele lastnega. Tako je preiskala komisija prometnega ministrstva, ki nameriva postaviti še tekom letošnje gradbene sezone za uslužbence iz svojega področja v obsegu vardarske in dravske banovine velik sanatorij za jetične, za kar so v proračunu predvidene potrebne vsote za kritje gradbenih stroškov v znesku 4 do 6 milijonov dinarjev, za mnoge kraje Slovenije. Komisija, ki izbira stavbni prostor, se je zadnje čase mudila na Gorenjskem in si ogledala teren v Benunjah, Kranjski gori, Tržišču, Bledu, Bohinju in drugih gorenjskih krajih. Včeraj je prišla k nam v Maribor komisija. Komisija je bila najpreje pri Spodnji in Zgornji Kungoti fn pri Sv. Lenartu nato pa pri Framu, Rančah, Planinci, Loki, Zgornji Polskavi in si končno ogledala tudi teren pod Pohorjem pri Slovenski Bistrici, Tinjah ter Sv. Martinu. Komisija se je takoj odločila za mariborsko okolico ter se bo v zmi-slu njenih sklepov postavil, sanatorij pod Pohorjem. Komisijs Je pooblastila primarija dr. Matka, da uredi vse končnoveljavno. Zopet nova pridobitev delavstva! Nova Lipahova komedija "Glav. nI dobitek" v Inozemstvu Ljubljana, 24. marca 1A30. Kakor smo že poročali je imel ljubljanski igralec Lipah s svojo komedijo "Glavni dobitek" velik uspeh, sedaj je pa prejel avtor povabilo Praškega in Brn-skega narodnega gledališča, naj jim predloži svojo komedijo, ki bo potem najbrže doftivela svojo vprizoritev v Pragi in Brnu. Strašna rodbinska tragedija Bela Cerkev, 22. marca 1930. V južno banaški občini Straža pri Beli Cerkvi se je te dni odigrala strašna rodbinska tragedija. Posestnik Ilija Suru Je med prepirom ubil svojo ženo, nato si je pa z britvijo prerezal vrat. Suru je bil eden najbogatejših kmetov v občini. Imel Je okoli 26 oralov sveta, toda na svojo lastno nesrečo in propast je bil strastno udan pijačo. Pil je neprestano in lani so ga celo morali radi zastrupljenja z alkoholom prepeljati v bolnico, kjer so mu jedva rešili življenje. Moževo pijančevanje je uničilo rodbinsko srečo. Zakonca sta se ve-dno prepirala. ▼ pijanosti pa je mož ženo tudi prcteiml. Te dni je prišel zopet pijan domov ter se začel i ženo prepirati. Med prepirom Je pograbil sekiro ter oplazil ženo 14krat po glavi, ter Jo tako raamesaril, da nsareč-nice niso mogli spoznati, nato Je mirno legel spat. Ko se Je zbudil In streznH Je videl grozne posledice svoje pijanosti. It «trahu pred kaznijo si Je prerez* vrat In potisnil mrtvi ženi britev v roko. kakor da ga J« AoUla ona umoriti. Sosedje, katerim s« Je zdel mir v hiši sumljiv so naill pApgyET* jffij» y* r Ljubljana. 24 marca 1900. Dne 17. t. m. ae J« pričel zrakoplov ni promet na progah Za- hočejo vero v dajanjih in da 'vaakdan <*Suri z^trajJta "JO biti zvesti m krt-, grada pa f« ^ga -ocijalizmr» Zelo efek-lob 10*0 in Ii »kopija ob X nr*. •U bili recitaciji ht "Ognja", PoŠte Majniške pesmi" ki*anako!poéiljke, samo tak« pošiljka, ki so navedene v pristojbeniku za avijonske pošiljke oziroma le za dotične države, ki so v tem pristojbeniku naštete. Tragedija v btszaki ' Split, 20. marca 1980. Svoječasno smo poročalo, kako je slaboumni delavec Petar Kuzmič v hipni duševni zmedi ustrelil dva stražnika. Kusmiča so nato prepeljali v umolnieo v Šibenik. Včeraj pa j« začel nana-doma blazneti, zaletel se je s glavo v aid, nato se je pa polagoma umiril ter legel na postelj. Ko so prišli črez nekaj časa k njemu so opazili, da je umrl. Pretresel si je namreč možgane. Vaedržavna šumarska ki lovska razstava se bo vršila v Jeseni od M. augusta do 1*5. septembra 1980 v Ljubljani na Ljubljanskem velesejmu. Predpriprave eo že v polnem teku, sodelujejo najodličnejši šumarski strokovnjaki, lesni industrijci in lovski organizatorji Dravske banovine, dela se pa tudi prav uspešno zato v vsej ostali državi, zlasti pri državnih šumskih u-pravah in pri ministerstvu za šume in rudnike samem, ki bo razstavo kar najbolj podpiralo. Na nekdanjih rimskih naselbinah v Sa vinski dolini m našli 1800 let star cekin Sv. Peter, 20. marca IB18O. Na njivi gospe Alojzije Trg-lav v Zgornjih Grušovljah je našla domača dekla Lenčka te dni star denar v velikosti n«g~ danjega dvajsetkronskega zlatnika. Denar je bil zelo svetel toda že nekoliko obrabljen, precej jasno se pa da prebrati napis v latinskem jeziku in vidi se tudi izbočen relief rimskega cesarja. V kolikor se je dalo ugotoviti je to denar izdan za vlade cesarja Trojana, ki je vladal rimsko cesarstvo v letih 96—117 po Kristusu; torej bo ta zlatnik danes že črea 1800 let star. V okolici tega kraja, mora biti še več «ličnih starinskih predmetov, kajti tu «o te kopali razni arheologi, ter so tudi že večkrat našli starine iz te dobe. Svojevrsten nov svetovni rekord se nam obeta v LJubljani LJubljana, 22. marca 1080. Od Jutri dalje bo skušal Dra-gotin Majetič iz Zagreba v tukajšnji restavraciji "Zvezda", postaviti svetovni rekord v evl-ranju na narodni instrument sla vonsko primo. Majetič je že po stavil rekord v Zagrebu, kjer je s viral nepretrgoma 60 ur. V LJubljani pa misli svoj rekord izboljšati. Na kitari ga pa bo spremljal 17-letni Zagrebčan Dušan Rainovič. Tragedija mlade služkinje Ljubljana, 20. marca 1030. Danes ob 5. url zjutraj je bi la v Janez Trdinovo ulico pozva na rešilna postaja, da odpelje v bolnico mlado sluškinjo Jožico A., ker se je zastrupila z gorilnim plinom. V službo je stopila pred petimi dnevi, toda gospodinja ni bila zadovoljna ž njo ter ji je včeraj odpoveda službo. To je mlado služkinjo tako potrlo da je storila samomor. Njeno stanje je aelo kritično ter nI mnogo upanja, da okreva. Elektrlflclja Zagreba Zagreb, 14. marca. Danes ob 2. popoldne j« bil izročen prometu veliki dalnjovod Zagreb-Karlovec. Po tem daln-jovodu bo dobival Zagreb elektriko iz velike elektrarne na Kolpi v Ozlju pri Karlovcu. Kakor znano* je imel Zagreb do sedaj električno centralo na parne turbine. Pričakuje se, da se bo z novo elektrarno električni tok v Zagrebu pocenil. Odličen gost Is Amerike v Ljubljani Ljubljana, 21. marca 1900. Dr RobMns WUHam Jacob, profesor botanike na Columbia University (N«w York) pride drevi v LJubljani, da obišče zoološki institut ljubljanske univerze kot faatopnlk Rockefeller Foundation za Evropo. — Prlrodoalovnt oddelek. Tekmovanj« v rokobotU sied Js- gortlsflj« Is Madžarsko Madžarska ivezs za rokobomo j« povabila našo zvsso na veliko tekmovsnjc, ki as začne t« dni v s« bo vrtita borba med ns-Afl ter madžarsko repfatzMtsnco. H si rt sa Imm V Ljubljani J« umrl 20 L m. čevljarski mojster fvsn fatms. v r«lju ps 7Sletns delavka Marija Vetrihova. Srbske poljedelce zadruge v Banjaluki, al grade svoj doni Med srbskimi poljedelskimi za drugami je začeta akcija, da si zgrade v Banjaluki veliko palačo, ki naj bi služila reprezentativnim avrham. V ttjej bi bili nameščeni tudi centralni uradi Zadružne zveze poljedelskih zadrug, katerih je v Drinski banovini s središčem v Banjaluki, 68. Trdnjavo Khs v Dalmaciji bodo popravili radi tujrtfjra prometa Znano trdnjavo Klis v Dalmaciji bodo popravili ter postavili zopet v nekdanje zgodovinsko stanje, da bo aloftila kot privlačna točka tujcem, ki dbiskujejo Dalmacijo. Kakor znano ^e avstrijska vlada zidala okoli trdnjave velike vojašnice,, katere bodo sedaj popolnoma porušili. Kredit v ta namen je Že odobren. Predsednik jugoslovanskega In-/cnindu-Ki*' udru/en jit «s j« vrnil h Tokija Predsednik Jugoslovenskega inženirskega udruženja Brani-slav Avramovič se je te dni vrnH iz Tokija, kjer se je kot delegat vseh slovanskih držav udeležil velikega kongresa inženirjev celega sveta. Na tem kongresu je bilo 2900 delegatov iz vseh delov sveta. Inicljativo za ta kongres je dala japonska vlada. Prihodnji kongres se bo vršil v Chi-cagu leta 1988 o priliki svetovne razstave. Žtaskt ¡m zagoMtk« Ne vem. Icdo je izumil betoedo o zagonetni ¿ženski naravi--*wri-(oae Je bil Francoz. Vsekakor J« Sardou od te* i a živel In še ob času, ko Je bila Tbsenova slava na višku, je beseda krožila po ave-tu. Tedaj Je prišel Welning«r in odgrnil saator: prišel je Freud n zastor popolnoma odmaknil. Odtlej je neumna rečenIca mrtva. Ženska je sagonetka, gotovo; oa Če si i njo sam, ti pove rešitev. 1 • Beseda me je nekoč zelo agra- Veliki vscsskdakl zlet v Beogradu Beograd, 28. marca 1060. V Beogradu se mrzlično dela na predpripravah ka vsesokolski zlet, ki se bo letošnje leto vršil v Beogradu. Posebno velika bo u-doležba iz Čehoalavaške. Največje preglavice dala vprašanje nastanitve gostov, kajti eeni se jih na kakih 100,000. Pričakuje se, da bo to največji sokolski zlet, kar jih je dosedaj bilo v Jugoslaviji. , Ljubljanska kinogledališča pred vaja jo tramitno sMsČe filme Kino Elfcrtf Matica predvaja tonfilmako opereto Rio Rita ttebe Daniels v glavni vlogi. Kino Ljubljanski dvor ima na pro gramu Normo Tahnadge v fil mu Burna noč. Kino Ideal pa vr ti veseloigro nemškega izvora Kraljica planin. Polno j« vsa t Iz ljubljanskega gledališča Ljubljana, 24. marca 1030, Te dni so igrali te 28ič znano Klabundovo dramo "Krog kredo." Dosedaj, razen operete "Grofice Marice" še nobeno delo nI dosegfo v Ljubljani toliko predstav v enem letu. Umrli so: Ljubljana, 22. marca 1030^ V sp. Šiški pri Ljubljani je umrl železniški poduradnlk v p Tomo Tavčar, v Sodrašicl n* svojem posestvu pa Je preminu posestnik Gregor Adamič, oče znanega skladatelja prof. Karla Adamiča v Koprivnici. Pokojnik je slovel svoje Čase kot isboren zadružni organizator. IZ PmMOIIJA Posst ameriškega miljsrderja našem Jadraš« Stbenlk, 22. rtlsrcs 1080 Včeraj popoldne Je prispela semkaj velika luksusna Jahta i lastnikom Hi Esmaro, ameri šklm kraljem asbesta. Bogati A-meričan potuje po Sredozemskem morju ter je ob tej prilik obiskal tudi našo obal. S seboj Ima sedem potnikov, posadka pa šteje 38 mož. V kamnolomih okoli Rep«ijta bra je delo zadnje čase zaatalol tako, da mnogi mislijo na iss«li-tev v Argentino. Ena desetina občanov, okoli sto Jih j« ž« tam doli. Okoli Vipav« so ^ač«U izseka-vati težko zasajene gozdove v taki meri, da J« oblast morala prepovedati nadaljnje izsekavanje V fttanjelu bi radi prodali svo-J« vinske pridelke, toda kupčij« jim gre slabo. Ker vinska kupfi ja. ki je aekoč nudila zaslužek domačinom n« gre, so a« nekateri lotili prodaj« drv. Drugi se p« zopet kar tramoma lzs«IJuj«Jo v Južno Am«riko. Ako bo šlo tako dalje, bodo Italljsnl Imel i lažji posel, kajti nsši se fesefjujejo, ksjti nekdaj še prneej dobro sto. Ječe pokrajine propsdaj«, rsdl močne konkurence r vinogradništvu Is sotrsnje Italije. Požar J« napravil vdovi Atem-Wrgerjevl pri KnArth škod« 40,-000 Mr. V Hežsni j« ps zgorel hlev a zalogo sena, last Josipa Grbe*, ftkode ima nad 20,000 Ur. Slovanska Minutna vifTvsMi nai uuiiQ IIKM Podporni Jidnot^ 17. M* I «07 v Mavi Illinois 1M7-5» »v. U**4*l« Ave., (lUcago, lil. T«l. Kockford 4904 GLAVNI ODBOR 8.N.P.J. _______UPRAVNI ODRBKt VINCENT CAINKAR, prvdodntk.....2657 8. LavadaU A v«., Ckioa«o, lil. FRED A. VIDKR, «1. tajnik.........2657 8. LavadaU A v®., Chicago, III. §LA8 NOVAK, tajnik bol. oddalka... .M57 8. Lawndala Ava., Chicago, 111. I«Uu« I iftn"l^nSiiMi^iaT*""0* f Mr*TMII> M »^•Ual« fvaak ▼BI PBIK1VI aa il. aM«gU kW m Ml b^IUbJb aa leka SerAka. iiiIiiíbSb bmM bila in ms ni vs« apuatila — po]JOHN OUP.^....^......................3684 W. 87th St., Chicago, m sasluffi nekega mladostnega Tti-«a. To j« bilo tako««: Z «najatirai leti, davno pradsn .sem vedel kaj o ienakah, «em aa-ujaril o Dorl. Takrat, pred devetnajstimi leti, ji je bilo dva-najat let. Danea jih Atejs devet in trideaet, je fabrikantlnja in ae imenuje Dolly. Sanjarit sem torej o Dori: pohotno, apoitijivo, neizrekljivo vroče. Nekoč aem jo dobil v njenem stanovanju, potno v »umraku. Samo — v 11 jasni aobi. ßvetUjlce ao gorele. Vstopil aem bil v plattu, a klobukom lepo v roki, In ftt ves preiMraften od poti sem po vseh udih; obstal aem ob vratih, vea sadre«!, da aem jo eretal, In zajedjai: "Dober večer". Cisto Uho. m drugega. Samo sakunda je pretekla Dora ss čudno dvignila — a« čudno zasmejala — oči «o ae jI tabliakale. Stopla ja k meni In iztegnila avojo tačico — ne, da ji ja atianem, o ne, ampak da ji jo poljubim. Da jo poljubim — jaz; ona, dvanajztlenica. Ko nisem takoj razumel, m« je neetrpno opomnila: • "No—r .K Tedaj sem izpolnil ukaz. In ona — med tem ko ae j1 je čudni nasmeh ojačil: "Poljubi me!" t "....Kako? Kaj naj etorlmr* "PHJutei mar de nobena nI od mene kaj tak Anega zahtevala; tega nitem ra zumal. Ali ji je hipoma upadel pogum? — Izginila je v drugo, temno zobo. Končno aem ae zbral, skočil za njo In.,.. "Ne tu", Je zavraičala. In me potlznlla nazaj, v polno svetlobo. — Tu ml je ponudila avoje uatntoe. Hotel aem.... Ona pa ae je zakrohotala — zvila ae Je od ameha — In ilfff-Is proč, dokončno, ne da bi Jo polj«*". Vil Doriai lil imt iumummIIb. «blml. nmbIbIm la *Mi ni, k« h t ,h* S alaell*« MM*, aal fa aeAII|e m rai»BVBTO," un a UwMUte Aven ( Kir««, la. nora i CiiwaiMwn «hu» Hm «..^.m. din«« »ImmiM U ««InmmI m klimi OBvaBafaalleaa Ur Um mu». »inMhI akaaM ka lOiail to M«. AI IMMIMNW «I MMf **4 kaSaaM MRNVMIKI kMeni akeaM k» lliniHl to Um «Mfatory a •«»•• Malten bT atek to««Iti akeaM ke iNnmM i» tka al Ike imww'i MfUe SmbM ke tokea aa to riaak ito MMMtn Mm veik ef Ike MMl 9Š Iks if SVPMTVlMlfSe atiMMld IM to leka Oetkk, akalnaaa. laMeW !.. ♦•rt'trntnto w*^4toMjai aS llKEZŽlONI PRBNOH KM5K-TRlCNR KNBROUE (Nadaljevanje 1 I, atrani.) imajo kratki električni valovi ie to dobro laatnoat, da »e ne IU rijo tlkoma ob zemeljakem po-v nt ju, marveč v višjih plaateh atmoafere, kjer ae razširjajo po* polnoma neovirano Jn ae ne izgublja toliko energije kot pri tleh. Isven zemeljakega območja pa vzlie temu ne morejo uiti» zakaj viaoko nad zemljo Je plast atmoafere takih fizikalnih laat-noeti, da aa električni valovi, kakor avetloba od zrcala odbijejo s nje nasaj na zemljo. Med potjo ze energija uamerJenih kratkih vlilov ne smanjla dosti in ko bi bilo mogoče a primer« niml zbiralnimi antenami pro-»trečl vaa anop valov, ki jih Je vrgla aemksj oddajna pontaja, potem bi bil prenoa energije v tem primeru vaekakor prav do« ber. Toda aprejemne antene, ka* k rine smo v atanu gratIHI ljudje. tega, ftal ae zmorejo in tako gre pretetua m noti na energije neizkoriščena mimo. Težko al Je taminlitl, da bo na ta način, ki ae ga aodaj poalutu-je radio tehnika, kjer torej antene izterjajo električno energijo v obliki valovanja, vobče kduj mogoče doaečl prenoa takih mm» ftin elektrike, kakor ae aedaj prenašajo po daljnovodih in kablih, In kar Je še važnejše —• tako ekonomično. Prej ko ne bo treba ubrati popolnoma drugač* ns pota. Nemara bo treba nače* ti problem tako, kakor ata po> kazala Nikola Teela ali pa A me« rlčan Thomaon, ki ata v brezftič* nem prenašanju elektrike doze* gla še prav lepe uepehe, čeprav aamo na manjše oddaljenoatl Kateri izmed učenjakov, ki ae u< kvarjajo z tem vprašanjem, u-tegne biti na pravi poti, o tem ae da «evrda aamo ugibati. Hko-ro gotovo i>a je, da bo aedsnji način obveljsl aamo v brezftičnl telegraflji, t«*l«*foniJI, v prenašanju alik in gledanju na daljavo, kjer Je vprašanje: kako ekonomično ae energija prenaša, popolnoma nebiatveno. Prav ta« ko Je verjetno, da ss bodo a tako usmorjtmlml električnimi vslovi v bodoče krmarile vojne ledje, latsls, torpedi, tsnki i ds ae bodo z njimi ns dsljsvo povzročslu ekaplozije in |>otari. Vojna teh* nika ae zdi vobče najbolj hva-lešno polje za njih nadaljnjo u« porabo. In v t«m dsiokrogu, ne pa v pravam prenašanju električne energije Je iskati glavno vrednoti Mareonijeveka poaku> aa. -—s/. Dolga leta >e ni aem val videl. In leto In dan aem premišljeval o tem prvem srečanju g šen-sko. Kaj je bilo vas ta....? Kdo mi to razjasni 7 a Kmalu aem slišal: "2snske ao zagonetk«." Ceprsv ni bilo pojaanllo, js bilo vssj tolažim zsme: odkritje, ds ne črkujem ssmo Jaa, neiz-kušenec, o vedenju tensk — da delijo tudi odrasli, pamstnjaki, da, največji peanlki In modrijani, mojo usodo. a Motala Je, da jo poljubim, a samo v svetlobi. — Zakaj? a Včeraj aem Jo vprašal: Dolly, fsbrlksntlnjo. ftpočetka 6e nI mogla spomniti. Potsm ae je zakrohotala — teko gla«no kakor tedaj, Is ds ae dene« ni zvlls — krobatala ae Je in pripovedovala: "Ah, prvi poljub —T To «U» bili vi — ? Nisem vedela več; meneč. — In kako ae Je primerilo? Marge, moja prijateljica, ml Je nila aem, da Je bil vaš brgtra-Wla rekle: "Pazi — kadar molki koga poljubijo, vedno zaprejo oči." — Te aem hotela videti za to asm potrebovale luči." a Reenično — včersj, lu» ml Je to priznala, b| bil počil od jsae Hotels je videti, da-ll zame-ftimf IJ«a»r«*e tmdm v kalajd. *•<«• Ja P« aa»«*»»* In nad U a bot no goako asm Mgarlra t. O, fraaar I* tarka hU gr*M mrim •I desetletja razbijal glavo..- I"**« ^ - * \ W>KT;U>5E \i I v*>H ! k? HAW-KAU)- J W.JMMMMMMMMMS Hamm lleinc Ewer«: £ Poslednja volja Stanislave d'Asp ...__z i de, In vzbudilo se ji Je čustvo dolžnosti, da mora vračati to strešno ljubezen. K temu te ne- Resnično je, da je Stanislava d'Asp z grofom Vincencem d'Ault-Onival dve polni leti nizkotno ravnala. Vsaki veder, če je pela svoje /lentimentalne pesmi, je sedel v partenu in je potoval vsaki mesec za njo v drugo mesto. Njegove rože je metala belim kuncem, s katerimi je nastopala na odru, njegove briljant« je nosila v zastavljalnico, da je lahko povabila tovariie ter po jedi in pijači vohajoče boheme. Nekoč jo je pobral iz cestnega blata, ko se je z nekim žurnalistom majala domov. Tedaj se mu je zaumejala v obraz: "Pojdite vendar z nama! Saj svetili nama boste lahko!" Nobene najnesramnejie žalitve ni bilo, da bi je ne bila prihranila za grofa. Besede, nabrane iz smradljivih postelj pristaniških bordelov, geste, tako nesramne, da je pred njimi zardel vsaki lastnik bordelov, scene, katere so izdajale gotov vlačugin nagon iz knjig, katere je vsak aretin zataji! — vsega tega je bil deležen, če je le poskusil priti v njeno bližino. Pajaci Iz varieta so ga ljubiti in so imeli neskončno sočutje z ubogim norcem. Res, da so jemali denar, ki ga je razmetavala vlačuga, ali sovražili so jo tem temeljItejie in zaničevali, to kurbo, ki je omadeževala njihov pošteni artistični stan, katere umetnost sploh ni bila umetnost, in ki ni ničesar imela kakor svojo bleščečo lepoto. In starejii iz "Five Hobson Brothers," Fric Jakobskfltter iz Pirne, ji Je razbil nekoč na glavi steklenico rdečega vina, da so se lasje gosto sprijeli od zasirjene se krvi. ' Potem, nekoč zvečer, ko je bila zopet tako hripava, da je komaj stisnila glas čez suhe ustnice, ko je gledališki zdravnik potem, ko jo je površno prelskal pojasnil, da je jetična v zadnjem stadiju — kar je sama že zdavnaj vedela — in da jo bo v par mesecih hudič pobral, Če bo tako naprej živela, je pustila poklicati grofa v svojo garderobo. Pljunila je, ko je vstopil, in mu je rekla, da je sedaj pripravljena, postati njegova priležnica. Ko se je sklonil, da bi ji roko poljubil, ga je pahnila od sebe in se je smejala. Ali kratki valovi strupenega smeha so trgali njena pljuča in skrivila se je v dušljivem kaši ju. Potem, komaj je kašelj minul, je naslonjena Čez šminke in pudce, ihte-la stokajoče v svoj svileni robec. Tiho ji je položil grof roko na kodre; tedaj se je vzpela pokonci: "Torej, le vzemite me!" Pomolila mu je robec pod nos, poln krvi in rumenega sluza: 'Tu gospod moj, toliko sem še vredna!" Taka je bila SUnislava d'Asp. — Toda ne da se tajiti, da je postala vlačuga dama čevnoč. Grof jo je nosil po Evropi, In Jo prenašal od enega sanatorija do drugega. Naredila je, kar je rekel in kar so dejali zdravniki; tožila ni nikoli In nikdar ni izrekla najmanjšega ugovora. Umrla ni; živela je mesece In leta in zdravje se ji je boljšalo, čisto počasi, toda bolj in bolj. In polagoma je včasih pogledala tudi grofa. H tem mirom, s tem tihim, večno enakim življenjem je erastla v nji hvaležnost. Ko sta se odpeljala iz Algira, je dejal zdravnik, da je lahko tudi mogoče, da bi kdaj zopet popolnoma ozdravela. Grof se je obrnil, toda dobro je videla njegovo majhno solzo. In naenkrat, da bi mu veselje še povečala, se je dotaknila njegove roke. Čutila je kako je trepetal; tedaj se Je nasmehljala: "Vlncenc, zate hočem ozdravetl." To je bilo prvikrat, da Je imenovala njegovo ime, prvikrat, da mu Je rekla ti, in prvikrat, da se ga je dotaknila. Pogledal Jo je — potem Je zdirjal proč, nič več gospodar svoje volje. Toda, ko Je pogledala za njim, se jI je vzdignil žolč. — "Ah, če bi le ne jokal." In vendar je rastla njena hvaležnost in sočutje do njega. Tudi se je zavedala svoje kriv- ke vrste veliko občudovanje te čudovite ljubezni, katero je ena sekunda rodila za celo Človeško življenje. Ce Je sedela na obrežju v pletenem naslonjaču in sanjala preko valov, je pač premišljevala o tem. Tedaj ji je postalo jasno, da tej ljubezni ni nič nemogočega; da je našla nekaj, tako krasnega, tako čudovitega, kakor se najde v stoletjih le enkrat. In ko je potem pričela ljubiti — in ko je ljubila — vendar njega ni ljubila, temveč samo njegovo veliko ljubezen. To mu ni povedala, vedela Je, da Jo tako ne bi razumel. Ali naredila je pač vse, da ga osreči. In samo enkrat je odgovorila: Ne! To je bilo, ko jo Je prosil, da mu naj bo žena. „ Toda grof ni popustil, kar je dalo povod za borenje skozi mesece. Rekla je, da bo pisala njegovim sorodnikom, če jo ne bo ncfcal prositi, Tedaj Je pisal sam ter Jim sporočil svojo zaroko. Najprvo Je prišel neki nečak, potem neki stric; njo so imeli za šarmantno, njega za trdoglavega butca. Grof se je smejal in je rekel, da bo pač ukrenil kakor sam hoče. Potem Je prišla njegova mati; pri tem Je izigrala Stanislava d'Amp svojo veliko vlogo. Kaj Je bila, to pa ve on in lahko pove materi. Toda potem je pokazala svoje dokumente In je razodela da se imenuje Lea Lewi in da Je nezakonski ptrok. In Judinja da je, in da bo ostala to celo svoje .življenje. Tako, in če jo hoče grof Vincenc d'Ault-Onival, markiz iz Ronvala, pobožni sfn krščanske normandijske rodbine, vseeno poročiti, naj jo le. Nato Je šla ven, in ga je pustila samega z grofico-vdovo. To, kar je napravila, je bilo dobro pretehtano. Dobro je poznala grofa In vedela je, kako zelo žiii v svoji otroški veri, vedela je, da nikoli ne /¿stane in tudi nikoli ne gre spat in nikoli ne je, da ne bi ismolil svoje molitvice. O, prav nalahno, brez pozornosti in noben tujec ne bo opazil. Vedela Je, da Je šel k maši in k spovedi In vedela je tudi, da je vse to napravil iz najglobokejšega notranjega čustva. In vedela je tudi, kako Jt udan svoji materi, kako jo ljubi In Časti. Ta ga bo gotovo pregovarjala, ta stara, pametna gospa, irr mu še enkrat pojasnila, kako da je nemogoč ta zakon, kako se smeši pred svojimi ljudmi in kako greši proti svoji materi in svoji veri. Stala je na balkonu in čakala. Poznala je vsako besedo, ki jo je mati govorila, kakor da bi sama to pripovedovala. Ce bi mogla biti tam in ji šepetati, da poda jI natančno in prepričevalno vse viroke. Ja, vesoljno morje vsega nemogočega da bi sUlo med njo in njegovo ljubeznijo in potem — potem bo on vendar — — — - Sedaj se je spomnila na nekaj. Zletela je skozi sobo. Tttio je odprla vrata do grofove sobe In je iskala v mračni svetlobi besede bres sape in sope$. Pred staro damo je obstala; trdo in ostro so m razleteli slogi: "In moji otroci «— če jih le bom imela — morajo biti judovski, judovski kakor sem jas!" Ni čakala odgovora. Zdlrjala je v svojo sobo In se je težko vrgla čez posteljo. Tako, sedaj se je odločilo! O gotovo, to mora potlačiti tega neumnega, velikega mladeniča, tega sentimentalnega arlstokrata is tujega sveta, tega krščanskega bolničarja s svojo vero in ljubeznijo. In občutile je'veliko zadoščenje, da je našla vendar vrata, preželezna in premočna za to strašno ljubezen, ki jo je vedno čutila in jo vendar ni nikoli razumela. (Dalje prihodnjič.) fitjrinajst dni kasneje sta o-Iba Thorda, oče in sin, veslala proti Slodtdenu, da se domeni-| jo, kaj je ie potrebno za svatbo. Vreme je bilo mirno. 'Klop ni dosti pritrjena," pravi sin in vstane, da bi jo pri-IčvmtiL Pri tem se mu izpod-m akne deska, na kateri je stal, ¡da izgubi ravnovesje, zakrili z I rokami in pade v vodo. "Za vsalo se primi!" vpije o-jče, ki je hitro vstal in ponujal veslo poUpljajočemu se sinu. Sin je sicer nekajkrat! iztegnil roko po veslu, toda roke so mu [ omagale. "Počakaj malo!? kliče oče in |zavesla proti tijfcmu. Sin pa se obrne, upre oči v očeta in izgi-| ne pod vodo. Thord ni hotel verjeti svojim I lastnim očem. Zaustavil Je čoln in neprestano gledal proti onemu kraju, kjer se je potopil sin. Mislil je, da se mora zopet prikazati nad vodo. Iz vode se je dvignilo nekaj mehurčkov, potem zopet nekaj, nazadnje pa en ve-lBc. Ta je prišel na površino, ae raz počil—in jezero je bilo mirno. Tri dni in tri noči se oče ni premaknil c nesrečnega kraja. Ni se zmenil ni za glad ni za trudnost, samo ihtel je in tugo-val za avojim sinom. Tretji dan zjutraj končno najde mrtvo truplo, ga zadene na ramena in odnese na dom. * • • Kakih pet let po tem nesrečnem dnevu začuje župnik nekega dne pred hišo glasen šum. Zdi se mu, kakor da nekdo išče Idju ko na vratih. Zato vstane in odpre vrata, skozi katera vstop velik, toda sključen možakar, mršav in rtr. Župnik «a je dolgo motril, preden ga je prepoznal. Bil je Thoix] "Precej pozno prihajal," mu reče župnik in še zmerom stoj pred njim. 'L • "Da, pozno (prihajam," odgovori Thord in sede. Tudi župnik sede In dolgo gleda predse bra kake besede. Vse se mu -a« čudno. Naposled spregovori Thord: "Prinesel sem neikaj malega, kar bi dal rad revežem" Tu Thord vstane, pok«i denar na mizo in isnova sede: Župnik začne šteti. "To je pa dosti," reče. "Predal sem hišo in pol izkupička prinesel k vam, da razdelite med reveže." Župnik je dolgo gledal svojega gosta in mu nato dejal a toplim sočustvovanjem^ "Kaj pa .nameravaš početi sedaj 7" "Nekaj boljšega/1 Zopet sta dogo močala. Thord je povesil oči. Župnik ga je opa' to val in slednjič rektf: "Mislim, da ti je sin 6ele sedaj postal pravi blagoslov." "Da, tudi jaz tako imialim," odvrne Thord In dvigne oči. Po licu sta mu pritekli dve debeli solzi.. • _ Pasji pregovor Oče pelje svojega sina v Ljub-jano v šolo. Spotoma mu daje različne nauke, kako se mora vesti v mestu. Naj uboga svojo gospodinjo in svoje profesorje. Nazadnje, ko sta bila že na Dolenjski cesti, pravi oče: "Se to ti moram povedati. Psi, ki lajajo, ne grizejo." Komaj je oče to izpregovoril, prilajata iz neke vež£ dva zelo velika psa. Oče si ne pomttlja dolgo in zbeži v nasprotno vežo. sin pa za njim. Ko se je lajanje poleglo, stopita oče in sin zopet na cesto. Sin: "Oče, zakaj pa ste zbežali saj ste vendar rekli, da psi, ki ajajo, ne grizejo?" Oče: "Janez, rekel sem, seveda; toda to je le pregovor in kaj az vem, če psi tudi poznajo pregovore!" • Jezikoslovec Prvoiolec (očetu): "Povej mi, papa, kaj je matrona?" Oče: "Matrona je stara, spoi* tljiva gospa kakor naša stana mama." Prvoiolec: "Kajne, potem pa je stari oče — patrona!" REDKA PRILIKA Proda se v starem kraju v zelo prometnem kraju Jugoslavije lepo posestvo. Velika hiša, v kateri je bila dolga vrsta let gostilna in zaloga z vinom in lesna ^trgovina. Velik sadni vrt, njiva in travnik, pripravno za skladišče lesa. Proda se tudi lep gozd, dva dela sta v Ja-vorniku in en del je pri Jerfii-čah. Za vsa pojasnila obrnite se do lastniku na naslov: Anton Ziherl, 6009 'St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (Adv.) AH ste že naročili Proevets ali Mladinski list svojemu prijatelja ali sorodniku v domovino? To Je edini dar trajne vrednosti, ki ga za mal denar lanae pošljete svojcem v domovino. olo|sa hromoto hrbta Sloan's Liniment Jmk For pyorrhea For prevention against gum infectious, on ZoniU, the new powerful antiseptic. Also guards against colds, coughs and mors serious dis- throsL $1 you dealer rect mOBAKCORPORATION "NIW Yosa gegStata Ton Chew Uke Gumi Hm Tttt^ l Vam li nagaja želodec? Ako trpite v»l«d n«pr*b«vnoatf, klaloga U> rifini* v Ulodcu «11 |r*vih. glavobol, ■labart Modca. ali enakih nmdnoatl. tadaJ toiSi naili pravilno jmjotoč v Nufa-Tone. ia val« iivljenj« bo novaca pomena m »M. Noga-Ton« vsebuj« nekaj najboljiih adra* vtisih »novi aa pravo adravo r»Mo kri, «Ja* 4uje la popravi prebavnoat, daj* »ilo in moC > »likalni organom In brtipoinnn «Ivinemu •totemu. Nuga-Tone hitra »omaga obiatnemu »U mah urnemu dratenju. V red i «reva. odpravi aaprtnfco. pretene tatlo utrujenost | jutra, ter vam povrne poditno sveiujod« spa-V»*m.Toae naredi vse U> ker odiene ko-I poje*i i* "«odne strune In stimulira in ejada organe aa pravo delovanj«. Vi lat dobit« Nuga-I^ne kjerkoli aa nrodajajo adra-vila. Ako vai trgovec tega nima ■ resi to oni naj istega narodi aa vas vaf» prekupčevalci._ Itjomon Hjtfrnatjerne: OČE IN SIN Thord Oevcraas je bil najbo-gutcjAi in najuglednejši mol v \*si. Nekega dne je stal pokonci prav resen v iupniMu. "Sin se mi je rodil," je pri-povedoval, "in bi ga dal rad krstiti." "Kako pit mu bo ime?" "France, kakor mojemu očetu." "A kdo bo za botra?" Povedal je ime nekega odlič. nega gospodariš. Ae kaj?" ga vpraAa lup-ii»k in ga potflmU. ' Rad bi, da ga ne krstite t drugimi, ampak samega poseli*." "8 Um hočeA reči. da nc bi bil krftčen v nedeljo kakor drUgi, temveč kateri drugi dan?" "Da, v soboto opoldnr." •'ImaA A« kako teljo?" vpraAa ¿upnik. "Nimam," odgovori kmrtič in obralajot kapo v rokah »<• pripravlja sa odhod. Na to vstane iupnik, * "Morda imaA pa vendar Ae kakfcno," reče iupntk, stopi h Thordu, trs prime krepko za roke in mu |n»gleda pogumno naravnost v uči: "H<»g daj, da bi M — to dete prineslo v hUo srečo in blagoalov t" • • s Protoklo je Aeatnajst let od tega dne, ko je Thord zopek stal v ¿upnikovi aobl. "Kako čvrst se mi zdi*," ga nagovori iupnik, ki v tem dol-gem Času nI opazil na njem nobene apremembe. Posebnih skrbi nimam." odvrne Thord. Župnik ni pazil na odgovor, ampak kar nadaljuje: •'Kaj si ml pa danes prine- "Radi sina sem prIAel, ki bo jutri delal Izpit." (Prav za prav: Konfirmaclja. ki je običajna v protestantovakih delelah in pomeni nekako konec otroAke Ao|. ske dobe.) "Krasen deček je!" "Gospod iupnik. plačal bom pa Aele potem, ko bom videl, katero Mevilko t »o dobil moj sin*" "No, pa mu bomo dali prvo Atevilko?" "Is v m t no! Tu Imate deset cekinov za cerkev!" "ImaA Ae kaj na srcu T pogleda iupnik Thorda. "Nimam!" odvrne ta in gre s • • £<4»e4 je preUklo osem let, ko se nekega dni« sačuje silen hrup prrd iupnim uradom: priito Je Osel rešitelj Nekemu kraljeviču v daljni deželi je bilo prerokovano, da mu bo v bodočnosti kedaj slavec rešil življenje. Kraljeviču se je slaveč ljudi, ki jih je pripeljal I vec radi tega tako priljubil, da Thord. 2upnlk ga prepozna in ga je dal naalikati na svoj grb. prsvl: Državne zastave eo morale nositi "Danea imaš pa veliko sprem- «l*v*evo podobo, še litri ito kozy-ttva!" |ci v goatilnah so morsli nositi nn »J11 ji i it »lavčevo sliko. | Da. PriAel sem zaradi okli- Pr^diu, Re je pa, da je šel cev: sin mi se ženi in jemlje *a kraljevič na lov, se izgubil in pa- ženo Katarino, Gundmunovo dt| v globoko jamo, h katere se hčer is Storlidena, «ki je tudiL| mogel rešiti, prišla z nami." 80 ^^ naokrog, "To je naj bogate j Aa dekle v nihče ga ni mogel najti. Slavec vaej okolici?" meni župnik. je res prišel vsak večer in pre- •Tako ae govori," odvrne P®v«l j»mo, a re*il ga nI.— kmet in se popraska po glavi. nekfti dnl P* tariga nad i i s s . jamo osel in kraljeviču pade v Župnik je aedel za trenutek u da mnnjo bit, tam, kjer zatopljen v svoje misli, ns o je L 0<,e|, tudi ljudje, ter so oglasi, vpisal Imens zaročencev v knjl- Uudje RA ftktr pot^j«, h ^ go In rekel prisotnim, naj ae L^ prav, nj#fOV ^ j€ P«lP,*«VI®- bil pravzaprav le oeel. Thord položi na mizo tri ce- Kraljevič da nato «briaatl po-kine. I v sod vse slavčeve podobe in na njihovo mesto veli naalikati o-ala. Po vaej drftavi so brisali, ra .. t. Ait * i «i idlrall In znova slikali. V znak po- mJiT^u a iJ* 1,10 * Jsebnega odlikovanja je kraljevič n« in želim, da je na vae strani CJSiil osla tudi «a ministra dobro In v redu.- br HAvE\ ucrctf! usten r feoNTôtr sone* I WAS WlöölMÖ MBrtTtONSD .V4tNMtNO ' Vi0uJ*C0MB Acao&si WttftSOMEKM.«* AHO MST 1W THAT/ '