Naročnina Dnevno izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno IZO Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din celoletno vJugo-slo vin 120 Din, za inozemstvo 140 D SEOVEHEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, petli-vrsta tnali oglasi po I 30 In 2D,veC|l oglasi ald 43 mm viSInc po Din 2*30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pn večiem n 1/radnMtno /e v Kopitarjevi ulici St. 6 1II Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva teleton St. 205O, upravnlStva St. 2328 Političen lisi sa slovenski narod Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljko ln dnevo do prazniku Uprava /e vKopliarlevi tU.Si.6 ' t_ehovnl račun: C/ubl/ana Stev. 10.650 In tO.349 sa Inseiale. Sara/evoSt. 7563. Zagreli Si. 39.011, Praga lil Duna! SI. 24.797 In kai bi bilo potem ' Začetek in konec vseh enako dolgoveznih ko glasnih govorov šefov KDK jc, da bi morala takoj po 20. juniju odstopiti vlada, da bi morala biti skupščina razpuščena in razpisane nove volitve. Na tiho pa pristavljajo šefi KDK še drugo zahtevo, da bi namreč morala priti vsa državna moč v njihove roke, da bi potem vladali po svoji mili in tudi slabi volji. Priznati je treba, da je na prvi pogled njih druga zahteva tudi logičen zaključek prve, ker kako bi po sprejetju vseh zahtev KDK mogla vladati vlada, ki ne bi imela njenega polnega zaupanja. Če pa vse te zahteve pobližje pogledamo, potem vidimo, da je bila ena bolj nemogoča od druge in da bi bili tik pred državnim polomom, če bi bile te zahteve KDK sprejete. Treba stvari presojati samo čisto konkretno in ne operirati z raznimi frazami. Če pa presojamo položaj po strelih 20. junija objektivno, potem dobimo sledečo sliko. Kakor hitro bi merodajni krogi sprejeli zahteve KDK, bi morali tudi njej prepustiti vlado. To se pravi, da bi določevali državno politiko gospodje Maček, Predavec, Pribičevič in še manjši od njih. Kaij vse ti gospodje nameravajo, sicer še ni čisto jasno, toda mnogo svojih skritih želja so že povedali. Tako je eden od voditeljev KDK govoril, da je skupna vojska nemogoča in da tudi skupne diplomacije nc bi mogli priznati. Zopet drugi je govoril lc o personalni uniji, vsi pa so naglašali potrebo samostojne hrvatske države, ki bi bila le v rahli zvezi z drugimi pokrajinami — državami. Če bi bili šefi od KDK dovolj močni, da bi vse te svoije želje tudi uresničili, je veliko vprašanje, ker na vse zadnje morajo tudi največji samohrvati priznati, da bi imeli pri končni ureditvi države malo besede tudi Srbi. Da bi ti na vse te dalekosežne cilje pristali prostovoljno, pa sme misliti samo tisti, ki je ponosen na svojo naivnost. Niso se pa šefi KDK zadovoljili samo s (em, da s'o razkrili svoje neverjetne želje, temveč so šli še korak dalje in vsak svoj govor, vsako svajo besedo zasolili s tako krepkimi izpadi proti Belgradu in Srbijancem, da so morali tam izzvati največje ogorčenje. Kakor da ne bi bilo v vsej Srbiji niti ene svetle točke, kakor da bi vzhodno od Drine bile čisto razbojniške razmere, tako so vsak dan pisali in govorili in na vse zadnje povzročili, da je bil dogodek od 20. junija potisnjen v ozadje in da je stopilo v ospredje ogorčenje srbiijanskih krogov. Po neverjetni nerodnosti šefov KDK je tako postalo jasno, da ne bi sprejem zahtev KDK prav nič ne omilil s streli od 20. junija nastale krize, temveč jo še znatno poostril. Kajti vsa razlika bi bila le v tem, da bi mesto KDK prešle v opozicijo vse srbi-janske stranke, kar bi pomenilo znatno poostritev krize. Nobenega dvoma namreč ni, da bi Srbijanci vodili vse ostrejšo opozicijo ko pa Hrvati, ker bi znatno manj govorili, zato pa tem bolj učinkovito delali. Ni si pa tudi težko izračunati, kakšne bi bile posledice od KDK izsiljenih in vodenih volitev. Plemenska nasprotja bi dosegla kul-minacijo in naravnost čudež bi bil, če ne bi v strastni in že čisto slepi volivni borbi padel tudi poslednji ozir na državno edinstvo. Dvomljivo je celo, če bi bilo mogoče volitve sploh izvesti, ker bi prav lahko krvavi boji zagrizenih političnih nasprotnikov presekali in ustavili volivno borbo. Kdor količkaj trezno misli, mora priznati, da ni bilo mogoče sprejeti zahtev KDK. Za vsako ceno je bilo treba očuvati linijo državne politike in polagoma doseči pomirjenje duhov in pripraviti tla za sporazum. Naj so padali zbog odklonitve zahtev KDK še tako hudi in šc tako krivični očitki, državno krmilo ni smelo ostati niti za hip brez krmilarja, aLi pa bi bila v vrtincu strasti razbita državna ladja. V stiski se spozna prijatelj, v nevarnosti sc izkaže mož. Ni bil pogum po 20, junuju kričati z volkom, temveč pogum je bil vztrajati na svojem mestu in vzdržati napad, pa čeprav jc prišel ta zaradi greha drugega. Največja preizkušnja ne samo za državo, temveč tudi za naše politične voditelje je bil 20. junij in nastopila bi naravnost državna kriza, če ne bi bila preizkušnja prestana. Historičen ni samo 20, junij, historični so tudi dnevi po 20. juniju in v zadoščenje nam je, da smo v teh dnevih Slovcnci izkazali državi historično uslugo. Kakšne bi bile jx>slcdice, če bi po 20. juniju zavladali šefi KDK, to naj preudari vsak in spoznal bo vso veličino nevarnosti, v kateri smo bili, a tudi vso veličino dejanja, ki nas ie obvarovala pred to nevarnostjo. Proi znaki preorijenlaciie Belgrad, 16. novembra. (Tel. »Slov.«) V političnih krogih se je mnogo debatiralo o tem, da je vedno bolj vidna razlika med dr. Mačkom in Pribičevičem. Dočim zagovarja Pribičevič svoje skrajno stališče, govori Maček iže o možnosti sporazuma. Posebno poudarjajo v Belgradu tudi to, da postaja Mačkovo stališče vedno bolj splošno stališče Zagreba, ki se hoče i znebiti Pribičeviča in na ta način čimprejo priti do sporazuma i Belgradom. Dr. Maček je uvidel, da Pribičevičeva abstinenca in politika bojkotiranja nc vodita do nobenega uspeha ter da je pri hrvatskih volivcih naklonjenost nasproti sporazumu tako velika, da je niti oti-ciclna stranka ne more več odklanjati. KcroSec proti obznani Zagreb, 16. nov. (Tel. »Slov.«) »Večer« prinaša članek o »tvrdem gradu«. V njem pravi: »Že dolgo je znano, da se v vladi borita dve skupini. Eno tvorijo Marinkovičevi demokrati in Vukičevičcvi radikali. Ta skupina je za obznano. Ta skupina je krepka. Za njo jc ves Belgrad in režimski tisk s »Politiko« in »Pravdo«. Po tem tisku ta obznan-ska skupina hujska in napada KDK in uporno zahteva represivne ukrepe. Za to skupino stoje takozvane tajne sile, ki hočejo za vsako ceno vzdržati »tvrdi grad«. Druga je Koroščcva in Spahova skupina, v kateri sta dva ali trije demokrati. Ti demokrati niso odločni v svojem postopanju. Vsekakor je gotovo, da bi se združili z obznanci, če bi ti obvladali položaj. Dr. Korošec in dr. Spaho sta odločno nasprotna obznani in proti represivnim ukrepom proti KDK, ker dobro uvidevata, da bi bila v tej stvari proti hrvatskemu narodu. Radi tega stališča dr. Korošca in dr. Spaha so obznanci na nju besni. Po svojem tisku ju napadajo, posebno dr. Korošca. Proti Spahu so vsi radikali in demokrati radi sodelovanja JMO s HSS pri občinskih odborih v Bosni in Hercegovini. Značilno je, da je eden izmed najbolj gorečih zagovornikov obznane minister Angjelinovič. On ve, da je politično likvidiral in da bi ob prihodnjih svobodnih volitvah ne dobil niti potrebnega števila podpisov za kandidatno listo Zato si prizadeva, da bi se obznana izvajala, ker se nadeja, da bi se na ta način ponovno prikopal do mandata. V vladnih vrstah je položaj zelo napet. Med različnimi člani vlade je zelo veliko nezaupanje. Čez gotov čas bo, ali v vladnih vrstah nastala sprememba, aii bo zmagal dr. Korošec. Boi za agrarno reformo Belgrad, 16. nov. (Tel. »Slov.«) Mnogo debate jc vzbudil sklep radikalnega kluba, da se v agrarnih vprašanjih strinja povsem s svojimi poslanci iz Dalmacije in da je torej agrarno vprašanje zasebno in ne javno-pravno. Vprašanje agrarne reforme je najtežje vprašanje v naši državi. 2c o tem je bilo mnogo debate, če se naj zakon o agrarni reformi, kakor naj se predloži sedanji skupščini, razširi na vso državo, torej tudi na Srbijo. Vprašanje samo na sebi pa je tudi zelo zamotano in zato je povsem razumljivo, če vodijo o njem debato, da so neenotnih pogledov. Radikalni voditelji so trdili, da so sicer sprejeli mnenje radikalnih poslancev, da pa bo o vsem tem razpravljala vlada. Radikali da ne bodo delali iz tega vprašanja, če se njihovo stališče ne odobri, kakor nc bodo dopustili, da kaka stranka ravna nasprotno. Naravno jc, da so vse vladne skupine zainteresirane na agrarnem vprašanju, špecielno na dalmatinskem agrarju pa od demokratskih ministrov Angjelinovič. Ko je v /eclcl za sklep radikalnega kluba, je žc danes objavil svoje mnenje. Časnikarjem pa je dejal, da sta bila pri njem Uroš Desnica in dr. Javljanovič, s katerima se je razgovarjal o možnosti kompromisa. Ali je kompromis mogoč ali ne, ne ve, ker se hoče razgovarjati s svojimi prijatelji iz Dalmacije. Treba je brezpogojno urediti agrarno vprašanje v Dalmaciji. V tem načelnem vprašanju more in sme biti kompromis. Angjelinovič trdi, da je DS v tem vprašanju enotna. Davidovič posveča temu vprašanju vso pažnjo. DS je na agrarnem vprašanju zelo interesirana. Kompromis bi bil mogoč v vprašanju višine in vrste odškodnine in drugih podobnih vprašanj. Poslanci radikalnega kluba so zopet naglašali, da je potrebna ravno o agrarnem vprašanju še daljša debata, ter so očitali Angjclinoviču, da s političnega stališča zagovarja svoj tezo, ki je njegova osebna, ne pa demokratskega kluba. DS klub bo na eni izmed prihodnjih sej obravnaval ta predlog. Zasreb optimističen glede Savčičeve akci e Zagreb, 16. novembra. (Tel. »Slov.«) V zagrebških krogih KDK se Savčičevi misiji pripisuje zelo velik pomen, zlasti v demokratskih krogih, ki so prepričani, da se bo Savčičeva akcija posrečila in da bo na ta način prišlo do stika med vladnimi strankami in KDK. To mišljenje zastopa tudi večina zagrebškega tiska. Frankovci, ki so za to, da ne bi prišlo do nobenih zvez med vlado in opozicijo, so v najostrejši borbi proti Savčiču. Odrekajo mu, da bi bil poklican vmešavati se v hrvatsko stvar. V »Hrvatskem pravu« izjavlja narodni poslanec dr. Pavelic, da vlada po Savčiču vodi akcijo za pomiritev, kar je dokaz, kako je položaj vladne koalicije težaven in obupen. Vladi da je ta akcija potrebna radi tega, da naslika inozemstvu, kako resno voljo ima za sporazum. Z druge strani si vlada prizadeva, da bi s temi pogajanji oslabila ugled Hrvatov, češ da so nesposobni in neresni politiki. To je razumljivo. Skrajna predrznost pa je, da Savčič prevzema vlogo pomirjevalca med vlado in opozicijo. Ta predrznost presega vse meje. Čas je, da se s tem napravi konec. Glede Koroščeve izjave pravi, da vlada nudi sporazum na podlagi vidovdanske ustave z razširitvijo samouprav. Morda bo vlada pristala tudi na to, da pride do federalizma. Članek končuje: Vlada so morn zavedati, dn je taka obljuba (glede federalizma) morda prekasna (!). Kongres gozdarskih združenj se bo vršil 8. in 9. decembra v Zagrebu. Velika tramvajska nesreča v Belgradu Belgrad, 16. nov. (Tel. »Slov.«) Danes okoli šeste ure se je na progi cestne železnice iz Top-čidera mimo palače generalnega štaba zgodila velika nesreča. V zadnjem času se je belgrajsko prebivalstvo razvadilo, da se je začelo obešati na tramvajske vozove, čeprav so bili ti že natrpani. Ko se jc tramvaj iz Topčidera pričel vzpenjati navkreber, se jc naenkrat začulo kričanje, in sicer ravno pred palačo generalnega štaba. Ker se palača ravno gradi, jc ležalo v bližini tračnic nekaj skladov parketnih deščic. V te tračnice so zadeli potniki. Tramvaj se je takoj ustavil. Ko so potniki izstopili, se je nudila njihovim očem žalostna slika: Voznik, neki sodnik in neki incdicinec so ležali na tleh, nekateri z zlomljenimi rokami in nogami, vsi pa v nezavesti. Na lice mesta sta takoj prihiteli dve komisiji, in sicer iz kriminalno-policiiskega oddelka in iz železniškega ministrstva, šipe na tramvaju so bile vse razbite. Vsi trije onesveščeni so bili prepeljani v bolnico. Okrog 7 sc j: raznesla govorica, da jc voznik izdihnil. Nobenega sporazuma v češkosl.-jugosl. pogajanjih. Praga, 16. novembra. (Tel. »Slov.«) Naknadno se je zvedelo, da so češko-jugoslovan-ska trgovinska pogajanja naletela na velike težave. Obojni delegati so se sporazumeli samo glede splošnega tarifa. Češkoslovaška tendenca gre za tem, da uredi in zagotovi najprej svoje zahteve. Kakor hitro pa so obojni delegati prišli v podrobnosti, ni bilo več mogočo najti skupnih točk. Radi lega so se pogajanja o podrobnem larifu odložila. Drevi ob 8 vsi na AKADEMOO Akademskega Orla v Uudskš dom! N,- Velikonja: Načrti novih zakonov V ministrstvih izdelujejo načrte različnih novih zakonov. Neka poteza je v vseh teh zakonih, ki človeka začudi in ki ga prepričuje, da se nekateri uradniki centralnih oblasti zlasti tisti, ki sc bili nastavljeni od Pribičeviča in prejšnjih režimov, še vedno niso prav nič naučili ter včasih smatrajo cclo za potrebno, da ponagajajo vladam, ki niso po njih strankarskem prepričanju. Mislim na razna določila različnih načrtov, ki še bolj centralizirajo oblast v rokah posameznih ministrstev. Tako predvideva neki novi zakonski načrt strokovno komisijo ministrstva, ki bo šarila po državi in licencirala bike — stroški te komisije bodo večji nego vsi biki, ki jih bo licencirala! Drug zakonski načrt predvideva državne fonde, nalaga pa oblastnim samoupravam vse stroške, ki bi bili zvezani z dotično gospodarsko panogo. Nikjer ne vidim, da bi sc ti načrti, od-odesno njih očetje ozirali na to, da so že povsod v življenju samouprave, da imajo tc po ustavi, po zakonu o oblastni in sreski samoupravi, po uredbi o prenosu poslov in po spe-ci'jelnih določilih že odkazane naloge in da ima državna uprava (občna uprava) samo formalni nadzor nad samoupravami, da te ne zagreše kaj protizakonitega. Za te centralno usmerjene može samouprave eksistirajo v novih načrtih samo tam, kjer bi morale nositi kakšne stroški (tudi za državne komisije!), sicer pa jih ne vidijo. Mislim, da je čas, in zato pišem te vrstice, da se tudi tem načrtnikom dopove enkrat bistvo samouprave in glavne osnove naše države. Pišem tudi zato, da opozorim naše poslance, naj pazijo na te pojave, ki zanikajo ustavno ureditev naše države. Poznani načrt (n. pr. zakon za povzdigo živinoreje), ki izroča javne posle zasebnemu društvu, ki ustvarja poleg državnih in samoupravnih organov še druge organe z javnimi funkcijami. Skratka, poznam načrte (osnovnošolski zakon), ki se jim mora odreči vsaka logična zamisel. Naj se še tako govori o decentralizaciji uprave, o samoupravi itd. ti načrtniki so s svojo centralistično orijentacijo kakor tisti Janošelc, ki je »furt ladoval«, dasi gr vse javno mnenje in ves napor cele države v drugo smer! Be'<*ra:ske vesti Uprava državnih monopolov je prejela po Narodni banki od angleške mednarodne banke v Londonu prvo tranšo 270.000 funtov šterlingov na račun švedskega posojila. Ob 6 se je vršila seja ministrskega sveta. Na njej so se obravnavale resorne zadeve. Vest »Havasa« iz Haaga pravi, da je mednarodno razsodišče odložilo razpravo o srbskih dolgovih na 19. novembra. Odbor za proučavanje sodniških taks je imel danes prvo sejo. Člani odbora so se dogovorili o načinu obravnavanja, ker je zakon obširen in težaven. Prosvetno ministrstvo je poslalo narodni skupščini zakonski načrt o avtorskih pravicah. Jugoslovanski klub je na svoji današnji seji obravnaval načrt ljudsko - šolskega zakona. Belgrajski akademiki so se sprli z upra vo Dijaškega doma. Danes je nastal obojestranski štrajk. Uprava je ukinila vso preskrbo in kuhanje. Frido Pogačnik je nastavljen v Belgradu pri ravnateljstvu kmetijskih kreditov. Snoči je pogorela tovarna klobukov Al-fandari in Melameda. Slaba veČina francoske v?ade Pariz, 16. nov. (Tel. »Slov.«) Pri glasovanju o izjavi vlade sc jc pokazala manjša večina, kakor sc jc pričakovalo. Proti vladi jc glasovalo 129 poslancev, in sicer socialisti, 7 radikalov in večina Alzačanov, 133 poslancev pa se jc odtegnilo glasovanju, med njimi 107 radikalov in komunisti. Oni radikali, ki so glasovali za vlado, so izjavili v pismu, poslanem predsedniku stranke, da bodo svoje mandate vrnili, čc bi bili za to svoje stališče kaznovani. Za široko koaliciio Berlin, 13. novembra. Boiicour odstopit kot delegat pri DH Pariš, 16. nov. (Tel. »Slov.«) Zadeva Pavla .. . . ... , . , Bonconrja, s katero se je kongres socijalistične 12. t. m. je "pričelo jesensko zasedanje > . . . .. - ■' - . . dwietkr.i te „ Reichstaga in s tem so stopila v ospredje vsa ona vprašanja, ki se vlečejo skozi trimesečno vladanje Miiller-Frankena. Moramo takoj na- stranke dcsedaj bavil že več kot desetkrat, je sedaj končana. Pavel Boncour je podal deiriisijo kot francoski delegat v Društvu narodov. Odlo- v aaan e »luiier-rranKena. moramo na- ... . » , , . • ____; „i,i„-, d,: glasiti, da je vlada g. Mullerja prehodna. Iz ! " ^ že v tO Ck in * .J "^L^ ■ • u- » j ■ i j i,,. u; andu pismeno, kar pa se e še le danes sporo- se,e naj br se te dn, vlada stroke koahcije, ki ^ ^^ n, ^ ^ ^ Poincarejevi vladi. V svojem obširnem demisij- bi imela dogovorjeni delovni program -a daljšo dobo. Ta potreba je bila naglašena tudi v izjavi vlade ob njenem nastopu 3. julija in v replikah opozicije. Govoreč takrat o obliki svoje vlade, je g. Mulier jasno podčrtal, da njegova vlada še ni konečno izgrajena, ker še ne počiva na koalicijskih temeljih. Ti koalicijski temelji naj se sedaj izgrade. Odtod nam bo tudi razumljivo, zakaj vse stranke načenjajo v parlamentu načelna, programa-tična vprašanja, za katere že vnaprej vedo, da bodo pretrpela korekcije. Ta vprašanja naj bi bila kompromisna osnova za bodočo vlado in zato vsebujejo del onega programa, ki ga hočejo izvršiti stranke v konstruktivnem sodelovanj«. Stranke, ki posebno naglašajo svoj nacionalizem, rinejo v ospredje vprašanja iz zunanje politike. Vlada mora sprejeti razpravo o teh vprašanjih, ker vsled svoje raznolikosti v sestavi - iz delavskih in malomeščanskih strank — nosi v sebi klice nemškega nacionalizma. To se vidi jasno iz deklaracije vlade g. Mullerja, ki je v njej namesto besede »nacionalen« stalno in s tendenco uporablja besedo »nemški«, češ, da ne njegova vlada ne bo vodila »nacionalne«, marveč »nemško« politiko. Ta »nemška« politika pa -.li' v prvi vrsti takojšno izpraznitev Porenja ;.» Saara, točno določitev reparacijskega dolga, odklonitev vzhodnega Locarna in rešitev manjšinskega vprašanja, predvsem na Poljskem. Doslednost v tej »nemški« politiki je dokazal g. Mulier septembra v Ženevi. Samo radi splošnega položaja v Evropi in radi gospodarskega stanja zmagovitih držav g. Miil-ler že takrat ni uspel. Okupirano ozemlje je garancija za nemške obveznosti in dokler zavezniki ne dobijo drugih jamstev, bodo morala obveljati sedanja. Da pa se g. Mulier ne bi vrnil praznih rok domov, je bila takrat sprejeta resolucija, v kateri izražajo , svojo pripravljenost pričeti z oficielnimi pogajanji o predčasni izpraznitvi zasedenih pokrajin. Ta uspeh so zelo podcenjevali krogi nacionalistične desnice, ki se nikakor ne morejo pomiriti s tem, da Nemčija ne more voditi druge politike kakor to, da striktno izvršuje vse obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom versajske mirovne pogodbe, torej politiko, ki je dovedla do Locarna. Nemška nacionalistična ljudska stranka je celo izvolila novega načelnika, da bi s tem še bolj jasno pokazala svojo agresivnost proti zunanji poli- skem pismu navaja, da njegova demisija ni v nobeni zvezi z Društvom narodov ali z ženevsko politiko, ravno tako malo, kakor z Brian-dom ali z Briandovo politiko. Njegovo demisijo je pojasniti edinoie iz notranjepolitičnih vzrokov. Vedno je nastopal za udeležbo socijalistov v vladi, ker je prepričan, da morajo vse republikanske stranke sodelovati na odgovornih mestih v interesu demokracije in miru. Sedaj pa vodi Francijo vlada, iz katere niso izključeni samo socijalisti, temveč tudi druga velika levičarska stranka: radikali. V Ženevo ga je delegirala le- vičarska vlada in pod vlado narodne unije ni zapustil svojega mesta, ker je Briand tudi takrat nadaljeval svojo zunanjo politiko v stari smeri in popolnoma svobodno. Sedaj pa, ko je narodna unija prenehala obstojati in ker sta obe veliki levičarski stranki potisnjeni v opozicijo, smatra za nedopustno nasproti svoji stranki in nasproti vladi, da bi še dalje obdržal mesto v Društvu narodov. Tudi kot poslanec bo po svojih močeh podpiral politiko Društva narodov in mirovno politiko. — V neki časnikarski izjavi naglaša še Boncour, kako težko bo, voditi veliko delo razorožitve z dobro voljo. V vsem dolgem času, dokler je bil delegat v Društvu narodov, ni bilo med njim in Briandom niti najmanjše razlike v mišljenju, vedno je bil pristaš odločne levičarske vlade, ki bi se opirala na odločno večino levice. Sedaj pa, ko sta veliki levičarski stranki izključeni iz vlade, se njegov položaj ne more več vzdržati. Oklepna križarka se Berlin, 16. nov. (Tel. »Slov.«) Po dvodnevni debati je danes nemški državni zbor odklonil predlog socijalnih demokratov za ustavitev gradbe oklopne križarke. Proti je glasovalo 255 poslancev, za pa 203 poslanci, dočim se jih je 8 vzdržalo glasovanja. Ker so se vse meščanske stranke z demokrati vrsd izrekle proti socijalnodemokratskemu predlogu, ni bilo dvoma, da bo sunek socijalistov proti oklopni križarki zavrnjen. Z odklonitvijo socijalnodemokratskcga predloga je bil odpravljen tudi komunistični predlog, da se nima izplačati prvi obrok za gradbo križarke, ki ga je dovolil državni zbor meseca julija in so bila tozadevna naročila že dana industriji. Dalje je bila odklonjena tudi komunistična nezaupnica proti vsemu kabinetu v poimenskem glasovanju s 392 proti 62 glasovom. S komunisti so za nezaupnico glasovali le narodni socijalisti. Trgovski odnošaji med Madsrsko in SSSSŠ zbopani Budimpešta, 16. nov. (Tel. »Slov.«) Med Madjarsko in Sovjetsko Rusijo so bili dosedaj trgovinski odnošaji radi pomanjkanja diplomat-| skih zvez popolnoma brezpomembni. Pred par | dnevi pa so bila zaključena pogajanja za velik j izvoz ovčje volne v Rusijo. Rusko trgovinski j zastopstvo v Berlinu je pri madjarski vladi za-| ložilo večjo kavcijo ter se bodo zastopniki so-! vjetske vlade, ki pridejo v kratkem na Madjar-' sko, v okviru te kavcije bavili z nakupovanjem j volne. Madjarsko notranje ministrstvo je so-| vjetskim zastopnikom že dalo potno dovoljenje, tiiki g. Stresemanna. Na mesto grofa Westarpa j odredilo pa je obsežne odredbe da ruski ku- je prišel intrasigentni Hindenburg s svojim močnim desničarskim tiskom. In gotovo je, da bo Hinderburgovo časopisje izvršilo oster napad na zunanjepolitični ekspoze g. Stresemanna, ki ga bo dal prihodnji teden. Pa ne samo Hindenburg, tudi centrum pripravlja ostro kritiko delovanja g. Stresemanna. Dočim Hindenburg naravnost napada politiko zbližanja s Francijo in predpostavlja prijateljstvo s fašistično Italijo, se napadi cea-truma omejujejo samo na osebo zunanjega ministra. Ravno včeraij je centrum sprejel zahtevo, da se mora vedno bolehnemu g. Stresemannu določiti namestnik. Centrum želi, da bi bil zastopnik določen iz njegovih vrst in se tudi že imenuje kandidatura prelata g. Kaasa. Pri tem sondiranju terena za široko koalicijo igra poleg zunanje politike važno ulogo tudi vprašanje graditve vojne oklopne ladje »A«, Prejšnja vlada je postavila v proračun prvi obrok za to ladjo. Socialni demokrati so načelno proti graditvi bojnih ladij in so to posebno naglašali v volivni agitaciji. Zato si lahko predstavljamo, kakšno vrenje je nastalo v njihovih vrstah, ko so njihovi ministri skle- 1 nili, da se izplača prvi obrok. Komunisti so jih takoj napadli in celo provocirali vpisovanje volivcev za narodno iniciativo, s katero se zahteva poseben zakon, po katerem se prepoveduje graditev vojnih brodov. Samo vsled železne strankarske discipline socialdemokratov je ta komunističen predlog propadel. Četudi proti, se volivci niso vpisali in tudi od komunističnih volivcev se jih je vpisalo samo 37 odstotkov. Sedaj, ko je komunistični predlog propadel, pa prihajajo socialdemokratski poslanci s predlogom, da se takoj preneha z graditvijo oklopnice, češ, da proračun itak izkazuje primanjkljaj. Glasovanje o tem predlogu socialdemokratov bo ena od izkušenj za veliko koalicijo. To vprašanje je poostreno tudi s tem, da je minister za narodno brambo Groener že izvršil naročila za 32.3 milijonov mark, dasiravno znaša prvi obrok samo 9.3 milijone mark. On se poziva na § 24 zakona o proračunu, po katerem so naročila izvršna šele takrat, ko se v proračunu dovolijo te vsote. To prekoračenje proračunskega kredita odobrava tudi predsednik republike Hindenburg. On je obvestil predsednika vlade, da minister Groener vztraja na svojem stališču in da bo izvaja.! posledice, če bi se g. Miil-ler solidariziral s predlogom svoje stranke. Tako je to vprašanje postalo prvorazredno in nastop Hindcnburga sc laliko označi kod di-. povalei na Madjarskem ne bodo širili boljševi-ške propagande. Ma$redovan"a V 3. II. so napredovali: Henrik Korene, strok. uč. na II. mešč. šoli v Ljubljani. Justin Hol, uč. v Poljanah pri Novem mestu. Ana Leveč, strok. uč. na pom. šoli v Ljubljani. Katarina Černilec, strok. uč. na II. ž. m. šoli v Ljubljani. Gabrijela Gabrovšek-Rajer, uč. v Hotedr-ščici, Ana Prestor, uč. v Moravčah. Danica Pokom, uč. v Mostah. Gabrijela Filipič-Korbar, uč. v Preseriu. Marija Jan, uč. v Preserju. Vida Goslar-Šavnik, uč. v Blatni Brezovici. Ožbe Lo-drant, uč. v Prevaljah, Marica Jezovšek-Fabijan, uč. v Selnici ob Dravi. Marija Skrbinšek-Kova-čič, Sv. Marjeta na Dravskem polju. Marica Filipič, Selnica ob Dravi. F.lza Žagar-Ternovič, Nova Štifta pri SI. Gr. Julka Stibler, Serdica v Prekmurju. Marta Mehovel-Trček, v Podpeči pri Prevaljah. V 4. ITI.: Leopold Zlatic, v Sevnici. Franc Lunaček v St. Rupertu. Vinko Rupnik v Scctra-žici. Celestin Perhovec, Šmartno pod Šmarno g. Stanko Bučar. Marica Soršak v Prevaljah. Alma Mulej, Studenci pri Mariboru. Katarina Hcdnik v Zibiki pri Šmarju pri J. Rafael Tra-pež v Prodanovcih pri M. Soboti. Kristina Petek, Prosenjakovci. Vida Kuhar, Križevci. Marija Kalan Sv. Križ pri Ptuju. Matilda Blasrovec, Zg. Sv. Kungota. Ana Matko, Rečica ob P. Avgust Kirbiš. pri Sv. Urbanu pri Ptuju. V 2. ITI. Tereziia Rutar-šašel, Šoštanj, Rada Simonič v Trbovljah. rektna ingerenca na vstvarjanje novega parlamentarnega položaja. Konečno je k napetosti med koaliranimi strankami pripomoglo tudi dejstvo, da je nemška nacionalna ljudska stranka odkrito zastopala interese veleindustrije v znanem sporu med delavstvom in delodajalcem težke železne industrije v Porentju. Vse druge stranke pa so bile za priznanje zahtev delavcev in zato, da jim da država izdatno podporo, dokler se ne konča mezdno gibanje. Poslednji dnevi vlade g. Mullerja so torej burni, a vendar j« borba načelna. Ve sc, kaj zahteva vsak posameznik. Vlada je omajana, ali ne zato, da se ruši, marveč zato, da iz te borbe pride močna večina, dorasli« velikim gospodarskim in političnim problemom delovnega, realnega in konstruktivnega naroda. K—6. Kdo bo novi avstrijski predsednik? Dne 9. decembra poteče funkcijska doba sedanjemu avstrijskemu predsedniku dr. Mi-chaelu Hainischu. Dr. Hainisch je bil predsednik dve ustavno določeni periodi, skupaj osem let. Ker ustava določa, da nihče ne more biti predsednik več kot dvakrat zaporedoma, zato je nastal sedaj velik spor, kdo naj bi bil izvoljen. Predsednika volijo na skupni seji člani narodnega in člani zveznega sveta. Njegove funkcije so sicer skromne, vendar pa je vseeno borba med strankami precej huda. Vladne stranke: krščanski socialisti, velenemci in agrarci, bi rade videle, da bi bil zopet izvoljen dr. Hainisch. Zato je z njihove strani padel predlog, da naj bi se tozadevna ustavna določila spremenila. Proti temu so z vso odločnostjo nastopili socialni demokrati. Odločitev pade v soboto, 17. t. m. Obe največji parlamentarni skupini sta sklicali seje svojih klubov, da zavzamejo definitivno stališče. Za slučaj, če ne bi bilo mogoče izvršiti spremembe ustave v kolikor se tiče predpisov o volitvah zveznega predsednika, se pojavljajo drugi kandidati. Krščanski socialisti kandidirajo predsednika skupščine Miklasa. Proti njemu so ostale stranke, češ, da je preveč politično eksponiran. Velenemci ponujajo dr. Feliksa Franka, avstrijskega poslanika v Berlinu. Zdi se, da njegova kandidatura tudi krščanskim socialistom ni nevšeč. Trije novi kardinali bodo imenovani Milan, 16. nov. (Tel. »Slov.«) Vatikanski so-trudnik »Corriere della Sera« zagotavlja, da bo papež Pij XI. na decemberskem konzistoriju imenoval tri italijanske prelate za kardinale. Med kandidati se predvsem omenja dosedanji berlinski nuncij monsg. Pacelli, ki bo poklican v Vatikan kot papežev ožji sodelavec, v Berlinu pa ga bo nadomestoval sedanji namestnik kardinal državni tajnik Pizzardo. Dalje bo imenovan za kardinala tajnik koncilske kongregacije Giulio Seraffini in pa monsg. Lavitrano, ki bo obenem imenovan za nadškofa v Palermu. Drobne vesti V laškem Vidmu in po vsej Furlaniji so davi ob 4. uri 13 minut čutili močen potres. Vremenska opazovalnica je ugotovila, da so bili sunki četrt stopnje po Merealijevi lestvici. Lava, ki jo je izbruhala Etna, se je sedaj že toliko shladila, da hočejo državne železnice proučiti možnost, da bi preko lave zgradile nov železniški tir, da se vzpostavi zveza med Messino in Calanio. Bruhanje Vezuva ne daje vzroka za vznemirjenje. Šef kabineta italijanskega zrakoplovnega ministrstva Pelegrini se je z velikim letalom podal iz Brindisija preko Krete in Dobruka v Aleksandrijo, da bi proučil skupno z angleškimi letalskimi tehniki možnosti zračne prometne zveze Genua—Rim—Egipt Grško ministrstvo za narodno blagostanje pripravlja poseben davek na samce. Direkcijski odbor angleške narodne banke je sklenil, da bo meseca aprila 1929 zopet predlagal Montaguc Normana za predsednika banke. S lem bi Norman nastopil 10 leto svoje službe, kar se dosedaj še pri nobenem predsedniku ni zgodilo. Uradni list sotčtske oblasti Split, 16. novembra. (Tel. »Slov.«) Obl. skupščina je sprejela uredbe o izdajanju oblastnega uradnega lista, ki bo prinašal uradne vesti in članke ter o šolskem in bolniškem fondu. Za zmaso tloventke liste! Danes se vrše na ljubljanski univerzi volitve v Svet slušateljev ljubljanske univerze. Vložene so »tiri liste, v glavnem pa gre boj le med Slovensko listo (A) in pa med Listo enotne napredne omladine. Ze imeni obeh list povesta vse. Na eni strani lista onih, ki odločno izpovedujejo slovenski program, ld so ostali zvesti slovenskemu stališču in slovenski misli. Na drugi strani pa oni, ki so še danes na anahronističnom stališču dunajskega liberalizma, ki se navdušujejo za neko naprednjaštvo, čigar prazno in puhlo vsebino je spoznalo celo podeželsko ljudstvo. Na deželi, tudi mod najbolj pripro-stimi ljudmi je napredna fronta propadla na vsej črti in niti sam g. P u c e 1 j si ne upa javno zagovarjati napredne fronte. Slovenski akademik pa se naj navdušuje za napredno fronto! Ali je res takšna idejna degeneracija mogoča! Akademik manj uvideven od pripro-stega kmeta! V >Slov. Narodu« je neki g. Nedeljkovid napisal agitacijski članek za napredno listo. V tem članku pravi med drugim, da so liberalni študenti učenci Strossmayorja, Cankarja in Skorliča. Še nikdar niso bila ta svetla imena izrečena v slabši zvezi. Kaj ima Strossmayer, veliki djakovski škof, skupnega z dunajskim liberalizmom? Vzor jugoslovanskega patriota jt bil Strossmayer, ki pa je bil katoliški škof! Kaj si torej lastite njegovih zaslug vi, ki odklanjate Slrossmayerjev svetovni nazor! In Cankar! Vse življonje, v vseh spisih, v \seh predavanjih se je z vso svojo energij« boril proti liberalizmu, rodoljubarstvu in temu narobe-naprednjaštvu, ki je reprezentirn-no v napredni listi. Sedaj pa bi se hoteli ponašati s Cankarjevim imenom oni, ki hočejo uveljaviti v javnosti to, kar je Cankar podirali Kako sploh more biti pristaš napredne fronte akademik, ki je le površno prečital Cankarja! In Skerlič, veliki učitelj srbske in vse jugoslovanske omladine, ki je bil apostol nove dobe in nasprotnik vsakega reakcionarstva. Sedaj pa bi se sklicevali na Skerliča ljudje, ki hočejo pahniti naš narod nazaj v prazno dobo dunajskega liberalizma. Zaradi našemu narodu čisto tuje tvorbe nemškega meščanstva naj zavlada pri nas reakcionarstvo! Ne, gospodje od naprednjakarske fronte, ne Cankar, ne Strossmayer in nc Skerlič niso vaši ljudje, temveč nasprotno vsi trije le dokaz proti vam! Značilno za idejno mizernos* napredne fronte je, da se takoj njih drugi argument glasi: pen drek! Ne čudimo se, če kot zvesti čitatelji svetovnega »Jutra«- ne ločijo dela podrejenih policijskih organov od navodil riniiiatra. Še manj se čudimo, če ne morejo razumeti dolžnosti, ki jih mora politik na odgovornem mestu vršiti, pa naj si bi ga bolelo tudi srce. Reakcionarni liberalci takih stvari ne razumejo. Zato o tem tudi ne bomo obširneje govorili, temveč opozorili na eno druge stvar. Ta argument s pendrekom odkriva neko drugo stvar, da so namreč naši naprednjakarji hoteli izkoristiti rapallske demonstracije v strankarsko namene. Razgalili so sebe, da im ni nobena stvar sveta in da bi celo mučeni-štvo naše krvi tam preko hoteli strankarsko izrabiti. Vsenarodno manifestacijo izkoriščati v strankarske namene, to je ves namen argumenta s pendrekom. Tisto konjsko kopito je pendrek, ki jasno pravi, koliko vrednosti ima vsa napredna fronta. Komur pa vsi ti argumenti ne zadostujejo, naj si prečita članke, s katerimi zagovarjajo naprednjaki svojo listo. Sam strah pred »klerikalci«, samo plašenje z bav-bavom, kakor da bi bili akademiki otroci. Resnično. Tako silna je idejna revščina, da brez klerikalizma ne bi mogli napisati niti enega članka, niti ene notice. Slovenska in napredna lista. Skupina, ki jt eno s slovenskim narodom, in grupa, ki se še ni povzpela nad frazo in ki pozna le slovensko pleme, kakor je še na preddan volitev izjavil ideolog grupe. Za Slovenca je izbira lahka. Še lažja človeka s socialnim čutom, ker bo šel s Krekovimi učenci in proti onim, ki so stebri tujega kapitala v Sloveniji, ki so se pri nacionalizacijah pokazali v pravi luči in ki so pravi pro-tektorji napredne liste. Najmanj težka pa bo odločitev za kulturnega človeka, ker treba se mu bo spomniti samo na čase, ko je vladala Orjuna. Ča9t slovenskega akademika zahteva, da zmaga slovenska lista in zato za njo v boji Dunajska vremenska napoved: Od časa do časa dež, nekoliko topleje, vetrovi bodo narasli, večinoma od jugozahoda, na gorah -hudi viharji. Akademiki - Akadem!č»rkel Mnogo je ljudi, li agitirajo s parolami o socialnem delu za slovenskega akademika. Lastne besede jih oh vsaki priliki pr, stavijo na laž. Kdo je predlagal konkretno — na primer *Urad dela ? Bila je to »Slovenska listac, ki ima tudi letos oznako Največ^ oblastni proračun v državi Prav je imel tisti, ki je dejal, da našim liberalcem ni mogoče nikdar ustreči. Tako je n. pr. bil silno hud g. posl. Zupančič, ker je proračun ljubljanske oblasti največji od vseh oblasti v državi. G. posl. Zupančič torej ni zadovoljen, ker dela ljubljanska oblast več ko vsaka druga in ker stori za zdravstvo, kmetijstvo, ceste, trgovino in obrt več, ko celo neprimerno večja in bogatejša zagrebška oblast, kjer odločujejo njegovi zavezniki. Kajti to bo menda iz-previdel tudi g. Zupančič, da večji proračun pomeni tudi večje delo! • Kaj pa bi rekel g. Zupančič, če bi n. pr. imela ljubljanska oblast najmanjši proračun. Potem bi bil seveda še manj zadovoljen. Kdaj pa je sploh zadovoljen g. Zupančič? Ali bi nam hotel pojasniti to uganko? Ljubljanska oblastna skupščina Proračunska razprava Ljubljana, 16. novembra. Predsednik dr. Marko Natlačen otvori sejo, konstatira sklepčnost in imenuje za tajnika poslanca Oblaka in Lebingerja. Nato sporoči predlog obl. odbora, da se zgradi deželna cesta II. vrste Ponikva—Dečja vas—Jordan—Kal. K stroškom prispeva 50% oblast, 50% pa cestna okrajna zaklada v Trebnjem in Novem mestu. Predlog odkaže odseku za javna dela. Nato preide skupščina takoj na II. točko dnevnega reda, poročilu fin. odseka. Poroča posl. Anton Skubic Pretresati imamo predloženo finančno trredbo in oblastni proračun za leto 1929. z vsemi uredbami, ki odrejajo pobiranje oblastnih davščin. Obenem bi moral biti predložen tudi zaključni račun zadnjega računskega leta (1927). Da ta ni predložen, ne zadene oblastnega odbora nobena krivda. Zaključni račun izdela sicer oblastna finančna uprava, po njegovem pregledu pa ga mora podati oblastni odbor v pregled in odobritev Glavni kontroli. Šele tako pregledani in odobreni račun izroči oblastni odbor v pregled in odobritev oblastni skupščini. Glavna kontrola je tudi pravočasno prejela zaključni račun za 1. 1927., ni ga pa še vrnila in zato ne more biti predložen skupščini. Novi proračun je v glavnem sestavljen po istih principih, kakor je bil za leto 1928., v svoji sestavi pa je znatno izpopolnjen. Čule so se kritike, da je proračun premalo detailiran, da vsebuje skrite dispozicij-ske fonde. Jaz tega ne opazim. Mislim, da so izkazi, ki so bili klubom na razpolago, zadostno specificirani in da je vsakdo izmed poslancev imel priliko, da je lahko natančno proučil, kamu so ti izdatki namenjeni. Specificirali so se pač oni izdatki, ki se dajo podrobno analizirati, drugi pa, n. pr. podpore za napravo gnojničnih jam, se niso in to vsled tega, ker nc moremo vedeti, kdo vse bo deležen teh podpor. Te podpore damo na razpolago oblastnemu odboru, da jih on razdeli po svoji uvidevnosti in po resnični potrebi. Ko bomo čez dve leti dobili računski zaključek za leto 1929. v pregled, bomo itak imeli priliko te izdatke podrobneje pregledati. Po navedenem poročilu g. predsednika je moral vsak objektiven opazovalec priznati, da oblastni odbor dela, in sicer veliko dela, več kakor smo za prvo leto njegovega obstoja mogli pričakovati. Delovanje pa bo tem bolj uspešno, ko bodo vsi uradi oblastnega odbora v eni hiši in ne tako raztreseni po vsem mestu, ko danes. V 5 različnih poslopjih so danes posamezni oddelki obl. odbora: v hiši Kmetijske družbe je predsedstvo in občinski referat, v Auerspergovi palači kmetijstvo in javna dela, v Kranjski hranilnici obl. finančna uprava, v Št. Peterski vojašnici zdravstveni oddelek in oblastna registratura v Deželnem dvorcu. Poleg tega je oblastna skupščina primorana vživati gostoljubno streho občine ljubljanske. Za uspešno delo pa je treba tudi sredstev. Tu se ne smemo strašiti žrtev, glavno je, da se tisto, kar dam splošnosti v korist, tudi plodonosno uporabi. Čujejo se klici in protesti proti novim davčnim bremenom. In vendar bodo vse dajatve, ki jih prispevajo posamezni stanovi, v drugi obliki povrnjene njim samim in v korist vsemu prebivalstvu. Mi moramo deželno gospodarstvo dvigniti. Naša država je agrarna država. Našemu kmetu bo težko vzdržati konkurenco z jugom, če mu ne bomo priskočili na pomoč. Kmetijsko produkcijo je treba dvigniti. Uporabiti bomo morali vse metode modernega in racionalnega obdelovanja zemlje, ki so se v nekate-ih državah dobro obnesle. Ceste so postale vsled vedno bolj se razvijajočega avtomobilskega prometa zopet ono važno občilo, kakor so bile preden jc stekla železnica. Velik del prometa, ki so ga doslej opravljale železnice, se bo odslej zopet vTŠil po cestah. Znano je pa, da avtomobili neprimerno bolj kvarijo ceste kakor navadna vozila. Vzdrževalni stroški za ceste bodo vedno višji. Cestno omrežje bo tudi treba znatno razširiti. Omeniti je tudi treba, da se vrši po naših cestah v znatni meri mednarodni avtomobilski promet in da je tudi s tega vidika potrebno posvetiti cestam večjo pozornost,, kakor so je bile doslej deležne. Vse to pa zahteva denar in zopet denar. Pri trgovini in obrti so določeni potrebni krediti za izobrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja, določeni so krediti za omogočanje obrtnih razstav, treba bo misliti na zgradbo vajeniških domov, na ustanovitev strokovnih šol itd. 570.000 Din je določenih neposrednemu pospeševanju obrtL Industrijo moramo privabiti v deželo in ji nuditi vse pogoje, ki so potrebni za njen uspešen razvoj. Pospeševati bo treba z vsemi močmi elektrifikacij zemlje. , Domačo obrt bo treba poživeti in podpreti, da bo zmožna življenja in konkurence. Kot zelo važen gospodarski faktor je dalje tujski promet. Za pospeševanje tujskega prometa se ne smemo strašiti še tolike žrtve, vse bo v kratkem času s stoterimi obrestmi povrnjeno- Skrbeti moramo, da se bo tujec počutil pri nas kakor doma. V ta namen izkazuje proračun 300.000 Din izdatkov. V celoti pa za trgovino in obrt 2,000.000 Din. Posebno pažnjo je treba posvetiti skrbi za narodno zdravje. Za asanacijo vasi so predvideni izdatki v znesku 2,196.000 Din, ki sc naj porabijo posebno za lo, da se zajame gnojnica, ki često okužuje naša lepa sela. Krediti za ostalo zdravstvo so sicer res veliki, pomisliti pa moramo, da vzdrževanje različnih sanitarnih in humanitarnih naprav ogromno stane, neglede na izdatke za zdravnike in strežno osobje, ki vrši težko in človekoljubno delo. Zdravje je največje bogastvo, zato ga moramo čuvati, če tudi stane še tolike žrtve. ,V naši oblasti je zlasti po mestih in industrijskih centrih še veliko pomanjkanje stanovanj, zlasti malih za manj premožne sloje. Gradnjo malih stanovanj' je treba z vsemi močmi pospeševati. Skrbeti moramo, da bo imel tudi delavec udobna bivališča, ki mu gredo kot človeku, S tem ga bomo navezali na dom in odvračali od gostiln in žganjarn. V zvezi s tem pa mora naša oblast skrbeti tudi za zapuščeno in zanemarjeno mladino, za gluhoneme, za uboge in onemogle, za izseljence, za strokovno izobrazbo delavstva; zato je za socijalno skrbstvo postavila v proračun 6,010,568 Din. Naša oblast je sedaj morda edina v državi, ki lahko s ponosom reče, da nima anal-fabetov. S tem se pa še nikakor ne smemo zadovoljiti. Skrbeti moramo za ljudsko izobrazbo ter podpirati vse naprave, ki služijo prosveti. Krajem, ki nimajo šole oz. šolskega poslopja, je treba dati podpore, da si grade šole, ki bodo v čast in ponos prebivalstvu, da bo tujec lahko rekel: Tod prebiva napreden in ukaželjen narod! Treba pa, da po moči podpiramo tudi naše revno d;jaštvo, pozabiti ne smemo tudi našega najvišjega kulturnega zavoda — naše univerze. Gospodje poslanci, naštel sem nekaj važnejših panog, za katere so namenjeni izdatki v pretežni večini. Poleg teh izdatkov vsebuje predlog proračuna 1,433 698 Din za obresto-vanje in amortizacijo oblastnih dolgov. Ta znesek predstavlja prvo anuiteto za odplačilo investicijskega posojila. Za pokojnine in miloščine je določenih v predlogu 200.000 Din, zadnje poglavje med izdatki pa vsebuje razne stroške, podpore za gasilstvo, stroške oblastne kontrole in proračunsko rezervo. Vsi izdatki znašajo po končni redakciji 70,011.306 dinarjev. Za te izdatke je treba najti kritja v dohodki, ki so redni in izredni. Poročevalec navaja nato podrobno posamezne redne dohodke. Davščine. Tu moram takoj omeniti, da se je pri iskanju davčnih virov oblastni odbor predvsem oziral na sledeče tri momente: davščina imej kolikor mogoče značaj prostovoljne dajatve, obdači naj se luksus oziroma zabave, in končno, kar participirajo med izdatki vsi stanovi, naj tudi vsi stanovi po svoji davčni moči prispevajo k skupnim dajatvam. V prvo kategorijo spada predvsem oblastna doklada k državni trošarini na alkoholne pijače, ki sc naj tudi v letu 1929. pobira v višini 100%ne državne trošarine pri vseh alkoholnih tekočinah razen pri vinu, pri katerem naj sc naklada zviša na 65 par od litra, pri finem vinu pa na 10 Din od litra. Dejstvo jc, da so začetkom letošnjega leta gostilničarji ob priliki uvedbe oblastne doklade na vino zvišali cene vinu za 1 Din pri litru, dasiravno je znašala oblastna doklada le 35 par pri litru. S povišanjem ni zadet gostilničar in tudi nc vinogradnik. Od vsega vina, ki sc potroši v ljubljanski oblasti — v prodaji namreč, ker le-to jc podvrženo oblastni nakladi, vino za domačo uporabo je doklade in naklade prosto — je dobrih =/„ uvoženega vina. Lani so predlagali, da bi bila na uvožena vina oblastna doklada za 100% višja. Ta naš predlog jc pa ministrstvo financ zavrnilo z motivacijo, da bi se s tem napravila nova carinska področja med posameznimi oblastmi. Našim vinogradnikom bomo pomagali z vsestranskimi podporami. Na ostale vrste alkoholnih tekočin se predlaga nespremenjena oblastna doklada. Posebno glasno zahtevajo trgovski^ in industrijski krogi znižanje doklade na špirit, ker bo le tako mogoče preprečiti tihotapstvo. Govornik navaja, kako je skušal ljub, obl. odbor preprečiti neko tihotapstvo z dogovori z drugimi oblastmi, a tega ni bilo mogoče doseči, ker izvaja zagrebška oblast socialni bojkot. Popolno soglasje pa je doseženo z mariborsko oblastjo. O žganjepitju, ki je rak-rana slovenskega naroda, bi bilo odveč dalje razpravljati. Omeniti hočem le to, da tvorijo glavno postavko odobrenih izdatkov stroški za zdravstvo in da je povsem pravično, da je med dohodki glavna davščina trošarina na alkohol. Saj so ravno bolnice, zlasti pa umobolnice, često poslednje zatočišče alkoholikov. V naši oblasti je okoli 3600 točilnic vseh vrst alkoholnih pijač, na vsakih 150 prebivalcev pride že 1 točilnica. Da vsaj deloma omejimo podeljevanje novih koncesij, smo uvedli 200% doklado k državni taksi za gostilniško in kavarniško pravico. Uredba nima fiskalnih ciljev in bo z njo zaščiten tudi gostilničar-ski stan. Davki na luksus in na zabave. Sem spadajo: 1. Davščina od lovišč in ribolovov, ki znaša 20% letne zakupnine od občinskih lovišč. V letu 1927. je bilo v zakupu 358 občinskih lovišč s površino 786.056 ha. Letna zakupnina je znašala 1,607.624 Din ali nekaj nad 2 Din od hektara. Oblastno takso bo plačal zakupnik. Lastniki zasebnih lovišč bodo pa plačali po 1 Din od vsakega ha površine lovišča. Zasebnih ali lastnih (samosvojih) lovišč je v naši oblasti 233, njih skupna površina znaša 123 | tisoč 829 ha, poleg tega eno ograjeno zasebno lovišče (last barona Borna) s površino 3128 hektarov. Lastniki zasebnih lovišč bodo tedaj plačali skupno 126.967 Din. Na ribolove bo znašala oblastna davščina 50% zakupnine. 2. Kinematografska taksa znaša 6% od vrednosti vstopnice. REVMAT in vsi, ki vas muči iSias, ki vas boli in trga v Člankih, mišic; h in kosteh, naročite še danes steklenico in Ž3 jutri Vas bo iznenadil uspeh. V vseh lekarnah in drogerijah 1 steklenica s točnim navodilom 16 Din, koder je ni dobiti, naročile na naslov: La£0ra&0r.j j,ALGA", Sušak. 4 s teki. 77 Din, 8 stekl. 131 Din, 14 stekl. 205 Din, 25 stekl. 320 Din. 3. Adaptacije in popravila na poslopjih dramskega in opernega gledališča v Ljubljani bodo veljala okoli 2 milijona Din. Letos smo izdali žc okrog 800.000 Din, k čemur je prispevala mestna obč. ljubljanska 300.000 Din. V kritje teh izdatkov se jc uvedla oblastna taksa na gledališke vstopnice. 4. Končno imamo še oblastno takso na javne plese in nočne zabave. Za podaljšanje policijske ure sc plača v Ljubljani oblastna taksa po 100 Din, na deželi pa 50 Din, čc se ne plača taksa za ples po 250 Din. Bari, nočne kavarne in vsa ostala zabavališča podobne vrste plačajo pavšalno mesečno takso po 600 Din. Ugoden odmev, ki ga jc našla uvedba tc takse začetkom letošnjega leta v javnosti, zadostno onravičuje predlog, da pobiramo to takso tudi v bodoče. Slednjič pridemo k tretji vrsti davščin, to so dekiade na državne direktne davke. Vsi izdatki, ki jih vsebuje predlog proračuna, so tako nujno potrebni, da je vsako nadaljnje reduciranje nemogoče, ali pa mora trpeti ljudski blagor. Da bi delal pri iskanju dohodnih virov sporazumno vsaj z mariborskim oblastnim odborom, so sc sestali zastopniki ljubljanskega in mariborskega oblastnega odbora začetkom oktobra na skupni konferenci v Celju. Pri tem so prišli do zaključka, da je možno ravnovesje v proračunu doseči le na ta način, da se uvedejo doklade k državnim direktnim davkom. Sklenilo se je, naj enakomerno prispevajo vsi stanovi, kmet, trgovcc, obrtnik, kapital in končno tudi zasebni nameščenec. Sedaj pa vpijejo eni, da ščitimo kmeta, drugi zopet, da smo zagovorniki kapitalizma itd. Jaz pa pravim, mi smo vsem stanovom in pridobitnim panogam enako naklonjeni, ker vemo, da so nam vsi enako potrebni. Mi se dobro zavedamo nalog, ki smo jih po zakonu in po svoji vesti dolžni izvrševati. Vemo pa tudi, da so za izvrševanje teh nalog potrebni denarni viri. Te je pa treba poiskati na pravičen način. Mislim, da sc bolj pravično bremena niso mogla razdeliti, kakor so v predloženem proračunu. Kakor so izdatki določeni za vse panoge javnega življenja, tako je pravilno, da v enaki meri prispevajo vsi, ki bodo imeli korist od izvršenega dela. Preidemo nekoliko k številkam. Po dosedanjih zakonih je plačevala ljubljanska oblast na zemljiškem davku 15 milijonov 937.883.42 Din. Po novem zakonu bo plačevala ljubljanska oblast kvečjemu 12 milijonov 700.000 Din, mogoče pa tudi, da lc 7 in pol milijona Din. Če pa pomislimo, koliko plača kmet občinskih doklad, koliko za ccstne odbore (17,000.000), ki koristijo vsej oblasti, koliko za zdravstvena okrožja, koliko za okrajne blagajne, da pa je kmet po vojni izmozgan do kosti, da cene njegovih pridelkov niso v nikakem razmerju s cenami industrijskih in trgovskih izdelkov, sc za enkrat nismo mogli odločiti, da bi ga še mi posebej obremenjevali z oblastnimi dokladami, zlasti ker nam izkaz novega kat. čistega dohodka še ni precizno znan. Drugo, kar je povod kritiki, jc 25% oblastna doklada k državnemu davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev. Vemo, da se tak davek po svojem ustroju nikakor ne da identificirati ali smatrati kot naslednik dosedanje občne pridobnine, vemo tudi, da bo precej višji, kakor je bila občna pridobnina, nikakor pa nc bo dosegel one višine, ki jo jc tvorila občna pridobnina v zvezi z dohodnino. Podčrtati je namreč treba važno dejstvo, da so mali obrtniki, ki delajo s 4 ali manj pomočniki, izvzeti od oblastne doklade. Oblastna doklada na tako zvani društveni davek (podjetja, zavezana javnemu polaganju računov) se pobira že letos, za prihodnje leto predlagamo neizpremenjen odstotek. 25% oblastno doklado k državnemu davku od nesamostalnega dela in poklica (uslužbenski davek) bodo plačevali vsi oni privatni uslužbenci, ki imajo preko 4000 mesečnega odnosno 960 Din tedenskega zneska prejemkov. 1. Oblastna taksa na motorna vozila. Ze preje sem omenil, da avtomobili neprimerno bolj kvarijo ceste kakor navadna vozila. Zato jc popolnoma upravičeno, tla prispevajo k vzdrževalnim stroškom za ceste predvsem tisti, ki imajo največ koristi od dobrih cest. Oproščena pa bodo tega plačila vsa motorna vozila, ki so last države in samoupravnih teles, motorne brizgalne, avtomobili Rdečega križa in končno motorna vozila, ki so last izvoščkov. 2. Končno pride šc oblastna trošarina na potrošnjo premega. Tudi ta trošarina se žc letos pobira, za prihodnje leto je predvideno znižanje za polovico. Tudi industrija se neupravičeno pritožuje pToti tej davščini, češ, koliko obremenitev pomeni to zanjo. Za primer naj navedem Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah, ki je kot največji konsument premega plačala za vse svoje obrate v devetih mesecih letošnjega leta 149.217.11 Din, prihodnje leto bo pa ta postavka še za polovico nižja. Tu so pač besede o zatiranju industrije neumestne. Prispevki drugih oblasti in korporacij so vnešeni v predlog proračuna s skupnim zneskom 3,744.000 Din. So to prispevki mariborske oblasti za komisijo za agrarne operacije (44.000), prispevki okrajnih cestnih odborov za cestarsko osobje (1,200.000) in povračilo oskrbnin zdravstvenim zavodom od drugih oblasti (2,500.000). Glede slednje postavke moram omeniti, da sc mariborski oblastni odbor protivi, da bi kaj prispeval za svoje pripadnike, ki se lečijo v naših bolnicah, predvsem v umobolnici na Studencu, ker jc na-ziranja, da je ta prispevek že upoštevan v državni dotaciji. Zadeva je po avtentični interpreiaciji načelnika ministrstva za narodno zdravje dr. Stamparja pojasnjena v prilog Ljiibljanski oblasti. Prispevki države so predvideni z istimi zneski, kakršni so v proračunu za 1. 1928. Ako še enkrat pregledamo ves proračun, vidimo, da jc povsem realen in da v celoti odgovarja dejanskim potrebam in razmeram v oblasti. Nove davščine so po možnosti pravično razdeljene na vse stanove, pri čemer sc je posebno pazilo na to, da so z njimi prizadeti v pretežni večini lc imovitejši sloji, dočim se šibkejši po možnosti ščitijo, da si opomorejo. Omejili je tudi treba, da ves denar od pobranih davščin ostane v oblasti ter se bo trošil izključno za korist oblastne samouprave. Ako hočemo, da bo oblastni odbor uspešno vršil svoje naloge, ki mu jih nalagamo, moramo proračun s finančno uredbo in ostalimi uredbami, ki odrejajo pobiranje davščin v zmislu sklepa finančnega odseka v celoti sprejeti. Zato se obračam na visoko skupščino, da mojemu predlogu da svoj pristanek. Nato se jc pričela Splošna debata Prvi je govoril posl. Zupančič (SKS), ki je govoril v imenu SKS-kluba. Kakor vsi dosedanji govori, je ta njegov govor izzvenel v to, da sc bo s tem proračunom uničilo vse: kmetijstvo, trgovina, industrija, obrt, sploh vsa Slovenija, G. Zupančič je na svojo nesrečo še slab govornik, tako da se ga je komaj slišalo. Za vsakim njegovim stavkom je sledilo deset mcdkliccv v odgovor. Na prvo tezo, da oblast ne potrebuje nobenih davkov, mu jc posl. Mazovec drastično odgovoril: Kje naj vzamemo sredstva, da izvršimo zahteve ljudstva. Ali naj gremo beračit ali krast? Zavzemal sc je za produkcijo špirita. (Jmljivo je, da so poslanci večine odločno ugovarjali takemu demagoškemu nastopu. Predsednik dr. Natlačen je celo moral poslanca Zupančiča opozoriti, da sc od špirita, ki sc izvaža iz naše oblasti, ne plačuje trošarina. Ves govor je bil poln nesmiselnosti. Zdaj jc zagovarjal vinogradništvo, zdaj produkcijo špirita. Obl. odb. dr. Milavec mu je zaklical: »S špiritom hočete zaščititi vinogradništvo!« Zupančič je izjavil, da bo glasoval proti. Poslanec Eppich (SLS) je najprej poudaril, da jc popolnoma drugega mnenja glede proračuna kakor ing. Zupančič. Oblastni odbor si prizadeva in dela. Proračun vsled danih razmer žal ni tak, kakt-šnega bi želeli, vendar pa bo vsak priznal, da si oblastni odbor prizadeva vse, kar mu je v danih razmerah mogoče. Zato izjavljam, da bom glasoval za proračun. V svojem nadaljnjem govoru jc poudaril, da se mu zdi t~ prilika primerna, da govori o dveh zadevah njegovega volivnega okraja, namreč o kočevskem »Lcsevcreinu« in o >-StudentenvcrcinU' Ti dve ustanovi sta bili po prevratu kočevskim Nemcem odvzeti, tako da Nemci sedaj nimajo več dostopa v čitalnico in da njihovi revni dijaki nc morejo več dobiti stanovanja in hrane v dijaškem domu. Zato sc obrača na skupščino, ker ne pozna nobenega drugega foruma, da bi lahko težnje svojega ljudstva obrazložil. Obrača se na velikega župana in na skupščinskega predsednika in ju prosi, ali sta pripravljena podvzeti vse korake, da se popravi krivica, ki se je kočevskim Nemcem v tem oziru zgodila. Posl. Tavčar (SDS) je s svojim dolgoveznim govorom naletel na odločen odpor večine. Obl. odb. Jarc mu je moral zaklicati: »Konstatiram, da ste govorili neresnico!« Poslanec Mazovec pa je skrbel, da je bila povest o jari kači zanimivejša in duhovitejša. Novega g. Tavčar ni nič povedal. Za dr. Muy-sa in živinozdravnika Arka se je vlekel, kot da bi SDS predpisovala oblastnemu odboru koga sme vzeti v svojo službo. Špirit in vino. Poslanec Tcmazin (SLS) je v svojem govoru odgovoril poslancema KDK Zupančiču in Tavčarju, Posl. Zupančič je napovedal, da bo govoril o škodi, ki jo bo trpelo vinogradništvo vsled proračuna. Potem pa je razpravljal samo o špiritu. Dobil sem vtis, da ne loči špirita od vina. Ze lani je trdil, da bo naš vinogradnik propadel radi oblastne doklade 35 par. Če bi bila to resnica, bi bil na tleh tudi hrvatski vinogradnik, ker je zagrebška ehlrst lansko leto uvedla 50 par oblastne dokl-.de. Lansko leto je g. Zupančič govoril tako, da smo se bali, da ne bo noben človek radi naklade več pokusil vina. V resnici se je pa naš lanskoletni vinski pridelek prodal že v januarju. Ko se je zvedelo, da se bo naložila letos ob!, naklada t Din, so vinski trgovci brž pokupili vse boljše vino za ceno 7—8 Din. Če je slaba kislica ostala, temu ni odpomoči, ker slabega vina se vsak brani. Naši vinograoniki potrebujejo pouka. Če bodo poučeni, potem bodo lahko vsi dobro prodali, ker bodo znali trte dobro vzgajati. Zato smo postavili lepo postavko za pouk. Rekli ste, to naklado bo plačal vinogradnik. Niti enega slučaja ne vem, da bi bil kak vinski trgovec ob nakupu rekel: »Ne morem vam več dati, ne morem vam dražje plačati vina radi oblastne naklade.« Nasprotno Ije res, kdor pije, ta plača, vinogradnika to nič ne boli. Ponovil bom tudi vzdih poslanca ing. Zupančiča, da smo zanemarjali konjerejo. Ta vzdih se tiče tiste nesrečne dirke na Krškem polju, ki se je udeležuje dve tretjini meščanstva in bogate gospode. Preteklo leto sta rrorla dva bogata strica iz Amerike, ki sta /.a to tekmo imela vsako leto pest zlata. Zgubili ste Krško hranilnico, ki je dala 10.000 dinarjev. Mnogo je dal tudi iz okrajne blagajne g. glavar Svetec. Tretji stric iz Amerike pa je oblastni odbor, ki ni hotel dati za tekme, na katerih bi nastopali radičevski govorniki, ničesar. Konjereja, ki so jo pospeševali gospodje iz opozicije, izgleda tako-le: Dokier so imeli pri premovanju večino gospodje od SKS in HSS, ni dobila nobena kobila, ki ni bila pokrita s »kmetskim listom«, premije. Letos pa je bila komisija objektivna in tista klerikalna kobila, ki je dvakrat šla prazna s tekme, je letos dobila II. nagrado (posl. Milavec: Dasi je bila ista komisija kot lani, le zastopnik oblastnega odbora je bil zraven). Poslancu Tavčarju odgovarja glede njegovih očitkov, da večina ne skrbi za cestar'e. Poklice mu v spomin tiste čase, ko je im^la SDS besedo v Belgradu, pa ni zanje rekla ničesar. Sedaj, ko se jim godi dvakrat boliš<\ se šele zavzemate zanje. Navaja, da pustu. S temi bloki se boš vozil v vseh smereh in kadarkoli se ti bo zahotelo vožnje. Za prtljago do 10 kg je voznina prosta; prtljage nad 10 kg pa se sprejme samo, če je prostora. Tudi se uvedeta dva kontrolorja, ki bosta pazila, da se ne vršijo pri plačevanju voznine kake nerednosti. Kdor se zaloti, da ni v redu plačal voznine, bo moral odrajtati trikratni znesek voznine. Ce bi pa kdo onesnažil voz, plača 25 Din; lahko pa tudi več. — Tarifi pri podeželskem prometu ostanejo isti kakor doslej. Pač pa se uvedejo tudi v podeželskem prometu mesečne karte z 20% popustom pri 10 vožnjah, s 30% popustom pri 20 in 40% popustom pri nad 30 vožnjah. Popust velja samo za eno ter isto progo, šoloobvezni otroci pa imajo 50% popust proti legitimaciji. Ravnotako plačajo polovični znesek voznine otroci do 10. leta. Za prtljago do 5 kg plačaš 5 Din, od 5—10 kg deset dinarjev, od 10—20 kg jretnajst dinarjev, naprej do 30 kg pa 20 Din. □ Vprašanje starega cerkvenega pokopališča se je rešilo na četrtkovi seji občinskega sveta po dolgotrajni živahni debati ter ob ogabnem laježu naših socijev. Bili so trije predlogi. Dr. Lipold je predlagal, naj se izvrše nujno potrebna popravila, ki bodo stala ca 41.000 dinarjev, na račun mestne občine; za nadaljnje vzdrževanje pa naj bi skrbel poseben odbor interesentov. Obč. svetnik Pfrimer je glede nujno potrebnih popravil soglašal z že omenjenim predlogom, gleae vzdrževanja in oskrbovanja zanemarjenih grobov pa je bil mnenja, da vrši to nalogo do 1. 1940 poseben odbor, ki ga naj tvorijo zastopniki obč. sveta, cerkveno-koiikurencnega odbora in interesentov. Obč. svetnik Orčar pa je zastopal mnenje, naj bi občina skrbela samo za grobove zaslužnih mož, ki so pokopani na slarem cerkvenem pokopališču. Seveda se je moral malo obregniti ob stolno župnijo, ki jc lastnica omenjenega pokopališča. Na koncu se je moral kajpak oglasiti tudi g. Bahun, ki je bil malo jezen na g. Plri-merja radi njegovega govora, češ, da je bil malo predolg — g. Bahun r>a je seveda za maščevanje navil svoj »guč« na dvakratno dolžino. Pri tem je celo stavil nek dodaten predlog, ki je bil namenjen za kaline; pa se g. Bahunu ni posrečilo. Socialistični zaupnik Eržen pa je moral iztresti svojo jezo. O vsem mogočem je govoril — obč. svetnikom v zabavo in za preganjanje dolgega časa. Že so pričakovali obč. svetniki, da bo prešel na polje astronomije, pa je ves hripav končal s svojimi primitivnimi izbruhi ter obsedel. — Občinski svetniki so bili sicer zelo hvaležni našim socijero za zabavo, glasovali pa so v celoti za dr. Lipoldov predlog. Socijem pa so se glave od jeze kar povesile; ko se je nadaljevalo reševanje za mariborsko občino prevažnih vprašanj, so glavni soc. zaupniki zapustili sejno dvorano in se šli h'adit na prosto. □ Revizija najemnin v mestnih stanovanjskih hitah. Po zaslugi očke Bahuna, ki se je na predzadnji seji za to prav toplo zavzemal, se bo izvršila revizija vseh najemnin v mestnih stanovanjskih hišah. Na zadnji seji občinskega sveta se je izvolila posebna komisija, ki jo tvorijo občinski svetniki Murko (SLS), Pfrimer (Nemec), Kejžar (SDS) in Bahun (soc.) in ki bo imela nalogo, da oceni vrednost posameznih stanovanj. □ Nalezljive bolezni. V času od 8. do 14. novembra je obolelo na nalezljivih boleznih 25 oseb — na škrlatinki 1, na davici 1, na ošpicah j>a 23. □ V Splitu so jo ujeli. Ivanka R. se je pred dobrim poldrugim mesecem seznanila v neki tukajšnji gostilni z nekim Mariborčanom... Nato sta se podala na izprehod proti Meljskemu hribu, kjer je Ivanka izmaknila svojemu dobremu prijatelju 5000 dinarjev. Popihala jo je na tihem iz Maribora, sedaj pa so io zasačili v Splitu ter jo na posebno okrožnico tukajšnje policije zaprli. Cel/e er O ognjenikih Vezuvu in Etni pišejo zadnje tedne vsi časopisi sveta. Katastrofalni izbruhi teh dveh ognjenih strahov vzbujajo pozornost vsakogar. Na II. prosvetnem večeru, ki se bo vršil v jx>ndeljek dne 19. novembra ob 8 zvečer v celjskem Orlovskem domu, nas bo prof. Janko Mlaka r s jx>močjo 57 skioptičnih slik vpeljal v skrivnosti obeh ognjenikov. Radi pričakovanega velikega obiska je priporočati, da si j>osetniki večera nabavijo vstopnice v predprodaji v Ljudski knjižuici na Cankarjevi cesti 4. & Proslava 1. decembra v Celju. Na poziv in pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Al. Go-ričana se je vršila v četrtek ob G zvečer v mestni posvetovalnici seja zastopnikov vseh celjskih slovenskih kulturnih organizacij radi dogovora o prl-| reditvi, s katero naj se Celje spomni 1. decembra desetletnice državnega zedinjenja. Po uvodnih besedah mestnega župana je slavil zastopnik katoliških kulturnih organizacij g. Ivo Peršuli sledeči predlog: Na dan 1. decembra zvečer naj se vrši v veliki dvorani Celjskega doma proslava, ki jo aranžirajo vsa celjska slovenska kulturna društva. Prireditev naj bi bila pretežno glasbena. V ta namen naj uvodoma zapojo združeni pevski zbori Kat. prosvet. društva, »Oljke.: in Celjskega pevskega društva državno himno in »Slovenec, Srb, Hrvat«. Po državni himni naj govornik, ki ne sme biti politično enostranski, pojasni pomen proslave. V nadaljnem naj Celjsko pevsko društvo absolvira program, ki ga je že prvotno določilo za svoj letni koncert. Kot prireditelj naj bo označena Narodna odbrana ali Jugoslovanska matica. Po daljšem razr govoru so se vsi zastopniki v načelu izjavili za način proslave, kot ga je predlagal zastopnik Kat. kulturnih organizacij in se je administrativna plat prireditve poverila Celjskemu pevskemu in Celjskemu godbenemu društvu, ki prevzameta s tem tudi odgovornost za gmotni uspeh prireditve. er Kolo so ji ukradli. Soproga znanega trgovca v Prešernovi ulici ga. Justina Putan je 18. t. in. pustila svoje kolo na vrtu vile v 7,rinlakorFrnnko? >v panski ulici št. 3, kjer je dotlej stanovala^ Bilp ie to okoli 12. Okoli 14 je ga. Justina pogledala, kako je z njenim kolesom, a kolesa ni bilo nikjer. Neznanec ali neznanka se je z njim odbijala bogvedi kam. Kolo je žensko, ima zadnje kolo zamreženo, je znamke >Puch«, črno pleskano, na zadnjem kolesu ima pritrjen rdeč svarilni znak in je vredno okoli 1500 Din. sa Pa sc jc vendar ujel. Že od lanskega leta je potom jx>lieijskega dnevnika bil zasledovan 81 letni ključavničar Z., ker da je na zvit način izvabil posestnici Neži Podpečan na Zg. Hudinji 120 Din. Letos zopet tam poleti enkrat je opeharil za 40 Din posefitnico Alojzijo Jager na Proseniškem. V sredo pa se je tiček ujel in bil na celjskem kolodvoru aretiran. Neki trgovski potnik iz Zagreba, ki je bil prišel tudi radi Z. ob 50 Din, je izjavil, da se je Z dalje časa zadrževal tam nekje okoli Zagreba, kjer je ustavljal kmete, ki so gonili živino k mesarjem v mesto. Prijel je takega kmeta in ga popvašal, koliko da upa dobiti za kravico, tele itd. Ko mu je kmet povedal ccno, je Tone začel pripovedovati, da ve za boljšega kupca, ki bo dal toliko in toliko več in ki ga bo koj naslednji dan prignal kmetu na dom. Le kakih 100 Din je treba Tonetu naprej plačati. Lahkoverni ljudje po mu verjeli, kupra pa drugi dan zaman čakali. Da Tone ne more imeti dobre vesti, se vidi ti|di iz njegovega obnašanja ob aretaciji. Na stražnici je nagnal stražnike s »šufti« in enega je celo prav močno sunil v prsa, misleč da se mu bo na ta nar čin mogoče izmuzniti iz stražnice. ŽakeH v koruzi (Izpred sodišča.) Mesec je sijal v jesenski večer, ko sta se vračala iz semnja oče Matevž in sin Matevžek. Matevž se ga je bil spotoma nekoliko nalezel, ka-kar je že pač navada vseh, ki se vračajo iz semnja, Matevžek pa je po gostilnah jedel le žemlje in pil sladko vodo, malinovec. Zato je oče Matevž le buljil pred se in se nerodno prestopal po poti, sinko pa je od same sreče, da se je enkrat že vsaj zaradi žemelj in sladke vode splačalo iti z očetom, veselo žvižgal pred se in se oziral okoli po polju. Kar je iznenada opazil Matevžek nekaj, — glej ga spakal Kaj pa bo to? Sredi viže je nehal Matevžek žvižgati, očeta je povlekel za suknjič, pret je položil na usta, potem pa je z roko pokazal v bližnjo koruzo, obenem pa je rekel: prst! Pa sta gledala tja v koruzo oče in sin. Res: nekaj se je premikalo! »Oča, kar stopite pa poglejte, kaj bo. Ali straši ali pa nekdo koruzo kradel« Oče jts res stopil oprezno po razoru, toda listi čas se je tista senca premaknila, obrnila se je proti njima, potlej pa je stekla. Ostal pa je tamkaj žakelj, velik žakelj. In v žaklju do vrha jx>lno koruznih stor-iev. Senca, ki je trgala tiste storže in jih basala v žakelj, kajpak ni mogla zbežati s polnim žakl jetrn, zato ga je pustila tam. Matevž in Matevžek nista mogla koj uganiti, kdo bi bil ta nočni tat, ki krade sosedovo koruzo. Tat je prehitro zbežal, le žakelj s storži jima je ostal. Zategadelj sta ogledovala le žakelj in res je bilo na žaklju napisano, da Je njegov lastnik ta in ta, hišna številka toliko, v vasi Brinju doma. »Aha, pa ga imava tička! je rekel oče Matevž, sinko pa je prikimal ln dodal: »Pa res!« Naložila sta tisti žakelj složno in z vzajemni-! mi močni i na očetov hrbet. Potlej sta vso robo prenesla k sosedu in sla mu razložila, kako je ž njo. In tako se je zgodilo, da se je moral Frioov Nace v Ljubljano na sodno jo. Tam gn je sodnik i vljudno povabil na koruzne žganep v nr^sf. Hr, hn vsaj vedel, zakaj je lcral koruzo. Sedel bo 5 dni. 3\a / / aj je novega Koledar Sobota, 17. novembra. Gregorij, Viktorija. Osebne vesti ■k Učiteljska vest. G. Marija in Ivan Že-iczncv z meščanske šole v Tržiču sta sprejeta v III. letnik pedagoške šole v Belgradu. kr Poročil se je na Dobravi pri Ljubljani j. Ciril Zalaznik z gdč. Marijo Zdešarjevo. -k Sodni tolmač. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo zapriseženega tolmača za angleški jezik g. dr. Ferdinanda Majarona za zapriseženega tolmača tudi za nemški jezik. •k V naše državljanstvo so sprejeti Josip Ditz, zas. uradnik iz Litije; Gertruda Grafen-aiuer, šolska sestra — učiteljica iz Mariborai Ivan Božič, kovač delavnice drž. železnice iz Maribora in Jožef Furlan, viničar iz Sv. Petra. Ostale vesti kr Opetovano opozarjamo cenjene naročnike, ki imajo kaj zaostanka na naročnini, da jo nemudoma poravnajo. Čas za plačilo je še danes in jutri. S prihodnjim torkom se list ustavi onim, ki ne bodo storili dolžnosti na-ročtiika-plaičnlka. * Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, da se šteje novo nastavljenim volonterjem na osnovnih šolah volonterska doba v predpisani rok za polaganje usposobljenostnega izpita. — Dalje je isto ministrstvo dovolilo dekl. mešč. šoli v Marijinem domu v Kočevju sprejemati tudi zunanje učenke. •k Občni zbor Zveze slovenskih vojakov se bo vršil v nedeljo, 9. decembra, v Ljubljani. Ob 8 zjutraj bo sv. maša v cerkvi sv. Petra, ob 9 pa občni zbor v salonu tov. Rozmana, Sv. Petra cesta 85. * Malgajevci! Naš general Maister Vas kliče, da prisostvujete dne 1. decembra t. 1. manifestaciji v Mariboru in da praznujete deseto obletnico Vaše zmage v Velikovcu proti močnejšemu in bolje oboroženemu sovražniku. Tovariši! Upam, da se boste v polnem številu odzvali pozivu. Kraj zbirališča »Narodni dom« v Mariboru od 9 do pol 10 dopoldne. — R. K. kr Prevoz posmrtnih ostankov naših vojakov, ki so padli ali umrli v svetovni vojni. Generalno ravnateljstvo državnih želemic v Belgradu je izdalo svojim podrejenim postajam nalogi, da se morejo posmrtni ostanki naših vojakov, ki so padli ali umrli med svetovno vojno in ki počivajo izven svojega rojstnega kraja, prevoziti brezplačno v kraj, kjer bivajo stalno njih sorodniki. Brezplačni prevoz se izvrši na osnovi člena 5 zakona o narodnem prizaianju za domovino zaslužnim možem. Pri izkopu posmrtnih ostankov postopajo policijske odn. politične oblasti po določbah Pravilnika o izkopu in prevozu mrtvecev (Službene novine) kraljevine S. H. S. nar. 97 z dne 23. IX. 1919.) Za slučaj prevoza mora dostaviti železnica poseben voz. Če se izvrši istočasno in za isto postajo prevoz več krst, Zakaj nosimo le \M\ pletenine? Ker so najboljše in kakovostno najcenejše GRIČAR & MEJAČ, LJUBLJANA se le-te lahko natovorijo v isti voz, kolikor je pač prostora. Ako so od ranjkih preostalo samo še kosti, se morejo le4e naložiti v zaboj, ki je 1 m dolg in ki tehta samo 20—30 kg. Take pošiljke se lahko prevažajo kot ko-madna pošiljka. Odpošiljatelj mora pred predajo vpisati v tovorni list v razpredelbo, ki je določena za predpisane in dovoljene izjave, sledečo opazko: »Brezplačen prevoz na osnovi člena 5 zakona o narodnem priznanju za domovino zaslužnim možem.« ■k Poštna hranilnica za ublažitev stanovanjske bede svojemu uredništvu. V Belgradu se zida večja hiša, kjer bodo nastanjene družine uradnikov poštne hranilnice. Kakor smo zvedeli iz zanesljivih virov, bo poštna hranilnica tudi v Ljubljani zidala prihodnje leto svojemu uradništvu stanovanjsko hišo. Da bo poštna hranilnica izkazala s tem svojemu uradništvu veliko dobroto, je povsem umevno. k Vrednostna pisma in škatle z označeno vrednostjo za Italijo in preko Italije. Italijanska poštna uprava dopušča uvoz vrednostnih pošiljk in škatel z označeno vrednostjo samo do najvišje vrednosti 10.000 zlatih frankov, vendar pa s to omejitvijo, da jamči v zmislu čl. 21, točke 1 Pogodbe o vrednostnih pismih in škatlah z označeno vrednostjo samo do zneska 2000 zlatih frankov. k Prepovedani Madjarski list »Ma-gyar Sro«, ki izhaja "uenos Aires, »Zajed-nica — La Union«, . rbeiterwille«, ki izhaja v Gradcu, »Monde«, ki izhaja v Parizu, »Novi Svijet«, ki izhaja v Čikagu, »Die Stunde«, ki izhaja na Dunaju, madijarski list »Ujsag«, ki izhaja v Budimpešti, se ne smejo v našo državo uvažati. k ŠopeL cvetočih vijolic nam je prinesel g. Franc Černivc iz Kosez. Nabral jih je na domačem vrtu. k Kako se izročajo poštne pošiljke za pravne osebe. Ministrstvo je izdaio pojasnila glede dostave poštnih pošiljk pravnim osebam. Zdaj veljajo naslednja navodila: 1. po tcčki II-i člena 42 Pravilnika I. del mora tvrdka, delniška družba, zadruga itd. izročiti pošti overjen izvod iz trgovskega registra oziroma rešitev sodišča (izvirnik ali prepis). Izraz izročiti je razumeti tako, da ostane predloženi izvod ali prepis na pošti. To pa zato, da pošta v spornih primerili s tisto listino lahko dokaže, da je pošiljko pravilno dostavila. 2. Prepis mora biti overjen od oblasti, katera ima po zakonu pravico overjati listine in prepise. Pri nas je ta oblast sodišče ali notar. Ker se pa vpisi v trgovski register kakor tudi vse izpremembe o vpisu in izbrisi objavljajo v Službenih Novi-nah, poleg tega pa v področju našega ravnateljstva še v Uradnem listu za ljubljansko in mariborsko oblast, se lahko smatra taka objava za overovljeni prepis originalnega izvoda. Zato zadostuje, da izroči protokolirana tvrdka itd. dostavni pošti številko Službenih Novin ozir. Uradnega lista, v katerem je objavljen vpis ali izprememba vpisa tiste tvrdke. Tvrdka, društvo, zadruga itd. se mora sama pobrigati, da ob pravem času izroči pošti ali izvirno rešitev ali pa cd sedišča (notarja) overjeni prepis rešitve ali pa objavo v Službenih Novinah (Uradnem listu), iz katere je razvidno, kdo je upravičen sprejemati ali podpisovati za tisto tvrdko. — 3. Jasno je, da ne potrebujejo protokolirane tvrdke in društva posebnega pooblastila, ker je že izpisek iz trgovskega registra (društvena pravila) zadostno pooblastilo. Pač pa sme pošta v smislu točke 9 člena43 Pravilnika I. del zahtevati, da ji mora tvrdka (društvo) predlo- žiti podpis pooblaščenca, če on sam ne dviga t pošiljk ali če njegov podpis pošti ni znan. Iz življenja slovenskih visoko šolcev v Pragi Stara in dobra je navada vseli mladih in ukaželjnih Slovencev, da gredo za nekaj let v tujino, kjer se nasrkajo svežih sokov pri samih virih evropske kulture. Praga je bila vedno vabljiva. Leto za letom prihajajo v njeno naročje mladi slovenski ljudje. Letos jih je čez petdeset. Vsi so včlanjeni v reprezentativni organizaiji slovenskih akademikov »Slovenski dijaški zadrugi v Pragi«. Poleg kulturnega dela vrši Zadruga še ekonomsko nalogo: podpira revne in vredne svoje člane s tem, da jim d^je redna dolgoročna posojila, ki se jih obvežejo vrniti po dokončanih študijah. Ker so posojila brezobrestna in je možnost vračanja v malih obrokih, bi bilo pričakovati, da bodo vsi oni mnogoštevilni zdravniki, odvetniki in inženerji, ki so dovršili svoje študije s pomočjo Zadruge, se spomnili na svojo dano akademsko besedo in vrnili svoj dolg. Zadruga nima danes več tistih dohodkov, ki jih je imela pred leti in je zato navezana le na svoj kapital, ki pa jc žal razposojen in tako težko izterljiv. Zato opozarja vse, da se ozirajo na opozorila, ki jih bodo dobili in vrnejo zadrugi, kar so dobili nd nje. S tem bi podprli indirektno svoje mlaiše kolege, ki študirajo danes in bi se izkazali dostojni akademskega naslova. V decembru bo pri -lila Zadruga Cankarjev večer, v februarju pa intimen večer slovenske mlade umetnosti v Pragi. — Poleg teh dveh prireditev bo organizirala zdaj na zimo redne debafne večere, predavanja in podobno. Živo klije naša mlada praška kolonija, pa bi klila še živeje, ko bi jo slovenska javnost bolj podpirala. 1e k Požigalec aretiran. Večkrat smo tekom letošnjega leta poročali o požigih v Smolenji vasi pri Novem mestu. Kar štirim posestnikom so bili požgaiii deloma kozolci, deloma podi, delcma gospodarska poslopja in poljedelsko eredje. Tako vaščani, kakor orožništvo so neznanega storilca pridno zasledovali Izslediti ga pa ni bilo mogoče. Šele ta teden se je posrečilo ugotoviti, da je bil požigalec neki hlapec v Smolenji vasi. Fant je nekoliko omejenega uma. Zaljubil se je v neko vaško dekle, ki ga je do priznanja izpeljala pod pretvezo, da ga poroči. Priznal ji jc; vse pobliže, nakar je bila j zadeva ovajena orežništvu, ki je hlapca areti- | ralo in odpeljalo v zapere okrožnega sedišča \ v Novem mestu. * Poskusen umor ob Kolpi. Na policijo v Karlovcu jo prišel posestnik Dragotin Matkovič iz bližnje vasi Mostanja ter prijavil svojega soseda posestnika Stanka Bašiča radi poskušenega umora. Matkovič je sedel na bregu Kolpe in lovil ribe, ko je prišel od zadaj Bošič ter ga z vso silo udaril z debelim kolom po glavi, da je Matkovič onesvestil. Bašič ga je nato vrgel v Kolpo. Radi mrr.le vode se je Matkovič zavedel in pričel plavati, nakar ga je pričel Bošič tolči z veslom po glavi. Matkovič je komaj ušel zahrbtnemu napadalcu. Policija je Bašiča aretirala in ga po zaslišanju izročila sodišču. ■k Velika avtomobilska nesreča. V četrtek popoldne se je pripetila med Sremsko Mitrovico in Rumo velika avtomobilska nc- Snežni čevlii najboljše znamke „V0!KH Krekov trg Strokovnjaško po-p-avl anje snežnih čevljev in galoš. Za zjokeii se je če poslane mož, katerega muči glavobol, malodušen. Temu se lahko izogne, kajti nam prinesejo pri teh kakor pri drugih bolečinah brzo pomoč. - ti Heinrich Zerkaulen1 — L. A.: Izza mtadih dni (Komu drugemu če ne Tebi...) Med odmorom se mu je dala gospa rav-nateljeva predstaviti. Z običajno, njemu lastno vljudnostjo se je priklonil. Ona je bila visokorasla dama z močno vzbočenim čelom, z malone gospodovalnimi ustnicami, katerim pa so dajale pošev tekoče poteze nekaj neskončno otožnega, da ne rečem bridkovdanega. Človek je takoj občutil, «ama je morala biti v resnici povsem druga, kot taka, za kakršno se je izdajala. Tudi pesnik jo je zavzet pogledal. Prvikrat je javno govoril v svoje rojstnem mestu. Zakaj sedaj, ko je njegovo ime postalo znano, so ga naknadno obsipavali s častmi. »Ali veste, da sva se nekoč kot otroka eno celo popoldne skupaj igrala?« Sedaj jo je naenkrat spoznal. Sedanjost se je pretrgala narazen, kakor zastor pred Igro. Vse vmes doživljeno, stvari in ljudje, je stopilo na stran. Samo ta edini popoldan iz mladosti pred mnogimi, mnogimi leti je sedaj stal pred obema povsem čist in jasen. 1 H. Z. je bil rojen ob Renu 2. III. 18»2. Njegova dela so izraz minucijozne umetnosti polne nežnosti in kakor dih rahlega občutja. Izdal je dosedaj sledeča dela: jBele astre*, »Cvetoči venci'-, »Pravljice«, Bele in rdeče rože«, >Potujoča nedelj««;, >Juiie%a Hehiersa pot v življenje«:, ena zadnjič zbirk je »Run«! um die Frau<. Iz te zadnje je tudi zgodba, ki jo danes prinašamo. Njej je bilo ime Ilza. In on je bil spet deček. Nekoliko sključen, zelo okoren v vseh kretnjah. Toda Ilza svetlolasa in vitka, vsa Kot živo srebro. »Ne, milostljiva, bila je ena sama ura.« »In to še veste?« je rekla vsa vzhičena in njeno obličje je bilo v tem hipu lepo. »Da, bilo je že pozno v popoldne. In rožnato večerno solnce je božalo Vaše lase. Zelo sem se moral premagovati, da se Vas nisem dotaknil z roko. Saj sem Vas komaj tisto popoldne spoznal.« »Bili ste z Vašim gospodom papanom na obisku pri mojih starših. Bržkone sta bila najina očeta prijatelja izza študijskih let?« »Da, res. Toda kako čudno je to, od tega bo sedaj pač že okoli trideset let.« »In pomislite, jaz zavedno nikoli nisem brala kake Vaše knjige. Danes prvič čujent Vaše pesmi iz Vaših ust.« Toda on ni vprašal zakaj in čemu. Kaj so ga tudi brigale sedaj njegove knjige? Samo to, da ni delala poklonov, to ga je veselilo. Toda taka je bila mala Ilza že od nekdaj. Za druge ljudi v sobi se sploh ni več brigal. Pol začudeni, pol užaljeni in z zgovornimi pogledi so končno zapored odšli. Dokler nista bila oba povsem sama v sobi za umetnike. »Kje ste pa vendar sedeli med mojim predavanjem?« »Tesno pred Vami, v prvi vrsti,« je vsa srečna odvrnila. Kako mu je bila kar hipno sorodna. Tista ura tedaj je postala obema, cela skupno preživljena mladost. Ali se nista oba že dolgo let vikala? »Sicer se Vam pa moram nečesa spove-dati,« je dejala gospa. »Ali še veste, da ste tedaj Vi pri mojih starših igrali zvečer na klavir? To se mi je na Vas zdelo nad vse čudovito, da ste bili tako droben fantek in ste že igrali klavir. In kakor je bilo videti povsem brez strahu. In igrali ste kakor kak odrasel. Zelo sem Vas ljubila tisti večer. : On se je rahlo nasmehljal. »Ne smete se smehljati.« Pri tem je zardela in njeno obličje je vzcvetelo kakor v čistosti: »Otrok sem še bila in zgodaj so me poslali v posteljo. Otroška soba se je nahajala prav nad salonom, kjer ste Vi igrali klavir. In še dolgo, ko ste bili že gotovi, sem še vedno sedela v moji postelji in jokala. Jokala sem malone pol noči. Ljubila sem Vas ...« Tedaj je zelo diskretno potrkalo na vrata umetniške sobe. Eden gospodov iz predsedstva se je pojavil, češ da je čas. da pesnik nadaljuje s svojim predavanjem. »Z Bogom,» je rekla dama hitro in že odhajaje mu je prožila svojo roko ... Šiloma se je moral zbrati. »Mala Ilza, že tako priletna,« je rekel skoro glasno pred se. Potem je stopil ua podij iu sprejeli so ga z glasnim ploskom. Trudno in nekako odsoten se je zahvalil in gledal le v prvo vrsto. En sedež je bil prazen. Nekaj hipov je še počakal — nič več ni prišla. Mala Ilza ni prišla nič več. Kaj so mu | sedaj koristile njegove knjige? j Njegova mladost se ni več vrnila... Pristne samo v originalnem zavoju . fleJ^isUC&ciud". sreča. Avtobus, ki vozi redno med Sremsko Mitrovico, Rumo in Novim Sadom, se je zadel v neki osebni avlo iz Rume. Avto iz Ru-me se je hotel izogniti velikemu kupu cestnega gramoza, pri tem pa je zavozil v avtobus. Šest potnikov je bilo ranjenih. Oba avtomobila sta bila zelo poškodovana. k Pri igri z revolverjem smrtno ranil brata. V vasi Čalmi v Sremu se je mladenič Mihajlo Pirec igral z revolverjem in ga pri tem po naključju sprožil. Krogla je zadela njegovega deveth-tnega brata Antona v resno stran prsi in izstopila na levi strani hrbta. Nesrečnega otroka so prepeljali v bolnišnico, vendar pa je skoraj izključeno, da bi ostal pri življenju. k Grozna smrt enoletnega otroka. Pred dnevi se je pripetila v Zagrebu grozna nesreča, ki je tem tragičnejša, ker je postal njena žrtev mal otrok, ki niti shodil še ni. Delavec Jurij Oreškovič je stanoval v skromni sobici, ki je obenem tudi kuhinja, z ženo in s štirimi otroci, v starosti od enega do petih let. Ko je mati prala na dvorišču, so se otroci zbrali okrog štedilnika in najmlajši, enoletni Djuro, je splezal na štedilnik ter prevrnil nase lonec vrele vode. Dele je dobilo grozne opekline. Mati ga je prenesla v bolnišnico, kjer ga pa zaradi pomanjkanja prostora niso mogli sprejeti. Dele je umrlo čez dva dneva doma. k Poskusen samoumor pred razporoko. Na zagrebški mii-limanski poročni urad je prišla le dni neka Magdalena Barjaktarevič, da bi se skupno s -vojim možem pred islamskim imanoni pogajala o razporoki. Sredi pogajanj je naenkrat stopila na hodnik ter v samomorilnem namenu izpila deciliter koncentrirane oetove kisline ter nato radi silnih krčev omedlela. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji še v pravem času rešili življenje. k Avto povozil stražnika. V čelrtek zjutraj jo v Zagrebu neki avloiaksi povozil na Maksimirski cesti stražnika Franca Zorca. Avtomobil se je zadel v stražnika z blatnikom in ga butnil ob tla - tako silo, da jo stražnik omedlel. Šofer, ki je vozil z avtom, je stražnika naložil na avto in ga prepeljal v bolnišnico. Tu so ugotovili, da je stražnik le lažje ranjen, vendar obstoji nevarnost vnetja mo-žgan. Šofer, ki je s svojo malomarnostjo nesrečo zakrivil, je bil aretiran. k Padel v 200 metrov globok prepad. V bližini Nevesinja v Hercegovini se je pri pilila te dni huda nesreča. Kmet Miško Marič je sekal v gozdu drevesa ravno nad prepadom. Pri delu mu je spodrsnilo in Marič je padel 200 metrov globoko. Vsi poskusi, da bi izvlekli njegovo truplo iz prepada, so bili brezuspešni. k Zapestnica, vredna sto tisoč frankov, ukradena. V Dubrovniku je bila pred kratkim ukradena neki gospe dragocena zapestnica, vredna 100.000 frankov. Okradena gospa predstavlja središče vse boljše družbe v Dubrovniku in cenijo vrednost njenega nakita na dva milijona frankov. Tatu je policija izsledila v osebi neke služkinje, ki je tatvino priznala. ★ GOSPODINJSTVO S. M. Lidv. Pur g a] izide prve dni meseca decembra v novem natisu v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Po knjigi naše žene in dekleta neprestano povprašujejo, zato smo z novo izdajo pohiteli. Knjiga se uporablja, tudi v gospodinjskih šolah in tečajih. Z ozirom ia vse lo, bo kljub visokim tiskovnim stroškom ostala slora cena 10 Din za broširan izvod v veljavi, dobili pa se bodo na novo tudi Učno vezani izvodi, primerni za darila. Cena za vezane izvode še ni določena. k PRI POMANJKANJU TEKA, slabem želodcu, počasni prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi, naravno »Franz-Josef* grenčica teh vseh nabranih gnilobnih strupov. 2e stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »FRANZ -JOSEFvoda popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. I LIPTON-ČAJ Zahtevajte, da Vam dajo znani rumeni zavoj I Ljubljana Sočna služba lekarn Nočno službo vršita: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * O 701etnico svojega rojstva obhalja jutri g. Andrej G o g a 1 a , kamnoseški poslovodja pri tvrdki Feliks Toman. G. Gogala deluje pri tej tvrdki že 44 let. 0 Narodni muzej bo za splošen, brezplačen nedeljski dopoldanski poset otvorjen le še prihodnjo nedeljo (18. nov.) in se otvori zopet spomladi. Za ostale obiskovalce muzejskih zbirk se posetni red tudi preko zime nič ne spremeni. 0 40 letnica znanstvenega delovanja univ. prof. M. Jasinskega. Društvo ruskih učenjakov v kraljevini SHS naznanja, da se bo vršila slavnost ob priliki 40 letnice znanstvenega in literarnega delovanja univ. prof. M. Jasinskega v nedeljo dne 18. novembra ob 20 v dvorani restavracije Zvezda. Vsi prijatelji in častilci jubilarja dobro došli. 0 Presta stojnica v mestni klavnici ljubljanski. V klavnici se je otvorila prosta stojnica, na kateri se bo od časa do časa prodajalo vžitno in zdravju neškodljivo meso po znatno znižali ceni. Prodajalo se bo pred vsem sterilizirano meso, t. j. meso. ki bi bilo sicer škodljivo in za hrano ne-prikladno, postane pa potoni kuhanja z vodno paro v to svrho prirejenem sterilizatorju popolnoma užitno in polnovredno. Meso se bo prodajalo direktno konsumentom (gostilničarji itd. so izključeni) po 1 do 2 kg na enkrat. Izvzeti so le dobrodelni zavodi, ki lahko kupijo iudi večjo količino mesa na enkrat. To soboto 17. novembra se bo od 3 do 4 pop. prodajalo svinjsko meso. Meso bo na pol prekuhano v vodni pari in neosoljeno. Stranka ga sama doma osoli in dukuha ali pa tudi peče. Prihodnje prodaje se bodo vedno objavile v časopisju. 1 MPTON-CAJ Z naših slovitih plantaž na Cej-lonu naravnost o Vaš čajnik © Shod delavske zveze je predsinočnjim na-pcinil dvorano Rokodelskega doma s starimi, preizkušenimi delavskimi bojevniki. Shod je otvoril in vodil tov. Langus. Uvodoma je pojasnil namen in pomen sheda ter opravičil v belgrajski skupščini zadržanega poslanca tov. Kremžarja. Njegov referat je prevzel tov. Žužek, ki je vsestransko osvetlil politični položaj ter ugotovil važno vlogo Slovencev iu njih voditelja, g. dr. Korošca, zlasti v kritičnih in usodnih trenutkih za državo iu njene narode. — Oblastni poslanec tov. Križnik, rudar iz Trbovelj, je orisal začetek in delo v oblastni skupščini, poudaril njeno važnost in zavrnil očitke nasprotnikov glede proračuna. Nato je obl. posl. tov. Majeršič podal v splošnem sliko delavskega položaja in obsodil indiferentnost dtlavcev napram organizacijam, ki so poklicane, da Krekovo dediščino in velike pridobitve na socijalnem, gospodarskem in političnem polju s samoizobrazbo in v strumnih organizacijah c k repe, povečajo in dovedejo do končne zmage delavskega stanu. — Obl. posl. tov. Arnež jo obsodil gonjo nasprotnikov proti proračunu obl. samouprave, poudaril, da je vsaka postavka v njem dobro in temeljito premišljena, pokazal na velike socialne naloge oblastnih samouprav, ' če omenimo samo bolnice, umobolnice in razne zavode in šole za mladino, kar pa je vse ostvarljivo le z dovoljenimi sredstvi. Ta sredstva pa je možno dobiti le potom davščin. Zato je le humbug in demagogija nasprotnikov ves njihov krik proti obl. proračunu. — Predsednik tov. Langus je povzel glavne misli vseh govornikov, zahvalil govornikom za njih izvajanja, navzočim delavcem pa za njih obilno udeležbo ter nato zaključil lepo uspeli delavski shod. I" MPTON-CAfl Zapomnite: po eno žlico V na vsako skodelico čaia H 0 Še odmevi demonstracij. Sedaj, ko se je mladina že nekoliko streznila, policija še vedno prav natančno preiskuje potek demonstracij in izsleduje one, ki so se kaj pregrešili. Postopanje policije je umevno, saj je drl našega časopisja naprtil njej vso krivdo, dasi je nedvomno, da so bili ravno neki temni elementi, ki so v glavnem izzvali spopade v ponedeljek. Dosedaj se je policiji posrečilo ugotoviti 12 imen onih. ki so zagrešili na Miklošičevi cesti javno nasilstvo. Pa še nekaj se je ugotovilo: v bližini justione palače so metali neki mladeniči z balkona kamenje na stražnike. © Huda nesreča na gorenjskem kolodvoru. Nadpremikač Ivan Gruden je v četrtek zvečer slučajno naletel blizu kurilnice II (na gorenjskem kolodvoru) na nezavestnega moškega, ki je ležal na železniškem tiru, iz velike rane na glavi pa mu je curljala kri. Poklical je stražnika. V ne-zave=trleni delavcu »Ui nato spoznala železniškega delavca v kurilnici Josipa Betžuda. Hudo ranjenega delavca so prepeljali z rešilnim vozom v r,o!n;>nico. Kako se je nesreča pripetila, še ni ugotovljeno, najbrže pa se je Betžiul zadel v kak vagon. 0 Pazite na denar! Ze pred dnevi smo opozorili na?e čitatelje, naj bodo previdni, komu za-tipajo denar. Notica je bila sicer namenjena kmet--kim ljudem, prav s pridom bi jo pa mogli pre-čitati tudi mestni ljudje, ki so morda še v večjem številu nasedli goljufom. Pretveze, pod katerimi agenti nekega hrvatskega denarnega zavoda izvabljajo ljudem denar, so tako zvite, da ljudje niti ne opazijo, ko podpisujejo pogodbe, da se pravzaprav za dolgo vrsto let odrekajo pravici do lastnega denarja, ki ga bodo smeti dvigniti baje šele čez pet ali več let. Še slepec bi mogel izpregledati. da ni mogoče, da bi kaka banka kar na slepo nudila ogromna posojila, samo če pristopiš k njej kot zadružnik. Res je tudi. da taki zavodi zelo škodujejo ugledu solidnega slovenskega zadružništva. Zato ljudje, v lastnem interesu bodite previdni! Kadar pride tak sleparski agent kvam, tiščite žepe, kar so le da, šo najbolje pa je, da agentu pokažete vrata. 0 Vlomilci na delil. Dobro bi bilo, če bi ljudje v teh dneh prav stalno zaklepali svoja stanovanja, kašže in shrambe. Kajti vlomilci so na delu. Ne sicer oni veliki, ki vlamljajo v železne blagajne in odnašajo velike vsote, temveč oni, kt s ponarejenimi ključi ali z navadnim orodjem vdirajo v tuje prostore in odnašajo kar dobijo. V sobo natakarice pri »Levu« je vlomil neznan zlikovec in odnesel 1600 Din denarja. V stanovanje kuharice Marije Leničeve v kavarni »Stritar« je vlomil predvčerajšnjem nekdo, ki pa je imel hudo smolo. Prebrskal je vso sobo, vse premetal, našel je pa le en sam dinar denarja. »Dober bo, za cigarete bo žeU si je mislil najbrže in ga odnesel. Morda isti zlikovec, skoro gotovo pa član iste vlomilske tolpe, je vlomil v stanovanje gospe Marije Sitar v Zgornji Šiški in odnesel 170 dinarjev gotovine. Malih vlomov se je zadnje čase nabralo večje število, zanimivo pa je, da letos ni bil izvršen v Ljubljani niti en večji vlom. 0 Gg. trgovcem toplo priporočamo krščansko vzgojeno prodajalko mešane stroke z večletno prakso in meščausko šolsko izobrazbo. Naslov v upravi. * KLOBUKE popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Stari trg 14. * NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelog, Ljublj. it Gan^hofer „Podobar jutri ob pol osmih zvečer v Uudskem domu (Več med »Naznanili«.) Moste pri Ljubljani V nedeljo se volitve vrše. Volivcem sta nu izbero dve skrinjici: prva je liberalna Koscova skrinjica, druga skrinjica ima pa gospodarska delavska lista, katere nosilec je Alojzij Kum-niknr. Na nedeljskem shodu smo enodušno sklenili, da bomo vrgli kroglice v Kamnikarjevo skrinjico. Ta skrinjica je sedaj naša! Vsi somišljeniki SLS in vse zavedno delavstvo naj volijo Kamniknrja! Pazite! Volivne kroglice v DRUGO skrinjico I LSPTONCAJ Najbolišl iz najboljših svetovnih čajevlh plantaž I r3 Jezica pri Ljubljani Rezercar v Savi j ah. Svoj čas se je sklenilo, da se ta potrebna naprava zgradi, tudi kredit je bil v to svrho že deločen, pa vendar se cela reč ne premakne z mrtve tefke. Zdi se, da nekdo namenoma zadržuje celo stvar. Širijo se namreč govorice. da je neki gospod, lu so ga sicer polna usta, kadar se govori o splošnih potreba občine, izjavil, da vodnega rezervarja v Savljah pač ni treba; naj se tisti denar rajši porabi za električno razsvetljavo po cesti skozi vas Savlje. Morda bi dotični gospod res rad imel razsvetljeno pot do domače hiše, toda ostali vaščani so kljub temu mnenja, da je vodni rezervar bolj potreben in naj se čimprej pristopi k njega izvedbi. »Ujetnik carevne« je naslov igre, ki jo bo jutri vprizoril tukajšnji Orel. Začne se ob 3 pop. v Društvenem domu in se vabijo k nji vsi domačini. Novo mesto Pri nkrož. sodišču v Novem mestu se prične poretno zasedanje v ponedeljek 26. nov. Pred poroto se bodo obravnavali štirje kazenski slučaji, med temi dva požiga, katerih sta obtožena Josip Poestl iz Stare Cerkve pri Kočevju in Ana Kosova iz Cemža pri Mirni peči. Pogreb ponesrečenega železničarja Filipa Še-inrla se je vršil preteklo sredo popoldne ob 4 na novo pokopališče. Udeležili so se ga vsi sloji prebivalstva ter pokazali globoko sočuvstvovanje s ponesrečenim in njegovo družino. Metlika Zimski večeri prihajajo — in razveseljivo, naši fantje in dekleta bodo imeli kmalu v vsakem večjem okraju v naši okolici svoje večerne tečaje, da se izobrazijo ter izpopolnijo v vseh njim v življenju koristnih in potrebnih stvareh, ter si tako razširijo svoje obzorje! Kako pozdravlja vsak naš pošten človek vse to! Tistim pa, ki — radi drugih vzrokov — šušljajo proti ter govore o egoizmu in osebnih interesih, povemo, da se tega pač ne bomo zbali, ker vemo, da imajo oni sami vedno in povsod ter največ samo osebnih interesov, ki so jim vse ter jih niso še nikoli žrtvovali splošnosti, saj še v malenkostih — kakor otroci — iščejo le sebe, vrhu vsega pa še druge merijo po sebi! Fantje in dekleta, vi pa pozdravljeni na svojih večernih tečajih. Vodstvu obrtno-nadaljevalne šole še enkrat javno toplo priporočamo, da svoj preklic, glede verouka na tej šoli umakne, ker je mnogo bolje za gospodarje, za obrtnike in mojstre, da so njihovi učenci vzgojeni na verski podlagi, ker ravno tak pouk jim bo pridobil več avtoritete in ugleda pred njimi. Saj \sa poštenost sloni na te vrste osnovnih naukih. Naj ne bo ta naš apel brezuspešen, gospodje pri vodstvu te šole. Ako mislite, da bodo učenci s poukom preobloženi, se zelo molite. Kate-het jih ne bo mučil, da bi se morali še kaj posebej učiti, ampak jim bo samo razlagal, in kar ne jih bo se.nio od sebe prijelo, to bo vsa muka in jtre-obloženost. Tudi se prosi samo za eno uro na teden. Ako eno uro več presede, ali ako ena ura pri kakem predmetu odpade, se ne bo poznalo ne učencem ne predmetu. Gosj>odje, odprite oči v svojo korist! Trbovlje ZJs Čakalnica na kolodvoru v Trbovljah postaja vsled naraščajočega osebnega prometa premajhna; zato bi bilo želeti, da si jo merodajni faktorji ogledajo in skušajo zadovoljiti krajevne potrebe. To bi se dalo doseči z razmeroma malimi stroški, ako bi se čakalnica II. razreda, ki je ilak skoro vedno prazna, prepustila potnikom tretjega razreda, ki morajo v slabem vremenu stati pod kapom. Katoliško prosvetno društvo vprizori jutri ljudsko igro Graničarji s petjem v dvorani novega Društvenega doma na Dolu pri Hrastniku. s£z Pomanjkljiva razsvetljava resi. Naš trg se je zadnje čase močno razširil, dočim pa ne koraka za časom in pusti važne cestne točke neraz-I svetljene. Mučno se opaža ta pomanjkljivost, po-j sebno od glavnega trga proti Grešniku, najbolj uporabljena pot proti Gaberskem, ki je ne pose-1 čajo samo tržani, nego tudi delavci, hodeč na delo in z dela. Druga važna točka je cesta, ki vodi od Bavdiča prati Pauerjevi koloniji. Obe točki sta posebno pozimi nevarni. Laško Hmeljarji so v našem okraju z letošnjimi cenami izredno nezadovoljni. V prvem času sezone so stale sicer cene nekako v višini 20—30 Din za kg, pa vendar je le malenkostno število hmeljarjev prodalo svoj pridelek po gori omenjenih cenah. Večina hmeljarjev je pa pridržalo hmelj doma v mnenju, da se bodo cene dvignile. Nastal je pa obraten položaj tako, da so bili nato hmeljarji prisiljeni oddajati svoje blago po cenah od 4—8 Din. Tej okolščini je krivo dejstvo, da izrabljajo razni Judje-prekupčevalei položaj naših hmeljarjev. Poleg tega pa je krivo tudi to, da naši hmeljarji ne znajo pravilno postopati pri obiranju in sušenju hmelja in s tem dobro kvaliteto našega hmelja pokvarijo. Laški okraj je vsled tega izgubil veliko svojih dohodkov. Kmetsko-nadaljevalna šola se je otvorila za Slatino in okolico s pomočjo oblastnega odbora in lokalnih faktorjev na šoli pri Sv. Križu. Vodi jo g. upravitelj Miloš Verk. Pouk se je določil na 6 ur tedensko. Za šolo se je oglasilo precejšnje število fantov in gospodarjev. — j večini še priključki in dovodi v zasebne hiše. Zgraditev vodovoda moramo le pozdraviti. Dobro bi še bilo, ako bi se moglo podaljšati vodovod do naših toplic. Mestna občina pa tega bremena ne more prenesti in zato premišljujejo sedaj merodajni činitelji, kako bi se dala ta namera udejstviti. Slovenska Krajina Murska Sobola. Uprava v Le p i romani« iz Zagreba tudi našo Slovensko krajino prav pridno zalaga s svojimi »lepimi« ror. 'ii Povsod vidiš kričeče reklame: »Pazil Čitaj! Vsaka, še tako majhna trgovina s papirjem ima v zalogi v3e zvezke dosedaj izišlih romanov. Prve številke dobi vsakdo brezplačno, vsaka naslednja pa stane 1 Din. Vsak teden izidejo tri številke. Trgovci vsakemu, ki ima kaj opraviti v trgovini, ponujajo posamezne zvezke, ker imajo 25% od izkupička. Da tako berivo spelje preprostega človeka, da mu sledi kot kužek, ni čudno, če pa pridno posegajo po njem tudi soboški »izobraženci«, tako zvani >boljši« ljudje, je pa žalesino in vse obsodbe vredno. Slovenščina je prav slaba, o vsebini pa niti ne govorimo, V dokaz kako zelo se razširja ta šund med tukajšnjim ljudstvom je dejstvo, da je bilo v mali trgovini v Murski Soboti v teku treh mesecev prodanih čez tisoč zvezkov. O, ko bi se v Slovenski krajini leposlovne knjige tako razširjale! Krog. Dne 11. t. m. je umrl v bolnici v Murski Soboti g. Titan Anton, posestnik v Krogu. Vsled težkega vzdigovanja se mu je pretrgala prepona in dasi je operacijo srečno prestal, se je vendar 19 dni boril s smrtjo. Zapušča mlado ženo, s katero se je poročil komaj pred dvema mesecema. Sezijski delavci, ki so bili na delu v Slavoniji in Bački, so se te dni začeli vračati nazaj na svoje domove. * * * Gorje pri Bledu. V nedeljo smo imeli v društveni dvorani lepo in zanimivo skioptično predavanje M t Blanc. Predaval je g prof. Janko Mlakar. Naslednjo nedeljo, 18. nov. pa društvo priredi večji Prosvetni večer ob spominu na pogodbo v Rapallu. Spored: 1. Deklamacija, 2. Petje: Jor- Skupščina SSLU I Skupščina SSLU se je vršila včeraj ob treh popcldne ob številni udeležbi ljubljanske akad. mladine. Ob otvoritvi se je predsednik Šuklje spomnil umrlih kolegov in docentov (prof. ing. Plzik in prof. dr. Šavnik), pozdravil zastopnika akad. oblasti, g. univ. sekretarja dr. Smalca, ki je skupščino pozdravil v toplih besedah. V poročilu predsedstva jc predsednik omenil lansko velikopotezno manifestiranje za slovensko univerzo po vsej Sloveniji, delo za državno reprezentanco, za naš mednarodni ugled važno sejo CIE v Ljubljani in drugo. Demagoške replike predstavnika liste C je ogromna večina kritizirala s precejšnjim hruščem. Sledila so poročila zastopnice soc. sekcije in zastopnika Urada dela. Urad dela, ki se je ustanovil lani na predlog katoliških akademikov (»Slovenska lista«), se je razveseljivo razmahnil. Poročilom blagajnika ozir. zastopnikov fin. sekcije je sledilo poročilo o našem zastopanju v inozemstvu in o kongresu CIE v Parizu. Nastala trenja so s soglasnim pristankom na korektni poti razčiščenja. Ab-solutoriju so sledili samostojni predlogi: institucija Akad. urada dela se razširi, delo Akad. pevskega zbora se podpre s prostovoljnimi mesečnimi prispevki akademikov in ustvari se gmotna podlaga Akad. boln. blagajne. Malo pred 7 ije predsednik skupščino zaključil. Dvoboj z logiko ali kaj pišeta »Slovenski narod*.- dne 12. in »Kmetski list« dne 14. t. m. »Slovenski narod«: »Pravo alkoholno poplavo )e treba iskati v trošarine prosti žga-njekuhi. Tu se naš narod zastruplja do korenin. Tu leži glavni vir alkoholizma v Sloveniji. Ko bi objektivna statistika objavila podatke o žganju, ki se popije iz take trošarine proste žganjekuhe, bi slovenska javnost stala pred tako gorostasnimi številkami, da bi se ljudem lasje jezili.' »Kmetski list«: -Veležganjarne hočejo odpraviti kuhanije pristnega žganja iz raznih vrst sadja, da bi na ta način dobile večji trg in potrošnjo za svoj špirit in »jeruž«. In se še najdejo kmetje, ki podpirajo protikmetske CllIfHA 7r moške in damske jURlUJ športne obleke . . od 48 Din modni Kasha za dam. obleke in plašče od 95 Din volneni pofelin v vseh barvah . . . od 48 Din razne barhente in flanele od 10 Din naprej, nudi: F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29> Vulcaitia največja, najhitrejša in najbolj luksuzna motorna lada COSULICH LINE dvojčna motom; ladja „SaturniJe" Prva vožnja v Ncw-york iz Trsta 19. decembra iz Neapo ja 21. decembra Pojasnita : SIMON KMETEC, LJUBLJANA Miklofiifcva cesta 34. dan, Soči; Dolinar: Mamica; Laharnar: Na delo. 3. Govor g. Doktorič iz Ljubljane. Vstopnina v prid Slov. Straži. Medvode. Oblastni odbor je dal za popravo pota: Preska—Tehovec 10.000 Din, ne pa 2500 Din kakor je pomotoma poročal zadnji »Domoljub«; če bo dokazana nova potreba, bo na prošnjo ponovno daroval še zadostno podporo; — za popravo in regulacijo ceste Lrčnica je dovoljena podpora 20.000 Din od iste oblasti. Treba bo pa še prositi za podporo za nakup zemljišča in zidavo novih delavskih hišic v Goričanah in še za razne druge podpore, zlasti za novo šolo. Volivci, upamo, da znamo ceniti dobrote in da se bomo za to izkazali hvaležne s tem, da smo in ostanemo za-* vedni volivci SLS in da vržemo pri občinskih volitvah v II. skrinjico, oziroma Katarinčani v IV. skrinjico svoje kroglice. Svoji k svojim! Zvestoba za zvestobo! Vinska razstava pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Podružnica Kmetijske družbe pri Sv. Križu bo priredila v ponedeljek 19. t. m. vinsko razstavo v prostorih načelnika g. J Stritarja. Priglasilo se je že nad sto producenlov iz Gadove peči in okolice. Nudila se bo torej izredna prilika za nakup letošnjega vina. Ker prične razstava ob 11 dop., se interesenii opozarjajo, da pride vlaic na postajo Videm-Krško iz Ljubljane ob 9 dop., kjer bo čakal voz. Poštni avtomobili vozijo pa ob pol 8 zjutraj iz Brežic, odnosno ob 5 zjutraj iz Novega mesta. so naj niji pu;, du katerem pnuiuujo bolezenske klice v naše telo D.i se zavaruje 10 pred škodi ivim vplivom kile, ki povzroče raznti o.iuženja, kot nahod, inflnenoo in osta a nevarne Infekcijske bolezni, ny rajo na zabavi razgreti l'«d*e redno .ipnVnti okURno AHAfiOT-MS stranke in ki ne uvidevajo potrebe močne kmečke stranke, ki bi se postavila složno nasproti združenim kapitalistom.« »Slovenski narod« (oblastnemu odboru): »Zakaj ne posegate po trošarinah in taksah na to žganjekuho, zakaj jo ne omejujete ali pa odpravite, kakor je že bila odpravljena v Avstriji, predno je naša država razširila tozadevni srbski zakon iz Srbije v naše kraje.« »Kmetski list«: »Prosta žganjekuha je edina pridobitev, ki je še ostala slovenskemu ejjiTBj}s 8j?s]3uijj BjjsuaAOjS !u Je>(po 'njaui>[ na vladi. A veležganjarji vseh farb, klerikalci in liberalci, se trudijo noč in dan, kako bi slovenskega kmeta še ob to pripravili.« Sedaj pa ustrezi, če moreš! In tako pisar-jenje imenuje opozicija »stvarno kritiko«. Ne zamudite znatnega popusta na vsa oblačila, pri Jos. Rojina, Ljubljana. Slovenci v Italiji Primorski zadružniki v Rimu. Na veliko zadružno razstavo v Rimu je odšlo tudi veliko Primorcev. V Koloseiu je nagovoril zadružnike iz vse Italije Mussolini. Pohvalil je zadružne komisarje, lbrali in odnesli v na dom zaročenke k Peričevim. Ti so poklicali domačega zdravnika. Prišel je tudi zdravnik iz Gorice. Zdravnika sta mogla samo ugotoviti smrt, pomoči ni bilo več. Zdravnika sta izjavila, da ne moreta dognati, za katero boleznijo je umrl Bajec. Pozneje je bilo truplo raztelešeno. Oblastva niso izdala uradnega poročila o izidu raztelešenja. Po deželi se je razširit glas o zastruplienju in ker je bil Bajec goriški dopisnik »Edinosti«, se je dogodek zavil v političen plašč. Ni pa dokazov, da bi res šlo za političen umor. gospodarstvo Selma LagerSSf Danes obhaja sedemdesetletnico svojega rojstva največja švedska pripovednica — Selma La-gerl8f. Rojena 17. nov. 1858 v Varmlandu, je bila najprej učiteljica na>kar se je docela posvetila umetnosti L. 1910. je prejela Noblovo nagrado; 1. 1914. pa je postala član, in sicer prvi ženski član Akademije. Na svoji umetniški poti je sledila novoroman-tiki, katere ideolog Heidenstam je breapognino zahteval odklon od realizma in njegovega problemskega reporterstva. Idealistično estetska ideja je zajela najmočnejše umetniške osebnosti. Naj-jačje pa je prišla do izraza v Solmi Lagerlof. Njeno prvo delo »GŠsta Berling« je jx>polno uresničenje novoromantičnega estetskega ideala. V baladsko temotno in slutenjsko silno mitično severnjaško krajino je postavila svojega človeka — heroja-du-hovnika, ki nosi v sebi življenje neizmerljivih razsežnosti v mitični tragiki. Njena žena je kri-stalinsko jasna, nikjer sladkobno sentimentalna; avtorica seza vanjo z najostrejšim metafizičnim instinktom. ki je lasten samo ženi. :>G5sta Berling« je grandijozna epopeja švedskega ljudstva, ki zajema njegove duhovne prvine v temeljnih tresljajih švedskega življenja, to je pesem njegove skrivnosti, katero mu je iztrepetala v najpopolnejših zvokih — Selma Lagerlof. Napisala mu je njegovo nacijonalno biblijo. Poleg številnih novelističnih zbirk (~Osvn1iga Lan kar < — Nevidne vezi —, »Drottningar i Kun-gabHlla« — Kraljice iz Kungahele —, mi je omeniti roman »Anlikrists mirakler« — Čudeži Antikrista —, v katerem živo orisuje sicilijansko ljudsko življenje. Globoko religiozno čutenje razodeva roman »Jeruzalem«, v katerem nam prikazuje švedskega kmeta pri njegovem delu in bogoiska-nju, polnega zagonetne religiozne strasti. Narod dvomi, išče in hrepeni k poslednji nazorni religiozni resničnosti — dvigne se v herojskem zanosu kot hebrejski narod v obljubljeno deželo - da se odreši. Delo, ki ga tuintam tesnobno oklene mistična groza, globoko zajame življenje občestva, v katerem se reflektira posameznik z vso usode-pelnostjo svojega lastnega življenja: vsi tokovi se sprožijo z mitično silo v eno osebo realnost: ljudstvo s svojo temno, skrivnostno dušo. Vse se izliva v bistvo, iz katerega je izšlo. »Jeruzalem« je silovita ponazoritev tega dejstva. »Ni ls Holgerssons underbara risa« — ču-dapolno potovanje Nils Holgersona — je najveličastnejši ep švedske pokrajine. Rom m »Liljecronas liemc — Liljenkronova domovina — je vsebinsko nadaljevanje romana »Gosta Berling««. Omenimo naj še »KOrkarlen« — Voznik smrti —, ki je po svojem nnstroju temotno bnladno uglašena povest. V slovenščino so prevedene »Kristusove legende« in »Dekle z MoČevja«. — Žal, dn njeno najmočnejše delo Gfrsta Berlingir pri nas še ni našlo založnika. Bil bi dragocena obogatitev naše skromne prevodne literature. PirancfeUo filma v Berlinu Znani italijanski dramatik Luiggi Pirandello je prišel v Berlin z igravko Marto Abbo, da prisostvuje snimanju »Sest oseb išče avtorja« in je dal vašemu poročevalcu sledeče informacije: »š^st oseb« sem za film popolnoma predelal. Posebno še vlogo avtorja, katero bom v filmu igral sam. Marta Abba, ki velja danes za eno najboljših italijanskih igravk in je v Berlinu igrala že »Pastorko« v Schau-spielhausu, igra to svojo vlogo tudi v filmu. Moje predzadnje dramsko delo Nova kolonija--, katere prevod je pravkar skončan, pripravlja za film Lo-thar Stark. Vsrkakor imam za filmanje svojih del posebne režijske načrte, ki bodo dali filmu poseben sijaj. »Nova kolonija« je sicer ostra satira današnjo družbe, preveva jo pa precejšnja tragika Komad se odigrava na otoku, koloniji zločincev, in je oovsem različen od mojih dosedanjih dramskih del. Zavrača vsako filozofijo in se utopizr.iu oddaljuje. Ženska. okoli katere se dejanje vrti, je vlačuga, ki jo zločinci kronajo za svojo kraljico. Komad je doživel pri krstni predstavi v mojem »Teatro d' Arte« v Rimu velik uspeh. Sedaj sem v pogajanjih s par gledališkimi vodstvi in upam, da bo ta komad doživel še to sezono svojo prvo vprizoritev v Berlinu « Njegovo zadnje delo »Lazarus«, nekaka dušev-na,,A«Hiia. mitos o vstajenju duha, ki je pravkar konSHn, doživi krstno proslavo v Berlinu, skončuje pa ogromno delo »Adam in Eva«, ki obravnava konec sveta. F. D. * * * V zadnji številki »Hrvatske Prosvjetc« je podal g. dr. Ljuba Marakovič, brez dvema eden najmočnejših sodobnih hrvatskih kritikov, pregled kritičnih prizadevanj pri Hrvatih in Srbih. Ta številka je še posebej zanimiva po stvarni in izčrpni študiji ruskega publicista Rimarič-Volin-skega o Levu Tolstem. Razen tega prinaša ta številka reprodukcije slik z rastave ^Khiba likovnih umjetnica«. Ta razstava je pobudila interes hrvatske publike, ker je prvič skupina oblikujočih umetnic stopila kolektivno pred javnost. Neznana pridiga sv. Avguština Benediktinski raziskovalec D. G. Morin, ki je našel že precej neznanih del sv. Avguština, objavlja v »Revue Bčnčdiotine« iz nekoga bamborškega rokopisa 10. stoletja novo pridigo sv. Avguština. Ob njegovem stoletnem jubileju v 1. 1930. se namerava v zvezi 7. avguštinskim redom v Rimu prirediti kritična preiskava in predhodna celotna izdaja vseh pridig tega cerkvenega očeta, ki so bile objavljene po izdaji franc. benediktinske kongregacije Mauriner 1. 1679-1700. Vaina antična najdba na Grškem. V bližini predgorja Artemision na sev. strani Evboje so potegnili iz morja dragocen zaklad, in sicer bronasto figuro bradatega stopajočega bnga, pač Pozej-dona, v nadnaravna velikosti. Figura se datira v čas malo prod sredo 5. stol. Shranjena bo v Nacionalnem muzeju v Atenah, v dvorani bronaste plastike. »Književnik«. Zadnjič smo poročali, da je revijo »Književnik« prevzel dramaturg in bivši urednik »Kritike« g. Begovič. Njegova prva številka je prinesla zelo zanimivo študijo o tragičnem koncu talentiranega umetnika Račiča izpod peresa g. Miroslava Krleže, Itačič je zelo mlad na nepojasnjen način završil svoje življenje v Parizu. Razen tega je vredno omeniti študiio g. Srepla o Julesu Romainsu, novela g. Viloviča pa, ki kaže drugače precej umetniškega talenta, ni na višini njegovih literarnih stvari, Četudi je po predmetu zelo hvaležna in precej zanimiva. Mlekarske zadruge Iz referata, ki ga je imel ravnatelj Osrednjih mlekaren, Obersne, nn izrednem občnem zboru Zadružne zvezo, posnemamo: Okrog 35 mil. dinarjev dobijo kmetovalci v ljubljanski oblasti za prodano mleko. Noben drug produkt, če izvzamemo les, ne prinaša našemu kmetijstvu toliko denarja. Mnogo več nego polovica vsega prodanega mleka pa gre skozi mlekarske zadruge, s čimer je dokazan njih veliki pomen. Vendar pa ni povsod mogoče delovanje nile-Karskih zadrug. Tam kjer so prodajne prilike za mleko lahke, to je v bližini mest in industrijskih središč, je premoč v rokah privatne trgovine. V ljubljanski okolici mlekarne, ki so pred vojno delovale, sedaj ne delujejo, ker je odpadel uvoz v kraje, ki so pripadli Italiji. Privatna trgovina je proti zadrugam mnogo na boljšem, ker ne potrebuje investicij in nima takih režijskih stroškov. V krajih, kjer so prodajne prilike za mleko težje, vrše vse delo vnovčevanja zadruge. Maslnrstvo in sirarstvo nista tako rentabilna kot prodaja svežega mleka, zato v to panogo privatna trgovina v ljubljanski oblasti ne posega, dočim ima v mariborski veliko premoč. V i. 192(5. lii bilo v mariborski oblasti nobene pomembne zadružne konkurence privatni trgovini, ki je plačevala mleko po Din 0 90 1 10. Ko pa je začela v Ptuju poslovati podružnica Osrednjih mlekaren, se je cena mleka takoj dvignila na Din 1.25—1.50. V primeri s predvojnimi razmerami so naše mlekarske zadruge nazadovale, glavni vzrok je, da je odpadel uvoz v kraje, ki so pripadli Italiji. V letu 1924. je bilo naše mlekarstvo v ugodnem položaju, ker je visoko narastel izvoz v Avstrijo, ki je znašal takrat 11.5 milij. litrov. A to je bilo le mimogrede, leta 1926. je bil samo 1.6 milj., lansko leto pa komaj 200.000 litrov. Zato je bilo treba mleko predelati v sir in maslo, kar pa je imelo za posledico veliko nadprodukcijo sira v lanskem letu. Cene so padle za 30% ; ugodna posledica tega pa je bila, da se je konzum zelo povečal in letos smo doživeli celo pomanjkanje zrelega in vleža-nega sira. Cene imajo vsled tega dvigajočo tendenco Poslovanje starih zadrug, ki imajo investicije še iz predvojne dobe, je sicer zadovoljivo. Drugače pa je pri novih zadrugah. Težave so tudi z dobrimi mlekarji. Uspehi mlekaren pa pogosto trpijo vsled krivde članov, ki dajejo zadrugi slabo mleko. Predpogoj za uspešno delovanje je, da je množina mleka v okolišu dovolj velika, znašati mora vsaj 500—(500 litrov. Treba je vršiti strogo kontrolo glede snažnosti in dobre kakovosti mleka. Investicije naj se izvrše kolikor mogoče z lastnimi sredstvi. Od strojev je nabaviti le tiste, ki jih zadruga res potrebuje. Nato je treba posebej opozarjati, ker je ve* zadrug nasedlo raznim agentom in so si nabavile nepotrebne stroje. Kjer ni mogoče ustanoviti mlekaren, naj si kmetovalci nabavijo skupen posnemalnik. smetano pa naj odpošiljajo v najbližjo mlekarno Zapravljanje denarja in pa časa pomeni če si vsak kmet trupi svoj lasten, mali posnemalnik iu izdeluje Sam maslo. Kmetsko maslo stane v Ljubliani na trgu 25 Din. dočim .je mlekarsko maslo po 45 Din. Kmetovalci dosežejo za mleko višjo ceno, če prodajajo smetano mlekarnam in v tem slučaju tudi ne delajo škodljive konkurence zadrugam. Poslovanju mlekarskih zadrug zelo škoduje nereelna konkurenca mlekaric in prekupčevalcev mleka. Treba je delati na to. da se ta nereelna konkurenca onemogoči. To bi bilo doseženo z zakonom o prometu z mlekom in mlečnimi izdelki, ki naj ščitijo kmete-produeente pred nerealnimi mlečnimi prekupci. konsumente pa pred pokvarjenim in slabim mlekom. » * * Izpremembe v trg. registru. Vpisi: Franjo Švigelj. trgovina z mešanim blagom, Breg pri Borovnici; Brata Gračner, trgovina z mešanim blagom v Celju; Ernst Štivan, trgovina z dvokolesi, motorji in stroji, Gederovci; Viktor Jarc, izdelovanje sladne kave na tov. način, Lajtersberg; Tovarna »Diskobolosc Avgust Kozman, Ljubljana; R. Peselj, trgovina z mešanim flagom Moste; T. Sal-vador, apneničarsko podjetje v Zagorju; izbris: Gustav Pirchan in Liquidation, trgovina z mešanim blagom, Maribor. Odprava konktirza: Zapuščina po Neži Tavčar, posestnica v Poljanah (vsa masa razdeljena); narok za prisilno poravnavo v zadevi Antona Bučarja, trgovca v Brežicah, se vrši dne 26. novembra ob 9. Osnovna načela naše in čsl. reforme neposrednih davkov. Dr. Valdemar Lunaček, tajnik zagrebške trgovske in obrtne zbornice, ie po predavanju, ki ga je svoječasno imel v zagrebškem pravniškem društvu, izdal kot poseben odtis iz mesečnika pravniškega društva 36 strani obsegajočo primerjalno študijo naše davčne reforme s češkoslovaško. Cena knjižici je 10 Din in se dobi pri avtorju v zbornici. Finance oblasti. Po uradnih podatkih znašajo dohodki v proračunih vseh oblasti v celi držim (583 3 milj Din, od česar odpade na preostalo gotovino 28.8 milj., dohodke iz prejšnjih let 102.9, doklade 112.8, cestne doklade 22 7, trošarina 52.3, takse 33.5, drž. dotacija 174,5, obresti 12 3, posoula 92.3. gosp. dohodki 7.1, od podjetij 85, nepredvideni 9 milj. Izdatki pa so naslednji: za prejšnja leta 17.2, pomoč okrajem in občinam 85, obresti 28.4, ceste in gradbe 253.9. pi§. material 12.2, osebni izdatki 52.4, osebni izdatki podjetij 52.9, javna varnost 1.4, zdravstvo R8.V, prosveta 42.4, kmetijstvo 674, socinlna skrb 29.4, nepredvideno 18.8 milj, skupaj 683.3 milj. Din. Zaključni račun za 1925 1926 Svoječasno smo že poročaii o zaključnem računu za leto 1924 1 925, sedaj so objavljeni tudi že podatki za 1925. Iz teh je posneti, da so znašali doi.odki 12.003.8 milj. Din (•proračun 10.405 milj.), izdatki pa 11.777 2 nulj. Din (proračun 12.356.4 milj Din). Zato je torej izkazan presežek v znesku 280.6 milj. Dm. Dobave. Drž. rudnik v Knknju sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave usnjatih jermen. — Subotišku žel. ravn. sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg čiste brezlesne konopne-ne preje .— Delavnica drž. žel. v Mariboru sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg barvaste čistilne volne. -- Vršili se bo*ta naslednji ofertalni licitaciji: 27. t. m. pri snbot žel. ravnateljstvu glede dobave 87W komadov ročajev *a j sekire, kladiva in lopate. — 28 t. m. pri sarajevskem žel. ravn. glede oddaje prevoza raznega mn-terijala od j>ostnie Zelcnika dn postajo Plavnira. Natančnejši podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Borso Dne 16. novembra 1928. DENAR Devizni promet je bil danes znaten: zlasti v dovizab London (5700 funtov), Dunaj (90 000 šil.), Praga (395.000 Kč) in Curih (39.(XX) frankov); zaključenih je bilo nadalje 18.000 Berlina, 50.000 Trsta in 1000 Ne\vyorka, skupno je znašal devizni promet nad 3.8 milj. Din. Med tečaji je popustil edino Trst. Privatno blago je bilo zaključono v devizah Trst in Ne\vyork. Devizni tečaji na ljubljanski borzi Ki novembra lll2f. povpraš IIOU. srednji sr. 15 XI. Amsterdam — 2283.75 — _ Derlin 1355.— 1358.- I356.5C 1356.50 Bruseli — 791.22 — — Budimpešta — 99i.8.< — — Curih 1094-10 1097.H I095.6( 1095.60 Dunaj 798.50 801.M) SOO.- 800.- London 275.L8 276.48 276.1 8 276.07 Newyork 56.84 57.1'4 56.94 56.94 Pariz — 22^.48 — — 1'raga 168.37 169.17 1 iiH.ll 168.77 Trst 297.25 m2s 298.25 298,32 Zagreb. Budimpešta 991.32—994.32, Berlin 1355—1358, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 798.50 — 801.50, London 275.68—276.48, Ne\vyork 66.837— 57.037, Pariz 221.48 223.48, Praga 168.37—169.17. Trst 297.30-299.30. Zagreb. Na deviznem trgu je bil promet srednji. Narodna banka je intervenirala z vsemi devizami razen Trsta in Newyorka. V tečajih posameznih deviz ni prišlo do sprememb. Belgrad. Berlin 1355—1K58, Budimpešta 991.32 —994.32, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 798.50— 801.50, London 275.68—27(5.4«, Neuvork 56.84— 57.04, Praga 1(58.37—169.17, Trst 297 32—299 32. Curih. Belgrad i).!275, Berlin 123 75, Budimpešta £0.52, Bukarešt 3.1225, Dunaj 73, London 25.19, Ne\vyork 519.55, Pariz 20.2975, Praga 15.3975 Trst 27.2175, Sofija 3.75, Varšava 58.26, Madrid 83.70. Dunaj. Belgrad 12.49875, dinar 1244. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kred. 123 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 110 den., Ruše 2(50—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreli. Drž. pap.: vojna škoda ar. 433 do | 434, kasa 434—135; termini: 11. 431.50—135.50, I 12. 439.50—440, 7 odst. inv. pos a5.50—86, agrari j 53.50—54. Bančni pap.: Union 56.50—57.50, Pol jo ; 1.7.50—18, Hrv. 00, Kred. 85, Jugo 88.50—89, Lj. ! Kr. 127—128, Med jun. 57.50, Nar. 7050, Prašted. 920—925, Srpska 151—152, Zem. 139-140, Etno ICO. Obrtna 38- 39. Ind. pap,- Guttmnnn 202 50 do 210, Sla von ia 6.50—7, Slaveks 103-105, Drava 505 do ."30, Šečerana 470—475, Osj. ljev. 175-190, Brod. vag. 300—320, Union 305—330, Isis 20—22, Ragusea 490—500, Trbovlje 480 485. Vevče 115 do 120, Nar. šum. 16, Piv. Sar. 300, Nar. ml. 19.50, Ocean ia 255-300. Belgrad. Narodna banka 7000, vojna odškodnina 433, 7 odst. inv. pos. 85.25—86, agrari 53 do 54 50. Dunaj. Podonav.-savska-jedran. 81.20, Živno 125.60, Jugo 10.70, Hipo 6.80, Alpine 4-1.30, Trbovlje 58.60, Ruše 33, Guttmann 26.25, Mundus 190.25. Žito Vedno živahnejše povpraševanje po pšenicV, ki se je pojavilo tudi v naših krajih, je povzročilo : učvrstitev tendence in baško pšenico je izpod 2-15 Din nakl. post. težko dobiti. Terminsko blago no-j tira zdaj precej nižje: za januar, februar, marec sukcesivno 265—267.50 Din baška nakl. post. Za koruzo je položaj neizpremenjen. Nekaj laplatske-ga blaga je na ponudbo po 292.50 Rakek tranzita vendar ni kupcev. Pšenična moka srednjebaška j znamke notira 360—365 Din nakl. post. Ostali predmeti so neizpremenjeni. V Ljubljani notirajo: Doželni pridelki (vse samo ponudbe; slov. p., plač. 30 dni, dobava prompt.): pšenica 80 kg 2% 297.50—300, november 300—302.50, december 302.50 - 306, januar 305—307.50; koruza nova pop. suha 365.50—370, laplatska 315.50—330, ječmen baški 315.50—317, oves baški 295—300, rž 73/74 kg uzančna 295—297.50, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 430—435. Zaključeni so bili 4 vagoni moke. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica: bč. in sr. 240—242.50, bn. 237.50—2-10. Oves: 242.50—252.50. Koruza: 12.—1. 250_">52 50, 3.-4. 277.50 282.50. Ječmen: 255 do 200, bč. 285-290, bar. 295-300. Moka: Og 350 do 300, št. 2. 330—340, št 5 310-320, št. 0. 270- do 280, št. 7. 255—265, št. 8. 205- 215 Promet: 78 vagonov pšenice, 5 koruze, 1 ječmena in 2 moke; skupaj 85 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsla. Pšenica: marec 26.90—27.10. zaklj. 27.14—27.16, maj 27.70 do 27.90, zaklj. 27.94—27.96, Rž: marec 24.74-25.08, zaklj. 25—25.02, maj 25.14 -25.28. zaklj. 25.30 do 25.32. Koruza: maj 28.04-2808, zaklj. 28.66 -28.70, julij 28.80- 28.94, zaklj. 28.92-28.94. Les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 4 vag. hrastovih neobrobljenih plohov. rrms, ama, Mi, aiuitihi oremos n o$i|e - „ilirija" Vilharjeva cesta Ua U avnim kol.). Kralja 1'otrn trs s, Miklošičevn cesla f - Telefon Stev 2820 Slovenci, cuite obupni klic obmejnih bratov in hitite na pomoč Slovenski Straži Zborovanje i/prtih kovinskih dtlavcev v fisseau, n« katerem so razpravljali o smernicah /.a pogajanja z delodajalci. Ministerialni ravnatelj dr. Posse, ki odhaja na čelu nemške delegacije na važna gospodarska pogajanja v Moskvo. posoda, ki jo pa dobimo v tretjem skladišču, tam poleg. Res, dobili smo gamelo (gamelle je kovi-nasta vojaška skleda), nož. žlico in vilicc. A vsega še nismo imeli. »Potrebujete šc odej in te vam tudi damo, da ne boste zmrzo-vali,« je menil narednik in nas peljal v četrto skladišče. Tako smo mi trije, jugoslovanski zastopniki, obloženi z odejami in obremenjeni z vinom in kruhom šli, ropotaje z vojaškimi skledami, v vojaško spalnico, ki ni bila daleč od tam. Pri srcu nam ni bilo nič kaj prav, želodcc pa je pel veselo pesem o vinu in kruhu. Mislil sem si, če je res treba, da kolo-vratimo po italijanskih tleh in »se gremo francoske soldate«, medtem ko nosimo v žepih francosko pisane dokumente, da smo delegati države SHS, ki gredo v Ženevo in Pariz v posebni misiji. V važni listini je stalo tudi napisano, naj nas države sporazuma podpirajo, kjerkoli bi kaj potrebovali. A kaj se hoče. Francozi so smatrali to podporo čisto materijelno in so nam dali telesne piče ravno tako oficijelno, kot so bili oficijelni naši dokumenti. Prišli smo pred vhod v veliko široko hišo, kjer je stala vojaška kuhinja: dva velika kotla, vsak na drugem vozu. Kuhar, impozantna bradata oseba, nas je vprašal, če hočemo črne kave, rekoč, da smo prišli s potovanja in smo najbrže žejni. Nihče se je ni branil, dobra je bila ona kava, saj je bila prava, četudi se ni moglo reči, da je znamka Santos ali Mokka. Po kavi nam je naložil v gamele nekaj rižota, a se je opravičeval, da ne more dati večje porcije, češ, da smo že pozni, zato pa je naročil svojemu podkuharju, naj da vsakemu eno konservo. Narednik nas je nato odpeljal v spalno sobo. Bila je to velika, dolga in široka sobana, podobna moderno urejenemu kranjskemu hlevu s to razliko, da ni imela jarka za gnojnico in pa jasli za svoje prebivalce. Tlakovana je bila s cementom, po tleh pa je ležalo nekaj slame. vrven, Pri mizi, ki je stala sredi spalnice, so že stali naši sopotniki, francoski ujetniki, in se živahno pogovarjali. Sesti ni bilo mogoče nikamor, kajti klopi in stolov ni bilo videti nikjer. Francoski vojaki, bili so po večini preprosti, a zelo inteligentni infanteristi, so nas povabili v svojo sredino in so kazali očividno veselje, da tudi mi ostanemo pri njih. Začeli smo takoj s politiko, z menažo in vinom, kajti težko je politizirati brez vina, piti pa je nemogoče brez golaža. Vsi smo zabavljali čez Italijane in njih armado, edini smo bili tudi v tem, da so Francozi junaki, Italijani pa strahopetci, ki zmagujejo svoje sovražnike šele tedaj, ko jih ni več. In jedli smo in pili in bili dobre volje, da jc bilo kaj. O Jugoslaviji so bili precej dobro poučeni. Saj nekateri so se bili naučili v ujetništvu nemščine in so lahko čitali v časopisju o našem vprašanju. Le eden ni mogel razumeti, kako je to mogoče, da govorimo o Slovcncih, Hrvatih in Srbih, a vendar pravimo, da smo vsi trije en narod. Pripomnil je, da je naše vprašanje ravno tako zagonetno kot nauk, da so tri osebe, a le en Bog. Ko sem mu stvar nekoliko pojasnil, je dvignil gamelo in napil, rekoč: Vive Ia Yougo-slavie! Nekam čudno je bilo trkanje s skledami, a ker je navdušenje prihajalo od srca, je tudi šlo do srca, in mi potniki smo se odzvali z: Vive la France (Živela Francija)! Došla je inšpekcija. Mlad francoski podporočnik, prikupljive vnanjosti, se je pojavil pred vrati. Pregledal nas je, če smo vsi zdravi, s pripombo, naj se dotični, ki bi ponoči zbolel, gotovo zjutraj javi. Isto jc naročil tudi meni in mi obljubil, da hoče zainteresirati za nas tudi komandanta. Na žalost je bil poveljnik že dal zastražiti izhod z naročilom, naj straža ne pusti nobenega civilista iz prijetnega bivališča. »To je čuden mož,« jc rekel podporočnik, »ne vem, kaj misli.« Nehal se jc fletni večer. Začeli smo brskati j po slami, da si napravimo primerno ležišče. A slame je bilo malo, mraza veliko, odeja pa samo ena. Vsak si ie pomagal, kakor si je znal. v tistih vodah zelo veliko. Potnik Sorenden pripoveduje, da je videl, kako je morska zver nekemu ponesrečencu odžrla roko. — Paul Dana, zastopnik Radio Corporation of America, se je nahajal v čolnu, v katerem je bilo 32 oseb. Čoln se je takoj napolnil z vodo in se prevrnil. Dana se je prijel za neko razbitino in se tako obdržal do jutra. Ob prvem svitu je zapazil, da se nahaja na razbitini neznana mu ženska. Rekel ji je: »Vse je končano.« »Tudi jaz mislim tako,« mu je odgovorila in se začela spuščati v morje. Tisti tre-notek se je pokazal parnik »American Ship-perc, ki ju je sprejel na krov. Med žrtvami »Vestris« je največ, otrok in žena. To dejstvo pojasnjujejo s tem: Po nalogu kapitana so v prve tri čolne spravili žene in otroke; toda dva izmed čolnov sta se na mestu potopila. Možje in očetje so bili priča groznega dogodka; nekateri so v strašnem razburjenju poskakali s krova v morje, da bi rešili svoje drage ali vsaj z njimi skupaj umrli; drugi so zblazneli in besneč tekali po krovu. Približno 60 oseb je moralo ostati na krovu, ker v čolnih ni bilo prostora. Mnogo teh je utonilo. Zelo junaško se je obnašal črnec Lionel Licorish iz Barbadose, ki je rešil iz valov 16 oseb. — Radijski telegrafist Mihael O. Laughlin je ostal do zadnjega na svojem mestu in je najbrže postala ladja njegov grob. Kapitana Carey-a so videli v trenotku, ko se je ladja potapljala, stati v površniku na poveljniškem mostu brez rešilnega pasu in ne da bi zganil s prstom v svojo rešitev. Prevelika radodarnost z odlikovanji Znani poljski časnikar A. N. Novaczinj-ski jc te dni v »Gazetti Warszawski« ožigosal preradodarno razdajanje odlikovanj. V svojem članku navaja, da razni odlikovanci polnijo zapore in odhajajo v sovjede. Zelo mnogi, ki odlikovanje res zaslužijo, redove vračajo. Tako je odklonil odlikovanje priljubljeni vojaški duhovnik Panaš. Enako jc vrnil najvišji poljski red »Polonia Restituta« prelat Svicyko iz Gorlic (ki jc 1. 1917. vrnil tudi cesarju Karlu visoko odlikovanje). Urednik lista »Dziennik dla wszystkich« v Ameriki, Fr. Ruškijevič, je vr-iil zaslužni križec s pripombo, da so poljska odlikovanja ugled Poljske zmanjšala, namesto da bi ga zvišala. Doslej je vrnilo odlikovanja do 100 oseb. Enajsitiscčtonski parnik s> Vestris«. ki sc je potopil 12. t. m. južno od Filadelfije. Na krovu je bilo 129 potnikov in 200 mož posadke. Število žrtev še ni zanesljivo dognano; pogrešajo še 117 oseb. Parnik je bil že 38 let star; potopil se je, ker je bil nepravilno natevorjen in je zdrknil ob zibanju ladje ves tovor na eno stran, tako da se je ladja prevrnila. Strahote ob potopu »Vestris« Rešenci s parnika »Vestris« pripovedujejo o strahotah, ki so jih preživeli ob katastrofi. Prva dva rešilna čolna sta se takoj prevrnila, tretjega so valovi še praznega odnesli. Tedaj je skočil mornar Arhibald Ban-nister v vodo in plaval za čolnom, ki ga jc tudi dosegel in rešil potem z njim 22 oseb, ki so se oklepale razbitin in se tako obdržale nad vodo. V čolnu eo potem prebili 14 strašnih ur brez vsakega okrepčila. boreč se z valovi, ki so prepluskovali čoln in je bilo treba neprestano z blazno naglico izpoljavati vodo. Parnik »Berlin« jih je našel že popolnoma izčrpane. — Rešilni čoln, v katerem je bilo 60 oseb, se je ob razbitinah poškodoval in se 30 metrov od »Vestris« potopil. — Strahoto so povečavali morski volkovi, ki jih je Strašen doživljaj železniškega uradnika. V čuvajnico na postajališču Leonding blizu Linza je predminulo noč nenadoma prilezel skozi okno moški v bolniški obleki. Prožni mojster Leopold Zehetner je takoj spoznal, da mora biti to kak ubegel blaznik ter je hotel telefonirati na postajo. Toda blaznik je skočil k telefonu in zagrozil uradniku s težkim železom. Uradnik se ni smel ganiti in je prebil v tem položaju nad tri ure. Tedaj bi bil moral postaviti znamenja za bližajoče se vlake. Na vse pripravljen je skočil k aparatu za signaliziranje in začel opravljati svojo službo. Toda blaznik se je vrgel nanj in začel se je boj na življenje in smrt. Uradniku se je posrečilo, da je z no-go odprl vrata in moža sta se zvalila na prosto. Tu se je Zehetner slednjič izvil iz blaznikovega objema, skočil nazaj v čuvajnico in se zabarikadiral. Uredil je signale in telefoniral po pomoč na bližnjo postajo. Blaznik je v tem razbijal vrata čuvajnice. V zadnjem hipu je prišla pomoč. Kakor se je izkazalo, je bil blaznik 29letni kaznjenec Avgust Hinterberger, silno nevaren vlomilec, ki je bil zadnjič obsojen na sedem let ječe, a so ga morali kasneje oddali v blaz-nico Stein, odkoder je sedaj ušel. »Suha« Amerika močnejša nego kdaj. Končni izid ameriških volitev podaja te-le številke: V novem senatu imajo republikanci 55, demokrati 39 sedežev; v reprezentančni zbornici republikanci 269, demokrati 165 glasov. Število »suhih« narodnih zastopnikov je po zadnjih volitvah višje, nego je bilo kdaj prej; v senatu je 85 »suhih« proti 11 »mokrim«, v reprezentančni zbornici 328 »suhih« proti 106 »mokrim« članom. Svetilnik za nočni zračni promet v Kopenhagenu. prvi svoje vrste v Evropi. Stoji na poslopju neke pivovarne in je 62 metrov visok. V dve& ^ tre o vrstaf) Noblovo nagrado za kemijo sta prejela dva nemška kemika: gottinški vseučiliški profesor A. W i n d a u s , ki je v ergosterinu odkril snov, katera more nadomestiti vitamine za 1. 1928. — in miinehenski vseučiliški profesor W i e 1 a n d za 1. 1927. — Nagrada za fiziko se letos ne odda. Zbiranje darov po cerkvah za izprte delavce je odredil škof v Frankfurtu. Ravnatelja ubil in samega sebe usmrtil. Uradnik tovarne Hecht v Brnu, Alfred Le-derer je ustrelil tovarniškega ravnatelja Wol-lingerja, češ, da je ta surovo ravnal z osebjem. Ko so Ledererja na policiji fotografirali, je nenadoma skočil k oknu in se iz tretjega nadstropja vrgel na ulico, kjer je obležal mrtev. Frantiskove Lažne. Praško upravno sodišče je te dni izdalo razsodbo, po kateri smeta kopališči Franceve vari in Karlove vari v občevanju z inozemstvom rabiti nemški označbi »Franzensbad« in »Karlsbad«, doma pa mora biti češkoslovaška označba »Frantiskove Lažne« in »Karlove Lažne« vedno na prvem mestu. Vihar je porušil kraj Cervaro pri, Cassinu v južni Italiji; 150 družin je brez strehe. — Orkan je razsajal v Argentini; v Villa Maria jc ubilo 43 oseb, ranjenih je bilo 175 ljudi. Med morskimi volkovi. Italijanski parnik »Lianna« je v Adenskem zalivu potegnil na krov 17 letnega ladijskega vajenca Alfreda Spitza, ki je bil padel z nemškega parnika »Rheinfels« in se nato 15 ur plavajoč obdržal nad vodo. Njegov položaj je bil tem težji, ker je v teh vodah mnogo morskih volkov. Največjo knjigo na svetu ima trgovska zbornica v Los Angeles. V knjigo vpisujejo obiske. Knjiga ima 4000 strani in tehta 340 funtov. Papir kot stavbni material. V Ameriki uporabljajo za omelavanje zidov namesto običajne malte v vedno večji meri omet iz drobno zrezanega papirja in vodenastega stekla. Tak omet, ki je posebno odličen glede izolacije, se s strojem razprši po zidu. Najvišji dimnik v Evropi so pravkar dogradili v charlottenburški elektrarni v Berlinu. Dimnik je 125 metrov visok, ne glede na temelj, ki leži devet metrov globoko v zemlji in ima 21 m v premeru. Dimnik so zgradili, da dim iz elektrarne ne bi več one-čiščeval ozračja. Nesreča v gorah. Z wildenauske steze na Hohe Wand je strmoglavila dunajska krojačica Ana K17C in obležala mrtva. V hotelu. Gost: »Kakšna je razlika med sobo za dvajset dinarjev in ono za petnajst?« — »V oni je manj stenic ...« V večji družbi so razpravljali o potovanju duš, o prejšnjem bivanju posameznika in podobnem praznoverju. Zadolžen finančnik se je pošalil: »Spominjam se, da sem bil nekoč zlato tele«. — »O, saj ste to tudi še sedaj, le da Vam je odpadlo zlato!« — ga je uklal prijatelj. Radio v Italiji. Vrhovni nadzorstveni svet za radiotclefoniljo v Italiji je sklenil ustanoviti novo oddajno postajo, ki bo s svojimi 50 kilovati ena največjih v Evropi. Ustanove tudi Marconijevo postajo za kratke valove, ki bo občevala z Ameriko in italijanskimi kolonijami. Svet je dalje priporočil prometnemu mi-rvistrstvu, naj dovoli olajšave naročnikom ra-| dija v obmejnih krajih. Ob nedeljah dopoldne sc bodo pošiljale pridige in versko branje X Ung/Ockssfef/e. ^ Mesto, kjer se je |>otopila vVoetris« Peter Klemen: Slovenski kurir in njepua smole (Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje ) Jaz sem mu hotel vrniti ono stekleničko, a on je prijazno odklonil, rekoč, da to ni rič in da ima francoska dežela dovolj vina in ne gre, da bi ga merili po pollitrih. Voščil nam je lahko noč, pa smo šli z narednikom in z veliko steklenico dalje. Narednik pa ni bil še s tem zadovoljen. Opozoril nas je, da nam še manjka jedilna Spori Strogo obvozen sestanek vso h aktivnih igralcev drovi ob 20 v Narodni kavarni. V torek dne 20. t. m. ob 20 zvečer seja upravnega odbora isto-tam. — Tajnik SK Jadran. ZANIMIVE ŠPORTNE VESTI. Zadnja seja JNZ je komfinoveljavno rešita vprašanje sodniških taks. Za sojenje prvorazrednih tekem dobi sodnik 120 Din, 30 Din pa za vse druge tekine. Tu pridejo vpoštev tudi tekme rezervnih moštev prvega razreda, kajti nekatere sekcije so smatrale tudi rezerve za prvi razred ln zahtevale 120 Din takse. S tem novim tolmačenjem JNZ je tudi tukaj končno rešeno pereče vprašanje. Kot odgovor na ta sklep izgleda, da bodo sodniki Zagreba proglasili štrajk. — Znani igralec čer-veny, kateri je v povojnih letih igral za zagrebško Konkordijo, se je vrnil iz Amerike v Prago, kjer ga je angažirala Šparta. Červenyja smo v prejšnjih letih stalno opažali v državnih tekmah Češke. Da je pa stari igralec še vedno v formi, priča novi an-gažma. Po nedeljski neodločeni tekmi med Avstrijo in Italijo imajo Čehi največ izgledov, da si osvoje pokal, katerega je za mednarodna evropska tekmovanja poklonil dr. švehla. Komite teh tekmovanj je dobil dr. švehlov pokal v nedeljo pri konferenci v Rimu. Vprašanje našega sodelovanja pri tekmovanjih za srednjeevropski pokal je zopet stopilo v ospredje. Vse časopisne vesti so več ali manj netočne. Stvar je sledeča: Avstrija, Češka in Ogrska so ustanoviteljice tega tekmovanja. V nedeljo na finalni tekmi med Rapidom in Ferencva-rošem se je vršila konferenca delegatov omenjenih držav. Določila teh tekmovanj so taka, da četrta država, ki sodeluje pri teh tekmovanjih, izpade, čim se odigra finale. Po tem pa ustanoviteljice ponovno sklenejo, katero državo bi kazalo povabiti v bodočem letu. Nedeljska konferenca se bo nadaljevala 3. februarja v PeSti. Tu se bo definitivno sklenilo, koga bodo povabili na sodelovanje. Kandidati so pa že določeni in sicer Nemčija, Italija, Švica in Jugoslavija. Pri izbiri novih soudeležencev mora biti tozadevni sklep soglrse«. Velika verjetnost je, da ne bomo v bodoče sodelovali, vendar ne radi spora z Madjarsko, pač pa radi tega, ker smo preslabi za resne tekmece profesijonalmm moštvom omenjenih treh držav.__ Nedolžen, r na kako (Izpred sodišča.) Mož se piše za Ostriženega, ime mu je pa Jaka. Tn je ta-le Jaka svojemu priimku vedno in povsod zvest, ker namreč zelo rad in pridno striže. Tuje žepe in denarnice namreč, pa brez Skarij. Bil je Jaka Ostrižen že dvajsetkrat kaznovan. Toda ko topot spet sedi pred sodnikom, se jezi in zatrjuje, da je nedolžen, kakopak! -Gospod doktor, gospod doktor...« hiti in krili z rokami pred sodnikom, --saj ni res, kar priče govore: bom pa ja sam vedel, če sem kriv ali ne!« Sodnik seveda na tale argument nič ne da in kljub Jakovim ugovorom posluša pričo Štefana, ki pripoveduje, kako je tistikrat bjlo. Sedel je slric Matevž v gostilni, pa se mu je pridružil ta-le Jaka. Prav tesno do njega se je vsedel in je govoril Matevžu take sladke reči, da je 011 očividno na vse pozabil, kar se krog njega godi. Zatopil se jo v liste misli, poslušal, poslušal. . . — tistikrat pa je Jaka spretno segel Matevžu v žep suknjiča. Že je Jaka mislil, da mu bo sreča mila in da bo privlekel iz žepa debelo listnico, kar ga je po desni rami nekaj krepko udarilo. Bil je priča ,Štefan, ki je sedel tam blizu in je videl, kako Jaka »striže«. Ampak Jaka Ostrižen še ni nikdar klonil pred nesrečno usodo, pa je tudi zd<\j vedel kako je treba. »O pardon,« .je rekel, kaj pa bi radi gospod.« »Ti bom že dal, falotk- je postajal hud priča Štefan, »kaj te nisem videl, kako 3egaS v tuji žep. Jaka nato začudeno, da to nI mogoče, ako pa je kljub temu mogoče, zmotil se je zares. V svoj žep je hotel po robec, morda mu je roka pomotoma ušla mimo svojega v sosedni žep... Sodnik pa takim »pomotam« ne verjame, zlasti zalo ne, ker so se pri Jaki že nekako udomačile. Kljub temu jo imel Jaka še srečo pri sodniku. Saj je dobil le 24 ur zapora, tega pa .je že v preiskavi odsedel. Programi "Radio-£fuTblja.na Sobota, 17. november: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila. — 1830 Delavska ura: Obseg in pomen nezgodnega znvarovanjn, predava ta jnik OUZD g. Stanko Likar. — 19 Nemščina, poučuje gospa dr. Piskernik. — 19.30 Človek in priroda, predava vseuč. prof. dr. Veber. — 20 Recitacije. — 20.30 Koncert godbe dravske divizije; vmesne speve poje gospa Kunova-Lip-kovskft: 1. Glinka: iz opere »Življenje za car ju«, 2. Čajkovskij: Niti besede, dragi! 3. Grjeeani-nov: llspavanka, 4. Gliere: V solzah. — 22 Poročila. Nedelja, 18.november: 9.30 Prenos cerkvene glasbe i/, frančiškanske cerkve. — 11 — tt.3() Poje gospa Medvedova, Musorgski: Otroške pesmi, pri klavirju g. Bnlntkn, nato pa radio kvartet. — 15 Vesela godba (tercet šiška). — 15.30 Itumoristično predavanje, prof. M h kar. — 16 Vesela godba (tercet šiška). — 16.30 Med češkoslovaškimi legionnrji, predava g. Jakob Grčar. — 17 Vesela glasba (tercet šiška). — 17.30 O gledališču, predava g. prof. Šest. — 18. Veseloigra. — 20 Veseli večer: n) Šaljivi Ribničan (sa-mogovor), b) Ribniške pesmi, c) Gliih snubač. Dvogovor. — 21 Lahka glasba (radio kvartet »Ljubljana«. - 22 Poročila. ;Drugi proarasni Sobota, 17. novembra. Zagreb: 17.30 Koncert ruskega pevsi ga zbora in orkestra balalajk. — 20.35 Operetni večer. — Breslau: 1650 Lahka glasba. — 20.15 Koncert vojaške godbe. — 22.30 Plesna glasba. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 19 Prenos iz opere. — 22.25 Plesna glasba. — Leipzig: 20 Zabavni so- botni večer. — 22.30 PleUna glasba. — Stuttgart: 15.15 Zabavna glasba. — 20.15 Koncert skladb zn cello; nato zabava. — Bern: 17 Orkestralna glasba. — 19.30 Schubertova spominska proslava; nato orkester. — Katovice: 20.30 Operni večer, prenos iz Varšave. — Itim: 17.80 Instrumentalna in vokalna glasba. — 20.45 Operni večer. — Langon-borg: 13.06 Opoldanski koncert. — 17.45 Večerni koncert. — 20 Zabavni večer. — Berlin: 16.80 Lahka glasba. — 20 Zabavni večer; nato plesna glasba. — Dunaj: 11 Koncert kvartet ne glasbe. — 16 Popoldanski'koncert. — 19 Sonnta. — 20.05 »Die Kreuzelschreiber , kmečka komedija v treh dejanjih; nato orkestralna glasba. — Miinchen: 19.30 Koncert vokalnega kvarteta. — "0 Vedra glasba, humor in drugo. — Milan: 20.50 Koncert s pestrim sporedom. — 23 Koncert ciganskega orkestra. — Budapest: 19 Kabaretni večer. — 21.15 Več er arij. — 21.55 Koncert vojaško godbe. — 23 Ciganska kapela. Nasznanila Ciu&lfanslto fuleilalfšCe Drama: Začetek ob 20 Sobota, 17 novembra: ŠVEJK. Izven Nedelja, 18. novembra ob 15 pop.: MODRI OSLIČEK MIŠKO, mladinska predstava. Izven. — Ob 20 zvečer: KROG S KREDO Izven. Ponedeljek, 19. novembra: KUKULI. Red D. Opera: Začetek ob pol 20. Sobota, 17. novembra: ČAROBNA PIŠČAL. Red B. Nedelja, 18. novembra ob 15. pop.: POLJSKA KRI, opereta. Izven Znižane ceno. Ponedeljek, 19. novembra: Zaprto. ......1 icttalblfani Nedelja, 18. nov. ob pol 8 zvečer: >PODOBAR«, ljudska igra s petjem, godbo in plesom v 5 dejanjih. Mariborsko gletlalfšče Sobota, 17. novembra ob 20: OBLAKI, ab. A. Premi jera. Nedelja, 18. novembra ob 15: ON IN NJEGOVA SESTRA — Ob 20: OGNJENIK. Pri znižanih cenah. Kuponi. Zadnjič. PriredH/ve fin društvene vesti Ganghoferiev i-Podobar« (1Ierrgottsschnit:ler). Ljudska igra s petjem, godbo in plesom v 5 dej. vprizori Ljudski oder v Ljubljani v nedeljo 13. i. i m. ob pol 8 zvečer v Ljudskem domu. To delo, ki l je znano po svoji slikoviti dramatizaciji, je doseglo na vseh večjih odrih velike uspehe. In tudi Ljudski oder se ni ustrašil velikih stroškov, ki jih zahteva uprizoritev take igre; njegov namen je le, da ustreže našemu občinstvu z dobro ljudsko igro. Posebej pa še opozarjamo na to, da so- delujo pri pred »lavi orkester glasbenega društva Sloga , ki bo tudi v odmorih skrbel za razvedrilo, tako, da se obeta najboljši užitek. Podporno društvo 'Zveze služkinj vprizori v nedeljo 18. nov. ločno ob pol 8 zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12 igro pod naslovom »Prisegam«. Je trldejanlca s petjem, ki 1k> nudila občinstvu mnogo zabave in smeha. Predprodaja vstopnic v mlekarni Sv. Petra c. 33. st. Pelersko prosvetno druitvo priredi danes zvečer ob pot 6. skioptično predavanje za mladino, h kateremu so vljudno vabljeni tudi odrasli. Strokovno druitvo javn. nameščencev in v pokoj encev v Ljubljani ima drevi ob 8 svojo običajno odborovo sejo. I)r. čerinnv simfonični koncert. V ponedeljek 19. t. m. priredi godba drav. div. obl. pod vodstvom dr. Čerina simfonični koncert, na katerem se bosta izvajala Bachova 2 korala, dalje Paunovičevo jugoslovansko simfonijo in Cec. Franckove: Klavirske varljacije s spremljevanjem orkestra. Pri tej točki sodeluje gdč. Jadviga Poženelova Koneerl sam se vrši v proslavo ujedinjenja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in se vsled lega igra na začetku programa državna himna. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Akademski simfonični orkester i: Prage bo koncerliral v Ljubljani v soboto 24. t. m. Akademska filharmonija je prav le dni na koncertnem potovanju skozi Jugoslavijo in na svojem povratku koncertira tudi v Ljubljani. Orkester šteje 66 godbenikov, med temi 60 gospodov in 6 dam. Člani so sami akademiki, ki v Pragi kaj pogostokrat nastopajo na raznih dobrodelnih in reprezentančnih prireditvah v prvi \\-sti v Obecnem domu. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Cer?c?.'efsi vesinflc IT. glavni družbeni praznik obhaja Križanska moška kongregacija v nedeljo 18. t. m. Cerkveno opravilo po navadi zjutraj in zvečer ob 6. Pred večernim slovesnim shodom točno ob pol 6 sestanek družbenikov v dvorani. Prosimo točne udeležbe. Orni Drevi se vrši v Ljudskem domu Tli. akademija akademskega Orki s sporedom: Prolog. Prodor (laični plesni zbor). Izveslje fantovskih sestankov od 8. XI'. 1927 do 17. XI. 1928. Telovadne vaje in roda. Hvalnica (liturgična slika). Allegro maestoso (plesna kompozicija). /Vri'.še dljaštvo Slovenska dijaška zadruga v Pragi je imela 20. oktobra 1. 1. svoj redni lelni občni zbor. Na njem je bil izvoljen sledeči odbor: Jože Rus, cand. ing., preds., Eman Pertl. stud. med., podpredsednik; Črtomir Zore, stud. ari., tajnik 1; Oton Ber-kopee. stud. phil., tajni!; II; Jakob Bezlaj, stud. techn., blagajnik 1; Ludvik Senica, stud. lechn., blagajnik 11; Rudolf Turk, stud. agron., gospodar; Miroslav Gerzinčič, cand. ing. in Alojzij Debel jak, cand. ing., revizorja. Naslov: Slovenska dij. zadruga, Praha 111. Akademsky dum. / »i 4m i iflfl / R.G.A /TRAPER Rusko-švedske galoše in snežni čevlji I ,W so nenadkriljivi Proda se radi nenadnega odpofovanja izborno vpeljana trgovina z drvmi, ogljem in premogom z vsem inventarjem, zalogo drva in premoga in potrebno opremo; motorna električna žaga za žaganje drv, naprava za vezanje kolobarjev, veliki voz s konji in mali ročni vozovi za razpeljavanje po mestu. Prostrano in zelo prikladno skladišče s potrebnimi barakami za pisarno c vpeljanim telelonom, kuhinjo itd., se nahaja v večjem mestu Dalmacije na zelo prometnem kraju. Re»ni reflektantje naj se obrnejo pod »Za- 17.773« na Publicitas, Zagreb, Gunduličeva 11. i* GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO prva jugoslovanska tvornica esenc za rum in likerje, eteričnih olj in etra v Zagrebu CraCRSK ZEL1NKA. LJUBLJANA CELOVŠKA CISTA S4 Sr Pridobivale novih naročnikov! a Miklavž« a odpredeja Najnižje cent Staroznano trgovino smo preselili in Sv. Petra ceste štev. 8 v Palaio Okrožnega urada na Miklošlievl cesti stav. 20 in jo vodimo naprej pod imenom l< m Priporočamo in vabimo cenj. občinstvo za nakup raznovrstne galanterije, igrač ln pcrfumerijje pe: Di ZA ADVENT priporoča Jugoslovanska knjigama v Ljubljani cerkvenim zborom sledeče skladbe: Adamič K., V svitu zarje. Zbirka adventnih smi za mešani zbor. Part. Din 24, glasovi p° in 6. Grum A., Adventne pesmi za mešani zbor. Part. Din 10, glasovi po Din 4. Foerster A., 12. cerkvenih pesmi za mešam zbor. Din 12. Foerster A., Caniica saera III. del. Za moški ali ženski zbor. Din 30. Premrl St., 40 Marijinih pesmi za mešam zbor. Part. Din 40, glasovi po Din 5. Premrl St., Cerkvena ljudska pesmarica za eno-ali dvoglasno petje z orglami. (Nova izdaja). Part. Din 50, glasovi po Din 24. Sattncr p. H.. Slavospevi presv. Srcu Jezusovemu za mešani zbor. Part. Din 25, glasovi po Din 5. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UOODNIll CENAH KNJIGOVEZNICA K. Y- SX V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE Sp Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The lost ucoild.) Roman. Vstopil sem v klub. Bilo je nekaj čez enajst, in velika dvorana je bila že dokaj napolnjena, čeprav se pravi naval še ni pričel. V naslanjaču poleg peči sem zagledal dolgega in nerodnega človeka, pravcato suho južino. Ozrl se je name, ko sem primaknil svoj stol bliže. Ta mož mi je prišel kakor nalašč pred oči: potreboval sem edino njega med vso navzočo množico. To je bil Tarp Henry, sotrudnik pri uredništvu naravoslovnega mesečnika »Nature«, koščeno, redkobesedno in dolgočasno bilje, a obenem najljubezni-vejši človek napram vsem svojim znancem. Takoj sem sprožil zame potrebno vprašanje: »Kaj pa je vam znano o profesorju Challen-gerju?? »Challenger?« Namršil je obrvi, da izrazi svoje znanstveno neodobravanje. »Challenger je človek, ki se je vrnil iz Južne Amerike z nekimi bedastimi pravljicami.« »Kakšne pravljice pa so to?« »Oh, pripovedoval je pač najneumnejše bedarije o nekakih čudnih zverinah, ki jili je baje tam odkril. Pozneje je vse to menda preklical. Svoje izjave je vsekakor umaknil. Sprejel je poročevalca Reuterje-vega brzojavnega urada in potem se je dvignilo tako tuljenje, da je moral videti, kako malo opravi s svojimi trditvami. Sploh jo je hudo polomil. Nekateri, maloštevilni strokovnjaki, bi sicer menda vse resno vzeli v pretres, a mož jim je to kmalu onemogočil.« »S čim pa?« »No, s svojim nemogočim nastopom in neznosno slrovostjo. Med njimi je bil na primer nesrečni stari \Vatley iz Zoološkega Zavoda. Poslal mu je kot ugleden učenjak sledeče povabilo: »Predsednik Zoološkega Zavoda se profesorju Challengerju priporoča in bi smatral za izraz osebne naklonjenosti izredno čast, ki bi jo gospod profesor izkazal Zavodu z osebno udeležbo pri prihodnji seji.« Odgovora sploh ne bi bilo mogoče natisniti. »Ali mi ga lahko zaupate?« »No da, glasil se je v omiljeni obliki nekako sledeče: Profesor Challenger se priporoča predsedniku Zoološkega Zavoda in bi smatral za izraz osebne naklonjenosti, če bi se hotel gospod predsednik pobrati k vragu.« ^Za Boga milega!« :;Da, zdi se mi, da je rekel dobesedno isto tudi stari Watley. Spominjam se, kako je milo tožil pri oni seji. Pričel je z besedami: Po mojih petdesetletnih skušnjah na področju znanstvenih stikov...« Slari gospod je bil kar potrt. »Ali še kaj veste o Challenger ju?« »No, stvar je ta, da sem, kakor vesle, bakteriolog. Živim samo v 900" drobnogledu. Od mene res ne morete zahtevati, da bi se temeljito spoznal na kako s prostim očesom vidno stvar. Stojim na straži ob zadnji meji našega spoznanja in sc sploh nerodno počutim, če zapustim svojo delavnico in prihajam v do-tiko z vami vsemi, velikimi, sirovimi in nespretnimi stvori. Preveč sem samotarski, da bi se zanimal za stvari, ki dvigajo prah v javnosti. Vendar pa sem o tem Challengerju nekaj slišal pri znanstvenih sestankih, zakaj on ni človek, ki bi mogel ostati neopazen. Res je triko hud, kakor ljudje o njem govore. Spominja me na baterijo, ki je nabito polna zanosa in življenjskih moči, obenem pa je prepirljiv, hudoben, brezobziren čudak s prav posebnimi nagnrnji. Napo- • sled ie dospel tako daleč, da se je upal nastopili s sleparskimi fotografskimi slikami, češ da jih je posnel na svojem potovanju po Južni Ameriki.« »Pravite, da ima svoja posebna nagnenja? Za kaj pa je najbolj vnet?« »Tisoč muh ima. V zadnjem času pa se menda najbolj zanima za Weissmanna in razvojno teorijo. Nekje se je dvignil grozovit spor o teh stvareh, na Dunaju je menrla bilo.« »Ali mi lahko označite temeljne točke tega vprašanja?« . . »Točno tega sedaj ne morem storiti. Sicer pa ,ie izšel prevod te razprave. Imamo ga v uredništvu. Ali se hočete potruditi tja z menoj?« :>Z veseljem; to je najboljše, kar lahko storim. Moram namreč kot novinar govoriti s tem gospodom in potrebujem nekaj gradiva, da mi štrene ne zmanjka. Vi ste res zelo prijazni, da mi greste tako na roko. Prav rad grem z vami, če ni že prepozno 73 t(pol ure pozneje sem sedel v uredniški sobi pred debelim svežnjem zapiskov, ki je bil odprt pri geslu >Weissmann versus Darwin«. Članek je imel zgoraj napise: »Oslri ugovori na Dunaju. Viharna seja.« Preveč sem zanemaril svojo znanstveno izobrazbo, da bi bil mogel zasledovati izvajanja v celoti, vendar pa mi je bilo jasno, da je razpravljal angleški profesor o svoji stvari v izredno izzivalni obliki ter se do zadnjega zameril svojim tovarišem s celine. »Protest*, »Nemir«, »Predsednikov opomin« so bile prve tri pripombe v oklepajih, ki so mi prišle pred oči. Vsebino članka samega pa sem razumel prav loliko, kakor če bi bil spisan kitajski. »Kako bi bil vesel, če bi mi vi io prevedli po Angleško," — sem čustveno rekel svojemu uslužnemu tovarišu. »Saj je to vendar angleški prevrni.« •»Polom bo zHino menda najbolje, če poizkusim srečo z nemškim izvirnikom.« C7!n>« H1— mEMT. Snim-i c i r> > ~ a. C Jt' ui s ' n ■ i—i M n?3 -■-4 — t/M B W > N O O ^ £ Pi o - N 3-3" < <-• c/i — • (SnS-g-f « < « £ . , m n u; DQ ►o' n r o rJ ui D|SDS? 5'1 = b 3 2 N . < < i ft — 2 « 1 -N B N M - o- Ccrq " D' S'£ S fSB-l * r— »N" C, tO B < K P1-J N g s. C B K * ■On iijsgis > < J D^Sa« =111=111 Za dei in sneg Ob mokrem vremenu se prijetno počutile edino le v snežnih čevljih, ki Vam obdrže nogo suho in toplo in s tem varu e|o Vaše zdravge. — Izbera v črni In ru moč« št. 11.237. Hišo z vrtoir. prodam Cena po dogovoru. - Franc Babnik, Dvor 14. Št. Vid nan Lj. Stavbna parcela na zelo prometnem kraju v Ljubljani, naprodaj. -Naslov pove inseratni oddelek Slovenca št. 11.227. Vajenca močnega - za mesarsko obrt, sprejmem. Prednost imjjo z dežele. Ponudbe pod: Mešan št. 11.260 na upravo Slovenca. Več pomožnih delavk spreime večja trgovina s č."vlji. Predstaviti sc jc od 10 do 12. Naslov se dobi pri upravi tega lista pu-d it. 11.264. Stanovanje se odda mirni stranki na Kodeljevem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod: »1. dccember*. Sobico iščem; grem tudi kot sostanovalec. Na 14 dni pridem za par dni v Ljubljano. Ponudbe upravi »Slov.« pod »14 dni». Gospoda sprejmem na hrano in stanovanje. Stari trg 8t. 2, I. nadstr. Gramofon v obliki kovčega. dobro ohranjen, kupim. - Ponudbe pod »Gramofon« na oglas. oddd. Slovenca št. 11.373. Pletilni stroj št. 8'60, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. A. Babnik, Zgornja Šiška št. 42. Jabolka vseh vrst dobite najceneje pri GOSPODARSKI ZVEZI v Ljubljani. Repe 2 do 3 vagone, ter lepe pese 3 do 4000 kg, prodam. Cena po dogovoru. Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 11.257. Enovprežni voz in SANKE ugodno naprodaj. - Bohoričeva 10. Koks suh, 80 Dirt (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam pn povzetju najmam 5 kg Izkoristile priliko. dokler zaloga traia Imam tudi beli puh kg 30P Din L Brozovič, kem čistio-na perja Zagreb llica 82 Dr. G. PICC0LI, lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in dragih težko ah želodca svojo preizkušeno {eiodCnn finhturo Tvrdka A. VOLK -tubnana, Hcsiibvh oest* nudi najceneje vse vrste oSenlino moko In druif mlevske izdelke tchleva (e> cpnlk v različnih »zor»ih po 550. 60f- in 680 Din oto-ir.anska pregritiiala. modroce itd kupite najboljše Rudoll SEVER tapetništvo, Marijin trg 2. rifeten duh ust je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hi hi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zohčaste ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo nepiijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tuho Chtorodont ščetka za otroke, za dame 'mehke ščetke), za gospode (trde ščetipe). Pristno samo v originalnem modro-zrlrnem omotu 7. napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Leo-Werke A. G., proizvodnja in zastopstvo za Jugoslaviju: Tvornice 7.'atorog, Maribor. Volna in bombaž za slroino pletenje in rodna dela dobite po JSF" nninižfih cenah pri PRELOGtl, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska t Najboljše kolo šivalne stroj« »Gritzner« (nizke cene) pri Jos. Peteline - Ljubljana, poleg Prešernovega spomenika fob vodi). Perje vsako množino, čiščeno, ncizčiščeno, nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda, čakovec, Med-jimurje. Klavirji prvih svetov, znamk i ALFONZ BREZNIK MnbMana, Mestni tre I Na man/ši obroki falosii iti Izposojevalnica najboljših klavirjev, pi anuiov in hurmonijcv Stelnwuy. Uiisendorfei Flirster, HBlil, Ilofnmn Original Stlnsrl. Ponrn vila In iiglaSevnnIn nnj eenelSe Nn.|hnentetta izhlrn vroIi ostalih Rlns-hen h inistrnm. In strnn Poirti neizmerne žalosti naznanjamo podpisani tužno vest, da je naš preljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod posestnik v Mariboru dne 15. novembra 1928 ob 5 popoldne po Jolgi in težki bolezni preminul v deželni bolnici v Gradcu. Pogreb nepozabnega blagopokojnika sc vrši v ponedeljek 19. novembra 1928 ob 14 popoldne na šentpeterskem pokopališču v Gradcu. Maribor, dne 16. novembra 1928, Alojzija Dergas, žena in sorodniki* Casjez/čto pa tudi dobre rek tema v •SLOVENCU' Cenj. občinstvu naznanjam preselitev mo|e krojaške obrti iz Kolodvorske ulice štev. 28 v Slomškovo ul. 1 Za cenjeno naklonjenost se najvljudnejše priporočam ter zagotavljam prvovrstno izdelavo vseh v mojo stroko spadajočih del po solidnih cenah FJtAN IGLIC — LJUBLJANA krolaškl ateiie - Stomfikova nI. I Veliko podjetje svetovnega slovesa išfe ogilnih zastopnikov za prodajo gospodarskih, v vsaki kmetski hiši pogrebnih strojev. Ugodni plačilni pogoji, velika možnost zaslužka. -Sposobnim, v gospodarskih krogih uvedenim osebam se nudi sigurna eksistenca. — Resni refloktanti se strokovno brezplačno uvedo. — Pismene ponudbe pod »Zanesljiv 111« nn Jngomrsse, Zagreb, Zrinjevac 20. Inserirajte v „Slovencu"! Lm Jugoslovansko tiskarne * l.itihltanii Karel Ce* Izdajatelj dt. Fi. Kulovec. Urednik; brane Fcrseglavi