Leto I. - Štev. 6
Celje, 10. aprila 1948
Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovini
naSa oblast je ljudska, in zato mora biti demokra-
tična, volivcem mora biti dana M02N0ST, da neposredno
VPLIVAJO IN SOODLOČAJO O NACINU DELOVANJA LJUDSKIH
ODBOROV. PRI DOBRIH LJUDSKIH ODBORIH BODO TUDI VIŠJI
ORGANI OBLASTI IMELI LAŽJE DELO IN BODO MANJ OBREME-
NJENI S PRIZIVJ^omi pbitožbaml
OF mesta Celja se
pripravlja na
ll.i^cingresCF
v dnevih od 26, do 28, aprila se bodo
v Ljubljani zbrali delegati OF iz vseh
krajev Slovenije, da pregledajo dose-
danje uspehe dela in da sprejmejo nove
sklepe za nadaljno rast in krepitev OF.
Prvi kongres OF, ki se je vršil takoj po
osvoboditvi je pregledal uspehe, ki so
bili doseženi v narodno-osvobodilni
borbi in postavil nove velike naloge za
izgradnjo domovine in utrditev ljudske
oblasti. Prvi kongres je ugotovil, da je
v borbi skovana enotnost OF prinesla
slovenskemu narodu zmago nad fašiz-
mom in dala narodu novo družbeno ure-
ditev v kateri se gradi njegova svetla
bodočnost, V borbi za svobodo sloven-
skega in vseh jugoslovanskih narodov,
se je iz vrst OF rodil nov človek, glas-
nik nove družbe. Iz teh vrst so rasli ju-
naki, heroji. Prvi kongres pa ni samo
ugotovil velike uspehe narodno-osvobor
dilne borbe, temveč ie napovedal boj
vsej gospodarski in kulturni zaostalosti,
ki so jo povzročili bivši protiljudski re-:
žimi. Napovedal je boj notranji in zu-;
nanji reakciji, ki je stremela za ponov-j
nim izkoriščaniem človeka po človeku.
In v teh borbah je OF beležila nove;
zmage, ki jih bo ugotovil II, kongres OF,
11, kongres se vrši sredi največjih na-
porov in zmag slovenskega ljudstva.
II, kongres pa se vrši tudi sredi ofen-
zive vseh demokratičnih sil sveta proti
mračnim silam imperializma, ki skušajo
v svojo obrambo obnoviti hitlerjevski
koncept fašizma, V tem je mednarodni
pomen II. kongresa.
Kakor vse organizacije OF v Slove-
niji, je tudi OF mesta Celja sklenila, da
se bo v kratkem razdobju, ki nćis loči
do II, kongresa organizacijsko utrdila
in razširila in da bo mobilizirala vse
sile za dovršitev nalog, ki si jih je za-
dala, Predkongresno tekmovanje, ki se
razvija na terenu pa ima tudi nalogo, da
utrdi v množicah politično zavest. Zato
se osnavljajo študijski krožki, priprav-
ljajo kulturne prireditve, razširja se
mreža naročnikov naših časopisov itd.
Terenski odbori OF si med seboj napo-
vedujejo tekmovanja. Tako so frontovci
Zavodne napovedali tekmovanje Gaber-
ju in Dolgemu polju in si poleg organi-
zacijske ureditve zadali sklep, da do
I^ kongresa dvignejo število vključenih
v študijske krožke na 160 ter formirajo
delovno brigado, ki bo do 26. t. m, pri-
spevala k izgradnji 360 ur, Frontovci
Gaberja so napovedali tekmovanje Cent-
ru po organizacijskih vprašanjih ter se
obvezali, da bodo do 26, t. m. formirali
več brigad, ki bodo napravile 800 pro-
stovoljnih ur. Za naše najmlajše pa bodo
priredili kvalitetno kulturno-prosvetno
prireditev.
Ostali terenski odbori pravtako spre-
jemajo obveze in napovedujejo tekmo-
vanja po točkah, katere je sprejel Me-
stni obor OF skupno z predstavniki te-
renskih odborov na svoji seji dne
31, marca. Po teh točkah je Mestni od-
I bor OF tudi napovedal tekmovanje Me-
i stnemu odboru OF Kranj,
j Povsod se v tem tednu vršijo sestanki, j
I na katerih se iz vrst OF izbirajo kandi- j
; dati za II, kongres, katere bo članstvo \
i v času od 9, do 14, t, m. izvolilo za de- j
I legate, OF mesta Celja bo udeležena na i
j kongresu z 18 delegati,
j Zavedajoč se velikih nalog, §e bodo
I člani OF skrbno pripravili na II, kon-
gres OF. ki bo vsižen mejnik v razvoju
; slovenskega naroda.
Zasedanje novoizvoljenega olirajnega odbora Celie-okolica
Govor predsednika okrajnega
odbora tov. Zorana Žaaarja
v sredo 7. aprila je bilo zasedanje no-
voizvoljenega okrajnega odbora Celje-
okolica. Odborniki so izvolili iz svoje
srede nov izvršilni odbor s tov. Žagar-
jem Zoranom na čelu. Novoizvoljeni
predsednik Žagar Zoran je v referatu
orisal glavne pomanjkljivosti v delu
dosedanjega odbora in naloge, ki sto-
jijo pred novim okrajnim odborom.
Tovariši in tovarišice!
Ob priliki prvega zasedanja novoiz-
voljenega Okrajnega ljudskega odbora
v prisotnosti predstavnikov vseh masov-
nih organizacij, krajevnih odborov in
družbenih ustanov našega okraja se mi
zdi nujno, da se dotaknemo in podčr-
tamo nekaj bistveno važnih momentov
iz dosedanjega delovanja okrajnega od-
bora. Na podlagi pravilne analize dela
ljudskega odbora, ki smo ga danes raz-
rešili dolžnosti in z ugotovitvijo vseh
doseženih uspehov in neuspehov na po-
lju gospodarsko-političnega utrjevanja
bomo dobili jasno perspektivo bodočega
dela, ki nas bo vodila k boljšemu in
uspešnejšemu reševanju nalog, ki se po-
stavljajo pri nas v cilju dviga življenj-
skega standarda delovnega ljudstva in
izgradnje socializma.
Dosedanji ljudski odbor je bil izvoljen
v času, ko so osvobojene delovne mno-
žice po izgonu okupatorja pričele z vso
dosledno revolucionarnostjo in požrtvo-
valnostjo celiti težke rane okupacije.
Požgane vasi, uničene tovarne in pod-
jetja, tisoči vračajočih se internirancev
ter prazna skladišča — vse to je bila
dediščina, ki so jo podedovali prvi pred-
stavniki ljudstva od fašističnega oku-
patorja. Pričela se je druga stran bor-
be, nič manj težka kot v teku narodno-
osvobodilne vojne, borba za obnovo, za
obstoj in za zgraditev gospodarsko in
politično neodvisne domovine delovnega
ljudstva. Naloge okrajnega in krajevnih
odborov so bile iz dneva v dan večje.
Izvršena je agrarna reforma in zemljo
je dobil tisti, ki jo obdeluje. Ustanov-
ljene so bile zadruge, nabavno-prodajne,
obnovitvene in kmetijske, ki so že do
sedaj odigrale pomembno vlogo pri gra-
ditvi našega gospodarstva. Okrajni ljud-
ski odbor je razširjal in jačal svoj
upravno-administrativni aparat in s tem
omogočil hitrejše in vsestransko uvaja-
nje planiranja, kot stalno metodo bo-
dočega dela. Zrastla so proizvodna in
uslužnostna podjetja lokalnega značaja,
kot 4 tekstilne tovarne, opekarne v Bu-
kovžlaku, gradbeno podjetje, okrajni
magazin, livarna v Žalcu, letovišče v
Rimskih toplicah in druga, ki tvorijo
močno gospodarsko in finančno oporo
okraja. Vse to in dejstvo, da stopa da-
nes novi izvršilni odbor pred skupščino
s predlogom o petletnem planu gospo-
darskega razvoja našega okraja, nam
služi kot jasen dokaz, da se je okrajni
ljudski odbor razvil v močan gospodar-
sko-politični faktor, ki realizira in raz-
vija ustvarjalne napore in stremljenja
delovnih množic.
No, napačen in za nsše nadaljnje de-
lo škodljiv bi bil zaključek, da je bilo
delovanje okrajnega in izvršilnega od-
bora v vseh pogledih zadovoljivo. Za nov
okrajni odbor, za nas, ki smo poklicani,
da nadaljujemo delo na učvrstitvi ljud-
ske oblasti in ljudskega gospodarstva,
pa je neobhodno potrebno, da proučimo
in ugotovimo vzroke napak in slabosti
preteklega delovanja ter s pravilnimi
zaključki krenemo v borbo za zmago
petletnega plana. To je prva in obenem
glavna zahteva, ki so jo pred nas po-
stavile množice pri volitvah 21. marca.
Karakteristične slabosti bivšega ljudskega odbora
Katere so karakteristične slabosti biv-
šega ljudskega odbora?
Prva slabost, katero je treba pred-
vsem povdariti in katera je nujno na-
stala in se večala vzporedno z našimi
močnejšimi koraki v socializem je bila:
slab socialni in politični sestav okraj-
nega plenarnega odbora. Kot sem že
omenil, je bil bivši ljudski odbor izvo-
ljen takoj po končani osvobodilni vojni
in je bil sestavljen iz ljudi, ki so na en
ali na drug način sodelovali z osvobo-
dilnim gibanjem. Med te, ljudstvu in
osvobodilni fronti predane ljudi, se je
že takrat vrinilo — sicer majhno šte-
vilo — potuhnjenih špekulantov in po-
litičnih karieristov, ki so poizkušali iz-
koriščati svoj položaj v osebne koristi;
toda njih in njihove tendence je ljud-
stvo kmalu razkrinkalo in onemogočilo.
Drugi del članov plenarnega odbora je
zaradi svoje gospodarske razredne pri-
padnosti pričel že kmalu nasprotovati
liniji ljudske fronte in gospodarski po-
litiki ljudske oblasti, ki je s svojimi
ukrepi v interesu velike večine ljudstva
rušila še zadnje ostanke kapitalističnih
odnosov v tovarnah in na vasi. S tem
in z ljudmi, ki so bili poklicani na od-
govarjajoče položaje se je okrajni ple-
narni in izvršilni odbor znatno okrnil.
Razumljivo je tedaj, da tako okrnjen
oblastni forum s tako slabim socialnim
sestavom ni mogel, pod današnjimi po-
goji planskega gospodarstva docela iz-
polnjevati vseh nalog in dolžnosti, ki
so se postavljale pred njega.
Druga slabost, ki je rodila nič manjše
napake in nepravilnosti kot prva, se je
izražala v absolutnem pomanjkanju
kontakta članov plenarnega odbora s
krajevnimi odbori in množicami volil-
cev. Člani bivšega ljudskega odbora ni-
so imeli, v veliki večini, nikakšnega
vpogleda v delovanje krajevnih odbo-
rov, niso prisostvovali njihovim sejam
in prenašali direktive in sklepe okrajnih
skupščin. Na zasedanja skupščin in na
10 niso znali prenašati tisti ustvarjalni
duh in zdravo kritiko svojih volilcev,
ki bi bila sicer mnogo prispevala k bolj-
šemu poslovanju upravnega aparata.
Vse to je imelo za posledico, da je vsa
težina dela padla na ramena maloštevil-
nega izvršilnega odbora, ki istega zaradi
preobremenjenosti ni bil v stanju v ce-
loti izvršiti. Razumljivo je, da je bil
takšen odnos do dolžnosti in do polo-
žaja, ki ga je zaupalo ljudstvo svojemu
odposlancu skrajno nepravilen in škod-
ljiv skupnosti.
Tretja slabost, ki pa se prepleta in je
neločljivo povezana s prvima je slabost
okrajnega izvršilnega odbora. Okrajni
izvršilni odboi je, upoštevajoč ^italnv-.
menjavanje poverjenikov, od katerih je
od leta 1945 ostal samo eden, upošte-
vajoč velikost okraja in slabo pomoč od
strani ostalih članov plenarnega odbo-
ra, izvršil brez dvoma veliko nalogo. S
pomočjo krajevnih odborov in aktivov
Osvobodilne fronte so bile uspešno iz-
vedene mnoge gospodarske akcije kot:
setvena kampanja, davčna kampanja,
odkupi vseh vrst kmetijskih pridelkov,
jačanje kmetijskega zadružništva in dru-
ge, ki so znatno doprinesle k jačanju
gospodarsko politične situacije okraja
in osposabljanju okrajnega upravnega
aparata. Toda ravno temu vprašanju,
vprašanju oblastvenega upravnega apa-
rata, pristopa k izvajanju raznih akcij
in kampanj, ostankom birokracije in
nepravilnega nastopa uslužbenstva do
.strank — temu vprašanju je izvršilni
odbor posvetil premalo pažnje. Osvobo-
dilna fronta je v predvolilni kampanji
široko razgibala vseljudsko konstruktiv-
no delo okrajnega odbora. Vse delo te
kritike množic je šel na račun slabega
poslovanja poedinih odsekov in usluž-
bencev upravnega aparata. Večje ali
manjše napake pri odmeri in preraču-
navanju davkov, redukciji nakaznic,
razrezih obvezne oddaje itd., bi lahko
bile izostale, če bi odgovorni funkcio-
narji z večjim čutom odgovornosti
opravljali svoje delo. Prva skrb in na-
loga izvršilnega odbora mora biti zato
posvečena kvalitativnemu dvigu uprav-
nega aparata, ki se mora očistiti vseh
usedlin in navad podedovanih iz naše
težke preteklosti.
Takšna bi bila, tovariši in tovarišice,
splošna analiza delovnega bivšega okraj-
nega ljudskega odbora.
Jasno pa je, da novemu okrajnemu
odboru ne zadostuje samo poznavanje
slabosti preteklosti. Neobhodno za nas
je, če hočemo, da bo naše delo uspešno,
da si že danes, ko bomo sprejemali naS
petletni plan, začrtamo glavne smernice
naše poti v bodočnost.
(nadaljevanje na drugi strani)
stran 2
CELJSKI TEDNIK
Leto I. - Stev. 8
Iz govora Zorana Žagarja.
Ko sprejenramo petletni plan si črtamo
gSavne smeri naše poti v bodočnost
Tovariši in tovarišice!
Osrednja naloga, ki stoji danes pred
okrajnim ljudskim odborom pred Osvo-
bodilno fronto in pred vsemi delovnimi
ljudmi našega okraja je sprejetje in iz-
polnjevanje petletnega piana, razvoja
narodnega gospodarstva. Ne bom go-
voril o podrobnostih samega načrta,
temveč o pravilnem pojmovanju in per-
spektivah, ki nsm jih daje plansko go-
spodarstvo. Pri nas v naših krajih je
namreč zelo udomačena napačna teorija
o petletnem planu, ki stremi k ustvar-
janju malodušja in nezapupanja množic
do zmage in uspeha našega plana. Razni
malodušneži in delomržneži zatrjujejo,
da plan zahteva skozi pet let trajajoče
napore in samopožrtvovanja ter da bo
šele ob koncu rodil ali ne rodil težko
pričakovane plodove. Toda delovne mno-
žice, ki vsakodnevno bijejo bitko za do-
seganje in preseganje planskih nalog
vedo, da temu ni tako. Uspehi prvega
leta naše petletke so dokazali, da s stal-
nim izpolnjevanjem planskih obvez ra-
ste in se dviga tudi življenjski standard
množic. Uredba o vezanih cenah in večji
obroki na nakaznice nsm služijo kot
na'mocnejši dokaz.
V zvezi z okrajnim petletnim načrtom
bi se ustavil samo na glavnih stvareh:
Plan posveča svojo glavno pozornost
vsestranskemu razvoju in krepitvi so-
cialističnega sektorja gospodarstva in iz
njega izvirajoče nove odnose proizvod-
nje. Z investicijami v znesku 41 milijo-
nov dinarjev se bo dvignila lokalna in-
dustrija in elektrifikacija, razširile se
bodo prometne vezi in sredstva, okre-
pilo se bo komunalno gospodarstvo v
ožjem smislu in izboljšali se bodo po-
goji za uspešen kulturno-prosvetni in
fizkulturni razvoj. Za izvedbo tega bo
potrebno mobilzirati vse rezerve mate-
riala in delovnih množic in čim bolj ra-
cionalno izkoriščati proizvajalne sile,
sirovine in finančna sredstva. Naši de-
lavci in intelektualci bodo s socialistič-
nim, tekmovanjem gradili svojo bodoč-
nost.
Zelo važno mesto v planu zavzema
naše kmetijstvo. Ni treba posebej po-
vdarjati, da je naše kmetijstvo z ozirom
na mogočen razvoj industrijske proiz-
vodnjo precej zaostalo. Kljub preko-
mernemu.'delu naših kmetov, kmetijstvo
ne daje iz sebe toliko, kot bi sicer lahko
ob bolj intenzivnem gospodarenju in
izkoriščanju strojev dalo skupnosti. Plan
določa gradnjo hmeljske selekcijske po-
staje v Žalcu, ki bo znanstveno preiz-
kušala in vzgajala odpornejše hmeljske
vrste; nadalje gradnjo 4 osemenjevalnic
in veterinarske ambulante, ki bo mnogo
doprinesla k dvigu naše živinoreje; z
zgraditvijo 29 novih sadnih sušilnic bomo
zagotovili najracionalnejšo izrabo sadja
za domače potrebe in za plasiranje na
trg; pogozdili bomo 70 ha gozdne po-
vršine in s tem zagotovili trajno izko-
riščanje našega gozdnega bogastva.
Toda to je samo en del našega plana
v kmetijstvu. Drugi del, ki zaradi svoje
izredne važnosti za pravilen razvoj kme-
tijstva zasluži posebno pažnjo ljudske
oblasti in Osvobodilne fronte pa je —
pomoč našemu kmetijskemu zadružni-
štvu.
Nam vsem je znano, da se je zadruž-
ništvo, predvsem nabavno-prodajno pri-
čenši z letom 1945 pričelo naglo širiti in
dobivati močne korenine skoraj v vseh
vaseh našega okraja. Z uspešno izvede-
no decentralizacijo »Naproz«, ki so bile
skoraj izključno trgovskega značaja, se
je zadružništvo dvignilo na novo raz-
vojno stopnjo, na stopnjo borbe za dvig
gospodarske in kulturne ravni naše vasi,
v okviru katere bo trgovina služila le
kot sredstvo za izmenjavo in nakup
kmetijstvu potrebnih artiklov. Nov si-
stem trgovine po vezanih cenah, ki je
že sedaj pokazal precej dobre rezultate,
bo dvignil kmetijsko proizvodnjo in
oskrbel kmeta s stvarmi, ki so mu po-
trebne.
Naša vas bo s tem in z gradnjo za-
družnih domov dobila nov pomen in
novG poglede v jutrišnji dan. Zadružni
domovi bodo postali center vsega go-
spodarskega in kulturnega življenja na-
še vasi in središče za realizacijo ustvar-
jalnih zamisli naših kmetov. Kmetijske
zadruge bodo postale, pod pravilnim
vodstvom Osvobodilne fronte, borbene
gospodarsko-politične organizacije, ki
bodo odpravljale težke sledove preteklo-
sti in vodile brezkompromisno borbo
proti vsem vaškim mogotcem in špeku-
lantom, ki zavirajo razvoj naše vasi.
Takšen je, tovariši, naš plan v kmetij-
stvu. Takšni so naši pogledi v naprej.
Realizacija plana pa je odvisna od
vztrajnega in požrtvovalnega dela okraj-
nega in krajevnih ljudskih odborov, od-
visna od stalne politične perspektive, ki
jo bodo imeli pred seboj odbori in akti-
visti Osvobodilne fronte.
Z utrjevanj 3m zavesti delavnih množic stopamo
napraj, v borbo za zmago našega petletnega plana
Tovariši in tovarišice!
Na kraju še par besed o sovražnikih
ljudske oblasti, doma in v svetu, ki po-
izkušajo motiti in zavirati naše vse
močnejše korake v socializem. Pri zad-
njih volitvah se je zopet, po stari navadi
reakcije že od leta 1945 naprej, poja-
vila parola o bližajoči se tretji svetovni
vojni. Ne bi bilo vredno izgubljati časa
v razpravljanju o tej brezsmiselni pa-
roli, če bi tokrat parola o vojni ne imela
svojega posebnega ozadja. Dejstvo je,
da zunanje-politična situacija in impe-
rialistično tendence zasužnjevanja go-
spodarsko in politično šibkih držav, vpli-
vajo na naš notranji razvoj v toliko, da
mi še krepkeje in s še večjim elanom
gradimo svojo gospodarsko neodvisnost
in politično moč naše države. Ravno
tako, samo še v podesetorjeni meri pa
vplivajo uspehi pri graditvi socializma
pri nas in v državah ljudske demokra-
cije na revolucionarna in osvobodilna
gibanja potlačenih držav na zapadu in
v kolonijah, ki z vse večjimi uspehi me-
čejo raz sebe jarem imperializma. S pa-
rolo o vojni, hočejo tokrat imperialisti
s pomočjo svojih hlapcev pri nas, v ose-
bah raznih protiljudskih duhovnikov in
drugih plačanih izdajalcev, zakriti svojo
slabost in svojo neofašistično zapadno
demokracijo. Dokaze za to imamo v
Italiji, kjer jim je v skrajni stiski pri-
stopil na pomoč Vatikan s svojimi iz-
vežbaoiimi kardinali in škofi — agita-
torji imperializma, dokaz za to je v
Grčiji, Franciji, Kitajski in v kolonijah,
kjer so imperialisti poslužujejo preizku-
šenih fašističnih metod za zatiranje osvo-
bodilnih gibanj ljudskih množic.
Toda s temi parolami, ki so jih in ki
jih še širijo zagrizeni nasprotniki ljudske
oblasti je bil dosežen popolnoma naspro-
ten efekt. Ljudske množice so na volit-
vah 21. marca dokazale predanost svoji
ljudski oblasti in so se še čvrsteje zgr-
nile okoli Osvobodilne fronte. Delovne
množice mest in vasi sledijo besedam
svojega učitelja maršala Tita, ki je de-
jal: »Delajmo in izpolnjujmo planske
dolžnosti kot da bi ne bilo vojne še 500
let, pripravljajmo pa se kot, da bo vojna
jutri.«
Tovariši in tovarišice!
Z utrjevanjem zavesti delovnih mno-
žic pod vodstvom Osvobodilne fronte, s
krepitvijo organov ljudske oblasti in z
povezovanjem nalog krajev in okraja z
nalogami republike in države kot celo-
te, s takimi gospodarsko-političnimi per-
spektivami, krenimo v borbo za zmago
našega petletnega plana.
Naj živi naš veliki maršal Tito —
tvorec petletnega plana in graditelj naše
srečnejše bodočnosti.
Proglas ]
Vsem pretjivalceiTi mesta Celjai
Od 12. do 19. aprila 1.1. organizira
Mestni odbor OF Celje »Teden čistoče«.
Pozivamo vse množične organizacije
in vse prebivalce mesta Celja, da v tem ;
tednu očistijo mesto in izvršijo naloge,
ki jih bo nakazal Odbor za teden čisto-
če pri MOOF Celje. Odbor je sestavljen i
iz naslednjih članov: j
Predsednik: Vučko Ivan, član MOOF, !
odborniki: Jezernlk Tatjana, zastopnica '
AFŽ, Sevčnikar Franc, zastopnik LMS,
Udrih Stanko, zastopnik KSS, Martin-
čič, zastopnik RKS, Zorko Slavko, za
upravo javnih naprav, Jarh Jože, za
upravo stanovanjskih zgradb, Javornik j
Pavel, za upravo vzdrževanja cest, Bre- j
gar Tone, za štab delovnih brigad.
Najvažnejše naloge so, da se: i
1. ustvari čistoča v stanovanjih, očisti-
jo stopnišča in dvorišča, prehodi, kleti
in podstrešja,
2. izpraznijo smetiščne jame in odstra-
ni perutnina iz stanovanjskih hiš,
3. očistijo ulice, pločniki in izložbe,
4. osnažljo plakatne deske in uredi
plakatiranje,
5. odpravijo eventuelno obstoječi nem-
ški napisi,
6. uredijo javni in zasebni nasadi,
7. popravijo strešni žlebovi.
Množične organizacije naj poleg tega
mobilizirajo čim več svojega članstva,
ki bo odstranjevalo ruševine in ureje-
valo zunanji izgled mesta.
Mestni cdbor OF Celje
Delovni holehiiv Cinkarne presegel v marcu
mssečni plan za 17 odstotkov
Kdor pozna Cinkarno, ta ve kako tež-
ko je delo in kako se polektiv trudi, da
doseže plan. V mesecu marcu je delov-
nemu kolektivu uspelo, da ga je prese-
gel za 17 odstotkov.
Zidarska ekipa podjetja je sprejela
obveznost, da bo zgradila 2 novi peči do
10. aprila 1948. Z zalaganjem vseh sil in
nepretrganim delom noč in dan je ekipi
uspelo, da obveze ni samo izvršila, tem-
več je dograditev peči skrajšala za 5
dni, in so bile 5. aprila že izročene svo-
jemu namenu.
V valjami v mesecu januarju zaradi
objektivnih tehničnih ovir plana niso
dosegli, vendar pa se je valjarnlški ko-
lektiv predobro zavedal, da mora izgubo
nadoknaditi, in je s požrtvovalnim
zalaganjem v februarju nadoknadil ja-
nuarski izpad produkcije in še februar-
ski plan prekoračil za 14.8%. V marcu
pa je valjarna presegla plan za 3G.35%.
V tovarni sadnih sokov in marmelade
izbolfsufc^.   braine naprave
Delavci oa tudi tehnično osebje v to-
varni skuša posebno v zadnjem času
čimbolj izpopolniti delo v tovarni. Pred
kratkim so uvedli poseben zbiralnik za
predloge, kako še bolj racionalizirati
delovni postopek ali uporabo materiala.
Vse to zbrano gradivo bodo sproti pre-
gledovali in vse dobre predloge uresni-
čili.
Sicer pa imajo že ,sedaj več ljudi, ki
so s svojimi predlogi precej izboljšali
obratne naprave. To je predvsem klju-
čavničarski mojster Cvikel Alojzij, Po
njegovi zamisli se je poraba olja pri
Vacuum aparatu zmanjšala za več pro-
centov, razen tega je izpopolnil brusilni
stroj. Tov, Zupane Joži, mizarski moj-
ster v tovarni, je izdelal napravo za iz-
bijanje' zamaškov, tov. Šega Ljuban pa
še izdeluje načrt za hitrejšo dostavo
steklenic k namakalnem aparatu in si-
cer kar »na tekočem traku«.
Vidimo torej, da delovni kolektiv
Tovarne sadnih sokov in marmelade
stalno izboljšuje svojo tovarno, da bo
lahko dosegel še večjo produkcijo in
pri tem uporabil manj časa in materiala.
Prva konferenca mladinskih proizvodnih bri-
gad t; Tovarni emajlirane posode
v mladinskem domu v Gaber j u se bo
vršila v nedeljo dne 11. aprila 1948 ob
9. uri dopoldne konferenca mladinskih
proizvodnih brigad Tovarne emajlirane
ppsode.
Ker je brigadni sistem dela pokazal
dosedaj že vel.ke uspehe, m^oramo v na-
ših tovarnah ta način dela še nadalje
razvijati in ga krepiti. Ce si bomo iz-
menjali izkušnje in se učili na doseda-
njih napakah so nam zagotovljeni še
nadaljnji uspehi.
Mladinski aktiv tovarne vabi vse osta-
le akClve v tovarnah in podjetjih, da
poSljejo na konferenco svoje zastop-
nike.
Vprašanje strokovnega kadra v tov€irni
nogavic na Polzeli
število delavk se je od lanskega leta
skoraj podvojilo. K strojem pristopajo
vedno novo in no ve, predvsem mlajše
delovne moči. Vse te novodošle je po-
trebno uvesti v delo, pokazati jim je
treba, kako se ravna s stroji.
Precizne in zelo občutljive dela dobe
v roke novinke, stroji se kvarijo in po-
vročajo škodo, katere ne bi smeli do-
pustiti. Celoten delovni kolektiv, sindi-
kat in merodajni v podjetju bi morali
pravilno razumeti važnost večje stro-
kovno sposobnosti vseh zaposlenih. Lah-
ko trdimo, da v tovarni nogavic v tem
pogledu niso storili veliko ali pa sko-
raj ničesar. Že parkrat so poskušali or-
ganizirati tečaje za priučene in kvalifi-
cirane delavce, pa do sedaj niso uspeli.
V zadnjern času so poizkus ponovili, pri-
pravili so tečaj in tudi učno gradivo ter
vpisali 10 tečajnic. Ne verjamemo, da
se med tolikim številom delavk in de-
lavcev ne bi našlo več takih, ki bi bili
sposobni, da postanejo priučeni in kvali-
ficirani delavci ter, da s tem koristijo
sebi in skupnosti.
Prepričani smo, da bi se z dobro vo-
ljo lahko dosegli lepi rezultati in da bo
delovni kolektiv v tovarni ukrenil vse
potrebno, da bodo strokovni tečaji pol-
noštevUno obiskani, da bo nase stroje
upravljalo čim večje število res dobrih
stroko vnakov.
S plc/n3fii/im tehntovaniem se bomona}dosioineje\
prlprajiU na ff. kongres Osvobodilne fronte
Leto I. - Stev. 6
CELJSKI TEDNIK
Stran 3
Teden čistoče naj naše mesto
popolnoma predrugači
Celje, ki je že nekdaj veljalo za lepo I
in čisto mesto, je sedaj te svoje odlike '
prav preveč opustilo. Teden čistoče je
lansko leto res malo izboljšal zunanji
izgled mesta, toda prav nič več kot za
en teden. Čiščenje ni bilo izvedeno do-
sledno, niti v notranjosti stanovanj, hiš
ali tovarn in obratov, niti po ulicah in
dvoriščih.
Mestni odbor OF je dal iniciativo, da
se v dneh od 12. do 19. t. m. organizira
ponovno teden čistoče, ki pa mora biti
vse bolj temeljito izveden kot prejšnji.
Posebni odbor, ki bo vodil vse delo, je
napravil načrt, ki ga objavljamo, da bo
z njim seznanjeno vse prebivalstvo, vod-
stva in člani vseh množičnih organiza-
cij. Vodstva množičnih organizacij naj
takoj ukrenejo vse potrebno, da bo ta j
akcija res dobro uspela.
Sindikalne podružnice
naj takoj organizirajo vse za temeljito
čiščenje obratov. Vsa navlaka na delov-
nih mestih mora izginiti. Zamazana in
zapraešna okna delavnic, nesnaga in
prah mora biti očiščena. Kakršne koli
odpadke, staro železo, papir, cunje, les,
vse kar je nepotrebno mora ven iz de-
lavnic ali obratov. Organizirati je tre-
ba zbiranje vseh teh odpadkov na dvo-
riščih, vsake vrste, papir, železo, steklo, j
cunje, opeke, da jih bo možno tekom
tedna odpeljati na zbirališče, ki bo pri
podružnici »Odpad«.
Po vseh dvoriščih in prostorih okrog j
tovarn in obratov mora biti vse očišče- j
no, kjer je le mogoče zrahljati zemljo, !
posejati travo, urediti gredice, obliko- ]
vati na dvoriščih tovarn gredice v obli- j
ki zvezde, grba, ali pa jih pripraviti za I
razna gesla. V kopalnicah, slačilnicah, |
menzah, kuhinjah mora biti vzpostav- j
Ijen najlepši red, prav tako v straniščih. •
Potrebno pa je vse to, po tako temelji- ;
tem čiščenju tudi stalno obdržati v naj-
lepšem redu,
i
Organizacije AFŽ
prevzamejo vodstvo v svojih delokrogih j
(terenih, četrtih) pri organiziranju no- i
tranjega čiščenja zgradb in prostorov. ;
Iz podstrešij morajo biti pospravljeni \
vsi nepotrebni predmeti, vsa stara na- i
vlaka, prav tako po stanovanjih, hodni- :
kih, kleteh in drvarnicah. Vse stekleni-
ce, železo, papir, star časopis, neupo-
rabne knjige, zavržena obleka, vse to
naj bo zbrano v prvih dveh dneh »ted- .
na čistoče«, da bodo lahko skupine in
vozniki, ki bodo odvažali ta material v
sredo in četrtek, dobili na dvoriščih že
vse pripravljeno in sortirano. Pri tem
pa no smejo stanovalci misliti, da pri-
dejo nekakšne skupine žena, ki bodo vse
to opravile, pač pa naj to delajo sami,
torej naj članice AFŽ v hišah kjer so,
organizirajo vse navedeno.
Odbori AFŽ naj organizirajo prav
tako čiščenje dvorišč in ožjega okoliša
stavb. Poleg tega pa naj žene pomagajo
tudi organom RK-a, ki bodo pregle-
dovali stanovanja in jih razkuževali, če
bo potrebno itd.
Mladinske organizacije
prevzamejo čiščenje ulic, trgov, odstra-
njevanje zastarelih lepakov, švabskih
napisov v kolikor še obstojajo, ureditev
smetišč ter čiščenje strug, potokov ter
Savinje.
Zato morajo iz članstva svojih akti-
vov formirati delovne skupine (tudi to-
varniški in šolski aktivi). Okrajni odbor
LMS pa bo odrejal vsem tem skupinam
delo. Skupine naj vodijo predsedniki
aktivov ali odgovorni za delovne akci-
je.
Odbori osvobodilne Ironte
naj nudijo pomoč odborom množičnih
organizacij pri aktivlzaciji vsega član-
stva ter poskrbijo, da bo vsaka izpolni-
la vse naloge, ki so ji postavljene. Raz-
gibajo naj svoje članstvo, da bo ta važ-
na akcija res dobro uspela.
Okraini odbor RKS
organizira v tednu čistoče pregled vseh
stanovanj, če so zasteničena, nezdrava
itd. Preskrbi naj sredstva, da se ista
ciklonizirajo. Izposluje naj tudi od To-
varne emajlirane posode, da napravi
čim več pljuvalnikov, ki so nujno po-
trebni po uradih in javnih napravah.
Uprava stanovanjskih zgradb, uprava
javnih naprav in uprava za vzdrževa-
nje cest bodo vsaka po svojih dolžno-
stih izvajale postavljene jim naloge.
Apeliramo na vse prebivalstvo in člane
frontnih organizacij, da jim ob kakrš-
nih koli zahtevah takoj priskoči v po-
moč.
MLO
pa naj po svojih organih poskrbi
v bodoče, da se ne odlagajo smeti
kjer koli, razen na zato določenih me-
stih, in če drugače ne gre, da se kaznu-
jejo (vsi ulični prestopki), prav tako pre-
stopki pri poškodovanju nasadov in od-
metavanju odpadkov po cestah itd.
Teden čistoče naj da našemu mestu
res drugačno lice, vse prebivalstvo pa
pozivamo, da v bodoče obdrži red, ki
bo dosežen v tem tednu in ga še stalno
izpopolnjuje.
Prifi občni zbor sindikalne podružnice
V odbor sindikalne podružnice bomo volili
prehalfene borce za pravice delavcev
so napisali delavci Tkalnice hlačevine
na zidu pripravljalnice, ki so ga smotrno
in lepo okrasili ob priliki letne skupšči-
ne svoje sindikalne podružnice v ne-
deljo 4. aprila dopoldne.
Ker je bil ta občni zbor prvi na po-
dročju našega sindikalnega sveta, je
umestno, da potek zbora podrobneje
obravnavamo, saj nam je pokazal mar-
sikatere napake, ki jih moramo brez-
pogojno odpraviti.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je
podal predsednik starega odbora v ne-
koliko kratkih in jedrnatih stavkih po-
ročilo o delovanju odbora in podružnice
kot celote. Iz njegovih besed smo začu-
deni povzeli, da odbor vkljub velikim
možnostim, ki jih sicer nudi močan de-
lovni kolektiv kljub temu, da razpolaga
z mnogimi prekaljenimi aktivisti, ni
uspel zaktivizirati za sindikalno delo
več kakor 4 tovariše, ki so skozi vse leto
sami nosili celokupno sindikalno delo.
Tajnik podružnice je delno prikazal
problematiko dela posameznih komisij,
pohvalil in grajal delo pododborov, iz-
med katerih sta pač najslabša tkalnica
A in B, ki sta polagala najmanj pažnje
pobiranju članarine in pritegnitvi novih
članov v sindikat. Začudila nas je taj-
nikova premišljena samokritika in res
dobra navodila za bodoče delo sindikal-
ne podružnice.
Po poročilu blagajnika smo zaman
pričakovali poročila komisije za tarifo
in tekmovanje, tudi poročilo komisije
za racionalizacijo in novotarstvo je iz-
ostalo. Nepoučen opazovalec bi prav go-
tovo sklepal, da v Tkalnici hlačevme
vprašanje norm in plač, kakor tudi so-
cialistično tekmovanje ne pride v po-
stov; mi pa vemo, da je prav ta delovni
kolektiv v novembru lanskega leta
uspešno izvedel enomesečno medobrat-
no tekmovanje, ki lahko po svojih uspe-
hih kakor tudi po odlični organizacijski
izvedbi služi kot vzgled sličnim tovar-
nam.
Lepo je zajel delo in probleme v kul-
turnoprosvet. delu naslednji referent.
Pravilnega poudarka je dal pomembno-
sti marksistično ideološke in strokovne
izobrazbe, ki ji bo moral bodoči odbor
posvetiti več pažnje, saj so se v pre-
teklem letu štirje študijski krožki skrči-
li na enega, z le 40 do 50 obiskovalci.
Po vsem tem je razumljivo, da je stro-
kovni tečaj padel v vodo, tamburaški
zbor le životari in da se pevski zbor šele
ustanavlja.
Iz poročila smo tudi izvedeli, da je
podružnica nabavila precej knjig, da pa
knjižnica nima svojega prostora in za-
radi tega ne posluje.
Razveseljiv je bil referat fizkultume-
ga referenta, ki je pokazal lepo razgi-
banost in razumevanje članstva za to
važno panogo kulturnega udejstvova-
nja. Pač pa je referent za preskrbo po
kraitkih podatkih o raznih nabavkah
kratkomalo zvalil vso odgovornost za
slabo preskrbo na nerazumevanje prej-
šnje uprave.
Zaman smo čakali na poročilo komi-
sije za delovne odnose in zaščito dela.
Ker se ta aktiv tudi novembrske akcije
za izboljšanje tehničnih m higijenskih
pogojev dela ni udeležil, moramo pač
verjeti, da je tam »vse v redu«.
Presenetilo nas je poročilo člana nad-
zornega odbora, podčrtati pa moramo
dejstvo, da je to menda prvi primer, da
je nadzorni odbor podal kritiko delova-
nja posameznih odbornikov.
K temu prvemu delu občnega zbora
bi pripomnil nekaj zelo važnega: v po-
ročilih referentov se je pokazala od-
maknjenost od našega družbenega do-
gajanja. Poročila so bila apolitično po-
dana, tako da je prišel do izraza ozki
sindikalizem, kakor da ni sindikat se-
stavni del Ljudske fronte, njena naj-
močnejša organizacija. O pomanjkanju
politične zavesti se lahko tudi govori z
ozirom na poročilo člana nadzornega
odbora, ki je v ostalem (četudi nekoliko
neresno) sicer povdarjal, da je najvaž-
nejši kulturno prosvetni sektor, s čimer
je menda hotel prikazati potrebo po
ideološki prevzgoji, v isti sapi pa je
govoril o nekakem energičnem nastopu, j
ki naj bi se ga posluževal kulturno pro- j
svetni referent; kritiziral je neplačeva-l
,njo članarine, ni pa dolžnosti plače-;
vanj a politično utemeljil.
Tudi delovno predsedstvo ni v polni
meri zadostilo svoji nalogi: pri razreš-
nici staremu odboru večina zborovalcev
ni vedela, v čem je bistvo razrešnice;
verjetno, da zaradi tega tudi ni bilo no-
beno diskusije po referatih.
Pri volitvah samih so se pokazale ne-
ke tehnične pomanjkljivosti. Vse tri
skrinjice so bile na kupu, zaradi česar
je nastala pri njih ob oddajanju glaso-
valnih listkov velika gneča; skrinjice
tudi niso bile dovolj razločno označene
z začetnimi črkami, zaradi česar so vo-
lUci tekali od ene skrinjice do druge.
Ko pa so člani oddali listke v skrinjice,
so v splošnem direndaju odhajali do-
mov. Po končanih volitvah upravnega
in nadzornega odbora podružnice so se
vršile z javnim glasovanjem še volitve
treh zastopnikov obratne tarifne komi-
sije, nato 13 delegatov za občni zbor
KSS-a, delavskega inšpektorja in ljud-
skega tožilca. Vendar pa ljudje niso
pripisovali tem volitvam potrebne po-
zornosti, bili so nemirni in nediscipli-
nirani.
Izgleda, da je pri vseh organizacijskih
pripravah za občni zbor delalo le nekaj
ljudi, ki so končno postali preutrujeni
in so prav zaradi tega ponekod »spodrs-
nili«. Glede agitacije za udeležbo pa so
se potrudili in tako uspeh ni izostal.
Vsekakor pa se je v teku občnega zbo-
ra pokazala razgibanost kolektiva, če-
tudi tu pa tam morda v malo neprogre-
sivno smer, vendar je to dokaz, da se
našo delovno ljudstvo že v precejšnji
meri zaveda važnosti sindikalne organi-
zacije, ki je v okviru Ljudske fronte
eden izmed temeljnih kamnov Titove
petletke.
Trokiorisli ne poznojo odmora pri delu
Pred dobrimi 14 dnevi so po poljih
v Savinjski dolini zopet zabrneli motorji !
jeklenih strojev. Sveže rjave brazde zo- i
ranih njiv so plod trdega in vztrajnega j
dela traktoristov, ki so vključeni v ka- 1
tero izmed petih traktorskih brigad v i
Celju in okolici, j
Traktoristi so vedno pripravljeni in ;
delajo večkrat tudi po 16 ur na dan. Ne ;
poznajo odmora. Saj se dobro zavedajo, ^
da so v službi ljudstva in da bodo prav
od njih zorana polja dala našim kme- .
tom več in boljših sadov.
Traktorist Božič Anton v Celjski trak- ,
torski posta-"i ''e oral do 11 zvečer. Utru-
jen, je še kora čil domov ' Košnico, toda
ob 4 zjutraj je bil zopc^ na nogah. »Saj
gre, tudi če manj spim,« pravi Tčasih.
»Njiva me vleče, pa sploh sedaj imamo
največ dela bom že vzdržal,«
»Kresnica« je še vedno na polju, re-
če marsikaV kmet v Braslovčah, ponoči,
ko že vsi drugi počivajo. Najboljšemu
traktoristu udarniku Arlič Ivanu pravijo
»kresnica«. Kako mu ne bi? Saj, ko ni
več dnevne svetlobe, vžge reflektorje
na svojem »fordu« pa orje naprej, daleč
v noč. Pa ni osamljen, tudi ostali trak-
toristi ga posnemajo, posebno Božiček,
Skrbno čuvajo traktorje, pred delom jih
pregledajo, namažejo, da se ja kateri
ne pokvari in zaradi tega ne bi imeli
kmetje pravočasno zoranih njiv.
Obsodba pripadnikov profiljudske
ilegalne organizacije
Celje, 3. aprila.
Pred senatom okrožnega ljudskega
sodišča v Celju je bil v četrtek zaklju-
čen proces proti skupini 19. obtožencev,
ki so delovali po navodilih neke tuje
obveščevalne službe, pošiljali obvešče-
valna poročila iz FLRJ, ter ilegalno
spravljali preko meje razne protiljudske
elemente in vojne zločince.
Nad obtoženo špijonsko druščino je
bila izrečena naslednja sodba:
Robnik Rok, Riga Mihael, Mihajlovič
M?rija in Nastran Marija so obsojeni na
smrt z ustrelitvijo trajno izgubo držav-
ljanskih pravic. Nastran Marija pa tudi
na zaplembo celotnega premoženja.
Ivkovic Filip na 17 let prisilnega dela,
zaplembo celotnega premoženja, izgubo
pravic za 5 let in izgon iz kraja dose-
danjega bivanja za dobo 5 let. Krivec
Jože na 12 let prisilnega dela in izgubo
pravic za 2 leti. Jagodic Alojzij na 11
let prisilnega dela, izgubo pravic za 4
leta, zaplembo celotnega premoženja in
izgon za 5 let. ^
Podbrežnik Jože na 8 let prisilnega
dela, izgubo državljanskih pravic za 3
leta in izgon iz kraja dosedanjega biva-
lišča za dobo 5 let. Krivec Simon na 8
let prisilnega dela, izgubo državljan-
skih pravic za 4 leta in izgon za 5 let,
Supin Leopold na 4 leta prisilnega dela,
2 leti izgube pravic in izgon za 5 let.
Arniš Ivanka na 4 lela prisilnega dela
in izgubo pravic za 2 leti. Ikovic Jožica
na 3 leta prisilnega dela, izgubo pravic
za 2 leti in izgon za 5 let. Kranjc Kri-
stina na 3 leta prisilnega dela in izgubo
pravic za 1 leto.
Kolman Vinko na 2 leti prisilnega de-
la, izgubo pravic za 2 leti in izgon iz
kraja dosedanjega bivanja za 5 let.
Florjane Josip na 2 leti prisilnega dela,
izgubo pravic za 3 leta ter zaplembo
celotnega premoženja. Vričko Jože na 2
leti prisilnega dela, izgubo pravic za 3
leta in izgon za 5 let. Frigan Tomo na
1 leto poboljševalnega dela in Frigan
Anka na 5 mesecev prisilnega dela ter
izgubo državljanskih pravic za 1 leto.
Stran 4
CELJSKI TEDNIK
Leto I. - Štev. O
LOGARSKA DOLINA
izhodišče za vse pomembne ture v Savinjske
Alpe
Ko se pripravljamo na »Turistični te-
den«, se naši pogledi še toliko bolj
ustavljajo na zasneženih šoikih, ki da-
leč tam proti severozapadu gore v ju-
tranjih in večernih zarjah. Tu nas moči
topli pomladanski dež, nas obletavajo
pomladanske sapice, tam gori pa vihra-
jo še snežni meteži, po zledenelih žle-
bovih se podi krivec, se trgajo in hru-
me plazovi, izpod nagrmadenih plaznic
pa izvira'o deroče vode. Gore so daleč
za nas Celjane in često jih uživamo sa-
mo v predstavah, ko v ranem, drame-
čem se futru ob šumeči Savinji zremo
proti Ojstrici in Planjavi, Kakor da bi
v resnici stali na leskeči se opasti v
grebenu Škarij, vidimo pod seboj našo
najlepšo gorsko dolino — Logarsko do-
lino, z drznimi, upornimi skladi prepad-
nih severnih in severozapadnih sten
Planjave, Ojstrice, Turske gore, Rinke
in Križa; z razoranimi robovi južne ste-
ne Mrzle gore; z belimi meglicami opa-
sane macesnove hoste v Vrhovcu in
Strelovcu; z Okrešljem, najlepšo krnico
naših Alp, zakrito v bleščečo belino
prostranih snežišč od Savinjskega sedla
do Jermanovih vrat, Crloboko v dolini
se oživlja spomlad, ob vodah se gostijo
trave, zlate cvete ženejo kalužnice, s
s'njimi mačjimi očmi se poigrava veter,
zima pa rohni po osojnih grapah, ozeb-
nikih in hrbtih. Še pomrzuje, v sever-
nih plateh tudi v vročem popoldnevu
ne zmaguje odjuga.
Letošnjo zimo smo bili večkrat gostje
na zapuščeni Korošici, April in maj sta
pred nami, začenja se smučarska sezona
v to—  - ^"itdnem svetu od Vodol do
Veže, od Presedljaja do Koroškega in
; Velikega vrha. Blesteči grebeni nad Pet-
j kovimi njivami, razdrti severni boki
Dedca, sinje nebo nad nami, v pomla-
dno sparino odeta bistriška dolina, po-
gled na širni svet Kale, Grebena, Mo-
krice in Kompotele prav tja do Zvojia,
do Konja, Rzenška, Velike in Male pla-
nine z Gojško, to bo svet, ki ga bomo
zajemali z očmi pa tudi s smučmi v
aprilu in maju. Pesem cepina, hrstanje
derez in drsenje smuči čez dan; tihi ve-
čeri v vrtačah za Domom, ko se ti zdi.
Foto Pelikan. Cel|»
da gori ves svet za Kočno in Storžičem.
Kdo bi ne imel rad teh lepot!
Včaisih smo v gorah srečavali ljudi, ki
so jim gore bile vsa vsebina življenja, ki
ga živimo, iz ljubezni do našega člove-
ka, iz ljubezni do človeka snloh. Danes
! ne trepetamo več za človeško dostojan-
; stvo, in ne dvomimo več v človekovo
• poslanstvo. Zato nam gore niso več ne-
! pristopno zavetje za zagrenjene čudake,
! marveč nakopičena lepota, veličast in
' silovitost za vse, ki radostno delajo za
j pametno in pravično ureditev sveta, za
i vse, ki polagajo temelje za razcvet in
veličino človeštva.
Misel, stoj! Saj nismo nekje na Skar-
jah; v lagodnem šumenju Savinje posku-
šamo čutiti besneče rohnenje Rinke, ki
grmi čez zaledenelo preveso, čutimo
votlo grmenje plazov raz Planjave in
čakamo dneva, ko bomo tihi in zbrani
snet stopili v breg. Čakamo novih, mla-
dih ljudi, ki bodo šli z nami. In tudi
starih obrazov, dobrih znancev iz uho-
jenih in neuhojcnih potL
Čakalnica
»MATI IN DETE« bo kmalu odprta
Po važnih križiščih naše železniške
mreže vidimo že danes na postajah hi-
gijensko urejene čakalnice »Mati in de-
te«. V njih najdejo potujoče matere z
malimi otroci in noseče matere udobne-
je mesto za čakanje do odhoda vlaka
kot v čakalnici za ostale potnike. Tega
nismo srečavali v stari Jugoslaviji, ker
takratnim oblastem ni bilo mar za te-
žave naših mater.
Danes pa izkazuje Ljudska oblast več
spoštovanja našim materam s tem, da
jim skuša lajšati bremena, opira se pa
pri tem na množične organizacije.
Organizacija AFŽ, ki nosi glavno od-
govornost za reševanje teh vprašanj, se
je lotila z vso resnostjo naloge, da ure-
di tudi v Celju čakalnico za matere.
Postaja Celje je pripravila primeren
prostor v ta namen, okrajni odbor AFŽ
pa je prevzel skrb za nabavo potrebne-
ga inventarja za kar je poveril tovari-
šico Bogatajevo.
Žene so se vkljub temu znašle, čer
prav ni bilo lesa na razpolago. Obrnile
so se na Zdravstveni dom. Dom onc-
i moglih in DID, da so jim odstopili in-
ventar, ki jim ni nujno potreben. Sedaj
ko je prepleskan, bo ustrezal svojemu
namenu, RK je prispeval potrebno pe-
rilo in zimnice za posteljce in nekaj
zdravil. Žene bodo še poskrbele poso-
do, pa bo čakalnica gotova. Personalni
odsek MLO je poiskal dve ženi, vdovi
z malo pokojnino, ki bosta našli tu pri-
merno zaposlitev in si s tem izboljšali
življenje z lastnim zaslužkom.
Res je, da organizatorji takih in po-
dobnih stvari nalete na mnogo ovir,
vendar jih z vztrajnostjo in odločnostjo
j premagajo.
i P. M.
V naše zadruge in trgovine bomo kmalu
dobili nov dober kader
s prehodom na nov, sodoben način
trgovanja, z uvedbo prostega trga in ve-
zanih cen trgovski kader ni bil več kos
novim nalogam. Za izvedbo ločene pro-
daje po vezanih in garantiranih cenah
je bilo v celjski okolici otvorjenih celo
vrsto novih prodajalnic. Vse to je po-
vzročilo občutno pomanjkanje trgovske-
ga kadra, manjkalo je prodajalcev, knji-
govodij in poslovodij.
Da bi čimprej zadovoljili vse potrebe
je na pobudo Ministrstva za trgovino
organiziranih v Celju in okolici pet te-
čajev za vzgojo trgovskih kadrov, V
Celju se vršijo sedaj trije tečaii. Knjigo-
vodski tečaj, katerega obiskuje 36 te-
čanikov iz vseh krajev Slovenije, bo
zaključen v kratkem. Novi knjigovodje
bodo takoj nastopili mesta v decentra-
liziranih Naprozah, V štirimesečnem te-
čaju za poslovodje se pripravlja za od-
govorno delo 47 trgovskih pomočnikov
in delavcev iz tovarn, ki imajo trgovsko
izobrazbo. Ta tečaj bo zaključen
20, aprila. Tečajniki so se z veliko vne-
mo lotili učenja in kažeio lepe uspehe.
Zlasti se odlikuje tov, Fidler Albin tr-
govski pomočnik iz Ljudskega magazina
v Celju in tov. Čebela Angela, ki je pred
tem delala v tovarni, Fidler je od 36
dosegljivih točk dosegel že 31, Obisko-
valci tega tečaja so napovedali tekmo-
vanje za čimboljše učne uspehe tečaj-
nikom v Žalcu in Dobrni.
Razen knjigovodskega in poslovod-
skega je v Celju tudi trimesečni tečaj
za trgovske pomočnike, katerega pose-
ča 21 vajencev. Pri teh tečajnikih je
najbolj občutna razlika v šolski izobraz-
bi. Vendar se s požrtvovalno pomočjo
profesorjev trgovskega tehnikuma us-
pešno premagujejo tudi take težave.
Posebno priznanje zasluži tu ravnatelj
prof, Lenasi, Celjski tečajniki nimajo
oskrbe v internatu, pa kljub temu do-
sezajo zadovoljive uspehe. Mnogo pri-
pomorejo k temu študijski krožki, ki
potekajo v tekmovalnem duhu. Razen
strokovnih predavanj imajo tečajniki
tudi predmete politično-vzgojnega zna-
čaja; kulturno-prosvetni krožki pa jim
dajejo vsestransko izobrazbo, kamor
spada tudi obisk v Ljubljjinsko opero
dn podobno.
V sredini februarja je pričel z delom
tečaj za trgovske pomočnike v Žalcu,
na katerem bo 100 mladih ljudi dobilo
osnovno znanje o sodobni trgovini. Po
štirih mesecih predavanj bodo odšli še
za devet mesecev na praktično delo v
trgovine, nato pa bodo lahko napravili
izpite za pomočnike. Tečajniki v Žalcu
so preskrbljeni s hrano in stanovanjem
v internatu.
Najštevilnejši izmed teh tečajev je te-
čaj v zdravilišču Dobrni, kjer se že od
srede zime usposablja preko 300 mla-
dincev in mladink za bodoče poslovod-
je. Zbrani so iz vseh krajev Slovenije V
veliko učno brigado, ki se deli v čete
ali razrede, V dveh razredih so zajeti
trgovski vajenci in pomočniki, v enem
razredu so nameščenci krajevnih in
okrajnih ljudskih odborov z višjo šol-
sko izobrazbo, v ostalih dveh četah pa
so vsi tisti tečajniki, ki imajo samo
osnovnošolsko izobrazbo. Čete ki so
tako precej enotne po svojem sestavu,
si v medsebojnem tekmovanju osvajajo
obširno snov, ki jo predvideva učni
načrt, po katerem bodo meseca maja
delali izpite za trgovske poslovodje.
Krožki, na katerih šibkejšim priskočijo
na pomoč bolj podkovani tovariši, študij
direktivnih člankov iz časopisov, dobri
predavatelji z ministrstva in celjske
gimnazije, zlasti pa žilava vztrajnost te-
čajnikov, so porok za vzgojo novih, res-
nično naprednih trgovskih kadrov, kJ
bodo imeli jasno perspektivo o razvoju
našega gospodarstva in vlogi trgovina.
P. J,
Strnjen pouk za učence v
GOSPODARSTVU
Danes se moramo ob velikih potre-
bah po novih sposobnih kadrih nujno
pobaviti s problemom teoretičnega po-
uka za učence v gospodarstvu.
Pri dosedanji praksi smo lahko prišli
do zaključka, da je strnjen pouk mnogo
koristnejši in efektnejši od ločenega
pouka preko vsega leta.
To trditev lahko utemelj-imo s slede-
čimi ugotovitvami:
Učenec, ki obiskuje strokovno šolo
preko vsega leta, je za pouk sam v naj-
več primerih nezainteresiran, ko pride
iz šole domov se za učenje samo ne bri-
ga več, odnosno ga odlaga na prihodnji
dan, ko zopet običajno nima časa ali pa
pozabi, snov od dneva do dneva pouka;
tako v tej nezainteresiranosti pozablja
in efekt tega je, da mu ta pouk ne pri-
nese nikakih, ali pa prav malo koristi.
Poleg vsega se še dogaja, da učenci za-
radi manjših možnosti efektne kontrole
neopravičeno izostajajo od pouka itd.
Povsem drugače pa je pri strnjenem
pouku. Nezainteresiranost že zaradi
stalnega pouka ter ostrejšega nadzor-
stva odpade, odnosno se zmanjša na mi-
nimum, učenec dobi zaradi teh dejstev
do pouka večje veselje, kar je seveda
logično zvezano z večjimi pridobitvami
v znanju.
Vse te trditve lahko podkrepimo z
uspehi pri izpitih. Znanje prvih se ni-
kakor ne da primerjati z znanjem dru-
gih, odstotek pozitivnih uspehov se od
I povprečno 60% zviša na 82%.
I Nazorno sliko nam je tu dal tečaj ko-
! vinarjev, ki je bil pred kratkim zaklju-
čen. Uspehi tega tečaja so bili prav
dobri. Jasno je, da je k temu pripomo-
gel mnogo trud profesorjev »in strokov-
nega učitelj stva, na drugi strani pa 'tudi
trud in visoka zavest učencev samih.
Skoraj vsi so, kljub temu, da so pred-
časno polagali izpite, pokazali prav do-
bre rezultate. Ce bi še nekateri učenci,
ki se za tečaj niso dovolj zanimali, vlo-
žili v tečaj več truda, bi bili lahko re-
zultati nadpovprečni.
Poleg tega so ti učenci pokazali svojo
visoko zavest s tem, da so se vsi javili
na prostovoljne delovne akcije.
Prav tako so zabelež'ili velik uspeh
učenci prvega letnika tečaja za elektro
stroko, ki se je vršil v Liscah. Kljub
zelo različni predizobrazbi so bili re-
zultati tečaja zelo dobri. Zanimivo je
dejstvo, da so nekateri učenci z osnov-
nošolsko izobrazbo zabeležili večje uspe-
he od onih, ki so absolvirali nepopolno
srednjo šolo.
Iz vsega tega sledi, da je nujno, or-
ganizirati strnjen pouk za vse stroke,
če hočemo pravilno in zadostno usposo-
biti bodoče borce za izpolnjevanje naše
prve petletke. Ljudska oblast bo take
ukrepe v vseh primerih podprla in nu-
dila prirediteljem kot učencem samim
vso pomoč. D-o
Pridobivaite nove naročnike
Celjskega tednika!
Leto I. - Štev.
CELJSKI TEDNIK
Stran S
Kmetijski svetovalec
Za dvig hektarskih donosov
Vzroki, da imamo pri nas tako nizke
hektarske donose, so v zastarelem na-
činu obdelovanja zemlje in v zastarelem
orodju, ki ga za to obdelovanje uporab-
ljamo. Če pa vemo za vzroke, nam ne
bo težko doseči napredka. Potrebno je
le, da bo naše prizadevanje dovolj
vztrajno in odločno, da- bo čim bolj mno-
žično. Borba za dvig hektarskih dono-
sov mora biti dejansko splošno ljudska
borba, v kateri bodo poleg ljudske obla-
sti in kmeta sodelovale tudi vse nalc
množične organizacije in naše kmečke
zadruge.
Strokovno se postavljajo naslednje
določene naloge: Neprestano izboljše-
vati način obdelovanja zemlje, kar bo-
mo dosegli z vedno večjo uporabo stro-
jev, uporabljati čim več umetnih gnojil,
da se poveča plodnost zemlje, izboljšati
kakovost semen, izpolnjevati organiza-
cijske oblike dela, pospeševati državna
in zadružna kmetijska posestva, da bo-
do vir naiboljših sortnih semen in naj-
boljše selekcionirane živine, količinsko
in kakovostno dvigati živinorejo, posve-
čati posevkom čim več pažnje, jih redno
pleti, okopavati ali osipavati, kakor
pač zahtevajo posamezne rastline.
Kako sejemo sladkorno peso
Ce hočemo, da dobimo dober pride-
lek, moramo zemljo globoko obdelati.
Pogoj je tudi zadostna toplota in ne
prevelika vlaga. Pesa obrodi najbolje
na humozni srednje težki, dosti globoki
zemlji. Peso lahko sejemo 2 do 3 leta
po vrsti, po črni detelji, lucerni ali ozi-
mini. Za gnojenje je v prvi vrsti po-
treben hlevski gnoj. Tudi gnojnica je
dobra, mora pa priti med vrste v zem-
ljo. Pesa rabi veliko dušika, kalija in
fosforja. Poleg hlevskega gnoja se še
da na 1 ha 150 kg apnenega dušika,
200 kg superfosfata in 100 kg kalijeve
soli. Apneni dušik trosimo 14 dni pred
setvijo kalijevo sol in superfosfat pa
mešamo tik pred setvijo. Peso sejemo v
vrstah na razdaljah 40 do 50 cm. Naj-
bolje jo je sejati s sejalnikom. Pri se-
jalniku za žito naravnamo cevi na na-
vedeno razdaljo. Male površine se lahko
pose jej o tudi z roko. Peso je potrebno
posejati najdalje do 15. aprila, ker je
zgodnja setev boljša kakor pozna. Na
1 ha gre 18 do 20 kg semena. Ko pesa
skali, jo okopljemo prav plitko, kmalu
nato pa globlje. Peso okopljemo tri do
štirikrat, pa tudi plevel moramo skrbno
čistiti. Zelo važno je redčenje. Ko so
korenine debele kot žitna biljka in ima
pesa 4 razvite liste, jo preredčimo. List-
je ne obiramo, prav tako pese ne presa-
jamo, ker bi to zmanjšalo kvaliteto pri-
delka. Redčenje opravimo lahko tudi s
kopalnikom povprek. Na 1 ha se pri-
dela okoli 150 do 250 mts pese. Sprav-
lja se preden nastopi mraz do začetka
novembra. Pred oddajo peso očistimo
zemlje ter odrežemo glavo z listi vred.
iz.
Poletno škropljenje
sadnega drevja
Da podaljšamo sadnemu drevju živ-
ljenjsko dobo ter zagotovimo boljši pri-
delek sadja, moramo drevje stalno ne-
govati to je: čistiti, škropiti in dodajati
hranilnih snovi v obliki gnojil. Da do-
bimo pridelek boljše kvalitete moramo
škropiti tudi pred cvetenjem, po cvetju
in pozneje proti poznemu škrlupu in
muniliji.
Poletna škropljenja izvajamo tik pred
cvetjem z žvepleno apneno brozgo, ki si
jo sami pripravimo takole: vzamemo 9
kg žganega apna ali 27 kg gašenega.
Apnu dodamo 20 kg žvepla (prahu), do-
lijemo malo vode, da se apno ogasi,
nato dolijemo 100 1 vode v posodo, ki pa
ne sme biti bakrena, nato kuhamo tri
četrt ure od početka vrenja. Med vre-
njem moramo brozgo stalno mešati.
Preden pa začne brozga vreti, vzamemo
čisto palico, na kateri si zaznamujemo
višino pripravljene snovi za kuhanje,
ker med kuhanjem voda izhlapeva, da
jo do iste višine, ki je označena na pa-
lici dolivamo. Po končanem kuhanju
moramo pustiti brozgo ohladiti. Cim je
ohlajena odlijemo rudečo tekočino, ka-
tera mora imeti 28 stopinj Be — gosto-
te.
Med rastno dobo uporabljamo brozgo
v dvoodstotni raztopini t. j. da dodamo
na 2 1 brozge 98 1 vode. K. V.
Uničujmo miši
Vsa borba za dvig hektarskih dono-
sov bi bila polovičarska, če ne bi po-
svečali pozornosti uničevanju rastlin-
skih škodljivcev, med katere štejemo
zlasti poljske miši. Če upoštevamo, da
skoti miš na leto tudi do 500 mladičev,
si lahko predstavljamo velikansko ško-
do, ki jo povzročajo poljskim pridelkom.
Strokovnjaki so izračunali, da 1 milijon
miši požre na leto 400 vagonov poljskih
pridelkov. Z gotovostjo lahko doumeva-
mo, da gre število vseh miši v LRS v
desetine in stotine milijonov, Z uniče-
valnimi sredstvi, ki jih je dala na raz-
polago Uprava za zaščito rastlin, bi
lahko uničili 20 milijonov miši. Če ra-
čunamo, da jih bo uničenih vsaj deseti-
na, to je 2 milijona, bomo prihranili le-
tos 800 vagonov poljskih pridelkov. Za-
radi tega je v interesu dviga našei^a
prehranjevalnega standarda nujno, da se
letošnja akcija za zatiranje miši oim
uspešneje izvede. Ta akcia je letos še
prav posebno važna. Zaradi tega, ker
so se zaradi lanskoletne suše miši silno
razmnožile. Razen tega ob taljenju sne-
ga letos ni mišjih rovov na njivah zalila
voda, ki običajno uniči največ miši,
Zatiralna akcija sc mora vršiti mno-
žično in načrtno, ker bi individualno
zatiranje manj uničilo kokor pregnalo
miši na sosedne še neogrožene predele.
Zaradi tega ni samo dolžnost, ampak
interes vsakega kmetovalca, da pri tej
akciji sodeluje. Po navodilih, ki jih je
izdala Uprava za zaščito rastlin za iz-
vajanje borbe proti mišim Je treba te-
mu lahkemu in dokaj zabavnemu ter
poučnemu delu pritegniti šolsko mla-
dino in mladinske aktive. Stvar vodstev
akcije v posameznih okrajih je, kako
bodo uspešno izvedli organizacijo in s
pridom uporabili uničevalna sredstva,
ki so na razpolago pri vseh okrajnih za-
družnih poslovnih zvezah. Kako velike-
ga gospodarskega pomena je ta akcija,
dokazujejo izkušnje lanskega leta, ko
so v nekaterih kraiih miši uničile sko-
raj polovico pridelka na posameznih
njivah. Zato morajo ljudski odbori to
akcijo letos dobro in vsestransko orga-
nizirati in izvcstL
Rigolanje — nekoč in sedaj
v jeseni so nam traktoristi izorall
njive za setev in praho, sedaj smo pa
kar nestrpno pričakovali, kdaj nam bo-
do pričeli rigolat. Nismo dolgo čakali,
ko se pripelje nekega lepega dopoldne
traktorist tov. Premik iz žalske brigad©,
i (v Št, Juriju ob Taboru še nimajo za
i rigolanje primernega traktorja) s svo^
jim traktorjem zavije za vas, na Hanži-
čevo njivo. Po petih minutah priprav©
je že zaoral prvo brazdo. Teh pet mi-
nut pa je tudi zadostovalo, da so prišU
kmetje iz vse vasi skupaj, da vidijo ka-
ko dela ta železni konj, ki naj bi kot
nam je govoril brigadir nadomestil tri
do štiri pare konj, in orjil 40 do 50 cm
globoko.
Ko je rezal tretjo brazdo je brigadir
pomeril globino in nismo se mogli na-
čuditi, oral jc namreč 46 cm globoko,
pa tako lepo obračal brazdo, da je bilo
veselje gledati... med gledalci je bil
tudi eden najstarejših hmeljarjev start
Brišnikov očka. Slišal sem, ko je stopil
k brigadirju in mu rekel: »Ve§ ti tova-
riš, ko sem pa jaz pred 50 leti prvič
sadil na svojem posestvu hmelj, smo pa
z lopatami rigolali pa tudi tako globoko,
a če pomistm, da smo za 700 sadežem
»štihali« en in pol meseca, moram pri-
znati, da bi še rad živel in gledal, kakd
bodo kmetje s pomočjo vaših železnih
konjev z lahkoto obdelovali svoja po-
lja.«
Nedeljsko dopoldne
na gradiliščih zadružnih domov
Citam marsikaj o zadružnih domovih,
o tem kako povsod pripravljajo mate-
rial, pa sem si rekel, da moram to stvar
tudi sam ogledati.
Par sto metrov vožnje s kolesom po
Celju pa se moram že ustaviti. V Pre-
šernovi ulici, na ruševinah, ki še vedno
kazijo lice mesta je pravi vrvež. Nekaj
deklet odvaža neuporaben drobiž, drugi
nalagajo kamenje na avtomobil, pa spet
tam zlagajo še upojabno opeko. Sem in
tja se kdo pošali, posebej na račun stal-
nih sprehajalcev po cesti in delo gre
zopet hitro naprej.
Grupa prostovoljcev iz železniške po-
staje je neločljiva, vsi delajo skupaj, še
bojim se, da ne bi eden drugega z lopato
oplazil. Najbolj častno je voziti samo-
kolnico. Toda kaj, ko je pa tako tež-
ko prevrniti. Prav posebne težave ima z
njo Praprotnikova Viktorija, ni čuda, saj.
je tako drobčkana. Samo, da ne bi kdo
mislil, da jo bo pustila. Kaj še, eno uro
prakse, pa jo že prevrača kar tako —
mimogrede. Viktorija ni Celjanka, že
navsezgodaj je prišla iz Laškega, pa jo
zato vsi še bolj pohvalijo.
Zaraščkova Mila, pa še ena, le škoda
da nisem napisal imena, tekmujeta, ka-
tera bo zvozila več samokolnic. Vsaka
po eni deski in vedno hitreje jima te-
pejo, tako da morata kmalu odložiti ple-
tene jopice.
I »Za 100 prostovoljnih ur sem se ob-
j vezal,« pravi Mlinar Oto, pa jih bom
spravil skup, čeprav težko, saj veš, da
obljuba dela dolg.« Precejšen kup peska
je že presejal. Do enajstih, pravi, mora
biti trikrat večji.
Par metrov stran, tudi pri mreži, dela
Kostanjškova Jožica, marljivo dekle in
če se Mlinar še tako trudi pa nima prav
nič večji kup kot ona.
O, pa ne delajo samo iz železnice. Tu-"^
di I. četrt je poslala nekaj delegatov.
Oba Marinčkova sta tu, mož in žena,
pa še Sibenikova Danica. Bogatajeva
mama je tudi. Kje je nismo videli?
Največ se je trudila pri urejevanju
otroških jasli, sedaj pripravlja z osta-
limi ženami čakalnico za matere in
otroke na postaji, pa to in ono, kjer je
delo, tam je Bogatajeva mama. Danes
zlaga opeko, tiha, delo ji gre hitro od
j rok. Pomagata ji tudi Zmaharjeva in
Mačkova.
Ni še vse, najtežje delo pa je prevzela
mala brigada iz vrtnarske šole. Nala-
I gajo kamenje na avtomobil, hitijo, kdo
I bo več, kdo hitreje. Brez dvoma ima
i šola najbolje urejeno delovno brigado.
Prav posebno se odlikujejo v disciplini.
Tovariš, ki vodi vse delo, hoče nekoga
od njih dodeliti na drugo mesto. Tamle
je naš komandant, pa mu reci,« mu
pravi brigadir. Ko pa njihov koman-
dant odloči, kdo bo šel, potem pa ka-
mor koli ali še k tako težkemu delu.
Tudi slikal sem jih nekaj, le škoda,
da mi fotograf še ni napravil slik, no,
bodo pa v prihodnji številki.
Marsikaj sem videl. Kakor izgleda,
bo vendarle Celje v letošnji pomladi
očiščeno ruševin in tudi za zadružni
dom v Medlogu bomo pripravili na ta
način precej opeke.
Odpeljem se naprej proti Savinjski
dolini. Pa se moram ob pogledu na gru-
po pridnih mladincev, ob cesti v Pe-
trovčah zopet ustaviti.
»Kopljemo temelje za zadružni dom,«
mi pravijo. Precej globoko so že, 160
kubičnih metrov zemlje so že izpeljali.
Foto Pelikan, Celje
»Glej tiste tamle so pa res pridne,« mi
pravi vodja skupine: Šerotova, Godler-
jeva Pavla, pa Strgarjeva. Mali Rajhov
Sandi se muči s samokolnico, priden je,
da ga je res treba pohvaliti.
Dva mladinca sta tudi tamle od lesne
industrije. Včeraj sta podirala les, da-
nes pa kopijeta temelje, kako se že kli-
četa: eden je CakS, drugi Ribič Julij,
delavca pa, da jih zlepa ne dobiš tako
pridnih. Po končanem delu v obratu
kar prideta h gradilišču, vedno sta ve-
sela.
»Malo vas je,« jim Se pristavim. »Ne
tega si pa ne pustimo reči. Ti le ne
vidiš vseh. Še v kamnolomu jih je 12.
Nekaj jih pa vozi, drugi nalagajo. Dva
od zadruge iz Ar je vasi vozita gramoz.
Kamenje pa vozimo z dvema avtomobi-
loma in dvema traktorjema.«
Tudi tukaj sem že dosti izvedel, pa
še to, da bodo imeli zadružni dom veli-
kega tipa. Poslovil sem se in odpeljal
naprej proti Vrb ju.
Cez teden dni bodo začeli zidati.
Da, v Vrbju delo dobro napreduje,
vemo že od zadnjič in videli smo tudi-
kakšen dom bodo imeli. Danes jim po-
magajo člani sindikalne podružnice »To-
varne Juteks« iz Žalca. Kmetje vozijo
apno. Ena skupina pa je odšla podirat
les.
Z najlepšim namenom, da tudi o de-
lu pri gradnji zadružnega doma v Št.
Pavlu pri Preboldu kaj prida napišem,
sem se oglasil še pri njih. Toda gradili-
šče je bilo prazno in le jama, najbrže
za apno, dokazuje, da so začeli, zakaj
pa ne nadaljujejo, pa ne vem.
V Šeščah, kamor sem nadaljeval pot,
sem že od daleč zagledal zastave, pa-
role, in polno ljudi pri delu. Brez dvo-
ma, takega delovnega navdušenja in
marljivosti nisem opazil na drugih gra-
diliščih, toda o njih bom pa drugič več
napisal. — e
stran 6
CELJSKI TEDNIK
Leto I. - Stev. 6
KULTURA IN PROSVETA
Koncert pomnoženega orkestra sindikalnega
kulturno - umetniškegE društva „Ivan Cankar'^ v Celju
Danes, ko hoče ljudska oblast dvig-
niti kulturno raven vsega naroda, ker
ve, da je kulturna samostojnost naj-
krepkejša podpora vzgoji zavednega
delovnega človeka, ne smemo pozabiti,
da je glasba izrazito socialna umetnost
ter da ji zato pripada mesto med prvi-
mi kulturno-vzgojnimi sredstvi. Tega se
v polni meri zaveda tudi orkester Sin-
dikalnega kuKurno umetniškega dru-
štva »Ivan Cankar« v Celju, ki kljub
težkim pogojem za umetniški razvoj
častno izvršuje svoje kulturno poslan-
stvo. Na svojem, koncertu 5. aprila 1948
je ta orkester v dvorani Ljudskega gle-
dališča v Celju poskušal prikazati celj-
ski publiki profinjeni, lahkotni in umet-
niško dovršeni slog Mozartov z delima:
»Titus« (predigra) in »Mala nočna glas-
ba«; klicarja vstajenja češkega naroda j
in borbe za kulturno-umetniško samo- .
stojnost A. Dvofaka s »Slovanskim ple- i
som št. 4«, operno glasbo z deli B. Sme- ^
tane, G. Puccinija, A. Dvoraka in slo-
venske sodobne skladatelje s pesmijo iz
našo slavne bližnje preteklosti »Talcem«
od R. Simonittija,
Izvajanje ■ takega programa mora u-
strezati značaju sloga, če izvajajoči
umetnik upošteva vse iz dela samega
izhajajoče smernice in se vživi v notra-
nji in vnanji izraz umetnine. Treba je
priznati, da je dirigent prof. D, Sancin
ustvaril, kolikor je bilo mogoče v so-
razmerno kratki dobi ustvariti z orke-
strom, ki kaže veliko voljo in silen
napredek, posebno če upoštevamo, da
je to čisto amaterski orkester, ki nima
možnosti nemotenega razvoja. Pred-
vsem manjka tem požrtvovalnim glas-
benikom-ljubiteljem časa za vaje, da bi
brezhibno obvladali tehniko, ki je za
izvajanje teh skladb potrebna in da bi
naštudirali ter podali skladbo v slogu,
ki ustreza komponistu in času njenega
nastanka. Kljub temu bi se čisto gotovo
dali nekateri manjši nedostatki odpra-
viti, če bi bil članstvu omogočen reden
obisk vaj. Sem ter tja smo pogrešali
enotnost v uporabi loka pri basistih.
Čist nastavek pri pihalih, enotnost v
skupni spremljavi viol in dveh violin ter
razne dinamične finese. V glavnem pa
je orkester zadovoljil ter spet izpolnil
v kulturni graditvi celjskih širokih de-
lovnih množic častno umetniško vzgoj-
no nalogo.
Umetniški užitek, že dolgo zaželjen in
potreben posebno za vzgojo bodoče
operne publike sta nam nudila člana
ljubljanske opere Vilma Bukovec (so-
pran) in Drago Čuden (tenor). Oba sta
žela buren aplavz za svoja umetniška
izvajanja. Posebno sopranistka Vilma
Bukovec, ki je s svojim krasnim gla-
som in polnokrvnlm umetniškim poda-
janjem predstavljala   kulminacijo   te
uspele kulturno-ume^niške glasbene
prireditve.
Nadaljnji razvoj celjskega čisto ama-
terskega sindikalnega orkestra, ki si je
postavil tako visoke kulturno-umetni-
ške cilje, pa je mogoč samo s takojšnjo
izdatno materialno pomočjo naše ljud-
ske oblasti. Da dobi ta kulturna akcija
j čim globlje korenine, je treba organi-
; zlrati z materialno in moralno podporo
: ljudske oblasti sistematično vzgojo no-
vega glasbenega kadra iz vrst delov-
nega ljudstva, zagotoviti pa je treba z
vsemi silami tudi materialni in moralni
obstoj že delujočega društva, ki dostoj-
no reprezentira kulturna prizadevanja
I celjskega delovnega ljudstva kakor tudi
ljudske oblasti mesta Celja.
; Poudariti je potrebno odličen pomen
celjskega orkestra za glasbeno vzgojo
naše mladine, ki si lahko samo z aktiv-
nim neposrednim sodelovanjem oziro-
ma s poslušanjem razširja svoj horizont,
kajti samo taka mladina nam je porok
za uspešen nadaljnji razvoj resnične
ljudske kulture .
Josip Bajde
Žene iz tovarne so si ogledale
otroške jasli
Pred kratkim so obiskale žene iz celj-
ske Tovarne perila otroške jasli pod
Kalvarijo. Že večkrat so se pripravile
na ta obisk, v torek so pa le šle. Pro-
stovoljno so sešile 30 otroških hlač in
32 parov copat iz ostankov blaga, ki v
tovarni niso več uporabni, za domove
naših nanmlajših pa velika dragocenost.
Tovarna perila se nahaja v neposred-
ni bližini teh otroških jasli, zato bo po-
vezava z njimi še bolj mogoča. Tova-
rišica Vičar Anica, referent za socialno
skrbstvo v tovarni jih je vodila na
ogled, zelo so bile zadovoljne s spre-
jemom, posebno pa še z vzornim redom,
ki vlada v jaslih.
Takole nam pišejo:
Iz sprejemnice smo prišle v nekako
garderobo. Tukaj stojijo omare, kjer
ima vsak otrok svoj predal za obleko.
Ko gre iz doma, jo obleče in pri povrat-
ku zopet odloži. Videle smo spalnico
največjih otrok, bele postelje imajo vi-
soko ograjo, zato da otročiček ponočd ne
pade na tla, ali da mu odeja ne zdrkne
iz postelje. V spalnico smo čule že gla-
sove malčkov, ki so se igrali v dnevni
sobi. Tu je bilo veselje. Nobena od nas
ni pričakovala, da so ti otročki tako
dobro rej eni; skoraj da bi bile naše
hlačke za kako številko premale. Imele
smo s seboj tudi bonbončke, kar je mal-
čke še bolj navdušilo, postali so nam že
kar domači.
Iz dnevne sobe smo odšle v gornje
prostore, kjer smo videle dve sobi, ki sta
opremljeni za domačo bolnico. Nato smo
si ogledale spalnico srednjih otrok, v
kateri je morda več postelj kot v prvi.
Iz spalnice smo odšle v kopalnico, ki je
res najmoderneje opremljena in vedno
enake temperature, V spalnici smo to
pot našli otročičke še v posteljicah, ker
taki še večji del življenja prespi j o, To-
varišica upravnica nam je pokazala tu-
di sobo, kamor lahko hodijo matere
otroke dojit. In končno zadnja dnevna
soba srednjih otrok vedno veselih obraz-
kov, ki se nam že v naprej smejijo, To-
varišica nam je pojasnila, kateri je sta-
rejši in kateri je v jaslih shodil. Pre-
gledale smo ves dom, v katerem vlada
vzoren red in snaga, kar je predpogoj
za zdravje našega novega rodu. V srcih
obiskovalk pa je zrastlo še večje zaupa-
nje do oblasti, ki v tolikšni meri podpira
te socialne ustanove. Golčnik
Odbijajo nam vsako pomoč
pri kuUurno-prosvetnem delu
v sindikalni podružnici Lesne indu-
strije Teharje se prav dobro zavedamo
pomena kulturno-prosvetnega udejstvo-
vanja, saj vemo, da je rast kulturne in
ideološke ravni našega delovnega člo-
veka uspešen pripomoček za izvajanje
plana. Zaradi tega smo se tudi odločili,
da damo na oder Finžgarjevo dramo
»Razvalina življenja«. Obilo truda je bi-
lo vloženega od vsakega sodelujočega v
to delo, vendar uspeh ni izostal. Nabito
polna dvorana v nedeljo 4, aprila po-
poldne, ki smo jo za to priliko preure-
dili iz delavnice v našem obratu, nam
je bila v dokaz, da okoliško ljudstvo zna
ceniti trud našega delovnega kolektiva.
Tega seveda ne moremo trditi za vod-
stvo našega obrata niti za ravnateljstvo
v Celju, ki ne kaže nikakega razume-
vanja'za naše kulturno prosvetno delo.
Vemo sicer, da obstoji pri ravnateljstvu
v Celju sklad vodstva, od katerega je
gotovi del namenjen za kulturno-pro-
svelno delo, toda ravnateljstvo nad od-
bija vsako pomoč v tem pogledu. Pač
prihaja v obrat tu in tam kdo iz Celja,
toda samo zaradi inspekcije, ne da bi
takšen obisk uporabil tudi za tovariški
razgovor z delavci ali predstavniki po-
družnice. Na našo nedeljsko prireditev
od uprave obrata niti od ravnateljstva
iz Celja nihče ni utegnil priti, čeprav
smo vsakemu posebej in pravočasno po-
slali vabilo. Lahko bi se prepričali, da
zmoremo poleg vestnega izpolnjevanja
proizvodnih nalog še kaj drugega.
Toda vse težave, na katere naletimo
pri svojem delu, pa naj bo to nerazume-
vanje s strani uprave ali ravnateljstva,
zamera s strani KLO Teharje zaradi
uporabe kulis (čeprav smo imeli potreb-
no dovoljenje od odgovornega funkcio-
narja), pomanjkanje primernih prosto-
rov, pa še to, da nas je masker pustil
na cedilu — ne morejo ubiti v nas volje
do nadaljnjega dela. Z zadovoljstvom,
pa ugotavljamo, da smo med gledalci v
nedeljo opazili predstavnike Krajevne-
ga sindikalnega sveta, ki so nam dali
novega poguma, saj so z udeležbo pri
naši predstavi pokazali, da pravilno
ocenjujejo napore delovnih kolektivov.
To so pravi tovariši in voditelji delov-
nega ljudstva, M.
Oskar Hudalcs
Savletsiia meaa
Založila Mohorjeva tiskarna v Celju
Za 30. obletnico oktobrske revolucije
je v Celju izšla pomembna knjiga o So-
vjetski zvezi. Pomembna je zaradi svo-
je tehtne, v prijetni obliki podane vse-
bine. Spoznavanje SZ je nekaij bis^tve-
nega za vse naše politično, gospodar-
sko in kulturno življenje, vendar doslej
nismo imeli pri roki knjige, v kateri bi
našli zaokroženo sliko bratske ruske
države. Oskar Hudales je iz obširne li-
terature, ki jo navaja, sestavil šest pre-
mišljenih poglavij, pisanih z veliko lju-
beznijo in z velikim razumevanjem za
potrebe našega človeka, s čutom za po-
litično-ideoloSki nivo našega ljudsitva,
ki je že od nekdaj v največjem slovan-
skem narodu gledalo svojega zaščitnika.
V prvem poglavju »Sovjetska zemlja«
nam očrta meje, opiše glavne reke, mor-
ja, podnebje, rastlinske pasove, glavna
mesta in železnice. Posebno zanimivi so
opisi o borbi z naravo v puščavi, o
tundri, o bombažu in o palači Sovjetov,
V drugem poglavju »Bogastvo sovjetske
zemlje« obravnava poljedelstvo, indu-
strijske rastline, sadjarstvo, živinorejo
in rudarstvo. V prvem in drugem po-
glavju je pisatelj nagrmadil vrsto dej-
stev, ki jih mora poznati sleherni naš
prosvetni in ljudsko prosvetni delavec,
če hoče svoje delo prav vršiti. Tu je na ,
kratko povedano, kaj so za človeštvo
storili Mičurin, Lysenko, Cicin, Zava-
dovski, kako je z redkimi kovinami v
SZ, posebno s platino itd. Sestavki o
premogu, o platini, o nafti, o železu, se
bero kot napete novele o davnih in
bodočih dneh; opisi niso nasičeni s šte-
vilkami, če pa pisec ne gre mimo njih,
nam jih zmerom približa s primerjavo
iz našega sveta. Tretje poglavje »Kol-
hozi in kolhozniki« je posebno važno,
saj obravnava preprosto in jasno raz-
voj kmečkega življa v Rusiji, zvezo
kmetov in delavcev, razdelitev zeml'je
med kmete ob revoluciji 'In kako so
nastajali kolhozi. To je razlaga Stalino-
ve ugotovitve, da so sovjetski kmetje
popolnoma novi kmetje, kakršnih še ni
poznala zgodovina človeštva.« Tu dobiš
; nazorno sliko kolhoznega gospodarstva,
; o katerem reakcija že 20 let seje goro-.
; stasno laži. V četrtem poglavju »Raz-
; voj, moč in pomen sovjetske industrije«
: je prav za prav pojasnilo, kako je bilo
I možno modernizirati sovjetsko poljedel-
' stvo. V živahnem popisu se pred nami
odvija napeti film industrializacije SZ,
; ki je omogočila zmago nad fašisti, dalje
borba svetovne reakcije zoper sociali-
stično c-^želo, intervencijske vojne, sa-
i botaže, trockistične zarote; vloga Leni-
? na pri elektrifikaciji; kulturna revolu-
I cija; petletke kot obramba zoper na-
i klepe svetovne reakcije. Slede opisi
glavnih središč težke industrije, pred-
vsem Magnitogorska in perspektive če-
•trto povojne petletke. Zelo nazorno je
obrazložitev kriz v kapitalističnem si-
stemu in prehoda vojne industrije v
mirnodobsko, ki je za obogatelo Ame-
riko tako težak, V poglavju o »Sovjet-
skem človeku« govori avtor o naselje-
nosti, o mestih, nacijah, o nacionalnem
vprašanju v sitari Rusiji, o »razliki med
družbenimi skupinami, ki se vedno bolj
gubi in krči« (Stalin), o sojetskem za-
konu in ločitvi, o dednem pravu, o sta-
novanju, o privatni lastnini v SZ, o so-
vjetski kulturi, o sovjetski inteligenci,
o znanosti, filozofiji, glasbi, slovstvu, o
glavnih delih, njih vsebini in oznaki,
o filmu, gledališčih, festivalih, o otroški
umetniški samodejavnosti, o slikarstvu
in kiparstvu. Posebej govori o sovjet-
skem delavcu, o njegovi zgodovini v
carski Rusiji, o revoluciji, skratka o
herojskem delavskem razredu. Posebno
dramatično je opisan junaški prenos
'tisočev tovarn na vzhod, delo, ki so ga
zmogli samo ljudje z novim socialistič-
nim odnosom do dela, dela, ki je stvar
častji, slave in junaštva. Potreben in zelo
uporaben je sestavek o sovjetskih sin-
dikatih, v katerem je navedena kratka
vsebina LeninoVega članka o vlogi sin-
dikatov; za zaključek sledi sestavek o |
Komsomolu, kovačnici neštetih mladih j
herojev. V šestem poglavju govori pisec {
o ustavi, upravi, o posameznih republi- i
kah, obširno o vprašanju vere in cerkve
v SZ, kar je posebno tehtno, o armadi,
o stalingrajski bitki in o zmagovitem
prodiranju RA. Tu je treba pridejafti
poglede, ki jih poznamo iz mnogih dej-
stev po 9. maju 1945, še posebej pa iz
Falzifikatorjev zgodovine. V istem, po-
glavju govori pisec še o razvoju, po-
menu in namenu Partije, »umu, časti in
vesti naše dobe« ter dostavlja kratek
pregled zgodovine socializma v Rusiji
in po svetu.
Knjiga o Sovjetski zvezii ni samo
tehtno branje, ki nas pri vsakodnevnem
delu lahko vzpodbuja in podpira, mar-
več tudi prijetno branje, ki ga težko
odložiš. Ob množici člankov o sovjetskih
stvareh bi se komu zdelo, da je taka
knjiga nepotrebna. Ko pa vidiš vse 'te
stvari zbrane, te obide zadovoljstvo: to
je dežela socializma, najnaprednejše de-
žele na svetu, ki je v 10 letih ustvarila
več, kot najmočnejše buržoazne dežele v
100 letih. Nič ni čudno, če ji je Ameri-
kanec Dyson Carter zapel tako hvalo,
nič ni čudno, 'če jo je občudoval Wells,
če jo občudujejo vsi napredni učenjaki
sveta, iče gleda nanjo delavski razred
vsega sveta, vsa izkoriščana ljudstva na-
šega planeta. Tu se ustvarja zgodovina
človeštva zavestno, kar se doslej še ni-
koli nikjer ni zgodilo.
Knjiga je izšla v naravnost razkošni,
reprezantativni opremi, krasnem papir-
ju in tisku, okusnih platnicah in ovitku.
Motijo le nekatere slovnične napake.
Leto L - Stev. 6
CELJSKI TEDNIK
Stran 7
Cesto smo kanalizirali
v času, ko delovno ljudEt\^ naše do-
movino ustvarja vse pogoje za dvig svo-
je kulturne in življenjske ravni, tudi
prebivalci aktiva OF Jožefov hrib ne
zaostajamo. Kanalizirali smo del ceste
da bo tudi zunanji izraz našega kraja
ustrezal našemu stremljenju po vložitvi
vseh sil za socialistično izgradnjo naše
domovine.
Pri vsakem daljšem deževnem vreme-
nu je bila cesta polna mlak in še dolgo
časa po dežju, ko so bile ceste drugod
že suhe, smo na itej cesti še vedno gazili
blato. Cesta ni imela kanala niti navad-
nega odtoka po površju. Tudi smrdela
je včasih, ker so nekatere gospodinje
umazano vodo z odpadki vred zlivale
kar na cesto.
Decembra lanskega leta smo se na
masovnem sestanku OF dogovorili, da
bomo. Ičim nam bo MLO nabavil potreb-
ne cevi za kanalizacijo, začeli z delom.
Kinalu so bile cevi na mestu in čakali
smo še, da se izboljša vreme. 9. febru-
arja smo začeli z delom. Izkopali smo
90 m dolg, 65 cm širok in v vsej dolžini
najmanj 2,65 m globok jarek, ler vanj
položili kanalske cevi. Pri delu so se od-
likovale predvsem članice AFŽ, člani
OF pa tudi niso zaostajali za njimi. Dela
so se udeležili tudi mladinci, predvsem
m.oramo pohvaliti naše pionirje. Kljub
temu, da je zapadel sneg smo delo na-
daljevali in ga uspešno končali.
Največ prostovoljnih delovnih ur je
opravila tov. Praznikar Urša in sicer
67, ki se kljub svojim 60 letom ni ustra-
šila prostovoljnega dela. Sledita ji tov.
Divjak Štefka s 50 in Kovač Marija s
50 urami. Naj ve čur izmed članov OF
pa ima Divjak Branko 50. Pionir Zu-
pan Stanko pa je delal 30 ur.
Večina nas je delalo z veseljem in za-
vestjo, da delamo za skupnost. Vendar
so se našli med prebivalci našega kraja
tudi taki ljudje, ki niso pokazali razu-
mevanja niti za kanalizacijo niti za pro-
stovoljno delo samo. Ne moremo razu-
meti teh ljudi. Le pod enim pogojem
jih razumemo, in sicer da ti ljudje, ali
ne poznajo ali pa nočejo poznati Ustave
ljudske republike Slovenije, kjer neki
člen pravi, da kdor skupnosti nič ne
daje, tudi ne more od nje niš prejemati.
Kanal gre tudi čez tri vrtove, v vsa-
kem vrtu pa je hiša. Hiša itovarišice
Ane Cohove stoji ob glavni cesti, ki je
bila že prej kanalizirana. Nova veja k?-
nala pa gre čez njen vrt. Kljub temu,
da smo 'ji rekli, da bomo vso zemljo, ko
bo kanal položen, poravnali, ji ni bilo
prav, da smo kopali tam jarek. Kregala
se je nad mladinci, ko je eden izmed
njih po nesrečnem naključju malo uda-
ril s krampom po plotu, da je nastala
pol cm globoka in 3 cm dolga zareza,
češ, da ji bodo vse uničili. To pa je bilo
tudi vse, kar je ona »prispeviala« k de-
lu za kanalizacijo.
Pri 'tem se pa no bomo ustavili. Cim
bomo dobili odobrenje MLO bomo za-
čeli z delom za podaljšanje ceste. Poleg
tega pa se bomo udeleževali tudi pri
delu za odstranjevanje ruševin v mestu.
! Dobro se zavedamo, da delamo za
skupnost, torej zavedamo se, da živimo
; v času, ko se ustvarja boljša bodočnost
i za delavca, kmeta in ljudskega inteli-
; genta v času graditve socializma,
i Prebivalci aktiva Jožefov hrib
Zakllučeh kmečko
nadaljevalne šole
v Dobrni
J    Na pobudo sektretariata LMS v Do-
I brni in upraviteljstva osnovne šole, se
je dne 1, decembra 1947 ustanovila v
Dobrni nadaljevalna  šola  za  kmečko
j mladino. Mladinci in mladinke organi-
zirani v LMS so izrazili željo, da bi se
ustanovila  šola,  ker je  med  mladino
mnogo takih, ki bi radi svoje znanje še
izpopolnili. Predavali so rade volje uči-
telji osnovne šole pa tudi strokovnjaki
so bili takoj pripravljeni pomagati,
I    Tečajniki so z zanimanjem sledili po-
I uku, tako da je bilo v tečaju res opaziti
I veliko željo do znanja in izpopolnitve.
Ker so učno snov določeno za tečaj pre-
delali in ker je mladina sedaj tudi v ve-
j cernih urah zaposlena z deli na polju,
j so tečaj zaključili. Mladina je bila oce-
4 njena iz posameznih predmetov, izkazii
j so bili v največ primerih prav dobri ali
I odlični,
j    Tak uspeh je bil dosežen lahko le na
; ta način ker so se predavatelji kot učen-
ci potrudili, da bi dosegli čjim večji
uspeh. T. J.
Težko je bolan
j Zakon o socialnem zavarovanju in vsi
drugi ukrepi, ki so s tem v zvezi, nudijo
našemu delavcu vso zaščito in podporo
v zdravstvenem in higienskem pogledu.
Socialna zakonodaja v kapitalisftičnem
družbenem redu ni v primeri z današnjo
pomenila ničesar,
Žal pa še marsikateri delavec te nove
socialne zakonodaje ne razume, odnosno
jo razume tako, da jo na vse mogoče
načine izkorišča.
Tako je delavec Tovarne za pro'izvod.
kemičnih izdelkov tov. Veber Ignac,
doma na Ostrožnem, pokazal, kako ne-
kateri socialno zavarovanje izkoriščajo.
Imenovani se že dalj časa nahaja v bol-
niškem stanju, za kar je brez dvoma
imel tudi pravico. Neverjetno se nam
pa zdi, da se je kot bolnik dne 29. marca
zvečer naužil alkohola do take mere, da
jo vznemiril s svojim vpitjem in prekli-
njanjem skoraj vse Ostrožno. Na opo-
zorilo nekaterih, da njegovo postopanje
ni pravilno, jo odgovarjal, češ. kdo mi
pa kaj more, saj sem bolan in je pri
i tem rabil neverjetne izraze.
|.    Prepričani smo, da tako postopanje
, ni dopustno, zato je dolžnost nas vseh,
da o tem vodimo strogo kontrolo, da se
j ne bi ponovno dogajali primeri, da bi
j se socialno zavarovanje v škodo drugih,
izkoriščalo na vse mogoče načine.
A-n
FIZKULTURA
Tudi v lizkuUurnem delu moramo
odstraniti dosti pomanjMfivosti!
Potrebno je, da enkrat kritično prc- :
gledamo napake, ki se gode pri fizkul- •
turnem delu v Celju. j
Celje ima gotovo velike možnosti za
razvoj fizkulture, posebno sedaj, ko jo
ljudska oblast vsestransko podpira in ji i
nudi ogromno pomoč. Fizkullura je v
Celju po združitvi obeh društev dobila
popolnoma drugo smer. Smer, ki je v
našem fizkulturnem gibanju edino pra-
vilna '   napredna. Vendar od združitve
ne beležimo posebnega napredka. Kriv-
do je pripisovati lokalpatriotizmu neka-
terih voditeljev in pa da so bile na-
pravljene napake v samem vodstvu SFD
Kladivarja, ki ni posvečalo dosti pozor-
nosti razvoju fizkulture po aktivih. Ve-
lika pomanjkljivost je brez dvoma tudi
v tem, da nsmo niti dosti razmišljali,
kako bi pritegnili mladino v fizkullturo,
niti se nismo potrudili, da bi fizkulturna
aktivnost zajela čim širše množice. Ni
dvoma, da je dosedanje delo tudi imelo
uspeh, toda bilo je kampanjsko in svetli
trenutki, ki so zablesteli, so kaj kmalu
zopet ugasnili. Vse fizkulturno življenje
je bilo bolj priložnostno oživelo pred
raznimi masovnimi prireditvami in se
razen v lahki atletiki sploh ni načrto-
valo, V naših telovadnicah jc brez dvo-
ma potrebno prenehati s staro prakso
vzgajanja in gojenja telovadbe ter se
poslužiti novih načinov, ki jih pcnekod
z uspehom uporabljajo, V nasprotnem
bo še ta mladina, ki zdaj hodi k telo-
' vadbi ušla iz telovadnic. Pridružila se
bo odsekom, ki gojijo razne igre in v
katerih najdejo polno razvedrila. Danes
; jc treba v našh telovadnicah življenja
in veselja in naiti primerne načine, da
se to življenje ustvari.
Vzrok za neuspehe fizkulturi v sin-
dikalnih podružnicah pa moramo iskati
; tudi pri delu Krajevnega sindikalnega'
sveta. Na tem foruma je plačan fizkul-
; turni referent, ki pa opravlja vse druge
posle, s fizkulturo se pa bavi le v ko-
likor je sam aktiven fizkulturnik. Akti-
vi v podružnicah pa so zaradi tega pre-
puščeni samemu sebi in odvisni od sa-
moinicijativnosti posameznih članov. Go-
tovo je, da bi fizkulturno gibanje mo-
ralo biti v Celju in okolici, kjer jc
ogromno industrije, na vzgledni višini.
Fizkulturni referent na KSS-u pa
mora najti boljši način dela. Njegova
naloga je vzpostaviti trdne fizkulturnc
aktive po podružnicah, voditi njihovo
delo in jim pomagati v raznih težavah.
Predvsem mora nuditi vso pomoč akti-
vom v njihovem stremljenju za razšir-
jenje fizkulture med množice in pri
vključevanju vse mladine v raznovrstne
fizkulturne panoge.
Gotovo je, da je v naši novi ljudski
državi fizkultura postavljena na eno naj*
važnejših mest in s tem je treba ra-
čunati. Pripravljati mora našo mladino,
da bo znala braniti pridobitve Narodno-
osvobodilne borbe, da bo znala čuvat)
državo, ki si je s tolikimi žrtvami pri-
dobila svojo neodvisnost. To pa bo mo-
goče le z mladino, ki bo zdrava in za-
vedna. To je prava in najvažnejša na-
loga današnje fizkulture in naši forumi
so dolžni, da ji dajo pravi ton in ji nu-
dijo vso pomoč. Ta način dela, ki da-
nes vlada v Celju bi nas privedel še do
večjega mrtvila in nazadovanja. Tudi
Okrajni fizkulturni odbor bo moral ▼
bodoče najti tesnejše povezave z društ-
vi celjskega okraja in opozarjati na na-
pake, ki jih društva ali drugi forumi
zagrešijo in jih odpravljati,
S tem načinom dela je treba v Celju
prekiniti in to takoj, ker nima nič skup-
nega z načinom dela v naši produkciji.
Iti mora vzporedno z napori ljudskih
množic pri ustvarjanju bol'ših delovnih
pogojev in lepšega življcn'a, Fizkultura
mora postati tudi v Cel'u vseljudska
svojina.
Akademija SFD Kladivarja Celje
v soboto dne 3, in nedeljo dne 4, apri-
la je Kladivar priredil v Ljudskem gle-
dališču v Celju svojo prvo telovadno
akademijo. Ves spored je obsegal 12 raz-
ličnih sestav, od katerih so odpadle le
3 točke na prikaz letošnjih republiških
zletnih vaj, v ostalih 9 točkah sporeda
pa so bile prikazane sestave agilnega
vaditeljskega zbora. Akademija se je
pričela ob igranju državne himne s po-
srečeno živo skupino pionirjev in pio-
nirk, ki je s svetlobnimi učinki dobila
še poseben efekt. Pionirji so nato sklad-
no izvajali proste vaje s palicami. Lep
uspeh so dosegle z vajami na gredi mlaj-
še pion rke, ki so bile za ritmično in ob-
čuteno izvajanje toplo nagra;ene od ob-
činstva. Pionirji so s preskoki čez mizo
(lastovko, premet', prevali) zadovoljili
-'-""av se je še čutila tu in tam neiz-
vežbanost poedincev. Močan vts so za-
pustili mladinci s svojimi krepkimi po-
stavami   in  skladnim   izvajanjem  dela
prostih vaj za vsesokolski zlet v Pragi,
Na orodju — bradlj in drogu — so na-
stopili večinoma mladinci pod vodstvom
tov. Kokota. Dočim so na bradlji za-
dovoljili s kratkimi in efektnimi sesta-
vami je vrsta na drogu razen tov. Ko-
kota skorajda odpovedala. Krepko  je
bila vidna razlika članic na dvovišinsld
bradlji od moških orodnih telovadcev,
kjer so s svojimi sestavami dokazale, da
marsikatera spada v zvezni razred. Vse-
kakor je bila to najkvalitetnejša točka
akademije. Efektne so bile sestave tov,
Kovačičeve, vaje z venčki, ki so jih lepo
izvajale pionirke in pa valček, ki so ga
izvajale mladinke z dovršenim ritmom,
Pravtako je ugajala sestava tov, Ose-
tove, vaje z žogami v izvedbi mladink.
Posamezne točke akademije je motilo
prehitro in preostro spreminjanje ilumi-
nacije, kjer je čcsto po      nartopaočih
bila gotov čas neosvetljena dokler se ni
svetloba usmerila pravilno na vso sku-
pino. Ves spored je spremljala na kla-
virju tov, Trčkova, malo predolge pavze
pa je skrajševal orkester z igranjem slo-,
vanskih pesmi. Akademija je urpela in^
jc bila vsekakor močno propagandno
sredstvo za poživitev splošne telesne
vzgoje. Nazorno pa je pokazala, da je
ženski kader najmanj za 2 razreda bolj-
ši od moškega in da bo ob marlivem
delu vaditeljskega zbora imel ženski ka-
der v vajćdi na orodju prav takšno vlo-
go kot jo imajo danes naše lahkoatle-
tinie v jugoslovanskem in mednarodnem
merilu.
Okrožnica
Vsem šolam, iizkuUarnim edintcam, ierenskim pisarnam
MLO in odborom OF *; Celju
Da se prepreči nadaljnje poškodovanje
in uničevanje javnih nasadov, zlasti v
mestnem parku, opozarja Izvršilni od-
bor MLO Celje prebivalstvo na sledeče:
Prepcvedano je hoditi po travi in s
*^vetlicami posejanimi deli parka in dru-
gih javnih »nasadov v mestu in igrati
žogo na teh prostorih, zlasti v parku.
Isto velja tudi za vsa obdelana mestna
zemljišča.
Rejcem perutnine je strogo prepove-
dano puščati perutnino 'zven območja
lastnih dvorišč, ker povzročajo nepo-
pravljivo škodo na javnih nasadih. Last-
niki perutnine, ki se bede zalot la na
mestnih zemljiščih, so odgovorni za vso
nastalo škodo.
Prepovedano je brez dovoljenja m
mestnih zemljiščih rabirati živin ko
krmo (trgati travo, deteljo itd.). Za ško-
do, ki bi jo napravili otroci na javnih
nasadih in zemi^iščih, so cdgovorni
spremljevalci otrok odnosno starši.
Kdorkoli bo ravnal proti prepovedim,
ga zadene denarna kazen do 2000 din,
v kolikor poškodovanje Javne lastnine
ne predstavlja težje kaznivega dejanja.
Zatorej ne poškodujte javnih nasadov
in zemljišč, neg d čuvajte jih na korist
splošnega ljudskega premoženja.
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Tajnik: Predsednik:
Skomina Rafko 1. r.      Kokalj Stane 1, r.
stran 8
CELJSKI TEDNIK
Leto I. - Stev. 9
KRIM uu6uana: KLADIVAB ceue
2:1   (1:0)
Nedelja, 4. aprila. Igrišče FD Krima
v Ljubljani. Drugo kolo pomladanske-
ga prvenstva L slovenske lige. Teren
blaten ter neprimeren za igro. Gledal-
cev okoli 1000. Sodnik Glušič iz Ljub-
ljane.
Celjska enajstorica je morala že drugič na
težko pot na tuja igrišča ter v borbo za dra-
gocene točke. Tokrat je bil nasprotnik ljub-
ljanski Krim, ki le trenutno sameva na kon-
cu tabele in zmaga 3 : 1 pred 14 dnevi na
istem igrišču se je smatrala kot nekaka ga-
rancija za ponovno zmago ter osvojitev dveh
važnih točk. Toda žoga je okroglal Krim je
že v prvem kolu pomladanskega prvenstva
dokazal v igri z Rudarjem v Trbovljah, da
bo trd oreh vsem slovenskim ligašem, saj je
odnesel iz vročih trboveljskih tal važno to-
čko. Ker je Rudar prav tako v formi bi bilo
napačno podcenjevati nasprotnika in prav
vseh devetdeset minut naporne igre na tež-
kem terenu je pokazalo, kako so nekateri
Celjani delali račun brez krčmarja,
Celjani so šli na pot s spremenjenim mo-
štvom. Desnega branilca je zastopal Kora-
žija, za katerega je načelnik sekcije smatral,
da se bo na peščenem terenu najbolje zna-
šel, kar je doslej tudi pokazal. Ali ravno v
Ljubljani je Koražija napravil precej napak
ter bil zelo slaba točka v Kladivarjevi enaj-
ktorici. Slaba varianta — izguba dveh točk
ter poraz.
Toda kljub porazu je zapustil Kladivar pri
Ljubljančanih zelo dober vtis. Igral je po-
žrtvovalno, na momente je pokazal svojo
premoč, katero pa ni znal izraziti v rezul-
tatu in Krimova zmaga ni bila zaslužena.
Napake Koražije ter slabo streljanje na gol
to so vzroki poraza, Kladivar je zaigral t
splošnem dobro, posebno srce enajstorice sta
bila Dobrajc in Čater, medtem ko je v ob-
rambi dominiral Polutnik, Ostali so bili po-
vprečni in so nekoliko zaostajali. Igralci
Krima so igrali požrtvovalno ter bili ves čas
tekme bodreni od svoje publike. Sodnik
Glušič, ki ni bil primeren za takšno tekmo,
saj je sodnik, ki se je pustil v polčasu in-
struirati od sodnika Erliha in je v precejšnji
meri oškodoval Celjane. Želeti bi bilo, da bi
Ljubljana v bodoče postavljala zmožne sod-
nike ter ne začetnike odnosno novince, kot
v nedeljo.
Že v prvi minuti je Kladivar nevarno pro-
drl, toda Belcer je streljal mimo stative t
golaut. Nadaljnjih deset minut prevladuje
Krim, V 30, min. prodre po krivici Koražije
levo krilo Krima pred gol ter pošlje žogo v
desni kot s tem da 1 : O za Krim. V drugem
polčasu je v premoči Kladivar, kateri v 20
minuti po Dobrajcu iz prostega strela dose-
že izenačenje. Po prejetem golu so Krimovci
enakopravni ter igra valovi iz polja v polje,
V 43. min. drugega polčaisa doseže Krim iz
gneče zaradi nesporazuma med Koražijem in
Polutnikom zmagonosni gol. Tako je bila za-
pečatena usoda Celjanov, kateri si tega po-
raza nikakor niso zaslužili, K sreči sta Naf-
ta in Polet izgubila prav tako prvenstveni
tekmi in Kladivar je do nedelje ostal na
drugem mestu, ki pa je v resni nevarnosti,
V Celju je I, moštvo odpravilo FD Laško
v prvenstvenem tekmovanju z 11 ; O (8 : 0).
Videnšek Božo
SFD Kladivar I: FD Laško
11 : o  (8:0)
V nedeljo 4, aprila Sta na Glaziji od-
igrala nogometno tekmo za prvenstvo
celjskega okrožja SFD Kladivar in FD
Laško. Kladivarjevo moštvo, ki je bilo
večinoma sestavljeno iz igralcev F A Ko-
vinarja je visoko zmagalo. Laško ni
predstavljalo resnega nasprotnika. Po-
udariti pa je, da je bil Kladivarjev na-
pad izredno razpoložen, Dočim vratar
FD Laškega ni predstavljal posebne ovi-
re za dosego gola.
Sodil je tov. Drvarič dobro in objek-
tivno.

Po končanem turnirju v Celju
v nedeljo dne 4. t. m. je bilo ob Ve-
likem obisku gledalcev odigrano zadnje
kolo turnirja za amatersko prvenstvo
Slovenije. Slučaj je hotel, da so ravno
v zadnjem kolu prišli skupaj najmočnej-
ši igralci na turnirju, in sicer: Mlinar—
Levačič, zmagal je Mlinar, Omladič—Ku-
kovec, partija je končala neodločno.
Prvo mesto je osvojil Mlinar (Ljub.))
z 12. točkami S to zmago je Mlinar po-
novno dokazal, da je res trenutno eden
najmočnejših amaterjev Slovenije. Na
vsem turnirju je pokazal solidno igro.
Igral pa je enako dobro v vseh fazah
partije. Turnir je končal neporažen.
Drugo mesto je zasedel I. Kukovec
(Marib.) z 113^ točk, zanj je to gotovo
največji uspeh. Ob pričetku turnirja
smo računali, da bo zasedel eno od vi-
sokih mest. Toda, da bo močno posegel
v borbo za prvo mesto ni bilo verjeti.
Igra zelo močan šah in v vsaki partiji
igra odločno na zmago, Pravtako je kon-
čal turnir neporažen kot Mlinar.
Tretje mesto je osvojil Lj. Omladič
(Ljub.) z 10. točkami. V začetku tur-
nirja je izgledalo, da bo glavni tekmec
za prvo mesto kar je tudi v prvih kolih
turnirja potrdil Ni pa vzdržal težke
borbe do konca.
Četrto in peto mesto delita: Š. Leva-
čič (Ljub.) in K, Madžarič (Jesenice) z
8^2 točk. Tudi Levačič je veljal kot tek-
mec za prvo mesto. Toda zanj velja isto
kot za Omladiča. V igrj je pokazal, da
je najmočnejši v končnicah le v sprednji
igri ni dovolj odločno igral, tako da se
je moral dostikrat v končnicah boriti
z remi.
Uspeh Madžariča je gotovo največje
pozitivno presenečenje turnirja. Od lan-
skoletnega turnirja v Kranju jc vidno
napredoval. Bodoči turnirji bodo poka-
zali ali je bil to samo slučajni uspeh.
Šesto, sedmo in osmo mesto delijo: Ing,
Marek (Celje), Mišura (Marib.) in Krulc
(Slov. Bistrica) z 8, točkami, Marek jc
po dolgem presledku zopet igral na ta-
; ko močnem turnirju. Videti je bilo, da
; mu manjka vaje v turnirski igri, kar jc
zakrivilo, da je nekatere dobljene parti-
fe samo remiziral, ali celo izgubil. Mišu-
; ra je na tem turnirju pokazal svojevrstno
igro. V prvih šest h kolih je dobil samo
: pol točke, v naslednjih devetih pa 73^.
; Zdi se, da ga je poraz v prvem kolu proti
Hočevarju demoraliziral in j 2 kar po
; vrsti izgubljal partije. Toda kakor je v
; pričetku izgubljal, je v drugi polovi tur-
; nirja bil zmagovit. Le v predzadnjem ko-
. lu pa je prodrl Kukovec. Po svoji živahni
i in originalni igri zćisluži višje mesto. Če
I bi hotel Mišura doseči večjih uspehov se
: bo moral navaditi prenesti tudi poraze,
j     Tudi Krulca nismo videli več ko 15
; let igrati na močnejših turnirjih,   Naj-
i močnejši je v otvoritvah. Videti pa jc
bilo, da mu manjka vaja za težko turnir-
sko borbo, pri čemer ga je še ovirala sla-
; ba fizična kondicija.
Teh prvih 8 igralcev je potrdilo prvo
I kategorijo.
i Deveto in deseto mesto delita: N, Ho-
i čevar (Celje) in D. Požar (Ljub.) s 1%
točk. Za mladinca Hočevarja je bil to
težek izpit, katerega je kar dobro prc-
' stal, V nekaterih partijah je pokazal
dobro igro, če pa je hotel doseči več-
je uspehe bo moral vnesti več živah-
nosti v svojo igro.
Požar je s svojo solidno igro bil ne-
varen nasprotnik. Oba sta dosegla 50%
točk.
Enajsto mesto jc zasedel Pogačnik
(Kranj) s točk, V začetku je ka-
zalo, da bo zasedel višje mesto toda ne-
srečen poraz v dobljeni poziciji proti
Omladiču je nanj močno vplival, V to-
lažbo pa mu je, da drži rekord v remi-
jih katerih je dosegel kar 9,
Dvanajsto in trinajsto mesto delita J.
Babic in prof, Stupan (oba Maribor) z
5 K točk.
Babic je s svojo blokadno igro bil trd
oreh vsakomur. Prof Stupan jc bil naj-
starejši igralec na turnirju. Mesto, ki ga
jc zasedel, nc odgovarja njegovi stvarni
moči. Ni vzdržal v borbi z mladimi. Ima
veliko napako, da ga časovna stiska v
večini partij pogubi.
Štirinajsto mesto jc zasedel prof. Mu-
zlovič (Jesenice), s 5 točk. Muzlovič je
prišel na turnir nepripravljen. Porazi v
4 kolih so mu vzeli vso voljo za na-
daljnjo borbo. Prihodnje leto pa bo g->-
tovo skušal ta neuspeh temeljito popra-
viti.
Zadnji dve mesti delita A. Kctiš (M -
ribor) in J. Sušnik (Ljubljana) s 4 toč-
kami, Ketiš pa ni pokazal tako slabe
igre kot kaže rezultat.
Kakor je Madžarič pozitivno prese-
nečenje turnirja tako je Šušnik še večje
negativno presenečenje. Pred pričetkom
turnirja je veljal kot eden najresnejših
tekmecev za prvo mesto. Toda izj^leda
da ga je turnir za prvenstvo Ljubljane
močno izčrpal. Upajmo, da je ta ne-
uspeh verjetno trenuten in bomo Sušni-
ka na prihodnjih turnirjih zopet videli
na visokem mestu.
Organizacija turnirja je bila v izvedbi
Okrožnega šahovskega odbora v Celju.
Turnir je vodil tov, F, Mirnik, ki jc
svojo nalogo odlično opravil.
J. Š.
Javljamo žalostno vest, da je
naš zvesti tovariš
GORUCAN FRANC
črkostavec Mohorjeve tiskarne
po kratki bolezni v ponedeljek
dne 5, aprila 1948 preminul.
Umrlega tovariša ohranimo v
najlepšem spominu.
Sindikalna podružnica
tiskarske industrije v Celju
KINO METROPOL:
Od 9, do 15, aprila:
Delo Artamonovih (sovjetski)
Od 16, do 22, aprila:
Stenka Razin (sovjetski)
KINO DOM:
Od 9, do 12, aprila:
Na meji (sovjetski)
Od 13, do 19. aprila:
Skrivnost (francoski)
IZ UREDNIŠTVA
Ker nekateri naročniki ne vedo, ko-
liko znaša naročnina za naš list, ob-
javljamo:
mesečna naročnina   7 din
četrtletna     »        21 din
polletna       *         42 din
letna           »        84 din
POLTOVORNI AVTO
dobro ohranjen, z nosilnostjo ene tone,
kupimo. Ponudbe je poslati na naslov:
Zdraviliško-gostinsko podjetje Dobrnske
toplice v Dobrni pri Celju.«
PISARNIŠKO MOC
Za takojšnji nastop službe iščemo mlaj-
šo žensko moč z dovršenimi 3 ali 4 raz-
redi srednje šole, tudi če še ni bila v
službi. Pismene prošnje na naslov: Te-
kstilna tovarna MLO, izdelovalnica leon-
skih nakitov, Stanetova ulica 17, Celje.
Lečnlk Anton
urar in optik
CELJE, Tomšičev trg 4
SFD RUDAR, Trbovlje
SFD KLADIVAR, Celje
V nedeljo, 11. aprila se srečata ob
16 popoldne na Glaziji v prvenstveni
nogometni tekmi SFD Rudar in SFD
Kladivar, Tekma je zelo važna za oba
tekmeca, SFD Kladivar mora zmagati,
če hoče obdržati drugo mesto na tabeli.
Rudar pa se bo poizkušal zriniti iz ne-
varnega predzadnjega mesta. Rudar je
po zadnjih srečanjih dokazal, da je
kljub oslabljenju in pomlajenju svoje-
ga moštva še vedno dosti močan, da
prekriža račune marsikateremu moštvu,
Kladivar bo moral napeti vse sile, če
hoče zmagati. Ker bosta obe moštvi po-
izkušali doseči zmago in sta enakovred-
ni, bo to srečanje gotovo eno izmed
najlepših in najborbenejših v zadnjem
času v Celju,
V predtekmi se ob 14,45 srečata mla-
dinski moštvi obeh rivalov. Tudi ta tek-
ma se igra za prvenstvo mladinskih
moštev celjskega okrožja.
SFD Kladivar - nogomet
Za nedeljsko tekmo s SFD Rudarjem
iz Trbovelj morajo biti ob 15 v obla-
čilnici na Glaziji igralci ligaškega mo-
štva: Polutnik, Petelinek, Bernard, Kra-
šek, Cater, Koražija, Belcer, Dobrajc,
Coh, Zidar, Cocej in Trnovšek,
Mladinsko moštvo mora biti ob 14 na
Glaziji v oblačilnici.
Prvo moštvo igra v Štorah prvenstve-
no tekmo s FD Štore ob 14. uri. Igralci
bodo obveščeni z okrožnico.
KOŠARKA
Enotnost ml. : Kladivar mL
Vnedeljo 4. aprila se je vršila v
mestnem parku tekma v košarki med
mladino FD Enotnosti in mladino FD
Kladivar j a.
Prvi polčas se je končal 25 : 20 za
Enotnost, V tem delu so bili mladinci
Enotnosti boljši in so nekoliko tudi po
zaslugi nesigurne obrambe domačih pri-
šli v vodstvo,
V drugem delu pa se je položaj po-
polnoma spremenil. Domači so pričeli
igro z ostrim tempom in uspeh ni iz-
ostal. Kmalu so rezultat izenačili in pri-
šli tudi v vodstvo. Oster tempo igre so
! mladinci Kladi var j a obdržali vse do
I konca igre. Deloma se je končala z re-
zultatom 48 : 39 v korist Kladivar j a.
Za Enotnost so igrali: Škorjanc II
(16), Škorjanc I (14), Petrič (6), Mrak
(3), Filipan, Ogrin, Šuštaršič, Ureb,
Skulj, Polenac.
Za Kladivarja so igrali: Veber (16),
Glavač (14), Štiglic (12), Zupančič (3),
Jenko (2), Znidaršič (1), Popovič, Ran-
skugler, Vehovar, Horvat.
Tekmo je sodil tov. Kokot,
Gledalcev se je kljub slabi propagan-
di kar precej nabralo in so z zanima-
njem sledili lepi igri.
Mestna kemična čisiilntca in barvarna
v Mariboru, poslov. Celje, Zidanškova 2
se priporoča za barvanje in čiščenje
oblek ter drugega blaga ,
Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.