ČRNOHBE LEM GLASILO ČASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK Leto XI 17. februarja 1975 Številka 2 V TISKARNI ORGANIZACIJO DELA BO TREBA POSODOBITI Če primerjamo naše delovne rezultate za nekaj let nazaj, bomo videli, da naša proizvodnja iz leta v leto razmeroma hitro raste in polagoma prehajamo iz srednjevelike v veliko tiskamo. Ko pa primerjamo uspešnost poslovanja s porastom proizvodnje, vidimo, da nam ta ne raste v enakem razmerju. Eden izmed glavnih krivcev za slabši uspeh je povsem zastarela organizacija proizvodnje, * saj se le-ta v vseh povojnih letih ni bistveno spremenila. V pretežni večini le čakamo na naročnike, da sami pridejo k nam. V takšnih primerih moramo velikokrat prevzeti tudi naročila, ki nam najbolj ne ustrezajo. To so sicer naročila, ki so dobro plačana, vendar nam pa mnogokrat povzročajo ozka grla in podaljšujejo proizvodni proces pri drugih naročilih. Tehnična operativa z obstoječo zasedbo v bodoče ne bo mogla zadovoljivo opravljati svoje naloge, saj se je v zadnjih letih številčno le neznatno okrepila. Pravzaprav smo uspeli ločiti le kalkulacije od tehnične operative. Logično je, da v taki sestavi lahko dela tehnična operativa bolj za obrtniško kakor za industrijsko proizvodnjo. Če upoštevamo še raznolikost proizvodnje v grafični industriji, ki zahteva od tehničnega osebja več vsestranskega znanja in prizadevanja kakor industrija s serijsko proizvodnjo, bomo končno le uvideli, da bodo potrebne določene organizacijske spremembe. Doslej še vedno uživamo sloves solidne tiskarne v pogledu kvalitete in cene, po dobavnih rokih pa nas prištevajo med najbolj nesolidne tiskarne. Tega slabega slovesa se bo treba čimprej otresti, saj zaradi tega včasih izgubimo tudi kakšno donosno naročilo. Vsekakor bo treba uvesti dobro službo operativnega planiranja, kar pa bo nujno VPIS KONSTITUIRANJA Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani je 21. januarja pod zaporedno številko Srg 2244/74 s sklepom vpisalo konstituiranje delovne organizacije Časopisno tiskarskega podjetja PRAVICA-DNEVNIK, o. sub. o. Ljubljana, Kopitarjeva 2, z dvema temeljnima organizacijama združenega dela Časopisnim podjetjem Ljubljanski dnevnik in Tiskarno Ljudske pravice. Z dnem, ko je bil izvršen vpis v gospodarski register organizacij združenega dela, je delovna organizacija z obema TOZD vred pridobila vse pravice, ki ji gredo po novi ustavi, zakonu o konstituiranju podjetij in drugih predpisih ter zakonih, ki urejajo delovanje Organizacij združenega dela. Od tega dne dalje velja zaščita firme in imen TOZD, kar morajo delovna organizacija in TOZD uporabljati v pravnem prometu z drugimi in seveda tudi pri poslovanju. Pripomniti je, da pripravljajo na tem področju zakon o organizacijah združenega dela, ki bo podrobneje obdelal delovanje teh organizacij. vplivalo na izboljšanje komercialne službe, na spremembo dela v tehnični operativi in na boljšo organizacijo proizvodnje. Sami vsega tega ne bomo zmogli, potrebna bo izdatna pomoč zunanjih strokovnjakov. Tiskarne, ki so že uvedle sodobno organiza- cijo, poslujejo danes neprimerno uspešnejše od nas, kar se končno odraža tudi v boljšem življenjskem standardu zaposlenih. Od nas vseh bo reorganizacija vsaj v začetku zahtevala določen napor, ki pa se ga ne smemo ustrašiti, saj je to edina pot k boljšemu poslovanju. Naposled sta le prišli na vrsto ti naši preljubi, dotrajani dvigali ki sta nam povzročali že toliko preglavic. Vsi smo veseli, da jih bodo -novih, pa čeprav je bilo zaradi tolčenja sten in drugih del veliko prahu in ropota. Dnevi, ko smo bili brez dvigal, pa so nam tudi pokazali, kako je s telesno kondicijo nekaterih ljudi, ki so zaposleni v tej naši hiši. Marsikdo je bil v četrtem in petem nadstropju prve dni pošteno zadihan, potem ko je po stopnicah prepešačil do tja. Vendar pa se je „položaj" iz dneva v dan izboljševal in tako je to ..mirovanje" dvigal imelo tudi svojo dobro stran ... PROIZVODNJA TOZD LP LANI IN PREDLOG ZA LETOS VEČJA PROIZVODNJA PREDVSEM ZARADI ČASOPISNEGA OBRATA Doseženi uspeh proizvodnje v letu 1974 v tiskarni LP zadovoljuje tako po količini kot po vrednosti. Rezultati kažejo, da se je njen obseg v primerjavi z letom 1973 povečal za 13 odstotkov. To pa je že porast, kakršnega delovna skupnost ni dosegla nekaj let. Seveda pa je k temu porastu največ pripomogla dejavnost časopisnega obrata, saj se je proizvedena količina časopisov povečala za 18 odstotkov. To doseženo povečanje pa je posledica že renomirane kvalitete in solidnih cen časopisnega tiska. Z modernizacijo in uvedbo mehaniziranega postopka vezave in broširanja knjig pa se je povečala tudi proizvodnja knjig za 6 odstotkov. V vseh ostalih skupinah proizvodov pa dosegamo enak ali celo manjši obseg proizvodnje. Doseženo Planirano Skupina proizvodov v letu za leto Indeks 1974 1975 Časopisi 4.660 ton 4.700 ton 101 Revije 29 ton 32 ton 110 Knjige in brošure 624 ton 660 ton 106 Obrazci 197 ton 200 ton 102 Drugi tiskani proizvodi 358 ton 380 ton 106 Klišeji in posnetki 8 ton 8 ton 100 Črkovni material 19 ton 20 ton 105 Skupno proizvodnja 5.892 ton 6.000 ton 102 OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V DECEMBRU 1974 Povprečni mesečni osebni dohodek je 3.028,30 V ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 2.894,60, v strojni stavnici 3.275,75, časopisni enoti 4.295,05, klišarni 2.689,25, knjigotiskarski strojnici 2.697,15, fotografiji 3.360,15, litografiji 2.720,45, knjigoveznici 2.216,70, mehanični delavnici 3.399,70 in v režijski grupi 3.278,95. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.745,45, najvišji pa 8.506,30. PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU JANUARJU 1975 Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 4.327,26. V redakciji znaša povprečni OD 5.271,29, v BEP 3.761,24, IBM 3.526,94, ZP LP 6.176,60, v splošnem oddelku, računovodsko-analitskem oddelku 4.285,02, v prodajnem oddelku 3.865,37, naročninskem oddelku 3.411,05, v ekspeditu 3.700,41, v adremi 3.781,40, v podružnicah 3.483,02, šoferji pa so prejeli 3.857,66 din povprečnega osebnega dohodka. Najnižji izplačani OD je bil 2.070,00 (naročninski referent). Najvišji izplačani OD je bil 10.500,20 (resorni urednik). Pri režijskih uslužbencih je bilo obračunanih 25 odstotkov na podlagi že izplačanih presežkov drugih oddelkov od X.-XII. 1974. V TOZD TISKARNA LJUDSKE PRAVICE DELITEV OSEBNIH DOHODKOV IN SAMOUPRAVNI SPORAZUM Na podlagi rezultatov v letu 1974 je potrebno nekatere slabše izkoriščene kapacitete bolje izkoriščati in dvigniti proizvodnjo vseh tistih skupin proizvodov, pri katerih se obseg proizvodnje ne povečuje ali celo pada. S tako usmeritvijo, za katero so dane vse možnosti na tržišču, je zato za leto 1975 mogoče planirati, razen pri časopisnem tisku, povečanje proizvodnje, kot prikazuje gornja razpredelnica. Iz prikaza je razviden poudarek povečanja proizvodnje zlasti pri knjigah in brošurah (k temu bodo pripomogla tudi sprejeta naročila za izvoz) in pa ostalih tiskanih proizvodov, to je reklamno propagandnega tiska. Povečane proizvodnje časopisnega tiska pa ne moremo pričakovati iz razloga, ker so obstoječe kapacitete že polno izkoriščene. S planiranimi investicijami, katerih realizacijo pričakujemo v II. polletju 1975, pa bo mogoče ta obseg proizvodnje tudi preseči. Razprava o predlogu planiranega količinskega obsega proizvodnje v planiranem sortimentu naj vzpodbudi težnje in odgovornosti za realizacijo takšne proizvodnje, da bo ob koncu leta mogoče zavestno pokazati na pričakovan poslovni in proizvodni uspeh. Sporazum bo moral vsebovati vsa določila za delitev dohodka in osebnih dohodkov in biti 'usklajen s stališči republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije za izdelavo samoupravnih sporazumov o ustvarjanju in razporejanju dohodka ter delitvi tako doseženih sredstev za osebne dohodke kot glede tega usmerja sprejeta sindikalna lista za leto 1975. Hkrati s tem pa mora biti samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov naše delovne skupnosti še vsklajen z določili in osnovami za delitev dohodka in osebnih dohodkov, kot jih vsebuje sprejeti samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, ki ga sprejmejo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v grafični, grafično predelovalni industriji, časopisni dejavnosti, založništvu in knjigotrštvu. Za izdelavo osnutka samoupravnega sporazuma za delovno skupnost Tiskarne je bila imenovana posebna komisija, ki je začela z delom že novembra 1974. Vse do objave sindikalne liste 1975 in stališč sindikata, kar vse je bilo objavljeno konec leta 1974 in v januarju 1975, delo ni teklo in ga ni bilo mogoče končati. Do konca januarja sestavljeno besedilo sporazuma je komisija obdelala na petih sestankih in ga dopolnila tako, da je celotno besedilo samoupravnega sporazuma kot predlog pripravljeno za delavski svet. Le-ta ga je s sklepom z zasedanja 13. februarja 1975 dal v razpravo delovni skupnosti Po preteku 14 dni pa bodo zbrane pripombe, obravnavane na delavskem svetu, in tiste, ki jih bodo sprejeli, tudi vnesli v predlog. Delavski svet pa bo sprejel tako dopolnjeni predlog samoupravnega sporazuma z veljavnostjo od 1. januarja 1975 naprej. Ker pa samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov obsega še spremljajoče odloke o formiranju rezervnega sklada osebnih dohodkov, o solidarnostni izravnavi vrednosti točke, planirani vrednosti točke in o uvedenih delovnih mestih po stopnji zahtevane izobrazbe, razvrstitvi v 12 skupin in točkovni vrednosti, je jasno, da bo do konca marca moral delavski svet sklepati tudi se o tem in sprejeti vse te odloke k samoupravnemu sporazumu. Vse to pa bo zahtevalo še veliko odgovornega dela. Sklep delavskega sveta je bil zato, da za mesec januar, februar in marec izplačamo članom delovne skupnosti osebne dohodke za doseženi delovni učinek na način kot v letu 1974, kot akontacijo. Po uveljavitvi in sprejetju samoupravnega sporazuma in sprejetih odlokih pa bomo ponovno izračunali osebni dohodek po merilih in določilih, ugotovili sredstva za osebne dohodke ter poračunali z že izplačano akontacijo in izplačili ugotovljene razlike. Novi samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov sloni na uspehu, ki ga doseže delovna skupnost z delovnim učinkom. Z merili o delitvi doseženega dohodka v določenem razmerju za sredstva za osebne dohodke in sklade, bo mogoče izplačevati osebne dohodke samo v višini, ki bo ustrezala višini doseženega dohodka kot poslovnega uspeha. Višino sedanjega dohodka, ki ga je delovna skupnost dosegla v letu 1974, pa je mogoče zvišati s še boljšim delovnim učinkom, zmanjšanjem poslovnih stroškov, štednjo pri porabi papirja in drugega reprodukcijskega materiala, ter boljšim izkoriščanjem delovnega časa in strojev za delo. Naročil je na pretek in zato ni bojazni, da obstoječe zmogljivosti ne bi mogle biti bolje izkoriščene. ODGOVARJA POMOČNIK DIREKTORJA LD POGOJI GOSPODARJENJA V LETU 1975 Edino s prizadevanjem celotnega kolektiva bo TOZD še naprej dosegala takšne rezultate kot jih je v preteklosti Minulo leto je bilo za Dnevnikovo hišo dokaj uspešno. Na to ugotovitev pa se takoj naveže vprašanje: kako bo s poslovanjem letos. Za odgovor smo prosili tovariša Draga Bitenca, pomočnika direktorja, ki nam je povedal: OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK RAZPRAVLJA O REZULTATIH V MINULEM LETU PRIPRAVITI POROČILA Formalno pravno so se vse delovne organizacije prilagodile ustavnim načelom, toda samoupravni odnosi še niso povsod utrjeni. Zato je ena glavnih nalog vseh osnovnih organizacij ZK organizirano in konkretno obravnavanje političnih, kadrovskih in gospodarskih razmer v svoji delovni organizaciji. Mestna konferenca ZKS Ljubljana je zadolžila vse osnovne organizacije, da do 31. marca razpravljajo o doseženih rezultatih v minulem letu in nalogah, s katerimi se bo treba še bolj zagrizeno spoprijeti letos. Da bi pravočasno pripravili potrebna poročila, smo na minulem sestanku osnovne organizacije zadolžili štiri delovne skupine, ki bodo pripravile poročila o najpomembnejših področjih dela. Tako naj bi posebej pripravili poročilo o stanju samoupravnih odnosov v delovni organizaciji, odnosu delovne organizacije do politike cen, investicijski politiki delovne organizacije in njeni usklajenosti s splošnimi cilji gospodarske politike za leto 1973 ter z izhodišči srednjeročnega razvoja SRS in SFRJ. Druga skupina naj bi v temeljitem poročilu podala rezultate delitve osebnega dohodka in oblike stimulativnega nagrajevanja, saj kljub številnim razpravam s pravilnikom o nagrajevanju nismo imeli sreče. Tretja skupina pa bo obdelala gibanje zaposlenosti in izkoriščanje delovnega časa ter hkrati s tem tudi kadrovsko politiko v delovni organizaciji Zadnja skupina pa naj bi v Poročilu pojasnila oziroma dala osnovo za razpravo o integracijskih gibanjih in učinkih dosedanjih integracijskih povezav. Na podlagi teh poročil bomo na Prihodnji seji osnovne organizacije ZK sprejeli konkretne ocene in ukrepe, s katerimi bomo seznanili vse člane delov-nega kolektiva ter občinsko vodstvo Zveze komunistov. Najprej analizirajmo pogoje, v katerih bomo predvidoma poslovali v letu 1975. Med drugim se bodo stroški za tiskanje Dnevnika in Nedeljskega povečali za 23 odstotkov, roto papir se bo podražil za 30 odstotkov, ostali stroški za 25 odstotkov, osebni dohodki pa v povprečju za okoli 12,5 % . Podražitve so najavljene tudi pri PTT storitvah, drobnem materialu, repromaterialu in pri investicijah. Tako bo naša akumulacija letos precej manjša od akumulacije v letu 1974, čeprav smo podražili oglase, ker bo obseg oglasov manjši Da bi bili letos kos vsem nalogam in da bi dosegli dobre rezultate, bodo potrebni naslednji Dnevnik se je po triletnih pripravah končno odločil za analitsko oceno delovnih mest. Delo je poverjeno analitski službi, ki pa ga sama zaradi prezahtevnosti in specifičnosti naloge ne more opraviti, zato so k programu povabljeni zunanji strokovnjaki: industrijski psiholog inž. Aleksander Stojanovič s svojo skupino. S pomočjo ustreznih metod dela in strogo formalnega postopka, s pomočjo definiranih kriterijev in z uporabo ustaljene tehnike (ki je že večkrat uporabljena za analitske ocene delovnih mest v različnih podjetjih), bo skušala skupina doseči optimalno objektivnost ukrepi: Okrepiti prodajno službo z uvedbo pomočnika vodje prodaje, ki bo vodil operativo in akcije za razširitev Dnevnika in Nedeljskega. Na vseh delovnih mestih povečati delovno disciplino. Zmanjšati stroške, pristopiti k planskemu poslovanju ter mesečnemu analiziranju vseh postavk plana. Doseči moramo 55.000 tiskane naklade Dnevnika do 205.000 tiskane naklade Nedeljskega in s tem zagotoviti normalen razvoj in doseg ustreznih poslovnih uspehov v letu 1975, To je posebno pomembno zaradi normalne likvidnosti podjetja in investicij, ki so bile že odobrene ocenjevanja, zlasti še, ker ocenjevalci ne bodo poznali lastnosti posameznega delavca, katerega delovno mesto ocenjujejo, in bodo tako odpadla pristranska točkovna ocenjevanja. Analitska ocena delovnih mest bo izvršena za vsa delovna mesta v delovni organizaciji TOZD Ljubljanski dnevnik, opravljen bo opis in popis vseh del, poleg tega bodo upoštevane vse okoliščine, v katerih se delo opravlja, s predpostavko normalnega delovnega učinka. Analitska ocena delovnih mest bo pomenila tudi dokumentacijo delovnih mest, kar bo v prid organizaciji dela in dvigu produk- in jih postopno že izvajamo. Če se izognemo naštevanju prav vseh podrobnosti, ki jih bomo naredili v naši hiši, pa vendarle omenimo še nekatere ukrepe: V sodelovanju z Večerom v Mariboru je potrebno posebno pospešiti postavitev kioskov in pomagati prodajni službi pri razvoju. Ne nazadnje pa poudarmuftudi potrebo in koristnost povezovanja v panogi po načelu dobrega gospodarjenja, čimvečjega plasmaja naših edicij na tržišču ter zmanjšanju stroškov na vseh delovnih mestih. Torej se nam v letu, ki se je pravkar začelo, obeta trdo delo. Na koncu naj omenim še eno zanimivost, ko govorimo o povečanju naklade: že 1000 izvodov več naklade prinese oko h 1250 dinarjev čistega dohodka, je zaključil tov Bitenc. tivnosti ter formiranju dobrih medsebojnih odnosov v kolektivu. To pa ustvarja ugodno socialno klimo, ki je še kako pomembna za stimulacijo delavcev. Delovna mesta bo ocenjevala petčlanska komisija, ki jo sestavljajo delavci iz neposredne proizvodnje, pod vodstvom analitske službe in v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. Le-ti prevzamejo vlogo nosilca akcije, ki bo zaključena do aprila letos. Ocenjevanju delovnih mest bo v pomoč že pripravljeno gradivo, ki ga je izdelala skupina zunanjih sodelavcev. Ko bo opravljena prva faza ocenjevanja, bo gradivo predloženo v obravnavo samoupravnim organom, šele nato bo ocenjevanje prilagojeno točkovanju. Analitska ocena delovnih mest pomeni za naš kolektiv novost, ki bo nedvomno izrazila sistemizacijo po enotnih kriterijih (merilih), kar pomeni, da bo delavec na svojem delovnem mestu z novo določenim številom točk zadostno stimuliran in motiviran. ANALITSKA OCENA DELOVNIH MEST KOLIKO KOMU PO NOVEM ? Delavci moramo biti pravično nagrajeni glede na zahteve, odgovornosti, napore in pogoje na delovnem mestu in rezultate dela. Ljudje smo občutljivi za najmanjše nepravilnosti ali nepravičnosti pri neobjektivnem vrednotenju delovnih mest. Radi primerjamo svoje delo in pogoje na delovnem mestu z delom in pogoji sodelavcev. Od usklajenosti ali neusklajenosti razdeljevanja osebnih dohodkov je torej v marsičem odvisen odnos delavca do dela in odnosi med sodelavci. Zaradi teh negativnih ali pozitivnih posledic na ekonomske pokazatelje iščejo v zadnjih letih v industrijsko razvitih državah objektivne kriterije za vrednotenje dela ter takšna merila, s katerimi bi lahko prišli do maksimalno pravilnih startnih razmerij med posameznimi deli. ACM 9000 PRVE IZKUŠNJE S FOTOSTAVNIM STROJEM Upajmo, da bo vse težave mogoče v kratkem odpraviti in da bo stroj dobro deloval Novi foto stavni stroj ACM - 9000 V podrobnosti stroja se ne bi rad spuščal in ne bi še enkrat našteval tehničnih podatkov, ki so že bili objavljeni Na samem stroju je možno stavljenje naslovov brez podčrtavanja. Če je predvideno podčrtavanje v taki obliki, kot je v navadi pri Dnevniku, pa je kapaciteta naslovov znatno manjša , ker porabimo več časa za podčrtavanje kot pa za sam naslov. Na samem stroju ni možno slikati cele črte na določen format, am- VOLITVE NOVEGA IO SINDIKATA UUDSKE PRAVICE OBČNI ZBOR SINDIKATA PO DELEGATSKEM SISTEMU V prostorih menze je bil 30. januaija občni zbor sindikata tiskarne Ljudske pravice. Tiskarna nima na razpolago večjih prostorov,kotje menza, ta pa je premajhna za vse člane sindikata. Zato se je IO sindikata odločil za izvedbo občnega zbora po delegatskem sistemu. Na vsakih 10 članov so po oddelkih izvolili delegata za občni zbor. Nadalje so po oddelkih izvolili tudi po enega delegata, ki bo skupaj z ostalimi sestavljal IO sindikata tiskarne. Zaradi tega je bil občni zbor v glavnem obračun dela starega IO, plan bodočega dela in pa potrditev že izvoljenih delegatov za IO. Vseh zaposlenih je v podjetju 499, od tega je članov sindikata 445, navzočih delegatov in ostalih članov pa je bilo 56. To pa je za način, po kakršnem je bil organiziran občni zbor, lepa udeležba. Zbora se je udeležil tudi predstavnik mestnega sindikalnega sveta. Dnevni red je bil običajen. Pri poročilu o preteklem delu IO in po finančnem pregledu se je pokazalo, da je sindikat aktivno sodeloval v sindikalnem življenju podjetja. To se odraža tudi v stroških, ki so bili v minulem letu 97.000 dinarjev, dočim je bil dohodek od članarine 29.500 dinarjev. Za kritje razlike smo zaprosili za podporo podjetje LP, ki nam je dodelilo znesek din 30.000. Polovica sredstev smo porabili za gojenje športa — nogomet, telovadbo, smučanje, streljanje kegljanje in košarko. Skoraj polovico sredstev pa smo porabili za sindikalni izlet, ki se ga redno udeleži okoli 100 članov, nekaj pa smo dah za opremo in podpore članom. Predložen je bil tudi finančni plan za letos: 118.000 dinarjev. Upamo, da bomo lahko nadaljevali z vso našo dosedanjo dejavnostjo kljub temu, da nam manjka za realizacijo programa okoli 63.000 dinarjev. IO se bo seveda potrudil izvesti program v celoti, manjkajoča sredstva pa upamo dobiti pri samoupravnih organih podjetja. Za konec so bili sprejeti sklepi: Intenzivno sodelovanje organov sindikata pri sestavljanju in spre- jemanju samoupravnega sporazuma o delitvi dohodkov in OD TOZD. Spodbujanje članov sindikalne organizacije za večjo izkoriščenost reprodukcijskega materiala, zmanjšanje škarta, povečanje storilnosti in večjega izkoriščanja strojev in opreme. Sindikalna podružnica namerava še nadalje gojiti in pospeševati rekreacijske športe, kakor tudi prirejati sindikalne izlete. AMD JE BIL PREMALO DELAVEN V kolektivu tiskarne LP je mladina vse premalo zainteresirana za delovanje v mladinski organizaciji. Marsikdo celo ne ve, da mladinska organizacija sploh obstoji. Naš AMD (aktiv mladih delavcev) je bil predlani in pol leta lani zelo aktiven, saj smo obravnavah mnogo vprašanj o mladih delavcih v našem kolektivu, ukvarjali smo se s športom, pošiljali mladince v politično šolo in skupaj s sindikatom organizirali izlete. Decembra 1973 smo organizirali košarkarski turnir grafičnih podjetij iz Ljubljane, ki je dobro uspel, toda na žalost ni postal tradicionalen. S pomočjo sindikata smo ustanovili novi športni sekciji: kegljanje in streljanje. Kegljanje dobro uspeva, medtem ko streljanje ni pritegnilo članov našega kolektiva, saj ga obiskuje samo 5 delavcev. Lani smo posl ah v politično šolo mladinca, ki sta uspešno končala šolanje. Prav tako smo se lani udeležili vseh seminarjev, ki jih je organiziral občinski komite zveze mladine. Z občinskim komitejem pa smo stalno povezani z našim informatorjem, ki nas obvešča o delovanju komiteja. Novemu predsedniku STANETU TOMETU kljub veliki prizadevnosti še ni uspelo požitivi delovanja aktiva. Za to so krivi tudi nekateri člani, ki niso obiskovah sej. Tako je proti koncu minulega leta bilo v predsedstvu samo 7 članov, kar je očitno premalo za normalno delovanje aktiva. Z novim letom sta mladinsko organizacijo zapustila MARKO ŠTEPIC in TOMAŽ REGALLV, ker sta prekoračila starostno mejo in nista več mladinca. Za vestno opravljeno delo se jima zahvaljujemo ter jima želimo uspešno delovanje v raznih samoupravnih organih. Januarja letos pa je dosedanji predsednik prosil za razrešnico, ker odhaja, zato bo nujno potrebna letna konferenca, na kateri bomo izvolili novega predsednika in predsedstvo ter sestavili plan za bodoče delo. Zaradi pomembnosti tega sestanka prosimo, da bi se ga udeležili vsi mladinci v našem kolektivu in da bi bili pripravljeni sodelovati. pak v presledkih, to je največ po 3 cice-ro, ker so v nasprotnem primeru opazni presledki. Ena izmed pomanjkljivosti je, da bi potrebovali tudi večje naslove kot 6 ci-cero, vendar pa stroj na žalost za to ni programiran. Priprava stroja in ravnanje z njim je dokaj zapleteno, saj je treba celotno pripravo programirati s programskimi trakovi Zato je postopek pri vsakem stavljenju določen po nekem vrstnem zaporedju, vendar pa tega zaporedja ni moč pripraviti, dokler se stroj ne ogreje do določene temperature, to je 26 stopinj Celzija. Maksimalna temperatura znaša 27 stropinj + ali -1 stopinja, in se pri zvišani temperaturi stroj sam izključi. Korigiranje stavka je težavno zaradi tega, ker se ne da popravljati tako kakor pri IBM tehniki, pač pa je treba napačne besede ponovno postaviti in jih prelepiti prek napačnih. Zato je nujno, da je stavec, ki dela na fotostavnem stroju, izoliran od ropota in pa motenj drugih sodelavcev. Papir, ki ga uporabljamo, je treh različnih formatov. Za ACM-9000 uporabljamo papir širine 20,3 'centimetrov in pa dolžine 45 metrov (ena kaseta). Slaba stran tega papirja je v tem, da ga gre veliko v izmeček, kar pa skušamo odpraviti oziroma zmanjšati na minimum. Kakor sem že na začetku omenil, je za pripravo stroja določena približno ura za ogrevanje, kajti stroj je sestavljen iz vhodne in izhodne enote - računalnika. Spomin računalnika je treba napolniti s programskimi trakovi, L j. s programskim trakom za presledke in ostale tehnične podatke ter programskim trakom za eksponente in pa programskim trakom za optiko. Stroj je izredno občutljiv na napetost. Če le-ta pade, ali če pride do izpada električnega toka, je potrebno ponoviti celotno operacijo. Kapaciteta stroja bi bila še občutno večja, če bi imeli možnost nabaviti še eno tipkalnico poleg perforatorja, kajti stroj je programiran za 4 vhodne enote prek perforirnega traku. V primeru, ko stavimo naslove, je izključen perforator; če pa bi imeli še eno tipkalnico, bi lahko istočasno delali še na perforatorju in bi perforimi trak ob določenih presledkih dali v računalnik. Ker pa tega zaenkrat še nimamo, je kapaciteta tega stroja občutno manjša, kajti dveh stvari se prek ene tastature ne da delati - možno je stavljenje direktno preko kompjutorja ali pa je vhodna enota izključena in se tipka na perfo-rirni trak. Od stroja in pa same demonstracije stroja smo pričakovali, da bo možno stavljenje naslovov v negativu; ker pa je kaseta s filmom dražja kakor kaseta s papirjem, bomo primorani tudi v naprej staviti na papir pozitive in jih preslikati, da bi dobili negative. Kakor je pokazala praksa, izbor črk ni najbolj posrečen. Nekateri naročniki so ob seznanitvi s tipi črk imeli pripombe, ker imamo ogromno črk tehničnega sloga, malo pa klasičnega sloga. Upam, da bomo vse težave odpravili in se sporazumeli s tehničnimi uredniki za določene pisave, ki so trenutno na vo^°' Toni Srebotnjak Prizor z zadnje tekme s tiskarno Ljubljana I: uspešen met igralca Hudarina KOŠARKARJI TRIKRAT IZGUBILI IN ŠTIRIKRAT ZMAGALI Trim servis za organiziranje športne rekreacije je januarja organiziral tekmovanje v košarki Naša ekipa, ki je komaj končala tekmovanje v občinski ligi, je tako nastopila tudi v tem tekmovanju. Toda to tekmovanje je bilo še veliko bolj KEGLJAČI SO ZASEDLI 11. MESTO Zadnje dni decembra je bilo še eno tekmovanje za našo ekipo kegljačev. Tekmovali so na kegljišču na Kodeljevem po sistemu 6 x 100 lučajev, sodelovalo pa je 43 ekip. Naša ekipa je tokrat v močni konkurenci zasedla zelo dobro 11. niesto. Podrli so 2378 kegljev. To Pot so bile vse ekipe zelo izenačene, saj je bila razlika med 6. in 18. ekipo samo 100 podrtih kegljev. Naš najboljši posameznik Je bil Babarovič, ki je podrl 432 kegljev, najboljši posameznik na tekmovanju pa je bil član Gradisa Milkovič s 483 podrtimi keglji. Naša kegljaška ekipa je imela 6. februarja 1975 prijateljsko tekmo z ekipo Geološkega zavoda Slovenje in zmagala z rezultatom 2318 ■ 2301. Najboljši posamezniki v naši ekipi so bili Babarovič (448), Podobnik (403), Vidrih (379) itd. naporno, saj je bil igralni čas 2 x 20 minut, na teden pa smo imeli po dve tekmi. Tako smo v 22 dneh odigrali 7 tekem. Marsikatera tekma je bila v nerodnem časovnem terminu, tako da se je niso mogli udeležiti vsi igralci V skupini, ki je štela 8 ekip, smo trikrat izgubili, na štirih tekmah pa smo zmagali. Zaradi velikega števila prijavljenih ekip (32), je bil to šele predtekmovalni del, sedaj pa se bodo posamezne ekipe borile za nadaljnje uvrstitve po doslej doseženih rezultatih. Na željo naših članov, ki so redno obiskovali rekreacijo na Taboru, naj bi organizirali turnir Tiskarne Ljudske pravice v namiznem tenisu. Pravico nastopanja naj bi imeli vsi člani naše delovne skupnosti. Igrali bi po sistemu vsak z vsakim na dve dobljeni igri. Določili bomo posamezne delavce iz vseh obratov, ki bodo v svojem oddelku zbrali prijave članov, ki bi želeli tekmovati, in bodo nato spisek prijavljencev oddali tov. Borisu Ogrizku. Tekmovanje bo v moški in ženski konkurenci. Naša želja je, da bi se prijavilo PRVENSTVO LJUDSKE PRAVICE V KEGUANJU Naši kegljači bodo na kegljišču Livada organizirali 22. marca prvenstvo Ljudske pravice v kegljanju. Na tem tekmovanju bodo imeli pravico nastopiti vsi član’ delovne skupnosti, razen aktivnih članov kegljaških klubov. Vsakdo, ki se želi prijaviti za to tekmovanje, bo plačal 5 din štartnine pred tekmovanjem. Vse ostale informacije o poteku in načinu tekmovanja lahko dobite pri tov. Marjanu Trampužu v IBM. Kandidati naj se prijavijo najkasneje do 1. marca svojim grup-nim poverjenikom v obratu, grupni poverjenik pa bo prijave oddal tov. Borisu Ogrizku. čim več članov delovne skupnosti in ne samo tisti, ki so že dosedaj obiskovali rekreacijo ob sredah. Če se bo prijavilo premajhno število tekmovalcev, turnirja ne bo. Ker pa upamo, da se bo prijavilo večje število članov kolektiva, ki bi želeli preizkusiti svoje moči tudi za zeleno mizo, bomo pri tekmovalcih, ki delajo v izmenah, to upoštevali tudi pri razporeditvi dvobojev. Tekmovanje bo v marcu in mogoče še v aprilu. Zadnji rok za prijavo je 26. febmar. O urniku tekmovanja bodo obveščeni pravočasno vsi obrati. TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU Z \ KADROVSKE NOVICE X__________J TISKARNA LJUDSKE PRAVICE pri Sli v tiskarno januarja 1975 Alojz Primožič, ofsetstrojnik - prišel iz JLA; Anica Novak, izlagalka v ofeststrojnici; Branka Vovk, stavec na stroju IBM; Marija Šuster, stavec na stroju IBM; Danica Češe k, stavec na stroju IBM; Tatjana Hribar, delavka v knjigoveznici; Ivanka Kavčnik, delavka v knjgoveznici; Silva Štrumbelj, delavka v knjigoveznici; Rozalija Petrovski, delavka v knjigoveznici; Zorica Djordjevič, delavka v knjigoveznici; Milja Dragič, delavka v knjgoveznici; Slo bo danka Stojanovič, delavka v knjigoveznici; Anica Strbad, delavka v knjigoveznici; Anica Pirc, delavka v knjigoveznici; Jožica Bartolj, delavka v knjigoveznici; Rudi Platinovšek, strežnik v ofsetstrojnici; Nisveta Merdžanovič, delavka v knjigoveznici; Ivan Bartolj, knjigo tiskarski strojnik; Marinka Koprivec, delavka v knjigoveznici; Ivan Čuden, odtiskovalec stavka v ročni stavnici; Anica Dobrovič, delavka v knjigoveznici ODŠLI IZ TISKARNE JANUARJA 1975 Marjan Hočevar, sporazum; Olga Kosič, sporazum; Zorica Djordjevič, samovoljno; Vekoslav Zalokar, samovoljno; Viljam Breceljnik, sporazum; Jože Pernarčič sporazum. Zapiski iz polletne konference na grafični šoli pri ŠCTP Uspeh I. letnik Prvo polletje šolskega leta 1974/75 so zaključili uspešno: Drago Mikec, ročni stavec; Leon Tušar, ročni stavec; Matjaž Milosavljevič, reprofotograf; Darko Humar, reprofotograf; Miroslav Danijel, ofsetkopist-monta-žer; Jakob Klemar, ofsetkopist-montažer; Martin Artelj, ofsetkopist-montažer; Marjan Kregar, ofsetstrojnik; Slavko Pavlin, ofsetstrojnik; Milan Zavašnik, strojni knjigovez. Na podlagi pogodbe o štipendiranju SL 1 /b bodo za pozitivni uspeh ob polletju prejeli nagrado v znesku 2500 dinarjev za nazaj od 1. 9. 1974 do konca januarja 1975, od 1. februarja 1975 pa redno mesečno štipendijo v znesku 500 dinarjev. Niso uspešno zaključili prvo polletje: Peter Kovačič, ročni stavec; Gorazd Makarovič, ročni stavec; Rafko Šavli, ofsetretušer; Branko Grilj, ofsetkopist-montažer; Bojan Ciglič, ofsetstrojnik; Marko Ovčar, strojni knjigovez; Damjan Sulič, ročni stavec - neocenjen v prvem polletju, ker je uk na grafični šoli pričel šele v decembru 1974. leta. Štipendisti II. letnika, ki so bili na strokovni praksi v tiskarni, so prvo polletje zaključili uspešno. Štipendisti III. letnika so na grafični šoli pri ŠCTP opravili prvi del zaključnega izpita. Od 1. februarja so na praktičnem delu v tiskarni do konca šolskega leta, ko bodo opravljali zaključni izpit za osnovni poklic. LJUBLJANSKI DNEVNIK V mesecu januarju 1975 so se na novo zaposlili: Anton Nosan, pomočnik vodje prodajnega oddelka; Franc Tepina, gospodar hiše (ekonom); in Smiljan Šiška, reprofotograf v BEP. BRALCEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj - so nam vedno dobrodošla. Cim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Črno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika). Uredništvo ČRNP^BELEAV Izdaja delavski svet časopisno tiskarskega podjetja Pravica-Dnevnik - Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Marija Mežek, Srečko Mrak, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Leopold Šega, Majda Tičar in Rafko Trušnovec. — Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta - Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani „TAKO JE S TEMI NAŠIMI PRELJUBIMI DOLGIMI SEJAMI, DRAGI KOLEGA: NE LE, DA UTEGNEŠ PREBRATI VES DNEVNIK OD ZAČETKA DO KONCA - CELO NAPISAL BI GA V TEM ČASU LAHKO!“ Je res, da se je v tiskarni v primeijavi z letom 1973 lani zgodil gospodarski čudež? Res: pri manjši produktivnosti so nekateri oddelki prejemali za okrog 20 odstotkov večje dohodke, sedaj pa čakajo še na dobiček. Samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov dovoljuje tudi nagrade delavcem ob 10, 20 ali 30-letnem delovnem jubileju. Mnogim našim delavcem to ni všeč in predlagajo še nagrade za 11, 12, 13, 14-letnico dela itd., kakor bi pač posamezniku najbolj ustrezalo. ČRNOHBELEM V LJUDSKI PRAVICI Želji avtoijev karikature na zadnji strani letošnje prve številke našega glasila se kajpada pridružujemo tudi vsi ostali. Škoda le, da so želje izrazili tako pozno in je niso položili že pod „božično drevesce11, ki ga je njihov oddelek monotype okrasil 24. decembra 1974, saj mnogi bolj verjamejo v mistiko kot pa v podatke zvezne gospodarske zbornice. Uprava menze je z namenom, da se poveča obisk, sklenila podeljevati prehodno zastavico tistemu, ki prebije največ časa v naši menzi. Večina kolektiva meni, da to ne bo imelo zaželenega učinka, ker nihče nima toliko časa, da bi tekmoval z dosedanjim »pomočnikom upravnika11 — kije baje zaposlen tudi kot strojni stavec. Sindikalno listo, ki naj zagotovi boljše nagrajevanje, so naši delavci sprejeli z navdušenjem. Večino navdušuje predvsem to, da v listi ni napisano, kaj je normalni delovni učinek. Vsakdo namreč računa, da je njegovo sedanje delo že vsaj za nekaj odstotkov nad normalo. STRUPENJAK