Novo mesto, 2. aprila 1954
Stev. IS
Leto V.
Lastniki ln Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek,
— Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo lo uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25 — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mestu 616-T-181. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din. Četrtletna 120 din.
— Tiska tiskarna  »Slov. poročevalca«  v Ljubljani.
Dolenj
Tednik okrajev Črnomelj,
Cona JO fltn
NOVO MESTO
OD TEDK9 DO TEDN
Kje bi začeli — v Egiptu ali Indokini, nrl evropski obrambni skupnosti ali vodikovi bombi, s Posarjem ali afero Mon-tesi, mar s pcberlinskim aH ali predženevskim razpoloženjem? Vsepovsod dovolj dogodkov, pri vsakem nekaj ugank, več zapletov kot razpletov.
Kairski burni dnevi so se nekoliko polegli — za kako dolgo in s kakšnimi posledicami? Kaj vse je vplivalo na priprave za vzpostavitev starih političnih strank in uvedbo parlamentarnega režima, na negotovost Nagibovega položaja, pa spet na preklic vsega tega, tako da z revolucionarnim svetom ostane vse pri starem — na ta vprašanja še ni posebno bistrih odgovorov. Pustimo torej, naj skrivnostna egiptovska sfinga o tem za zdaj še molči.
Boji v Indokini v zadnjih dneh niso bili tako razvneti, pač pa je obleganje trdnjave Dlen Bisn Fu sprožilo precejšnjo diplomatsko dejavnost. Francozi so se nemara potlhem Se pripravljali na kapitulacijo, ko je spregovorila njihova pokroviteljica v indokitajski vojni — Amerika. Precej določeno je povedala, da ne misli prepustiti vajeti Ho Si Minhu in vplivu Kitajske v Indokini. Iz Washingtcna smo tudi zvedeli, v katerem primeru bi se ameriška armada vključila v to vojno. Pri vsem tem gre jasno za to, da ZDA nočejo opustiti zahodnega vpliva na Daljnem vzhodu. Dve poskusni eksploziji vodikovih bomb pa sta nekako nemo opozorilo, ki ga je svet z grozo sprejel na znanje.
Ob ameriški materialni ln moralni podpori Franciji za vojno v Indokini, se mora Pariz — hočeš, nočeš — pripravljati na ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Živahna zborovanja za sklenitev te pogodbe in proti njej so nekakšna poskusna doba, ki bi jo radi v VVashingtonu čimprej zaključili. Francoski politiki pa s! belijo glave, kako bo njihova skupščina kos tej nalogi. Prej ali slej se je bo morala lotiti, posebno Še, ker jo je njena soseda v Bonnu že opravila.
Okrog Nemčije se je tudi napletlo precej pomembnih dogodkov. Potem ko so v zahod-nonemški prestolnici ratificirali bonnski in pariški sporazum, je prišel na dan z Delo zanimivo izjavo ameriški visoki komisar v Nemčiji James Conant. Predlagal je namreč, da bi, ne glede na to, ali bodo v Franciji ratificirali evropsko pogodbo, dali Zahodni Nemčiji popolno suverenost. Za zdaj je namreč veljalo, da bi prenehali z okupacijo Zahodne Nemčije — kakor to predvideva bonnski sporazum — hkrati z uveljavitvijo pariškega sporazuma, to je z dokončno ratifikacijo evropske obrambne skupnosti, česar še niso izvedli v Italiji !n Franciji. Za tako ameriško idejo pa se niso ogreli ne v Parizu n* v TiOndonu.
Na Conantove izjave Je nemara vplival, poleg tega, da Amerika že od nekdaj Seli močno Nemčijo, tudi nedavni •ovjetskl poseg v Vzhodno Nemčijo. le Moskve je prišla ponudba o suverenosti Vzhodni Nemčiji, kar naj bi pomenilo ukinitev sedanjega okupacijskega statusa. To sovjetsko odločitev so po svetu takoj proglasili za propagandni manever. Zal pa ne gre le za to, ampak bo ponujena »suve-nost« — za katero se ve, kakšna bo, saj Je dovolj primerov v satelitskih državah Vzhodne Evrope — še bolj onemogočila ■družitev Nemčije In tako poglobila razdor v tem nerešenem evropskem problemu. Ker je SZ edina okupacijska sila v Vzhodni Nemčiji ln formalno lahko sklene, kakor se ji pač zdi primerno, nam je zdaj laže razumeti Conontov predlog za Zahodno Nemčijo, kjer »tali-Iča treh okupacijskih sil niso preveč enotna in Je zato Amerika prišla zdaj o novimi kartami na dan. »
Nismo sicer Izčrpali programa prejšnjih dni, toda preleteli smo najpomembnejše mednarodne odnose, ki se križajo v sebi In med seboj, da jim zlepa nI mogoče priti do dna.
ZentllO sološnega ljudskega premoženja
naj dobe najbolj upravičeni!
Da bo vsa zemlja pravočasno in dobro obdelana, je skrb vseh. zlasti pa občinskih ljudskih odborov in njihovih svetov za gospodarstvo. Ti morajo še posebej skrbeti za obdelavo zemlje, ki je družbena last, to je zemlje, ki je postala splošno ljudsko premoženje po sgrarni reformi z odločbo sodišč (zaplenjena zemlja) in po zakonu o zemljiškem maksimumu. Del te zemlje do sedaj ni bil pravilno izkoriščan ali pa so jo imeli neupravičeni koristniki. V novomeškem okraju je še polno primerov, ko razlaščeno zemljo še naprej uživajo bivši lastniki, največkrat brez vsake odškodnine.
Res je, večji del te zemlje v pogledu lastništva zemljiškoknjižno še ni urejen, ker je treba rešiti pravna vprašanja, vendar to ne sme vplivati na pravilno izkoriščanje zemlje m na njeno dodeljevanje najbolj upravičenim, predvsem agrarnim interesentom. Poleg tega, da so tako zemljo dose-daj čisto neupravičeno še naprej uživali prejšnji lastniki, ki jim je bila odvzeta ali zaplenjena, je velik del zemlje prišel v nekako upravo državnih in zadružnih posestev. Prav ta zemlja pa je bila največkrat predmet upravičene kritike, ker je bila navadno zelo slabo obdelana, dostikrat
pa je ostala tudi v pušči, medtem ko so posamezniki, ki imajo premalo svoje zemlje, zastonj prosili zanjo.
Skrajno nesocialističnega, lahko bi rekli fevdalnega načina so se posluževala posamezna državna in zadružna posestva pri dajanju zemlje v najem privatnikom. Vse polno je primerov, ko so dajala tako zemljo v izkoriščanje največkrat neupravičencem itd. za oel p'nf'elku, na primer kežnjo za eno tretjino ali polovico krme 4td. Takega načina so se posluževala zadružna podjetja Otočeo. Mirna, delon.n Mokronog državno posestvo Dob, zadružno posesxvo Orehovict-in diuga.
Tudi letos si posamezna zadružna posestva prizadevajo, da bi obdržala čim več zemlje, čeprav ni nobenega jamstva, da bo tudi res bolj obdelana, kot je bila prejšnja leta. Tako ima zadružno posestvo Otočec vse zemlje nad 89 hektarjev, od tega 28 ha njiv in nad 23 ha travnikov. Dasi okoličani dobro vedo, kako slabo je vsako leto ta zemlja obdelana in je posestvo lani imelo kakih 400.000 din izgube, se letos milostno odstopili občini le dobre 4 hektarje. Mislimo, da ima družba pravico zahtevati od njih, da bo vsa zemlja, ki so jo obdržali, tudi pošteno in pra-
vočasno obdelana. V nasprotnem primeru naj nosi kolektiv polno materialno odgovornost. To velja v enaki meri tudi za ostala zadružna in državna posestva. Zadruga, zadružno ali državno posestvo nima prav nobene pravice dajati to zemljo v najem drugim.
Pravilno je, da občinski ljudski odbori odnosno sveti za gospodarstvo takoj poskrbijo, da bo letos res vsa zemlja pravilno obdelana in da jo bodo dobili predvsem tisti, ki so najbolj upravičeni. Z zadružnimi in državnimi posestvi se je treba takoj pogovoriti, koliko bodo lahko sami obdelali, ostalo pa naj občinski ljudski odbori dajo v najem predvsem agrarnim interesentom in drugim upravičencem. Ker zemljiškoknjižne lastnine te zemlje še ni mogoče urediti,
naj Jo po navodilu okrajnega ljudskega odbora dodelijo v najem s pogodbo za določeno dobo, to je njive in travnike za tri, vinograde pa za pet let. V tem času bo vprašanje prenosa lastnine na agrarne upravičence urejeno. Pri dajanju zemlje v najem je treba paziti, da je ne bodo dobili taki, ki imajo že svoje zemlje dovolj. Pravico pobirati najemnino ima izključno občinski ljudski odbor, vendar ne bi bilo prav, da bi jo dajali v najem na javni dražbi, pač pa v sporazumu z množičnimi organizacijami najbolj potrebnim in revnim kmetovalcem za primerno odškodnino.
Za vsako ceno pa je treba preprečiti, da bi zemlja ostala neobdelana, ali da bi se z njo še naprej okoriščali taki, ki nimajo nobene pravice.
23. marca nas Je po dolgi zimi prvikrat toplo in prijazno pozdravilo pomladansko sonce. Naši trije prijateljčki so se z Bobijem vred korajžno postavili pred fotografa — le poglejte jih, kako zadovoljno se smejijo! Pomlad je tu* prelepa pomlad...
Utrjevanje politične borbenosti
ena osnovnih nalog sindikalnih organizacij
Na letno skupščino okrajnega sindikalnega sveta 28. marca se je v sindikalni dvorani v Novem mestu zbralo 144 delegatov. Zastopali so 75 sindikalnih
V Črnomlju se je v nedeljo 28. marca t. 1. zbral na redni seji okrajni Iniciativni odbor Društva prijateljev mladine, ki je pod predsedstvom okrajnega prosv. inšpektorja prof. Nade Gostič razpravljal o usmerjanju belokranjske mladine v poklice. Na seji je bila sprejeta vrsta koristnih sklepov za bodoči razvoj mladine, zlasti pa pozdravljamo sklep o ustanovitvi podružnic Društva prijateljev mladine v večjih krajih Bele krajine, kamor bodo kot Inštruktorji prihajali tudi člani okrajnega iniciativnega odbora. Na predlog tov. Barice Zuglje. ve, je bilo nadalje sklenjeno, naj Društvo prijateljev mladine za »kraj Črnomelj prevzame patronat nad otroci, ki se nahajajo v Deškem vzgajališču v Logatcu ter skrbi za njihov bodoči razvoj oz. jih pravilno usmerja v odgovarjajoče poklice.
Da bi se tudi otroci, ki so zadostili osemletni šolski obveznosti pravilno usmerili v poklice, bo odslej dalje možno posvetovanje staršev s profesorji oz. učitelji in bo v ta naaman organizirana na črnomeljski gimnaziji Roditeljska posveto, valnica. Da pa bi Društvo prijateljev mladine dobilo pravilen vpogled na toz. želje staršev ln otrok, bo Izvedlo anketo z otroci in anketo s starši, saj moramo končno že prenehati s p rak-
Delavski svet LIP Novo mesto je zasedal
V soboto 20. marca te je sestal na III. redni letni skupščini kolektiv Lip Novo mesto. Pred skupščino je upravni odbor podjetja dal obračun dela v letu 1953. Poročilo direktorja podjetja in obrazložitev letne bilance je (pokazalo, da navzlic neika-terim napakam kolektiv tudi v preteklem letu ni slabo gospodaril m je lahko upravičeno ponosen na svoje delo in samoupravljanje.
S skupščine je kolektiv poslal resolucijo predsedniku LRŠ tov. MIhi Marlnku.
29. marca pa so v LIP Izvolili nov delavski svet.
Volitve so uspele s 100-odstot-no udeleabo. Vsa volišča — v Novem mestu, Straži ln Soteski — so biLa okusno okrašena, najlepše pa so se pripravili na volitve šoferji Avtoparka v Straži. Delavci m nameščenci LIP »o tako znova dokazali, da se zanimajo za delavsko samoupravljanje in da jim je pri srcu rast ln napredek podjetja, ki se bo letos znatno razširilo.
S. M.
so, da bi se belokranjska mladina usmerjala poklicno samo h krojačem, čevljarjem, mizarjem ln šiviljam. Po podatkih, s katerimi razpolaga Iniciativni odbor Društva prjateljev mladi, ne v Črnomlju, se belokranjska mladina niti ne zna odločati za kakšne druge poklice, ker meni, da ji je to noemogočeon, če v samem kraju nI razvita industrija. Potrebno bo to mladino pravilno Informirati o lepotah drugih poklicev, ki jih belokranjska mladina ne pozna ter jI pomagati, da bo sprejeta v industrijske kraje ln v internate Industrijskih šol, kjer naj bi se s pomočjo štipendij tudi pravilno Izšolala. Bela krajina potrebuje za bodoči razvoj industrije tudi lasten kader profesionalcev ln mojstrov, kvalificira, nih in priučenih delavcev, ki naj se poklicno Izobrazijo v krajih z razvito industrijo. Naloge Društva prijateljev mladine pa bo, da se bo borilo za sprejem teh otrok v odgovarjajoče šole ln internate.
Iniciativni odbor Društva prijaeljev mladine v Črnomlju se bavl trenutno tudi z načrti za vzpostavitev otroškega vrtca v Črnomlju, ker so člani odbora
mnenja, da je predšolska vzgoja važen činitelj pri učno in vzgojno obrazovalnem procesu našega otroka.
Da bi svoje naloge v redu Izpolnjevali, je Iniciativni odbor predlagal za republiško skupščino Zveze druit v prijateljev mladine, ki bo v soboto 3. aprila letos v Ljubli-'^ k ^r 15 delegatov iz raznih krajev Bele krajine, kjer naj se v bodoče organizirajo podružnice Društva prijateljev mladine. -C
podružnic, kolikor jih je v okraju, oziroma 4841 članov sindikata. Od gostov se je skupščine udeležil tudi predsednik Republiškega sindikalnega sveta in narodni heroj Janko Rudolf.
Poročilo o delu okrajnega sindikalnega sveta in sindikalnih podružnic, ki ga je dal dosedanji odbor, je bilo obširno, izčrpn0 in stvarno, s podrobno analizo dela, s prikazom doseženih uspehov, pa tudi vseh pomanjkljivosti in napak, ki se .pojavljajo v delu sindikalnih organizacij in njih odborih. Tako so imeli delegati pred sabo pregleden očrt dela svojega sveta ln življenja sindikalnih organizacij od zadnje skupščine.
»Utrjevanje revolucionarne politične borbenosti v sindikalnih organizacijah in med članstvom, je ena osnovnih nalog nas  vseh.  Za minulo  leto na
splošno lahko zatrdimo, da je zavest delavcev močno narasla, vendar pri tem sindikalni odborniki nismo bili v dovoljni meri sposobni to zavest mobilizirati za reševanje konkretnih političnih vprašanj. Zlasti moramo bolj zaostriti politično družbeno odgovornost sindikalnih odbornikov. Sindikalni aktivi pa se morajo vse močneje kot doslej posluževati gradiva III. kongresa Zveze sindikatov, ki daje bogate, stvarne napotke za reševanje dnevnih nalog, vsebuje pa tudi analizo političnega dela sindikatov«, je poudarilo poročilo.
V letu 1953 je bilo organiziranih v sindikatih 4841 članov ali 70 procentov od skupno zaposlene delovne sile v novomeškem okraju (vseh zaposlenih je bilo registriranih 6943). Sto odstotn0 50 organizirani poštarji, usnjarji ln prosvetni delav-
S SEJE OKRAJNEGA ODBORA SZDL NOVO MESTO
25. marca je bila v Novem mestu seja okrajnega odbora SZDL, na kateri so razpravljali o pripravah za razdeljevanje novih članskih izkaznic in o nekaterih drugih važnih političnih vprašanjih.
Priprav za razdeljevanje novih članskih izkaznic se posamezne organizacije niso lotile dovolj resno. Kot je bilo le   poudarjeno   v posebnem
Zadružnice so razpravljale o svojem delu
Okrajni odbor zveze zadruž-nlc na Kočevskem je knel 18. marca sejo, na kateri so žene pregledale dosedanje uspehe žena-zadružnlc glede gospodarske, kulturne In politične dejavnosti na vas'- V letošnji zimi s© organizirale 11 gospodinjskih in izobraževalnih tečajev, ki so vsi zelo lepo uspeli. Pa tudd na ostalIh področjih so žene pridno sodelovale. Zato so na tej _ seji upravičeno skrltizirale ne- 1
razgledanost zadružnikov na občnih zborih, ki podcenjujejo vlogo žena v upravnih poslih. Doslej je bilo že 17 občnih zborov kmetijskih zadrug in je bilo v upravne odbore Izvoljenih vsega skupaj le 17 žena-zadružnlc, kar je glede na sorazmerje žena v zadrugah več kot premalo.
Sklenile so, da bo okrajni občni zbor zadružnlc 29. marca.
-em
članku v Dolenjskem listu, je to trenutno ena izmed najvažnejših nalog vseh organizacij. Občinski odbori SZDL so dobili nove žige in potrebno Število izkaznic, zato je treba pričeti z razdeljevanjem čimprej. Zelo dobro so se lotili priprav za razdeljevanje izkaznic v Škocjanu, kjer so na sestankih obravnavali dosedanje delo, pobrali članarino in denar za izkaznice. Tako imajo točen pregled članov in vedo, komu naj izdajo člansko izkaznico. Tako bi morali ravnati tudi drugod. Samo razdeljevanje je bolj ali manj formalnost; najvažnejši je razgovor s člani in nečlani o dosedanjem delu organizacije, o njeni vlogi, iz-
Cene na novomeškem trgu
mm
S(XA>ut<my -neuzeuHka/
Kot običajno je bU tudi v ponedeljek 29. novembra novomeški trg dobro založen z raaailmi pridelki ln semeni. Povprečne cene so bile: jajca 9 din komad; jalbolka 40 do 55 din kilogram, orehi 100 do 125 din merica, suho sadje 50 din merica, mleko 23 din liter, smetana 30 do 40 din skodelica, ješprenj 90 din poldrugoliterska merica. Dovolj je bilo raznovrstnih semen. Ce. buljček so prodajali po 40 do 60 din liter, za liter semena črne detelje pa ja zahteval kmet 325 dinarjev.
Tudi na sejmišču je bil živahen promet, zlasti z mladimi pujski. Cene pa so Izredno visoke. Najmanjši prašički niso bili pod 3000 din, večji pa sorazmerno dražji. Največ je bilo prodanih prašičkov v starosti od 7 do 9 tednov po 3500 do 4500 din. Deset in več tednov stari pujski to blU tudi po 5 tisoč do 6500 din. Navzlic visoki ceni Je bilo veliko kupčij. Po.
nudba pitanih svinj In pršutar-jev je bila majhna; cena je bila do 130 din za kilogram žive teže.
Rudnik Kočevje že ima nov delavski svet
V rudniku Kočevje so, med prvimi kolektivi na Kočevskem, izvolili nov delavski svet. Volitve so potekale zelo slovesno in ob številni udeležbi. Volllci niso bili v zadregi, saj je bilo na Usti kar 78 kandidatov. Izvoljenih je bilo 43 delavcev lr. nameščencev.
VREME
v Času od 31. III. do 8. IV.
Konec tedna pooblačitev, v nedeljo Izboljšanje vremena. — Prve dni prihodnjega tedna se bo pričelo nestalno vreme s padavinami.
V jasnih nočeh nevarcost slane.
V SLAVONIJI CENE PADAJO
Po poročilih Gospodarskega vestnika so tržišča v Slavoniji, zlasti v Vlnkovcih precej oživela. Posebno je porasla ponudba ob dosedanjem povpraševanju in zato cene za posamezne kmetijske pridelke padajo. Te dni so prodajali pšenico že po 2500 do 2700 din, koruzo po 1500 din za meterski stot, moko št. 2 po 35 din kilogram, moko GG pa po 45 din za kilogram.
Cena za debele svlje s 40 odstotki mastnostl je bila prejšnji teden 130 din, za bike in krave 90 din, za teleta 115, za ovce 65 din (za kilogram žive teže). Sveže meso so prodajali: svlaij-
popolnitev odbora, vključitev novih članov in druge naloge. Odbori in aktivisti si morajo zlasti prizadevati, da bo vsak član in nečlan seznanjen z nalogami in cilji SZDL ter da mu bo jasno, zakaj bo plačal članarino in nosil v žepu legitimacijo.
Na seji je bila tudi poudarjena zahteva po budnejšem čuvanju zakonitosti, borbi za višjo socialistično zavest v uradih in ustanovah ter za večjo disciplino. Ne socialistične in neživljenjske odločbe in razsodbe povzročajo na terenu politično škodo. Številni spori med sosedi prizadevajo razen materialne škode tudi težave socialističnim odnosom na va-:d, zato se morajo organizacije SZDL boriti proti tem pojavom, kot tudi proti izkoriščanju socialistične demokracije za osebne koristi posameznikov. Na seji so govorili že o pravilnem dodeljevanju zemlje v najem privatnikom iz agrarnega sklada ter o odpravi fevdalnih načinov oddajanja zemlje, kot so se jih doslej posluževala ponekod državna in zadružna posestva.
cl, takoj za njimi so železničarji, kovinailii, uslužbenci, gostinci, tekstilci in zdravstvena stroka. Vse premajhen je odstotek organiziranih iz trgovine (42.3) in obrti (59.9), najslabše je pa z vajenci (31 procentov). Za mladino so sindikalne organizacije pokazale vse premajhno skrb, dasi ravno je prav vajeniška mladina najbolj ogrožena. Od zadnje skupščine se je članstvo dvignilo za okrog 500 članov, po računih sindikalnih podružnic bo v letošnjem letu članstvo naraslo na 5302 člana.
Za politižmo ln ekonomsko vzgojo so sindikati lani prtre-dili 123 tečajev in 254 predavanj. Okrajni sindikalni svet sam je pa pripravil tri tečaje za ekonomsko izobrazbo delavcev in 43 predavanj.
Sindikati so tudi krepko zastopani v delavskem samoupravljanju. V 18 podjetjih, ki imajo delavske svete, in v 45, ki imajo upravne od'bore, je izvoljenih skupaj 549 članov sindikalnih organizacijah. Slabše uspehe so sindu organizacije pokazale v kulturnem delu, kot važnem političnovzgojnem činitelju. V kulturno prosvetnih društvih je včlanjenih 372 članov, v bršlbiski Svobodi 248, toda aktivno deluje od tega števila le 12 procentov. Skupno so dali člani sindikata 17 kulturno-umetniških prireditev.
Po Izčrpnih poročilih odbora ln analize dela so delegati obravnavali nekaj perečih vprašanj, kot so plače delavcev, stanovanjske težave, birokratsko obdavčenje »vrtičkarjev«, oziroma odvzem otroških doklad zaradi vrtičkov, gozdne sezonske delavce in podobno. Delev gat sindikata učiteljev je obširno poročilo (edini) o delu njih sindikata za politično-vzgojno in kulturno preobrazbo vasi ln je pravzafprav dal primer, kako bi moral vsak delegat poročati 0 delu svoje sindikalne podružnice, o njenih uspehih pa tudi ovirah in napakah. Kajti če delegati ne dajo takih stvarnih poročil in ugotovitev, se razpravljanje le prerado spremeni v bolj ali manj umestno tarnanje in pojasnjevanje nekaterih pojavov, ki jih sleherni že dobro pozna, bistvene stvari pa ostanejo ob strani.
Novi odbor okrajnega sindikalnega sveta šteje 37 članov.
Delo mladinskih organizacij na Kočevskem
V Kočevju je bila nedavno okrajna mladinska konferenca, na katero so prišli števil-„ , ni delegati s cele Kočevske, sko po 185 din, goveje p0 170 | Pre(iSednik OK LMS tov. Debeljak je v izčrpnem referatu orisal delo mladinske organizacije, sodelovanje mladino v kulturnem, gospodarskem in političnem   življenju okraja,
din in telečje po 180 din.
IV. PLENUM CK ZKJ
V ponedeljek se Je pričel v Beogradu IV. plenum CK ZKJ. Po otvoritvenih besedah gene-
nakazal vrsto vprašanj v mla dinskih organizacijah ter pou-
ralnega sekretarja Josipa Bro- daril njih uspehe pa tudi poza Trta Je tovariš Aleksander manjkljivosti. Mladina sodelu-Rankovič obširno poročal o ak- je na vseh področjih javnega tualnih organizacijskih vpraša- udeistvovanja, največje uspehe njih Zveze komunistov Jugosla. ]e pa dosegla v kulturno-vije. Poročilu Je sledila razpra- prosvetnem delu in v šport-va nih organizacijah. Sepala je pa
Drugi dan  zasedanja Je  po Ponekod   Ideološka politična
končani razpravi »ovoril gene- vgpja Ccmur so P^cej krivi
ZTi 1   _l~Z*I. Trt.;« n,„, ti*„ občinski    komiteji, oziroma
ralni sekretar Jos.p Broz Tito. predsedniki in sekretarji ne-
O p enumu  bomo obširneje gaterih mladinskih organiza_
poročali v pnhoanj. številki. Icij. ZnacUen je primer nekega
mladinskega aktiva na področju Velikih Lašč, kjer je predsednica aktiva predlagala, da bi šli na izlet k cerkvi v Novo Štifto.
Na Kočevskem je 3350 mladincev, od njih jih je v mladinski organizaciji 2250, 1100 mladincev pa še vedno stoji ob strani. Mladinska vodstva torej čeka še veliko dela, da vključijo v svoje vrste tudi to neorganizirano mladino.
Kljub nekaterim slabostim pa je mladinska organizacija na Kočevskem storila velik korak naprej in se krepko razvija. Delegat kočevske gimnazije je poročal, da so dijaki aktivni zlasti v prosvetnem delu. Izdajajo svo1 list »Prvi poganjki«, ustanovili pa so tudi sekcijo mladih prijateljev Organizacije Združenih narodov.
O. K. ]
Stran 1
r  DOLENJSKI  LIST "
Osmi april-mednarodni praznik zdravstva
Pred nami je mednarodni praznik zdravstva in potrebno ter koristno je, da na kratko spregovorimo o njegovem pomenu. Praznujejo ga
skoraj vse države na svetu, ker je bila na ta dan proglašena Ustava svetovne zdravstvene organizacije. Važen je ta dan za Jugoslavijo ne samo zato, ker je bil prvi predsednik SZO akademik profesor dr. Andrija Štampar Jugoslovan, marveč tudi zato, ker naša država izredno skrbi za zatiranje nalezljivih bolezni in zaščito matere in otroka, a to sta prvi točki delovnega programa svetovne zdravstvene organizacije.
Zaščita matere in otroka naj bo ob letošnjem praznovanju mednarodnega zdravstvenega dne najbolj poudarjena. Saj rod ne more biti zdrav, če nima vseh pogojev za zaščito zdravja matere in njenega otroka. In te pogoje imamo v Jugoslaviji z našo najnaprednejšo zakonodajo o zaščiti matere in otroka, ki je zagotovila ne samo zdravje, marveč tudi blagostanje sto-tisočem otrok. Naj omenimo samo otročke doklade, ugodnosti doječih mater v službi, obvezno cepljenje in slično.
Mnogokrat smo brezbrižni do bolezni in ne pomislimo, kaj nas uči zgodovina preteklosti. Na milijone jih je pomrlo v srednjem veku za nalezljivimi boleznimi. Snomr.i-mo se samo na epidemijo kuge v 14. stoletju, ko je pomrlo nad 25 milijonov ljudi! Več kot od vsake vojne je pomrlo ljudi zaradi nalezljivih bolezni. Prehodne so bile obrambne mere, ko so morale ladje po 40 dni čakati v pristaniščih ob prihodu iz okuženih dežel, ali posebne mere ob uvozu živali (n.pr. v Avstralijo) v deželo, in temeljite dezinfekcije avionov (n. pr. v Braziliji in Argentini), da se uničijo insekti, ki prenašajo kužne bolezni. Bile so to odredbe poedinih držav, odnosno njihovih sanitetnih organov.
Z ustanovitvijo SZO in njeno Ustavo je bil položen temelj mednarodnemu sodelovanju v zdravstvu, a z Deklaracijo, ki so jo podpisale delegacije 69 držav, so ji bile naložene širše in globlje člove-čanske naloge. Danes je načelo SZO, da pomeni zdravje ustvarjanje nove družbe, v kateri morajo biti vsi deležni dobrot medicinske znanosti. Ne morejo in ne smejo se več reievati zdravstveni problemi brez socialno - ekonomskln. Osnovna čiovečanska pravica je, da ima vsakdo' pravico do zdravja. Ta postavka je izredne važnosti. Ce je zdrav poodinec, je "-nočna tudi država. Le v zdravem telesu je zarav duh — razum. Z-a to postavko, ki je načelo človečnosti se predvsem borijo naši narodi; in prav zaradi tega, ker hočemo v Jugoslaviji to
načelo uresničiti, je naš pomen v Svetovni zdravstveni organizaciji tako velik. V tej organizaciji ne smemo videti le izvor gmotnih sredstev, matematično sKiadnost zdravstvenih uspehov, temveč tudi društvo, v katerem se borimo za zmago napredne in pravičnejše družbe, od katere zavisi uspešnejša zdravstvena služba. V tem ozira pa predstavlja prav Jugoslavija v Svetovni zdravstveni organizaciji doslednega borca za izpolnjevanje načel deklaracije SZO, s čimer si je pridobila velik moralni ugled.
Ukrepi in pomoč narodom v borbi zoper bolezni, ki se v večji meri pojavljajo povsod v svetu, so problemi, s katerimi se ukvarja SZO, ker so taki, da jih ne morejo reševati posamezne države vsaka zase in na svoj način.
Nalezljive bolezni, kot so malarija ali spolne boiezni. spadajo v področje SZO. Milijoni ljudi obolevajo za njimi letno po vsem svetu.
V Makedoniji je malarija zahtevala ogromne žrtve, a sedaj je praktično pri nas ni več. Znatno se pa krčijo tudi primeri sifilisa v Bosni in Hercegovini, gnusno darilo avstro-ogrskih oficirjev v Času okupacije 1878. leta. Kmalu bomo zatrli tudi to bolezen, zahvaljujoč pomoči, ki smo jo bili deležni od SZO in Mednarodnega fonda za pomoč otrokom. Podobno zatiramo tudi druge nalezljive bolezni. Pod okriljem SZO smo izvedli eno največjih akcij. Cepljenih je bilo na stotisoče otrok zoper tuberkulozo.
Pereč problem, s katerim se ukvarja SZO, je tudi vzgoja sodobnega zdravnika. Danes prevladuje prepričanje, da zdravnik ne ustreza več razvoju medicinske znanosti. Na fakulteti ga učijo predvsem, kako mora bolezen zdraviti. Brez dvoma je to plemenita naloga, zlasti danes, ko raz-rvMapamo z zdravili, ki nas takorekoč preko noči ozdravijo. Ampak tu je nevarnost, da postane zdravnik obrtnik.
đnpred
LAŽNO OVADBO JE NAPRAVIL
Dokaj dela so imeli organi LM, predno so ugotovili, kdo naj bi bil skrivnostni napadalec, ki je na cesti Smihel pri Zbk.—Polje napadel kolesarji V. F. iz Polja, zaradi česar je ta dobil hude poškodbe in je nekaj časa ležal nezavesten na cesti. Končno je le prišlo na dan, da je bil skrivnostni napadalec alkohol, katerega se je V. F. preko mere nalezel v Smihelu. Ker je pri padcu poškodoval očetovo kolo in se močno pobil po obrazu, si je izmislil pravljico o nepoznanem napadalcu in to prijavil postaji LM v Žužemberku.
15 dni zapora, pogojno za dobo enega leta je dobil za to izmišljotino na okrajnem sodišču v Novem mestu, plačati pa mora tudi stroške postopka in 300 din povprečnine.
TUJI MED SO LIZALI
Bilo je že 28. julija 1951, ko so Franc Crtalič, Stanko Rud-man, Alojz Gorenc, Ivan Re-šetič, Stanko Gorenc in starejši mladoletnik S. C. vsi iz Gro-belj pri Šentjerneju, odnesli iz nekega kozolca panj čebel, last Jožeta Kastelica. Čebele so zamorili, med pa so pojedli. S tem so napravili škode okrog 11.000 din. Dosedaj so bili obsojeni Stanko Rudman, Stanko Gorenc in Franc Crtalič vsak na en mesec zapora, takrat še mladoletni S. C. pa na 20 dni zapora. Plačati morajo tudi stroške postopka. VINO SO REZALI (MEŠALI)
Da gostilničarji radi »režejo* oziroma mešajo vino, pa tudi
Iskati mora zveze med boleznijo in socialno-ekonomskim miljejem. Poznati mora delovno silo v delovnem procesu, večji odstotek ženskih delavcev, mnogo pol proletaria-ta, ki se sedaj vključuje v produkcijo, pospešeno delo ln s tem povečana morbidnost in traumatizem, težave v prehrani in v ostalem preskrbo-vanju, stanovanjsko stisko in podobno. Poznati mora tudi subjektivne tendence ljudi; izkoriščevalske težnje nekaterih manj zavednih delavcev in nameščencev, povečano zahtevnost zavarovancev, njihovo nediscipliniranost itd. In to je vse izven ozkega okvira zdravstvene službe. Lahko poudarimo premajhno vestnost zdravnikov v službi zdravstva, njihov premalo aktivni odnos do ostrega boja, ki se danes bije za delovno silo, njihovo politično mlač-nost in1 strah pred nepopular-
nostjo, njihovo preobremenjenost in manjšo strokovno zmožnost Vzgoja zdravnika je svetovni zdravstveni problem. Vskladitl se mora njegov študij a potrebami družbe, ujeti mora korak s časom.
Zveza med boleznijo in družbeno nlastjo obstaja. Bolezen je stalna spremljevalka socialno potlačenih, ekonomsko izkoriščanih in politično brezpravnih. V tem smislu dobiva bolezen družbeni značaj in tega se mora sodobni zdravnik zavedati. Ob zaključku teh misli pa osvežimo ob letošnjem prazniku zdravstva besede prof. Bogdana Breclja, da nov odnos zdravnika do bolnika, tesnejša povezanost zdravstvenih, socialnih in ekonomskih problemov zaradi skupnega reševanja, sodijo med prve in najvažnejše akcije v zdravstvu, pridobljen« že v NOB.
Dr. Bogomir Vodnik
1EP0 JE DA PIŠETE-T0DA PIŠITE RESNICO!
V slovenskih časopisih, ki Izhajajo  v Inozemstvu, zlasti v
časopisih ameriških Slovencev beremo večkrat poleg dopisov rojakov, ki so obiskali staro domovino, tudi poročila nadih ljudi. V njih opisujejo nase razmere, naše napore, težave ln uspehe; vsaj velika večina skuša pojasniti rojakom in ostalim ljudem v zamejstvu politični in gospodarski položaj pri nas. Ljudje v svetu, ki se zanimajo za stanje v novd Jugoslaviji (ln teh je zelo veliko), so hvaležni za vsako objektivno resnično poročilo. Toda med dopisniki časopisom v zamejstvu so tudi laki, ki skušajo prikazati neob-veščenlm ljudem v tujini razmere pri nas Iz čisto svojega osebnega gledišča, dostikrat iz osebno koristoljubnih namenov ter političnega nasprotovanja. Pri takem prikazovanju razmer namerno potvarjajo resnico ln se hočejo oprati pred ljudsko obsodbo za svoje nedomoljubno delovanje med vojno. Samo en primer:
Gradilišče nove zadružne mlekarne v Novem mestu je pred tednom dni spet oživelo. Letos
bodo vsa glavna dela zaključena
Občni zbor gostincev okraia Kočevje
Občni  zbor okrajne gostinske
zbornice Kočevje je bil zelo živahen in dobro obiskan. Udeležili so se ga številni delegati vseh gostinskih obratov. Poročila so pokazala, da je imel upravni odbor veliko dela. Okraj ima »4 gostinskih obratov vseh sektorjev. Po večini so obrati glede gos.po-darjenja močno napredovali, seveda pa Se tudi marsikaj manj-
J« vv tsca
krstijo z vodo, je stara resnica, ki še vedno drži. Drži pa tudi, da je to po zakonu prepovedano, zlasti rezanje vina z vinom sarr.orodnic. Toda, kjer ni tožnika, ni sodnika, pravi pregovor, in gostje po navadi z opazkami ali brez njih popijejo tudi tako vino, za katero vedo, da je rezano. Organi Ljudske milice v Dolenjskih Toplicah niso bili gluhi na pritožbe gostov, češ da je vino v občinski gostilni le preveč rezano. Vzeli so vzorec vina v kleti in v lokalu. Vzorec iz lokala je na preiskavi v živilskem laboratoriju v Novem mestu pokazal, da je navadnemu srbskemu vinu »ružica« primešan precejšen odstotek domače šmarnice.
Na razpravi pred senatom okrajnega sodišča v Novem mestu so odgovorni uslužbenci trdili, da so vino res mešali, ker je bila »ružica« nekoliko trpka in so zato primešali domačega vina iz Straže, ki je bolj kislo. Straško vino pa je bilo večinoma od samorodnic, vendar so se zagovarjali, da tega niso vedeli. Odgovorni uslužbenec je bil obsojen na 2000 din denarne kazni, pogojno za dobo enega leta.
ka, da bo kapaciteta polno izkoriščena, kar bo mogoče doseči le z razvojem turizma v tem predelu naše domovine. V minulem poslovnem letu je bilo vloženih v gostinska podjetja nad 56 milijonov dinarjev. Skupna kapaciteta sob je 64, s 103 ležišči. Dnevno pa so bila ležišča izkoriščena povprečno le 25°.o. Zato nikakor ni upravičena želja nekaterih, da bi se gostinska mreža še razširila. Celo v večjih središčih, kot sta Kočevje in Ribnica, so bile razpoložljive gostinske zmogljivosti izkoriščene komaj 75"/». Gostinstvo je v kočevskem okraju torej dovolj močno razvito in ni nobene potrebe po novih obratih. Se zapreti bi bilo treba nekatera gostišča, tista, ki ne ustrezajo sanitarnim in ostalim pogojem.
Da ni gostim j v našem okraju na taki stopnji kakor bi moralo biti in bi tudi lahko bilo. je vzrok pomanjkanje strokovnega kadra. Skupno zaposlujejo obrati 207 uslužbencev — 52 kvalificiranih, 63 pol kvalificiranih in 92 nekvalificiranih. Odbor si je veliko prizadeval za usposobitev kadra z raznimi tečaji.
Čeprav ima Kočevska dobro razvito gostinstvo in polno naravnih lepot in zanimivosti, Je turizem vendar zelo slabo razvi
delajo nekateri   obrati pretirane
dobičke, čemur je kriva pomanjkljiva kontrola trgovinske inšpekcije. Ti dobički niso posledica smotrnega gospodarjenja kolektivov, temveč »monopolnega« položaja nekaterih podjetij, seveda na račun potrošnikov. Zanimivo Je, da je iztržek za alkoholne pijače 172.448.000 din ali 75,5«,'« od celotnega iztržka, na brezalkoholne pijače pa odpade komaj 4,5%. Torej se je popilo nad 900 tisoč litrov alkohola — okrog 40 litrov na vsakega prebivalca v okraju! Številke, nad katerimi se je treba zamisliti. Novi odbor si bo moral prizadevati ne samo za dvig gostinstva, temveč skrbeti tudi za splošno ljudsko korist z vzgojnim vplivom na svoje goste, zlasti pa z odvračanjem mladine od pijančevanja. A.
iGlas naroda«, najstarejil list liovensklh delavcev v Ameriki, je lani 30. decembra med drugim objavil tudi dopis lz Grabna pri Sv. Gregorja, okraj Ko. čevje, katerega je poslal (po podpisu sodeč) Anton Golob, napisal pa Anton Oblak - Iljev. V obširnem, na videz objektivnem članku, so tudi taki posamezni stavki:
»Prav letos je bila pri nas obupno slaba letina... Seveda, draginja je občutna, dobi pa se le vse...« Dalje piše o vojni vihri, ki je med drugim uničila tudi šolsko poslopje, vmes pa podtakne vrstico:
»Tudi lepa streha zvonika je žrtev vojne vihre. Ko si bomo do dobra opomogli, bo treba tudi ta nedostatek odpraviti.«
Se večjo potvorbo resnice pa je zapisal Anton Oblak v na. slednjem stavku:
»...Ob razpadu stare Jugoslavije je marsikdo z družino zbežal čez mejo na Koroško. To so bili ofočutki, ki se jih ne da popisati. Domotožje in ljubezen do rodne zemlje je privedlo večino ubežnikov domov brez posledic, le delo jih je čakalo doma, da je bilo joj. Premagali smo vse težave in sedaj zopet delamo doma, kot je treba delati skrbnemu gospodarju. Več mlajših pa je odšlo »s trebuhom za kruhom« v Argentino, kjer pridno delajo In kar razveseljivo pisarijo domov ...«
OBČNI ZBOR NOVOMEŠKE PODRUŽNICE SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA
18. februarja je imela podružnica Slovenskoga zdravniškima društva v Novem mestu na kirurškem oddelku iiohiiMiiee svoj redni občni zbor. Navzočih je bilo 26 zdravnikov iz mesta in okoliških krajev. Poročilo odbora o delu podružnice v lanskem kitu je v kratkem sledeče:
Podružnica je imela 38 članov, od katerih nekatera formalno še niso bili vkiljučeui v društvo, vendar so se setstaukov udeleževali. Na rednih sestankih, katerih je bi'lo devet, $o obravnavala 16 strokovnih predavanj. Enaiist zdravnikov iz mesta je imelo v mestu in na terenu 15 z-dravstve-no-vzjrojnih predavanj. Štirje zdravniki -o predavali higieno, prvo pomoč in o nalezljivih boleznih na učiteljišču, v šoLi učencev za obrt i« trgovino in v tečajih predvojaške vzgoje. Štirje okoliški zdravniki so imeli na terenu skupno okrog 50 zdravstveno prosvetnih predavanj.
Skupno Slcvilo predavanj podružnice SZD Novo moto znaša za lansko leto okrog 81, v kar niso všteta predavanja na prej imenovanih šolah. Na rednih sestankih so predvajali tudi zdravstvene filme in demonstrirali razne bohiiike. Sestankov se je udeleževalo 6>°/o članov. Prisotni so biLi tudi kolegi iz JLA. Člani podružnice so se udeleževali sestankov svojih sekcij in kongresov doma in v zamejstvu ter pisali strokovne članke v medicinske revije.
Tako je zapisal Anton Oblak . Iljev, to »o brali bralci naprednega ameriškega slovenskega časopisa, in kdor nI točno poučen, je morda tudi verjel, da je vse to čista resnica, saj je vse tako lepo zavito v nedolžno opisovanje povprečnih razmer pri nas in v božične čestitke, ki pa so v resnici namenjene ljudem, »ki so o&šMl g trebuhom za kruhom v Argentino«. Resnici na ljubo smo se odločili, da nekatere trditve v omenjenem članku popravimo in pojasnimo ter tako natočimo bralcem čistega vina.
Najprej, kdo je člankar? Anton Oblak je bil do druge svetovne vojne največji kmet v tej okolici. Imel je nad 22 ha zemlje, pečal pa se je tudi z lesno trgovino. Na posestvu so mu delali hlapci in dekle. Bil je zagrizen klerikalec, med vojno pa je sodeloval z okupatorjem. Ob razpadu stare Jugoslavije je razorožil graničarja in ga oklofu-tal. Njegov sin, ki je sedaj v ZDA, je ibil belogardist in za časa nemške okupacije zloglasni črnorokec ter je sodeloval pri pobojih nedolžnih ljudi v okolici Loškega potoka ln na Bloški planoti.
Res so beželi posamezniki na Koroško, med ni'imi tudi Anton Oblak, toda ne ob razpadu stare Jugoslavije, pač pa ob raz. padu tretjega Rajna, to je v maju 1945. Bežali so tisti, ki niso Imeli čiste vesti. Nazaj so se mnogi Tes vrnili, toda ne samo lz doimotožja in ljubezni do rodna grude, pač pa tudi zato, ker jim je partizanska vojska preprečila odhod čez mejo in so jih tudi zavezniki zavračali. Nekateri so se tudi pozneje vrnili, med njimi Oblak, kateremu je bilo zaradi sodelovanja z belogardisti ln okupatorjem zaplenjeno premoženje. Kdor nima na vesti nobenega greha, se je lahko nekaznovano vrnil takrat kot se lahko vrne danes.
Tisti, ki so odšli s trebuhom za kruhom v Argentino, pa so zagrizeni belogardisti, ki so se umaknili pred pravično sodbo lastnega naroda. To so sinovi stari'h klerikalcev te okolice. Ti bi lahko najbolj pojasnili, kdo je porušil zvonik v cerkvi pri Sv. Gregorju, saj so bili to prav oni! V zvoniku so imeli bunker in skladišče streliva. Pred pobegom so belogardisti 4. maja 1945 razstrelili zvonik.
Taka je zgodovinska resnica, ki jo še tako pačenje »žalujočih ostalih« ne more spremeniti. Resnica pa je le ena.
Kmetfe, pohitite z nakupom semenskega krompirja!
Pred dnevi smo se sejni dvorani Glavne
sestali v zadružne
Krive so skrajno slabe prometne | Zveze LRS v Ljubljani agronomi in tajniki poljedelskih odborov vseh pasivnih okrajev, kot to Črnomelj, Krško, Novo mesto, Postojna, Sežana in Tolmin z namenom, da podrobneje proučimo naloge glede nabave ln razdelitve semenskega krompirja. V zvezi s prošnjami pasivnih okrajev, med njimi tudi črnomaljskega, in s posredovanjem semenskega pododbora v Ljubljani, smo dosegli pri pristojnih organih subvencijo za nabavo semenskega krompirja po 5 din kilogram. Črnomaljski okraj je dobil milijon dinarjev in si boiao lahko nabavili 20 vagonov kvalitetnega semenskega krompirja. Naš okraj Je o novico sprejel z velikim zadovoljstvom in se sam dodal 300 tisoč dinarjev, da podpre veliko akcijo tako potrebne Izmenjave na našem, za krompir izrojenem področju.
Cena semenskemu krompirju je 20 din za kilogram, če vračunamo prevozna stroške, pa 22 dinarjev. S to pomočjo Je da.
zveze, neurejene ceste itd., pa tudi vse premajhna propaganda. Pretežno pridejo v naše kraje sn-mo turisti na skupnih ali krožnih izletih, ozirema potovanjih. Nofinln je bilo v teku leta samo 4398. Najvef pripomorejo turizmu društva Partizana, ki imajo skoraj sleherno nedeljo v gosteh razne tekmovalce, pa tudi prireditve republiškega pomena. Letos bo izšel vodic po Kočevski, kar bo ceneje kakor razne reklame v časopisju, radiu itd., ki ostanejo brez haska. Desetletni plan predvideva 200 milijonov za zgraditev še potrebnih turističnih objektov v Ribnici in Sodražict, zidavo turistične koce na Travni gori, adaptacijo lovskega dvorca na Strmcu, športni bazen v Kočevju itd.
Skupni iztrže* vseh gostlnsldh podjetij leta 1953 znaša 241.546.000
din.  Na  zboru   so uRotovill, da
na našemu kmetovalcu prilika za nakup kvalitetnega semenskega krompirja, za katerega bo plačal le H dinarjev. To pa ni samo pomoč kmetovalcu, temveč tudi velik korak v napredku semenarstva, saj bomo s tem povečali proizvodnjo krompirja. Tuai v višinskih predelih bomo dosegli pridelovanje semenskega krompirja, da ga ne bo treba našemu kmetovalcu kupovati drugod po visokih cenah.
Kot vemo, se v Beli krajini krompir hitro izrodi, tako da ga je treba izmenjati vsako drugo leto. Večino semenskega krompirja bi bilo treba porabiti v vise ležečih vaseh, da bomo tako dobili strnjeno področje pro. izvodnje, cdkoder bodo potem dobavljali seme tudi v nižinske predele. Zato je naloga KZ v teh krajih, da poskrbijo za čim-večji odkup krompirja. tTo so zlasti KZ Semič, Strekljevec, Crešnjevec iti.
Prejšnja leta, razen 1951, ni bilo uvoženega dosti krompirja v naš okraj. Uvažale so ga
le posamezne zadruge ali pa kmetje sami iz sosedne Kočevske. Vs«ka izmenjava je rodila velik uspeh, kar kmetovalci tudi sami prav dobro vedo. Z letošnjo količino uvoženega semenskega krompirja bo izvedena zamenjava v vsem okraju in to predvsem ranih, odnosno srednje ranih sort, kot so »Bohmov ran;« in vmerkur«. Bemovec se pri nas prav dobro obnese. Je sicer droban, toda odporen, bele, mak) hrapave kože, plitvih, do srednje globokih oči in rumenega mesa. Okusa je dobrega in odporen proti boleznim. Tudi »mer kur« bo ustrezal našim priiik?trn, medtem ko »bintjeii in ironeidav nista za naše prilike, ker sta pre. občutljiva. Bmtje je posebno občutljiv na virusne bolezni, zato naj ga zadTuge ne naroča* Jo.
Ker je za nakup semenskega
krompirja zadnji čas, pohitite t naročili pri kmetijskih zadrugah, ki bodo v roku enega tedna /e prejele naročeno količino.
Ing. M. N.
R ROŽICE CVETO...
1MI O
Za dolgo in hudo zimo Je
vendarle prišla zaželjena spomlad, treba bo krepko pljuniti V roke, vsepovsod nas čaka obilo dela: v vinogradu, sadovnjaku, na njivah, travnikih, radi pa pozabljamo na ureditev in olepšavo naših domov.
Ob večjih praznikih in raznih družinskih slavnostih res
Eočistimo in pospravimo, koli-OT se pač da. Naša domovina je polna naravnih bogastev, skrbno obdelanih polj in vinogradov, a po naših naseljih le manjka nekoliko čuta za lepoto in privlačnost naših domov; pogrešamo več zelenja, več cvetja, ki naredi okolje tako domače in prjetno, kjer te z oken in hišnih vrtičev po-edravlja cvetje vse leto.
Kako prikupne so domačije, če pride v vas tuj človek pa vidi, da so hiše, čeprav lesene in s slamo krite, čiste in ozalj-8ane z rožam i, vse okrog pa najlepši red, da so gnojišča lepo urejena in se gnojnica ne razliva po vasi, da ni za vsakim plotom trnja in zanikrnega nrmičevja, kamor odlagajo ljudje stare cunje, čevlje, čre-pinje in drugo.
Kako lepa je domačija, če je
orodje, vozovi, stroji vse na svojem mestu, hiša lepo pobeljena, okna pobarvana, na oknih cvetje, ob hiši latniki ali brajde. po katerih se vije vinska trta ali rože plezalke, ki s cvetjem pogrinjajo stene do pozne jeseni.
Ne moremo si predstavljati naših domov brez hišnega vrtička; kako praznično veže dom in ostalo v lepo družinsko ubranost!
A žal so domovi ponekod tako zapuščeni; oko ti zaman išče prijaznega prostora, kjer bi se človek odpočil po tradapolnem delu, kjer bi odložil moreče vsakdanje skrbi.
Kako prijazen je dom, kjer je ob hiši sadovnjak poln najlepšega sadnega drevja, zraven pa še vrtiček za rože in zelenjavo, kot poje tista pesem: »Stoji mi vrtec ograjen, z lepim cvetjem zasajen«.
Zakaj je v tem oziru taka pušča na kmetih, taka duševna revščina? Ali okrog kmečkih domov morda primanjkuje prostora? Tega je menda vendar dovolj, manjka le čuta za lepoto vasi, za lepoto in pri-
kupnost naših domov. Ce pridemo v tako zapuščeno vas. dobimo vtis, kot da je izumrlo vse kar je lepega, kot da je izginila tista lepa domačnost in ubranost, kot da ni nikogar, ki bi povzdignil našo vas, da bi bila prikupnejša in privlačnejša za oko in srce. Lep vrtiček pri vsaki kmečki hiši naj bi bil ponos kmečke gospodinje ln vsakega slovenskega dekleta. Kje naj sicer vzame gospodinja cvetje ob raznih prilikah, kot so poroka, rojstni dan, smrt dragega družinskega člana itd? Tudi ostale dni nam cvetje v vazi in na oknu ter cvetje na vrtu, napravi dom prijeten in ljub. Dovolj žalostno je, če mora ob takih prilikah prosjačiti cvetje pri sosedih ali iti ponj celo v sosednjo vas. Ponosen je lahko dom, ki ga okorna roka napravi prikupnega ln te že od daleč pozravlja vonj vrtnic, rožmarina, rezede in nageljnov.
Res je, da je na kmetih, zlasti spomladi in poleti dela Čez glavo in izgovor, da cvetle ni življenjska potreba, tudi držL Seveda, če bi bila vrtnica klo-
basa in gladiola viržlnka, bi
gotovo imele več častilcev. Ce to ni telesna hrana, je pa hrana za srce in oko. Kdor ima smisel za lepoto, bo gotovo našel toliko časa, da si spomladi uredi prijeten vrtiček. Nekateri si nekako po sili uredijo nekaj kvadratnih metrov velik prostorček, ki pa ne more služiti svojemu namenu. Nima kam dati te ali one rastline, ne more se obračati z motiko ali lopato, navsezadnje pa ga mine dobra volja ln ponavadi ostane vrtiček zapuščen.
Prostor za vrtiček naj bo dovolj velik, da je vredno vložiti vanj nekaj truda in morda tudi nekaj stroškov. Hišni vrtiček naj bo obenem zelen jadni vrt, kjer se za prvo silo pridela malo solate, peteršilja, zelene, paprike, nekaj paradižnikov in kumaric. Dobro je, če ima gospodinja vse to pri rokah. Ostali del vrtička in vmesni prostor uporabimo za okrasno rastlinje, ki naj bo razporejeno po svojem sestavu tako, da je cvetje na razpoiago vse leto za rezanje in za oko, da razveseljuje dom in njegovo okolico.
Največji problem pri ureditvi vrtička je ograja. Ograditi ga moramo, da tvori zaokroženo celoto ln čim lepše je vr-
tec ograjen, tem bolj Je prikupen. Na kmetih je še vedno
precej trpežnega kostanjevega ali hrastovega lesa, ki bi služil za ograjo. Lesena ograja je najbolj poceni in najbolj prijetna. Pri napravi ograje je važno, da je lepa za oko, trpežna, poceni in da služi svojemu namenu, to je, da varuje rastline pred živino, divjačino in kuretino.
TrpežnejSa in na videz tudi lepa je ograja iz beton sitih stebrov in Žične mreže, toda te vrste ograja je zelo draga. Tudi ni posebno primerna za naše skromne vasice, ker nam izmaliči lepo kmečko domačnost.
Zatem pride ureditev zemlje. Zemlja je pač dobra kakršna je, le če ne ustreza, jo je treba izboljšati s tem, da na-vozimo dobrega humusa, cestnega blata in prsti iz usahlih luž. Navadno razdelimo vrt na gredice za zelenjavo in razne enoletne cvetlice. Ce je večji, zasadimo del vrta z okrasnim grmičevjem in raznimi palmami — trajnicami. Krasno poživijo vrt spomladi, ko komaj skopni sneg, magnolija, tulpa, narcisa, hiacinta, ka,«neje ta-mariske potonke, lepo prijetno dišeče raznovrstne vrtnice,
dallje, gladiole, kane ln nazadnje velikocvetne krizanteme.
Na kmetih se res ne moremo ukvarjati z vzgojo raznih enoletnic. Saj ni časa. Posejenro le nekaj aster, cinij, nageljnov, snlvij, itd., da izpolnimo vrzel med trajnicami. Vse to ne potrebuje posebne nege, da le nekajkrat na leto okopljemo in oplevemo pa je opravljeno. Seveda je treba še vedno tu in tam kaj obrezatl in privezati, toda to naredimo mimogrede. Za zasaditev takega vrtička niso potrebne kake večje investicije. Malo naprosiš, malo nakupiš, sipek za cepljenje vrtnic pa dobiš v vsakem grmu; po pašnikih, gozdovih in stelnfh ga je toliko, da bi lahko zasadil vse vrtiče, pa še za izvoz bi ga ostalo. Treba ga je samo v jeseni aH zgodaj spomladi skopati in posaditi, v maju aH juniju pocepiti in še isto jesen irramo prvo cvetje. Sipek je precej občutljiv, zato mora imeti lepe korenine, da so rrime, za cepljenje pa mora biti vešča roka. Ce bi vse to morali kupiti, bi bilo i« ved a drago. Vzgoja okrasnega drevja in cvetic zahteva skrbne nege, mnogo časa, pa tudi ».nanj a.
Po vojni, ko je primanjkovalo hrane, smo vzgojo okras-
nega grmičevja in cvetja precej opustili, vse se je preusmerilo na pridelovanje zelenjave, kar je bilo pač razumljivo. Sedaj pa, ko je te stUka konec, ne bi škodilo, če bi se nekoliko posvetili tudi olepšavi naših domov.
Ce je vrtiček količkaj večji, napravimo kje v skritem kotu prostor za kompost, kamor odlagamo razno odpadke, plevel, uvelo cvetje in drugo. Se boljše pa je, da napravimo tak prostor izven vrtička, kje ob dvorišču.
Pri nas imamo mnogo premalo okrasnega grmičevja ob hišah in vrtičkih. Le tu in tam vidimo španski bezeg, ali snežno kepo, pa še to grmičevje Je starikavo, neobrezano in prepuščeno samo sebi. Ko je rastlina v cvetju, Jo po navadi nekoliko oskubijo in nalomijo vej za razne prilike, prikupne oblike pa ob taki negi seveda nima.
NajlepSi Je vrt v zgodnji
sponladi, ko se rastline probude iz zimskega spanja in nas pozdravijo s prvimi cvetovi. Predramimo se sedaj tudi mi, uredima si dom prijeten in tudi sožitje naših družin bo prijetnejše.
Belokranjski kmet ]
BtgT- 18 MfcMJStfl  LIST Stran 3
Gabrje p$d Gorjanci vabijo!
V znani partizanski vasi Gabrje se z navdušenjem pripravljamo na otvoritev elektrifikacije celotne občine Brusnice, ki bo 11. aprila v Gabr-ju. Po težkih povojnih letih in strašnih posledicah okupatorjevega nasilja smo vendar dočakali velik napredek, ki ga prinaša Gabrju in vsem vasem pod Gorjanci naša nova socialistična ureditev z elektrifikacijo podeželja. V temi delu je saživela skupnost in medsebojna povezava naših vaščanov za reševanje vseh gospodarskih vprašanj. Elektrifikacija naših vasi je velikega pomena za dvig gospodarskega in kulturnega življenja.
Vaščani, kakor tudi ostali prebivalci naše občine, so že začeli razmišljati, kako bi organizirali to prireditev, da bi bila čim lepša, in so s tem v zvezi sprejeli na množičnem sestanku določene naloge. Mladina se pripravlja na kulturno prireditev in vztraja na tem, da je treba ta dan tako proslaviti, da bo še dolgo ostal v spominu vseh podgor-janskih prebivalcev. Čeravno je mladina pripravljena delati
Iz Žužemberka
Sredi preteklega tedna Je tukajšnja kmetijska zadruga poleg škropljenja organizirala tudi tečaj za cepljenje sadnega drevja. Praktični tečaj sta vodila priznana domača sadjarja Mervar in Blatnik. Obisk je bil zadovoljiv. Na tečaj so prišli tudi gimnazijci. Obiskovalci, zlasti mladina, si takih tečajev še žele.    —k
Veliko razvedrila ln smeha je Zužemberčancm prinesla veseloigra Roksi, ki so jo odlično zaigrali domači prosvetni delavci. 2e dolgo nismo videli na žužemberškem odru tako izpiljene in kvalitetno podane predstave. To ne velja le za režijo in4 igranje, ampak tudi za sceno in razsvetljavo. Igralcem lahko res čestitamo. Roksi bo pritegnila še mnogo gledalcev.    S. H.
Kmetje so zaorall prve brazde, sejejo oves, korenje m ostalo. Vrnili so se ptički se-Hvci, črni kos, svatovski škorec in pisani lišček, dne 23. t. m. pa smo pri nas opazili prve lastavke. Le naše dobre znanke že ni — koristne po-stovke. Tukajšnja lovska družina je spustila tropo fazanov; če bo hotela imeti polno lovišče fazanov, bodo morali uničiti vse ujede.
Sindikalna podružnica je imela občni zbor; ker stari odbor ni delal, so izvolili novega. Upajmo, da bo sindikalno delo bolj zaživelo kot dosedaj.
Predgrad ob Kolpi
Nedavno je imela občinska organizacija Zveze borcev v dvorani zadružnega doma v Predgrađu veselico, ki je bila prav dobro obiskana. Ves dobiček je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem. Kje bo spomenik stal, še ni bilo določeno.
Učiteljski sestanek v škocjanu
21. marca je zborovalo uči-teljstvo šentjernejskega pododbora v Skocjanu. V uvodu je predsednica Skerletova seznanila članstvo z raznimi aktualnimi vprašanji, zlasti z reformo šolstva.
Tov. Mara Drobničeva iz Smarjet« j« podala pregled dogodkov doma in po svetu, tov. Ozimek Avrelija lz Skoc-jana pa referat »Sola in politika«. Obema tovarišicama se je učiteljsrvo toplo zahvalilo za skrbno pripravljena izvajanja.
Sledilo je zanimivo ter za vzgojitelje poučno in zelo koristno predavanje tov. Rada Tauferja o kriminaliteti po-Solske, pa tudi šolske mladine. Predavanje je ilustriral govornik s statistiko prestopkov, govoril Je o vzrokih kriminalitete mladostnikov In nujnosti sodelovanja vseh, ki Imajo opravka z mladino. Predavanje, ki je dalo mislit!, je sprejelo učlteljstvo z Iskreno hvaležnostjo. č
Popravek za Predgrajčane
Tiskarski škrat, ki nam tako rad ponagaja, Je v poročilu iz Predgrađa o poteku letnega občnega zbora kmetijske zadruge napravil lz 50.000 dinarjev 500.000. Od čistega dobička kmetijske zadruge Je bilo namreč določeno kot Izredna pomoč gasilskemu dru-fttvu pri gradnji doma 50.00D ln ne pol milijona dinarjev Uredništvo
na kulturno-prosvetnem področju, ji je to delo ovirano, ker nima dvorane, zato bodo imeli prireditev v osnovni šoli.
Elektrifikacija Je potekala dokaj hitro. Ljudje so bili pri delu složni in so z navdušenjem pomagali, kjer je bilo treba. Hvaležni smo naši ljudski oblasti, ki nam je pomagala pri elektrifikaciji in iz-poslovala potrebni kredit Veliko odgovornosti in napornega dela je imel tudi elektrifi-kacijski odbor, ki si je mnogo prizadeval in končno tudi uspel.
Na otvoritev vabimo vse!
P. R.
Postanite člani Prešernove družbe!
Do 20. marca se je na območju Novega mesta vpisalo v Prešernovo družbo že nad 500 članov. Od tega se jih je prijavilo v knjigarni 135, pri zastopniku Kobšetu 218, v tovarni lesnih izdelkov pa 150 članov. Tudi nekaj novih podpornih članov se je prijavilo v zadnjem času. Med njimi so: krojač Stanko Jakopin, steklar Miran Doljak, Mestno gradbeno in obnovitveno podjetje GOP in šef pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, dr. Ivo Smrečnik. V Žabji vasi sta skupno podpisala delež tovariš Medvešček in Lojze Hlede. Za postajo Semič in okolico je prevzel zastopstvo PD gostilničar Lojze Bukovec, pri katerem se lahko vpišete za Prešernovo družbo ali naročite Dolenjski list ter tudi plačate članarino odnosno naročnino.
V začetku aprila se bo pričelo vplačevanje članarine, nakar opozarjamo vse člane in poverjenike. Vplačujte redno, da si zagotovite letošnje bogato knjižno darilo Prešernove družbe! I. K.
Iz Gornjih Sulic
MKUD »Janko Jože« je v nedeljo 21. marca gostovalo v Soteski. Obisk je bil sicer bolj slab zaradi slabega vremena in prireditve v Podtur-nu, kljub temu pa so bili vsi zadovoljni, tako gledalci kakor tudi sami igralci, ker je igra potekala v redu. Med igralci se je posebno »potrudil« hlapec Pavle, tako »da se je vse premikvav« in (da) je kar teklo od njega. Tudi mati Rotija (Smalc Erna) in dekla Neža (Krese Zinka) sta ugajali. Odmore med dejanji pa sta poživila cicibana Janez in Meta z njunimi »Ribničam*. dvospevom: »Al* me boš kaj rada mela?« in drugimi pevskim točkami, ter žela odobravanje od njunih nekdanjih znancev — malih in velikih.
Mladinci nameravajo gostovati še drugod, da bi z dobljenim dohodkom mogli urediti domači oder in dvorano, ki kar kliče ta po izboljšanju, redu ln napredku, kajti dosedanje stanje v dvorani zadružnega doma ni ravno v čast niti mladini, niti odraslim Malo dobr-> volje in izdelavn hišnega reda na skupnem sestanku vseh prizadetih, pa bi se »kulturno« stanje sčasoma sigurno izboljšalol R.
»Testament« na šentruperskem odru
Sentruperčani so zvesti obiskovalci iger in sploh vseh kulturnih prireditev. To smo ponovno videli v nedeljo 21. marca, ko so gledalci do zadnjega kotička napolnili dvorano, veliko jih je pa ostalo brez vstopnic.
Igra »Testament«, ki Jo je po Kersnikovem romanu dramatiziral Rozman, ni nikogar razočarala. Z njo je naše kulturno - umetniško društvo »Franc Lunaček« vnovič pokazalo, da ima dober in prizadeven igralski kolektiv, v Bojanu Brezovarju pa sposobnega režiserja. Nastopilo je precej mladih igralcev, ki so bili to pot prvič na odru, že izurjeni igralci so pokazali svoje stare sposobnosti, igranje starejših in mladih je pa bilo zlito v skladno celoto in lahko rečemo, da je »Testament« prav lepo uspel in so Sentruperčani lahko ponosni na svoje KUD. Igro bodo ponovili. T. D.
Zopet nekaj s Čateža
Po uspelem občnem ' zboru gasilcev v preteklem mesecu smo se prejšnjo nedeljo zbrali še na občni zbor KZ. Predsednik zadruge Franc Anžlo-var nam je predočil poslovanje zadružne trgovine, omenil pa je tudi druge odseke, ki so še premalo razviti. V živahni razpravi so člani naglašali nujno potrebo po večjem trgovskem lokalu, ker dosedanji ne ustreza. Zadruga ne more nabaviti za trgovino raznih potrebnih predmetov, ker so prostori premajhni. Pokazalo se je tudi, da je treba povišati deleže, s čimer pa nekateri niso soglašali, čeprav bi se kot kmetje morali zavedati, da brez vsejanega zrnja ne more biti sadu.
Izvoljen je bil upravni odbor, ki je, razen predsednika, ves nov.
Za prebivalce Mirne peči in okolice
Mladinski aktiv v KUD Katja Rupena v Mirni pefi bo priredil v soboto 3. aprila ob 19. uri zvečer in v nedeljo ob štirih popoldne v novi dvorani zadružnega doma Linhartovo »2upanovo Micko«. Cisti dobiček prireditve je namenjen mladini za udeležbo na mladinskem festivalu, ki bo letos v Kopru! Vsi, ki vam je pri srcu mladina naših vasi, udeležite se prijetne veseloigre! Podprli boste naše mlade igralce in jim pomagali do še boljšega dela. Vabljeni* A, B.
vrv, na katero je navezan brod, utrgala. Moški na brodu pa niso zgubili prisotnosti duha ter so z brodom zaveslali h kraju nad Kapsevo žago. Rešili so se vsi.
Mladina v Radencih je ustanovila tamburaško društvo. Inštrumente so kupili v Mengšu na Gorenjskem. Mladina je zaprosila radensko gasilsko društvo, da bi ji iz svoje blagajne dalo kako pomoč, pa je društvo odklonilo. Kljub temu je mladina premagala ovire ln iz dohodkov iger zbrala denar ter si kupila šest tamburic.
Nedavno so se trije moški vozili na Blaževskem brodu -x> zelo narasli Kolpi. Nesreča je hotela, da  se je jeklena
Iz Laz proti Dolu grade cesto. Pri delih je zaposlenih nad 50 delavcev. To bo velika pridobitev za prebivalce, ki žive v dolini Kolpe.
▼ nedeljo, 20. marca, j« imel Aeroklub Novo mesio redni lemi občni zbor. Navzoči so bili Člani, zastopniki oblasti, JLA in sekretar Letalske zveze Slovenije Čedo Ma-kole.
Predsednik Aerokluba Dušan Mu-lej je v obširnem poročilu prikazal dosedanje delo in uspehe kluba. Ob lanski skupščini je bilo v klub včlanjenih le 34 članov, imeli so lastni hangar in dve jadralni letali. Od tedaj pa do letošnje skupščine je število članov naraslo na 280 članov. S prihodom Slavka Gregorčiča- inštruktorja letalske šole, je Letalska zvi-.r.d Slovenije podarila Aeroklubu Novo mesto moiorno letalo PO-2, katerega so Novomeščani že nekajkrat videli nad Novim mestom Znatno se je izboljšalo stanje v klubu  tudi *  prihodom  novega niotor-
Zemlja se še nI dobro ogrela, pa so številna gradbišča že oživela. Na Grmu so začeli betonirati povečani rezervar novomeškega vodovoda, na Marofu pa so v teku dela za zgraditev novega, velikega rezervarja, — Na sliki: po teh ceveh teče gorjanska voda iz rezervarja na Grmu v Novo mesto. Rezervar bodo zdaj povečali za približno 40 m*
nega  pilota  Nikice   Bule,   ka   se te
skupno z ostalimi člani zelo ootr.i-dil, da se je vključilo v klub mnogo novih članov.
Meseca marca letos se je pričel padalski tečaj, v katerem je nad 33 tečajnikov, v tečaju jadralnega le-taLstva pa je 12 članov, ki bodo po končanem teoretičnem pouku odlli k izpitom f Vršac.
Najdejavnejša v Aeroklubu je sekcija mladih modelarjev, ki ima t svojem sklopu lepo število mladine. Mladinci a vnemo in rescljeai u-l«-lujejo razne modele. Lani so na republiškem prvenstvu male aviacije t Ljubljani dosegli prvo mesto. Pred tem so dosegi i prvo mesto tudi na tekmovanju modelarjev za Dolenjsko. Marljive in vztrajne modelarje vodi najholjši modela* sekcij« Peter Novak.
V razpravljanju je bilo poudarjeno, da je treba organizacijo letalstva razširiti še na teren, kajti tudi na vasi so pogoji ta to, tudi tam bomo dobili precej kadra, ki bo sčasoma postal rezerva vojnega letalstva. Dejavnost Aerokkiba ni samo letalstvo, temveč tudi vzgoja članstva. To bomo izpopolnili z raznimi predavanji, strokovnimi filmi, knjigami itd. Aeroklub t Novem mestu ima veliko bodočnost. Lahko bi, kot v drugih delelaji, uporabljal svoja motorna letala za pomoč v poljedelstvu in gozdarstvu, s hitrim prevozom v bolnišnice itd.
Sekretar Letalske zveze Slovenije tov. Makete j« obljubil, da bo Aeroklnb Novo mesto še letos dobil za nizko ceno novo motorno letalo domače konstrukcije »Matajur« ter jadralni letali »Čavko* in >Jastrebac.
Modna revija v Novem mestu
Veleblagovnica »NA - MA«, ki prireja že drugo leto spomladansko modno revijo, je nastopila i zanimivim sporedom prvič tudi v Novem mestu v četrtek 25, marca. Dve predstavi, obakrat odlično obiskani, sta zadovoljili pričakovanja vseh, ki so si ogledali bogato izbiro naše konfekcije. Nekatere izmed udeleženk so želele vidfcti še več praktičnih oblek, čeprav je treba reči, da so bile vse prikazane obleke zares lej>2. Posebno zadovoljni smo bili z modeli lz tkan!n novemeške tekstilne tovarne »Novoteks«, saj marsikdo doslej sploh nI vedel, da Izdelujejo domaži tekstilci tako lepe blagove. Marsl-kakšen »ah« ln »oh«, poln hrepenenja in pravih pomladnih občutkov, se je nehote lzvil lz ust navdušenih gledalk, ki so na obeh predstavah razumljivo prevladovale. Posebno so — ra. zer. konfekcije — ugajali okusni vzorci čevljev, torbic, dežnih plaščev, dežnikov in klobukov. Prirediteljem modne revije je treba Izreči priznanje; obiska snn bili zares veseli*
Prav  tako bo  klub  dobil  tudi Štiri
padala za člane padalskega tečaja. Delo AerokIuq£ je v zadnjem času, odkar so v njem dobri vodilni kadri in odkar je nad njim prevzel pokrovi tel jstvo preda-jdiiik gospodarskega sveta OLO tov. Maks Vale, postalo zelo razgibano in plodno. Zato je ljudska oblast obljubila vso pomoč za njegovo nadaljnje delo pri
I strokovnem usposabljanju mladih le.
j talcev.
I Ob koncu skupščine je bil izvoljen nov upravni, nadzorni in tjosjiodar. »ki odbor, v katerem so znani gospodarstveniki Novega me.-ta, :ialo pa je bilo i/žrebenih tO poletov / motornim letalom PO-2. Po skupščina ; so *i udeleženci ogledali polet mo-I dela na motorni pogon, —m
Sotttocf so zborovali
V četrtek 25. marca je bil v j Novem mestu drugi redni ooćni i zbor Gostinske zbornice za no-i voms&ki okraj, katerega se je udeležilo večje  število članov 'ztbomlce, predstavniki OLO in ] LG MO Novo  mesto, ljudski j poslanec Zvaznega zbora proiz-jvajalcev     Avgust Jazbinšek. predstavnik Republiške gostin-iske zbornice in drugi. O paro-| Čilih, razpravljanju in proble-Imih gostinstva in turizma na Dolenjskem   bomo   zaradi pomanjkanja   prostora obširneje poročali   v   prihodnji številki našega tednika. Izvoljen je bil nov upravni in nadzorni odbor Gostinske zbornice; za predsednika je bil znova Izvoljen Mi-jha Granda, ravnatelj zdravili-IftC*   v   Dol.   Toplicah, tajnik i zbornice   pa   je  spet Ludvik Bencik,
RiftilCA JE SLOVESNO
PRAZNOVALA OS^IHSKS PRAZNIK
Se bolj slovesno kakor lani so v Ribnici letos praznovali občinski praznik — slavno partizansko obletnico zmage v Jelenovem žrebu. Ves teden so bile prireditve; posebno dobra udeležba je bila na akademiji, 26. marca pa na komemoraciji ob grobovih padlih borcev. Ljudje so 26. marca, čeprav delavnik, proslavili kot resničen praznik, in dela prost dan. V Ribnici In nekaterih okoliških vaseh so izobesili zastave, da je Imelo praznovanje tudi dostojno zunanje lice. Starim borcem in aktivistom ribniške doline je priredila Zveza borcev po akademiji zakusko, ki je potekla v prijetnem tovariškem vzdušju.
I. M.
SPORT IN mtSNA
Občni zbor Okrožne zveze Partizan v Novem mestu
Namesto Okrožne zveze Partizan v Novem mestu bosta odtlej delovali Okrajni zvezi Partizan  v   Novem  mestu in Črnomlju za , p^^ien, ]€tn 7 rednih uprav-
Tretjegn   rednega   občnega   zbora I "'j1 «i * zadovoljivo udeležbo ter 3 rožue   zveze   Partizan   v   Novem tehničnega   odbora.  Te  seje so
Okrožne zveze mestu preteklo nedeljo dopoldne so se udeležili zastopniki vseh društev razen Smorjete. Ker Okrožna zveza ne razpolaga s primernimi prostori, je za to priliko zaprosila Okrajni ljudski odbor, ki fe gostoljubno dal na razpolago svoj Rdeči kotiček. Ve lik poudarek občnemu zboru so dab s svojo udeležbo predstavniki oblastnih in političnih forumov, katere je pozdravil predsednik dr. Tone Hočevar. Občnemu zboru |e priso-stoval sekretar OR ZfiS Pirkovič Franc, dalje član OK ZKS Kolar Franoi, okrajni odbor Ljudske pro-svete ie zastopal Kastclic Lojze, delegat Republiška cvezs Partizan pa je bil Vrstovšek lz Ljubljane.
V otvoritvenem nagovoru je dr. Hočevar podul krajšo analizo o starini, nalogah in dolžnostih posameznih druJtev ter o njihovih problemih, nato pa fe sledilo tajniško poročilo. k\ ga je prebral vet. Sajovic. Iz njegove«« obširnega poročila posnemamo, da ie imela OkroftSft zve-
bolezni ln prerani smrti enojega preljubega moža
WOLFING ntANCA
Posebno se zahvaljujem organizacijami ZK, ZB, SZDL, kolektivu Tekstilne tovarne Novo mesto, društvu upokojencev in ostalim. Zahvaljujem se za poslovilne besede ob odprtem Krobu, godbi JLA ln pevcem za žalostln-ke, darovalcem vencev ln vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem, ki so mi Izrazili svoje sožalje.
2alujoča žena Marija.
Rezervnim oficirjem Novega mesta
V četrtek, 8. aprila bo ob 20. uri zvečer redno predavanje za rezervne oficirje v Domu JLA. Pododbor UBOJ Novo mesto.
Gibanle prebivalstva v Novem mestu
Pretekli teden je bilo rojenih 21 dečkov ln 12 deklic. Porok nI bilo. — Umrli so: VVolflng Frane, upokojen rudar, so let Iz Male Bučne vasi, Sten Neža. »roaoodi-nla, 28 let Iz Malega Cerovca. Besednjak Martin, sin paznika. 5 mesecev Iz Jurke vasi.
Gibanle prebivalstva
V KO"^"!!
Od M. do 17 marca «o bili ro-lenl trije deokl in dve deklici. Porodila Bta se- Kohek Stanislav, traktotin 1z r-vl.Varlev, 1n Zver Ana. poljpdelka Iz Kočevja. — nmrl nI nihče.
pnRnnMKMiCE
Fanl  1»  Ko«stanlev1ce   — dečka Hmstar  Darinka  \r.  Smlhetn pri N   m. - dečka. Breznlkar Pavla ki so ml stali ob strani ob hudi   Iz   Rakovnika   —   deklico. HlJelj
Kino KRKA Novo mesto
Od a, do 5. aprila: ameriški barvni film »Konec sveta«.
Od S. do I. aprila; ameriški barvni film »Zlomljena puščica«.
Od 8. do IS. aprila: ongleAkl vohunski film »Mroža«.
Kino črnomel)
Od l. do 4. aprila: »Bioadvajike
melodije«. Od 8 do 8. aprila: »Nočni taksi*.
MALI OGLASI
STRESNO OPEKO, va«onske količine, promptno dobavlja An-grogradnja, Ljubljana, Sv. Petra cesta  18, telefon 22-80«.
IZGUBIL SEM v Straži pri Toplicah osebno Izkaznico na ime Hočevar Franc, Brezovi dol 42, polta Zagradee. Kdor jo je nulti, naj jo vrne na moje stroške. Denar naj obdrži. V nasprotnem primeru Izkaznico pre-kllcujem in Jo smatram za neveljavno. — Hočevar Frane.
PRODAM posestvo * njivami, travniki ln gozdovi Poizvedbo pri Anton Hrostar, oor Stara vaa 18, poAta Skocjan.
V NAJEM ODDAM srednje veliko posestvo na Mirni Naslov pri upravi, (t 10)
PRODAM ali dam v najem posestvo s W hektarll zemlje. Naslov prt nnrnvl  Usta (UD
REVNA M ATT — vdova odda no-vorolenčka v posvolitev dobrim starScm.  Naslov pri upravi.
DRKLK, rudi začetnico, ki Ima volro ifohrn/.iM m- v kuhi In eelolrjeni ffOSpodkl fitrn, snrejmetn tnkof SS konru brer otrok v T.tnhljnnl P" midbe peri *iTro »T.inb! jan«« p<>-«lntl na Doleni«kf ll«t. Novo me«»o
Zahvalo
fskreno  ne  zativaljujetn vsem.
Terezija iz Ždinje vasi — deklico. Prime Neža lz Dvora — dečka: Pečavar Frančiška iz Taljčje-ga vrha — dečka. Radovlč Dragica Iz Novega mesta — dečka. Sladic Glzela iz Sentruperta — dečKa. Plut Ana lz Draaičev pri Metliki — de.'ka. KoStček Marija lz Novega mesta — dečka. Movern BertSj iz Semlča — dečka. Kmetic Angela iz Dol. Toplic — dečka. Mežan Marija lz Straže — deklico. Blatnik Ivanka iz Žužemberka — deklico, Novak Jožefa iz Šentjerneja — dečka. Mnrkovle Lucija Iz Novega mesta — deklico, Stih Ana Iz Do-brnlča - dečka. Ogulin Francka Iz Semlča — deklico. Prime Marija Iz fcontWne1a — dečka. Sta-rlč Vera lz Trcbelnefln — deklico. Tlercog Marija lz Novega mesta
— deklico. Pov$> Mnriln 1z Mirne peči — dečka. Poreber Marija — dečka.   Žagar Marila  iz Grob«11
- deklico. UrSič Marija iz Soteske p. deklico. Jak*a F/an^ln It, Jurke vasi — deklico. »Hal Ana iz stopie — dečka. — Ce-stltamol
onem* rtbvtca
V mewen  febrnnrhi «o bili rojeni triie  dečki   In   »edem deklic Poročili to i»:
Arko Frnnc, delavec 1* Gore, 1t» \tnrn \fnrija, rlel.ivka Iz furjevicp Renčina Isnez, r^šetnr Iz Znpntoka in Cvnr \fnrija. delnvk« \r Slntnlka PnvWlč Go-kn. odrir 1L\. in Ken n>? Ann. nnm«-ičenVa. oba \? Hrnva Če Vračal Milan. *<>dnt instalater \i Gorenje «as|. In D<-lln Srhinvn Ste fnnitn,  m«p   pomočnlea \t llrovačr
lir A'iinn kmet. M let, ■ Rreirn Petelin Andrej. 2 me«ern \r Rilmiee Inklif M!>ina. 2 dni, |r Rnieven 7are Frančiška. jro«r»nrfinia, aT let Skopi« Marija, prevžiiknrira. ?fl let \r ^u^ja MmVHč Pn<-\nka, * me«ery>», ir Go rnnie van Inklič Anica. T rini. It Salevca. Kn'ina Neža. Drcvljtkarica, bb let, U Suija.
obravnavale tekoče zadeve. Uprava je bila ski>/.i vm> leto v srninih in tesnih stikih t vsemi društvi ter jiiro nudila strokovno pomoč po *vo-jih inštruktorjih. Okrožna zveza šteje 15 društev, Med letom je prene-i halo delovati društvo v Podtiynn, članstvo pa ne je priključilo društvu v Dol. Toplicah. Na aovo je bile ustanovljeno društvo v Žužemberku. 7,elo verjetno *e bo tudi Partizan v šraibelu združil s Partizanom v Novom mestu. Premoženje vseb društev je dokaj skromno. Domovi ko v slabem utanju in so nujno potrebni znatnih popravil. V splošnem primanjkuje rekvizitov, kar bo spričo visokih oen precej razumljivo. Okrožna zveza je sicer po svojih močeh pomagala potrebnara, predvsrnj aktivnim društvom in posredovala pomoč tudi « straiM Republiške zveze, vendar ta pomoč ni bila dojolj izdatna. Republiška zveza ni izpolnila obljub za pomoč Dolenjski, čeprav je bilo ponovno naglašeno, da bo njena pomoč usmerjena predvsem nerazvitim delom nnše domovine, namreč Primorski in Dolenjski. Prav hi bilo. da bi se vwa pomoč društvom nudila prpko »veze, kar bi omogočilo točno evidenco. Razumljivo je, da pri takem stanju domov jo rekvizitov ni misliti na nspeSno redno vadbo in je bil marsikateremu društvu ogrožen obstoj. Pri svojem delil so bila drultva ovirama po eni strani zaradi slabega »tanja dornov in dvoran, po drugi strmvi zaradi souporabe dvorane s strani KTID in o*ff>lih organizacij. Tudi stanje vodniškega kadra ni zndovol ji vo. Večino sestavlja učiteltstvo, kar pa ne  predstavlja  najboljše  re^tve: •>!>
Prvenstvo Slovenije v krosu
Na krosu za prvenstvo Slovenije, ki Je bil zadnlo nedello v Ljubljani, so bili tudi etleti iz Crnomlla in Novega mesta. N»1-?tev!1ne1e so bili zastopani Cr-nnmaljčanl, ki so tudi do*ec;ll vidne uspehe med najboljšimi tekmovalci le Slovenije.
V teku mladincev rt na l!=<Wm je bil nrvl Slmonlč Iz Crnomlla z rezultatom 5:19. drugi je bil Tvanuslč Iz Crnomlla. Novomeftčan Ciiimv je bil dvanaistl.
Mlpdlncl 1z Crnomlla v nostavi Slroonlč, Tvanuslč. Klein in Mu-JSlč so nasedli kot eklT>8 TTT. mesto, pred Odredom in Kladlvar-1em.
Med mladinkami je bila cainer-jeva f* Črnomlja sedm«. V akiro-nem pJasmnnu mofflkl^i in 'eruVi ekip so bili  Crnomallčnni Ses+i.
S »jnominrfnnsklm krosom se 1e za*e1a atletska sezona, zato homo lahko Vmslu Jt*\ ^e* sllSall o nnSIn atletih z Dolenlske.
J. O.
VELFMftitT** vacu pirc V MOVFM MFSTH
Šahovska zveza Slovenije le sporočila, da bo v torek fl. aprila prišel v Xovo metto letošnji dr*. Šahovski prvak velemojster Vstls Pire. ki ho orilprral slnmitmko s !*1l!*rtj fin Novo mesto in .TLA. ctr-niHankT ho v nomii .11.A. —• 7a^e»ev- ob 1f. url. Opozarjamo vse ^^blste in lluhlfelie Saha na zanimivo Kshnvsim prireditev In lih vabimo k čim večji ndeiefbi!
6D Novo mesto.
konca šolskega leta navadno zaradi dopustov preueha redna vadba, ki se potem začne šele ob začetku šolskega leta. Na ta način je za vadbo izgubljen prav najugodnejši čas letnih počitnic. Temu bi se dalo od-pomoči le na ta način, da bi se v vaditeliski kader pritegnilo čim več ljudi iz drugih poklicev.
Za svoje drlo je Okrožna zveza prejemala sredstva v glavnem od ljudske oblaati. Pri tem je treba naglasiti, da je prispevke nudil le OLO Novo mesto, kateremu smo dolžni vso zahvalo, medtem ko od OLO Črnomelj Okrožna zveza ni prejela ničesar, čeprav je njeno področje dela obsegalo OLO Novo mesto in Črnomelj.
Poročilo načelništva je podala Nu-ša Smrdu. pri Okrožni zvezi je vs> dil strokovno delo in vadbeni program poseben tehnični odbor, ki pa za preteklo dobo ni bil najbolj posrečeno izbran. Predvsem bi bilo prikladno, da načelnik ni živel na sedežu Okrožne zveze. Tudi sicer je tehnični o-dbor prepuščal vso iniciativo inštruktorjema Zveze Part.iz.in za Slovenijo ali pa jima nudil zelo skromno pomoč pri njnnem terenskem delu. Prav tako se je tehnični odbor premalo zamiranj za vodniški kader po društvih.
(Nadaljeomjt prihodnjič)
ObSnl zbor Partizana v Dol. Toplicah
TVD Partizan v Dolenjskih Toplicah Je imel v marcu občni zbor. Iz poročila upravnega odbora Je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu uspešno opravljalo svoje delo. Društvo si Je v enem letu obstoja nabavilo več fizkulturnih rekvizitov — bradljo, drog, konja, kozo, kroge, blazine, vrv, žoge in kroje, vse skupaj v vrednosti okrog 100.000 dinarjev. Ta denar je društvo prejelo od različnih gospodarskih ustanov občine, ki so razumeli pomen društva. Zahvaljujemo se Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, ki je prispevalo 40.000 dinarjev in TVD Partizan Črnomelj, ki Je topliškemu društvu odstopilo že rabljenega konja in kozo. Nekatere ustanove in podjetja pa niso razumela pomena tega društva, zlasti kmečka delavna zadruga Baza — 20 v Dol. Topljcah ki nI prispevala prav ničesar, čeprav Je imela sredstva.
Druitvo je skozi vse leto Imelo redne vaje v šestih oddelkih. Udeleževalo se Jih Je 68 članov, zlasti iz vrst šolske mladine. Društvo Ima skupno 80 članov. V tem letu Je izvedlo svojo akademijo, nastopilo pa Je tudi z več točkami na taznih proslavah. Člani so se udeležili tudi fizkultur-nega zleta v Novem mestu in v Ljubljani.
Da Je druitvo svoje delo dobro opravljalo, Je dokaz vnemo mladih fizkulturnikov, ki radi prihajajo v telovadnico. Občni zbor Je Iziekel pohvalo načelniku društva Ivanu Sitarju, ki Je temu delu posvetil veliko svojega prostega časa in navdušil mladino za flzkulturo.
V novi upravni odbor so bili izvoljeni večlnoms člani starega odbora, predsednik pa Je spet ravnatelj kopališča Miha Granda. Novi odbor Je sklenil, da bo nadaljeval delo v smislu sklepov, ki jih Je sprejel občni zbor po živahnem razprsvljanju. Najvažnejša naloga je, vključiti v društvo čimveč šolske mladine in odraslih ter zagotoviti društvu nemoteno delo v dvorani zadružnega doma. A. P.
V šentrupertu so začeli
telovaditi
Na rednem občnem zboru KUD »Franc Lunaček« so sprejeli tudi sklep, da se v okviru društva ustanovi telovadni odsek, v katerega naj se vključi mladina.
Takoj po občnem zboru je bil sklican sestanek mladine. V telovadni odsek se je prijevilo 25 mladincev in mladink; s telovadbo bodo začeli takoj, v mladinski dvorani. Ker nimajo telovadnega orodja, bodo za sedaj gojili brez-orodr.e vaje ali si pa pomagali Z enostavnimi pripomočki. Nekatera podjetja so že obljubila, da jim bodo pomagala nabaviti potrebno telovadno orodje. Ze na prvih telovadnih urah srno videli, da ima šentruperska mladina veliko veselja in volje za telovadbo in šport.
Šahovski turnir v dijaškem domu v črnomeju
Pred nedavnim so gojenci dijaškega doma sklenili, da preizkusijo svoje sile na turnirju za šahovskega prvaka docna. Nekaj jih je odstooilo že med turnirjem, med njimi tudi Novak Zvonimir, zmagovalec v simultankl mednarodnega mojstra in;;. M. Vidmarja, ki Je nedavno Igral v Črnomlju!
Športni dan v Dol. Toplicah
Ob koncu zimske 3ezone so na nižji gimnaziji v Dol. Toplicah organizirali športni dan ln izvedli tekmovanje v smučanju in sankanju. Najprej so bila razredna tekmovanja, nato pa šolsko tekmovanje. Prvaki šole za šolsko leto 1953'54 so: v smuku Boris Kneževič. v skokih Lojze Straj-nar, v teku Boris Kneževič, v sankanju Stane Nahtigal. Prvaki bodo prejeli lepe nagrade. Pod strokovnim vodstvom fizkultur-nega učitelja Ivana Sitarja je bilo tekmovanje prav dobro organizirano. Vreme Je bilo dobro, le pri drugi seriji skokov je sonce že zmehčalo sneg.    A. P.
V črncmSju so izvalili okrajni odbor Partizana
V Črnomlju so se 23. marca zbrali zastopniki treh belokranjskih društev Partizana in si izvolili okrajni odbor. Predsednik Je prof. Skrbiniek iz Črnomlja, podpredsednik Slavo Rajmer iz Metlike, tajnik Rafko Oražem iz Črnomlja, načelnik France Magister iz Semiča, načelnica Anka AdleSIČ iz Ser.itča, blagajnik pa Darinka Praznik iz Črnomlja.
Na sestanku so se zastopniki pogovorili o delu novega odbora in posameznih društev. Društveni nastopi bodo mala in junija. Najboljše ekipe bodo nr>slali na republiški zlet v Ljubliano. Odbor bo pripravil tudi okrajni telovadni nastop 22. Julija, za proslavo 10-letnlce zasedanja SNOS v Črnomlju. M. F.
STRELCI, PRIDITE NA OBČNI ZBOR!
NovomeSka strelska drtmna »Gorjanci« ima redni letni občni zbor v petek 2. aprila ob 19.30 v dvorani sindikalnega doma. Na dnevnem rodn Je poiee druRcjra tudi predlog za idrnHtev vseh strelskih nrg^nlzaelj Novega ne-•sta v eno mestno ore^niza^ijo. 7?.to pTlrirte na oWn! uhor flani vseh dosedanjih dniSIr. vabi leni pa so tudi vsi prijatelji strelstvaj
Stran 4
m^mm- saj
fltcv. X
„Luč" Egipta-slepi dr. Taha Hussein
V sfcromoi hišici v Kairu, sre-Bl aj&bakih, francoskih in grških knjig, živi s svojo ženo Taha Huasein, »slepec, ki je raa-svettil egiptovsko temo«, častni doktor številnih evropskih uni-vera, odliko v anec mnogih evropskih vla<i, neutrudljlvi borec proti ratiranju in aaostalosti egiptovskega ljudstva. Lani so ga bih predlagali celo za generalnega diretkorja UNESCO, toda Nagibova vlada je to odklonila te povsem utemeljenih razlogov. »Egipt .brez Taha Hus-seina ne more živeti!« je dejal Nagib. Kdo je dr. Taha Hussein?
Žrtev trahoma
Taha Hussein je bil trinajsti fcjtrok revnega kmeta majhne
čel borbo za vzgojo m prosveto egiptovskega ljudstva.
Več Sol, več učiteljev
Ideja o brezplačnem šolskem pouku je bila takrat na bližnjem Vzhodu malone nora ideja. Starši so morali plačevati za šola. nje otrok na leto 50 dolarjev, kar je bilo skoraj ves dohodek egiptovskega kmeta. »Vzgoja ln pouk ne smeta biti predmet trgovine, ker sta človeku potrebna kakor zrak ln sonce«, je zahteval Hussein. Vlada je pa odgovorila: »Naša država si takega luksuza ne more privoščiti« (in prav takrat je kralj Faruk v eni sami noči zakvartal tudi po 300 tisoč dolarjev!). Parlament ln vlada sta Husselaa napadla, da
Egiptovska naselbina, v ozadju piramida
vasice v zgornjem Egiptu, rojen pred 65 leti. Toda trahom, ki ga ima skoraj 50 odstotkov kmečkega prebivalstva v Egiptu, mu je vzel vid in mali Taha ie je zavedel, da je slep. Imel je pa neugasljivo željo po znanju, Ze v osnovni šoli je bil najmarljivejiši učenec, čeprav so mu morali vse, kar je hotel zvedeti, prebrati drugi. Dobil je štipendijo in šel študirat na slavno islamsko univerzo El— Azhar v Kairu, potem je študiral še na državni univerzi ln 1914 postal doktor filozofije. Mladega učenjaka so poslali na svetovno znano Sorbono v Parizu, kjor je dobil drugo dok. torsko diplomo ln se 1918 poročil z zalo, mlado Francozinjo. Po vrnitvi v domovino je postal profesor arabske književnosti na univerzi v Kairu in s svojim modernim in znanstvenim načinom poučevanja sprožil pravcato revolucijo ter si nakopal sovraštvo islamskih verskih fanatikov, toda Hussein je neomajno vodil svojo borbo za resnico in napredno mišljenje.
Vzgoja ljudskih množic
Leta 1930 je bil Hussein Izvoljen za dekana kairske univerze. Zaradi svojega naprednega pojmovanja svobode govora je kmalu prišel navzkriž s ta. kratno oblastjo, ki ni pustila kritizirati vladnih ukrepov, In je bil odstavljen. Tri leta je pisal in govoril v stalni nevarnosti, da ga zapro ln obsodijo na pregnanstvo ali celo na smrt, in Izdal sedem knjig. Nekatere so bile v Egiptu prepovedane, toda proslavile so Hussainovo Ime po vsem bližnjem Vzhodu. 1933 je spet postal dekan univerze. »Ta leta trdega boja za svobodo govora in tiska so me prepričala, da je prvi korak k demokratizaciji Egipta — vzgoja ljudskih množic«, je dejal in za-
je fantast in sanjač. Toda ljudstvo ga je podprlo ln 1934 je moral parlament izjaviti: »Od danes naprej je osnovna izobrazba zastonj!« To je bil izreden uspeh Husseina, ki se je poslej kot svetnik ministrstva za prosveto še krepkeje boril. Dosegel je, da so v Egiptu vpeljali brez. plačno zdravljenje šolskih otrok, dosegel, da je bila v Aleksandri-ji ustanovljena univerza Itd.
Leta 1950 je Hussein postal prosvetni minister, »da bi lahko uvedel v Egiptu šolski sistem, \
ki nam je potrefben«, kot je izjavil. Uspel je s svojim predlogom, naj bo študij na visokih šolah zastonj ln naj se uvede obvezno šolanje do šestnajstega leta starosti. Zdaj je pa nastalo resno vprašanje: kje dobiti dovolj učiteljev in šolskih prostorov? Hussein se je zagrizeno vrgel na ^k> ln kmalu je bilo na razpc ^o 2600 novih šolskih prostorov. Razen tega je Hussein poskrbel za kulturne stike z zahodom, dal je prevesti dela klasikov ln najboljših evropskih pisateljev v arabščino, mlade egiptovske študente pa je pošiljal na študij v Evropo ln Ameriko. Ko je bil strmoglav, ljen kralj Faruk, velik Hussei-nov nasprotnik, se je Hussein, ki je bil tskrat v Italiji, takoj vrnil domov, da pomaga pri demokratični Izgraditvi domovine. Prvo, kar mu je zaupal Nagib, je bilo delo v odboru za osnutek nove demokratične ustave. Nagib tudi z vsemi močmi podpira Husseinov načrt za popolno brezplačno šolstvo.
Danes Taha Hussein, ta veliki reformator egiptovske prosvete in borec za demokratizacijo, že žanje sadove svojega dela. Pri
idnjem štetju v Egiptu je bilo
te skoraj 1 milijona otrok, kt obiskujejo šole. Naj povemo še, da ima dr. Taha Hussein dve veliki strasti: literarno delo, ki ga je proslavilo tudi izven Egipta in arabskih držav, ter glasbo.
(Po »7 dni«)
Motiv iz Kaira
Finžgarjeva
Sredi marca je novomeška gledali-ftffe uprizorilo >Na£o kri«, Finžgar-jevo ljudsko igro s petjem v 4 dejanjih.  Režiral je P. Cig-lor.
FLnigarjeve drame gredo vzporedno z njegovim pripovedmiškim razvojem. Najprej se nam predstavi kot ljudski pripovednik, ki ga zanima pestrost ljudskega življenja (Divji lovec), domala pripovest se poglobi t tendenoni ljudski reprezentativni ijri (Naia kri), končni smoter najde v kmečki drami (Veriga, Razvalina življenja), kjer — kakor sam pra-vi t Posvetilu — >. . . strasti, iz malenkosti porojone, »pačijo obraz ljud.ski duii in jo preslope, da tava in išče v senci, kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih, resnic ciljev, do katerih vodi pot ljubezni,«
»Našo kri« so prvič uprizorili leta 1912. Zanimivo j«, da so tedanji kritiki videli v nji protifranoosko tendenco, drugi pa poudarek slovenstva v širši ilirski koncepciji- Dejstvo je, da je Finžgar poudaril v tej igri kmečko samobitnost, ki odklanja vsakega tujca, ker kmet hoče živeti po svoje, svobodno, tako kakor je živel svobodno na svoji zemlji že od nekdaj. Zato ni n,ič čudnega, 5e jo je avstrijski cenzor 1, 1018 prepovedal, ćeš da se tako izrazito proti-avstrijska igra ne bo nikoli igrala. S tem Fvnžgarjevim delom bi namreč morali odpreti 1. 1918 Narodno gledališče v Ljubljani, pa so ga morali potem z Divjim lovcem. Pisatelj je igro dvakrat predelal, bistvenega ni ■iS spremenil. Ze tedaj je v njef «a-pisal: »Naš rod so zatirali od nekdaj, zatrli ga niso. Tudi vi ga ne boste!« Tn prozorno politično geslo: »Pride dan, ko ta vrli narod seže jugu v roke m se dvigne močan kakor steber iiz stiske in bede.«
Režiser je z realistično igro poudaril bistvene stvari ljudske igre. Nastopilo je več novih igralcev, ki
Naša kri
v Novem mestu
bo pokazali veselje do gledališča, vendar bo treba v bodeče bolj paziti na izgovarjavo, kajti govor je na odru najmočnejše izrazno sredstvo. Režiiserju je uspelo ustvariti na odru pravo vzdušje, ki ga zahteva Finžgarjeva igra.
Zupana Borštnika fe prepričljivo igral Miro Saje, posebno v dialogih s francoskim častnikom Renardora. Z umirjenimi kretnjami in doživet 3 igro je dokazal, da je kos nalogi. Njtsgova žena (Zaletelova) je bila tipična gospodinja. Jerico je igrala mlada igralka Ptičkov a, ki je tu in tam doživljala na odru in se kot začetnica kar lepo vživela v vlogo županove hčerke. Seveda, skupna igra vseh mladih igralcev je še pomanjkljiva. Gortnar je pokazal lepo igro v vlogi zaljubljenega francoskega častnika Rcnarda. Kretnje, mimika, glasovne nianse — vse to so njegovi aduta, s katerima zaživi na odru in pritegne gledalca. Guštin je zdravega kmečkega fanta in pofle»fawio-vega sina Stofana lepo igral. Od Borst.niikovih se je posebno izkazal hlapec   Matija   (Zabkar)   t tempera-
mentno igro, polno življenja in domislic. Svojevrstne, dobro zamišljene in izrazite Like so dali Adam, Zmec, Jarnovič in Prime, ki so po vrsti igrali Gašperja, Podropca, Luko in Matijevca, katerih maske pa so bile pregrob«. Tipičui kmečki sin j« bil Rok (Novak). Mežnarja Grogo je odlično kreiral Gregorčič, imel je tudi dobro masko. Kako je treba >najmanjši)« epizodno vlogo izdelati do potankosti, posebno glasovno, je pokazala Glonairjova v vlogi starke. Francoski sergeirt-major jc bil Stirn, Sivak pa po-riljon. Sodelovala so še faretie, dekleta, vojaki; pevski zbor je lepo zapel. Scena je bila primerna src«; .tvom,  ki jih   »dobi« gledališče.
»Naša kri« je letos šele droga premiera. Sezono so začeli z >Ljul>i".:iijo treh kraljev«. Ponovno poudarjamo, da je novomeško gledališče postailo pereč problem, o katerem bo treba v naši javnosti spregovoriti nekaj rosnih besedi, posobno na naslov m«-rodujit ih činitelje v, ki mačehovsko skrbijo za tako pomembno kulturno ustanovo. Prof. Tone Trdan
Nočno srečanje s kosmatincem
Košenice so v Beli krajini tiste parcele v hribih, kamor gredo kmetje enkrat na leto,
Dolenjskim študentom!
Ustanovljen je Jurčičev akademski klub z namenom, da se v njem združijo akademiki iz okolice Jurčičeve Muljave (Višnja gera, Stična, št. Vid, Zagradec, tCrka). Tisti, ki so Že obveščeni, naj Čimprej izpolnijo pristopne izjave. Ker pa novoizvoljeni odbor nima vseh podatkov o Študentih v teh krajih, prosimo, da vsakdo, ki smo ga prezrli, sporoči odboru, ako želi pristopiti. Sprejet bo pod pogoji, ki so navedeni v pravilniku kluba. Pravilnik se dobi na odboru. Razen tega vabimo v naš klub vse akademike Dolenjce, ki so Izven omenjenega ožjega okoliša, pa niso še vključeni v kočevski ali novomeški klub, ln pa vse tiste študente, ki jih kakorkoli zanima življenje na Dolenjskem.
ODBOR
Rojaki v Ameriki, posnemajte gospo Frances Lukanich!
C«pa Frances Lukanich h Chisholma v Minnesoti ni samo zvesta bralka našega lista, pač pa tudi skrbi, da bi se Iust razširil med dolenjskimi rojaki v Ameriku Takole nam piše med drugim:
»Jaz sem doma iz Srednjega Lipovca v Suhi krajini. Tukaj nas je dosti Dolenjcev in zato gre Dolenjski list iz rok v roke. Zelo sem bila vesela, ko sem brala, da je mladina iz Srednjega Lipovca igrala na Ajdovcu. Vidim, da se je narod začel prebujati in delati za napredek. Ko sem bila 'se jaz tam, tega ni bilo. Le v cerkev smo morali hoditi in moliti in verjetno tako delajo nekateri še danes. To sklepam iz tega, ker v pismih, ki jih dobivam, samo tožijo m prosijo pomoči, nič pa ne pišejo, kaj se dobrega godi doma.
Za vaš list sem pridobila še dva nova naročnika, upam, da jih bom Še več, saj se list vsem dopade. Seveda, vsak rad bere novice iz domačega kraja ali rojstne vasi. Prepričana sem, da se jih bo še veliko naročilo in da se bodo tudi oglasili s kakim dopisom. Jaz dopisujem tudi za Prosveto in Novo dobo.*
Na koncu pisma gospa Lukanich lepo pozdravlja vse rojake
v domovini, zlasti niste iz domačega kraja, ter le pristavlja, da se je kot dekle pisala Grivec, po domače pa so rekli pri njih pri Gašperje vih.
to je takrat, ko so doma pospravili prvo košnjo in žetev, kosit travo. Košnja v koseni-cah traja po navadi dva do tri tedne. Ker so oddaljene od domačije, je že od nekdaj običaj, da zlasti starejši kosci oziroma lastniki košenic prespi] o noč kar zunaj. Ponekod imajo tudi senike, kjer v takih dobah spi noč za nočjo več koscev, ženeke pa dvakrat
pravijo ponekod. S tem, da prespi j o v košenicah, prihranijo naporno hojo zvečer domov in zjutraj nazaj ter tudi prej prično s košnjo.
Tako je svoječasno prenočeval v košenicah tudi stari Mate. Velika je bila njegova košenica in ker je povečini kosil sam, se je zamudil s pospravljanjem krme vse do septembra. Nad veliko drago
prineso za njimi toplo hrano, j Kjer ni senikov, spe tudi v [ senenih kopicah; lovnice jim
Smrt med našimi rojaki v tujini
V CLEVELANDU. Po dolgi bolezni je umrla Johana Baraga, rojena Hrovat, stara 65 let. Doma je bila iz Vanče vasi pri Stični, kjer zapušča sestro Marico tn več drugih sorodnikov. V Ameriki je živela 48 let. 16. januarja je nagloma umrla 46-letna Mary Zupančič, rojena v Clevelan-du; njena mati, rojena Ko-strm, je doma iz Žužemberka. Isti dan je umrl Evzebij Obolnar iz Čateža pri Trebnjem; v Ameriko je odšel teta  1907,  Doma je padel po
Zdravko Slamnik:
Grob
Nad vasjo v samotnem bregu grob neznan je, v njem nekdo je, ki na begu bil zaklan je.
Nanj le vdasih mesečina
žalost zlije
in ga čez in čez
prekrije.
Nad vasjo v samotnem bregu burja brije
in nekdo v globokem snegu roke vije...
stopnicah in po štirih tednih podlegel poškodbam. Po dolgem bolehanju je umrl 79-let-ni George Pucelj iz Dobruške pri Škocjanu. V Ameriki je živel 55 let. Pet tednov je bolehala in 15. januarja umrla Mary Milovec iz Sodražice. V Ameriko je šla teta 2900. Iz Bogdanje vasi pri Žužemberku je bil doma Avgust Pečjak. Umrl je 12. januarja v svojem 73-letu.
V ELY MIN; so umrli trije: Ana Kochevar (82 let), doma iz okolice Črnomlja, Anges Pucelj (71 let) iz Jelovice pri Sodražici. V Ameriki je žive" la 45. Peter Vider (77 let) iz Male Račne na Dolenjskem,
Faruklzem
Amerika ima društvo, ki Je j gotovo doslej najbolj bedasto — »Ligo ameriških žena za obrambo Faruka«. Gibanje se je začelo na pobudo neke Jean Ro-btnson- Ta 22-letna »deklica« je prispela v Pariz, kjer je izjavila časnikarjem, da bo njihova Liga kmalu imela »oceansko množico« pristašev. Ko so Fantka vprašali, če pozna to Jean Robinson, je dejal, da se le imena nekoliko spominja.
si je uredil v kopici ležišče in
tam spal noč za nočjo. Ker so bile noči že hladne, je poleg kopice zakuril ogenj in nanj nametal polen, da so počasi gorela.
Sladko je spal Mate v mehkem senu neke zgodnje septembrske noči, dokler mu nagajivi mesec, ki se je priplazil izza Babjega kamna, ni posvetil naravnost v obraz, da se je prebudil. Mimogrede 8*5 je ozrl na ogenj in tedaj ga je od groze skoraj zadela kap: na drugi strani ognja je sedel s hrbtom obrnjen proti njemu velik medved in zadovoljno brundal. Bržkone mu je godila toplota. Kaj bo sedaj, je blisnilo skozi možgane prestrašenemu možaku, in kako se bo ta druščina končala?
V glavi mu je dozorel drzen načrt: kolikor mogoče tiho je stegnil roko, vzel z ognja goreče poleno in ga pritisnil medvedu pod zadnjico. Ta je zatulil in prasnil v temo, Mate pa prav tako na drugo stran in naravnost domov. Ko je drugi dan prišel nazaj, ni bilo skoraj nobenega sledu po ognju, kopica pa je bila razmetana po vsej rebri. Medved se je bil namreč vrnil nazaj in se maščeval za strah in osmoj eni kožuh.
čltijte In Sirite •»Dolenjski Ust«!
Tudi ta dva Novomeščana je z vabilo toplo sonce pred hišo
Od 204 novih svetnikov kar 69 Italijanov..
Katoliška cerkev se rada postavlja, da je »univerzalna«- vseobsegajoča cerkev. Ta univerzalnost je med drugim razvidna iz statistike svetnikov in blaženih, kot jih je objavil italijanski tednik »Oggi'<. Od leta 1588 do 1953 je cerkev dobila 204 nove svetnike in 965 blaženih. Od 204 novih svetnikov je nič manj in nič več kot 69 Italijanov... Pravijo, da je bog že v staTih časih najprej sebi brado ustvaril, italijanski papeži pa vnato
skrbijo, kakor vidimo, najprej za italijanske svetnike.
Po nekih vesteh je sedanji papež hudo bolan. Kardinali se že vneto prekljajo med seboj, kdo bo njegov namestnik. Na vsak način bi radi spet italijanskega papeža (kdo naj sicer skrbi za nove italijanske »svetnike«?), vendar je v ozadju močan pritisk anieri* ških katolikov, ki menijo, da bilo primerno, da se na pape-« 'ki tron vsede tudi še kakšen neitalijan.
OKROGLE 13 ODI ČAST t
DOBROTA ZA DOBROTO Primožku je ušlo v hlačke. In ko ga je negovalka lepo očistila, je Primožek dejal: »Hvala lepa, tovarišica, bom drugič že vrnil!*
PRAKTIČNA OBLEKA
»No, možiček, kako ti ugaja moja nova obleka?«
»Čudovita je, kot Učna ograja!«
»Kako to misliš?«
»Posest ščiti, vidiš pa vendar lahko vse.*
MAJHEN, AMPAK HUD
Pogovarjala sta se orjaški lev in majhen koloradski hro-šček, »Ha, dragi moj,« se je pobehal lev, »da vidiš, kako se me človek boji!«
»To ni nič v primeri, kako se boji mene!« je pohlevno odgovoril koloradar.
NORČEVSKI POGOVOR Norec je šel na sprehod in vlekel za sabo na uruici škatlo
od cikorije. Pa ga sreča drugi norec in vpraša: »Jejhata, kje si pa kupil tako lepega koi Struna?«
»Bedak, ne vidiš, da je psi-i ček!«
»A, psiček;  kakšna ljubka živalica! Kako mu je pa ime?« »Fifi.«
»O, Fifi... TI, kako se pa to napiše: z enim r ah z dvema?«
»Samo z enim, tako kot Bobi...«
»Se dobro, da ml je zdravnik prepovedal kajenje!«
T R P L J E N J A
POLNO LETO 1942
Odlomki iz dnevnika Belokranjke v rabskem taborišču
Kot mnogo drugih so 10. avgusta 1942 požgali Italijanski fašisti tudi Brodaričev dom v Rosalnicah pri Metliki. Očeta Martina so odpeljali v Internacijo ie teden dni prej, 10. avgusta pa je bridko pot slovenskega interniran ca nastopila tudi njegova žena • tremi nedoletnlmi otroki: 18-letno Rezko, i>letnim Tonetom ln 11 -letno Martino. Tako je z dolgo vrsto interniran cev pričela okušati trdote in krivice Italijanske okupacije tudi zavedna Brodaričeva družina. Brodari-čevl so bili najprej internirani na Rabu, potem pa so jih premestili v Gonars. Najstarejša hči je v internaciji napisala spomine na te mesece trpljenja, ki jih sedaj — ko so slovenske žrtve na Rabu v preteklem letu ie dobile svoj veličastni, obtožujoči spomenik — objavljamo bralcem Dolenjskega lista v spomin in opomin.
Ko sem še kot otrok hodila v metliško šolo, je prišel v našo vas postaren mož. Ta je med pogovorom večkrat dejal:
»Oh, ko bi vedel ta mladi rod, kaj ga čaka v leto 1942.«
»Zakaj to pravite?« sem se čudila. »Kje je še lteo 1942.«
»Ti še premalo razumeš, da bi vedela zakaj,« je odvrnil. »Toda ko bi mogel, bi povedal ne samo
tebi, ampak vsem ljudem, da bo srečen tisti, ki preživi usodno leto 1942.«
»Kaj meni mar, saj se to mene nič ne tiče,« sem si mislila, polna brezskrbne mladosti, saj takrat mi ni prišlo na misel, da bo tudi mene težko zadelo leto 1942, kakor je zadelo milijone in milijone ljudi, ki sedaj z mano trpijo.
Leta so minevala. Za mrzlimi zimami so prihajala topla poletja, bogate jeseni, vmes veselje pa tudi žalost. Tako je prišlo tudi leto 1942, od kraja rahlo vzburkano, toda vse bolj nemirno in sredi cvetočega poletja so zagoreli slovenski domovi. Lepi sončni dnevi so bili zaviti v goste oblake dima, ljudje pa v žalost in pekoče solze.
10. avgusta 1942 sem ob desetih zvečer sedela v kuhinji pri mizi. Kar zagledam skozi okno — vojaške postave. 2e prihajajo noter, mrkih obrazov, razjarjeni kakor psi, in zahtevajo mojega brata.
»Saj ga nimam,« sem tajila in pokazala na drugega: »Ta pa je še otrok.«
Oficir je imel v rokah papir, popisan v tujem
jeziku.
»Oblecite se vsi!« Je zahteval.
Stresla sem se od groze, planila v Jok, toda nič ni pomagalo.
Slovo od doma je bilo kratko — samo nekaj minut.
V Metliki so nas spravili v ječo s težkimi hrastovimi vrati in zamreženim oknom. Notri je bila železna postelja, s katere so poskakali moški ln nam naredili prostor. Tam je bila še slamnjača in raztrgana odeja, polna bolh. To je bila prva težka noč v mojem življenju.
V jutru je prišel karabinjer odpret in nas od-vedel na komando, kjer je bilo mnogo izpraševanja.
... Zaplapolal je tudi naš dom in veter je prinašal po zraku puh do zamreženega okna celice, kjer se mi je v boli trgalo srce.
Osem dni smo ostali v ječi, kjer je bil zatohel zrak, kjer ni bilo sonca... Pod oknom na vrtu so se že plavile prve slive, nad mestom je sijalo sonce in poljubljalo s svojimi toplimi žarki ta poletni svet
Slovo od Metlike je bilo kratko, zato pa tembolj žalostno.
V Črnomlju smo izstopili ln straža nas je spremila v barake. Tam je bil Že kup raztrganin otrok s starši. Kmalu smo se spoznali. Podnevi smo se sončili, ponoči pa se otepali bolh, ki so se skrivale v slami.
Zopet je minilo deset dni in 28. septembra ob treh popoldne so dejali, da gremo domov. Naložili so nas na avtomobile in odpeljali na kolodvor, od tam pa v Novo mesto.
Tisto noč v Novem mestu smo prespali v ječi. V malo sobo so spravili ženske in otroke, tako da so ležali po tleh. Samo glava je gledala nekaterim izpod postelje.
Drugo jutro smo se odpeljali naprej v neznano daljavo. Ženske v osebnih vagonih, moški pa v živinskih. Vzpenjali so se na prste, da so dosegli železne rešetke na linah. V vagonih so ječali otroci poleg svojih mater, ki so bile vse obupane in so jim misli uhajale venomer domov.
NA REKI
Popoldne smo prispeli na Reko in tam sem prvič tagledala Jadransko morje. Ko pa sem spoznala, da je tudi za nas pripravljena ladja, sem blazno zasovražila morje, še bolj pa tiste, ki so nas trgali od domače zemlje.
11  ■■■   1 ii i    ■■■ i  ■ .......iii, 11 j
Stopili smo iz vagonov. Tam so nas prešteli in spravili na ladjo, ženske na krov, moške pa v spodnje prostore. Po morju so krožile barke, pisane jadrnice in vmes tovorni parnikL V očeh so ma pekle solze, polne obupa, ko smo zapluli proti peščenim in pustim goram.
... Iz visokih fabriških dimnikov na Sušaku so se valili gosti oblaki dima in se zgubljali nad mor-, jem. Tam dalje je zažvižgal vlak, ki nas je pripeljal, in odhitel dalje. Ob obali so se kopale v soncu vile, po morju so plavali čolni in ribiči so nastavljali mreže ribam. »Revicel« sem si mislila, saj sem se čutila sama kot ujeta riba. Na krovu je bili sirota osemnajstih let, brez pameti, a vendar jo tudi ona čutila isto v svojem srcu, zakaj privijala se je k svojemu očetu in oči so se ji vlažno svetilo.
Proti večeru je mrzlo zapihalo. Tesno smo so zavijali v plašče. Naši pogledi so blodili po peščeni obali. Nikjer ni bilo živega bitja, še zelene travo ne. Samo kamenje, sam pesek.
Morje je postajalo zdaj širje zdaj ožjo, toda vožnje ni hotelo biti konec. Žalostna in obupana sem naslonila glavo predse na kovčke in cule. Skoraj dve uri si nisem upala pogledati obale, tod* ko sem jo pogleuala, sem še zmeraj videla samo pusto kamenje.
PRIŠLI SMO NA RAD
Proti noči smo na levi strani zagledali ozek zaliv in tam je bilo v daljavi videti neštete luči. L&dJR je vse počasneje plula, dokler nI pristala ob obalL Tam so nas sprejeli vojaki, ki so nam prinesli večerjo: štiri dekagrame kruha, košček sira in cn<> jabolko.
(Se nadaljuje) }