Poštnina plačana v gotovini
Leto XIX., št. 41
Ljubljana, petek 18. februarja 1938
Cena 2 Din
Upravmštvo Ljubljana Knafljeva 5
-	Telefon St 3122 3123. 3124. 8125 3126.
Inserat.ni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul - Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor Grajski trg T.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2.
-	Telefon St 190
Računi Dri pošt ček za vodih: LJubljana St 11 842. Praga čislo 78 180 Wien St 105 241
Ulster, Irska, Anglija
Pred tednom dni so bile volitve v parlament v Ulstru. Kakor je bilo pričakovati, so zmagali z veliko večino konservativni unionisti, ki ne marajo nič slišati o zedinjenju z Irsko v kakršnikoli obliki. S tem je bil pač dosežen namen, ki si ga je postavil predsednik ulsterske vlade Craigavon. ko je razpustil staro zbornico in razpisal volitve. Pokazalo se je, da je lord Craigavon dobro izbral psihološki moment za volitve, zakaj unionisti so izšli iz glasovalne bitke še močnejši nego so bili poprej, a nacionalisti, kakor se imenujejo Irci, ki so za priključitev Ulstra k Irski, so dosegli še manjši delež, kakor se je pričakovalo. S tem je zaključena akcija, ki je imela značaj ne le manifestacije z& ohranitev sedanjega stanja, marveč celo smisel nekakega plebiscita.
Ulstersko glasovanje moremo do neke mere smatrati kot člen v vrsti dogodkov. ki se sučejo okrog prizadevanja, zopet spraviti v soglasje razmerje med Irsko in Anglijo Lord Craigavon je razpisal volitve isti moment, ko se je razvedelo, da bo šel De Valera v London, da se začne Dogajati z londonsko vlado. Razgovori med De Valero in Chamberlainom so se res vršili v Londonu in so načeli vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu. Poročila so pripovedovala, da so razgovori potekali v duhu obojestranske želje po spre v- in sporazumu. vendar do rezultatov še niso dovedli Sedaj poročajo, da se odpravlja De Valera znova v London in da se bodo obnovila pogajanja Morda ta vest nima notranje zveze z dejstvom, da so bili skoro istočasno objavljeni defini-tivni rezultati ulsterskih volitev, po katerih so unionisti še napredovali, a pristaši združitve z Irsko nazadovali. Verjetno pa je. da koincidenca ni slučajna. Toda bodi temu tako ali drugače, eno je gotovo: za meritorno stran pogajanj je izid volitev jako pomemben.
Kompleks vprašanj, ki jih bosta pretresali irska in angleška delegacija v Londonu, je jako mnogovrsten. Tiče se gospodarskega in finančnega področja saj so odnošaji med obema teritorijema dokaj iz reda in z večletno carinsko vojno temeljito zaostreni Vendar je ta stran večje važnosti za Irce kakor za Angleže, zakaj velika Anglija more svoje gospodarsko življenje uravnati brez Irske, ne da bi s tem prizadela svojemu gospodarstvu bistvenih ran. Mala in revna Irska je prizadeta brez primere bolj, dasi si prizadeva De Valera da pomaga deželi na lastne noge po načelih nekake avtarkije. Toda ta vprašanja kakor tudi zadeva z denarno odškodnino za angleške veleposestnike brez dvoma ne bodo povzročala toliko težav, kakor druge zadeve. Saj gre za važnejše stvari: kako naj se uredi vojaška obramba Irske in kako naj se razčistijo še drugi, pretežno politični Dro-blemi. Med njimi je nedvomno na prvem mestu velika uganka, kako sora-viti z dnevnega reda razmerje Ul~tra do Irske In ravno v tej sferi bodo največje težave kako doseči soglasje.
De Valera ni nič prikrival, da je njegov cilj. doseči na vsak način združitev Ulstra z ostalo Irsko. Tudi ko se je podajal na pogajanja v London, je to brez ovinkov povedal. Irci so pripravljeni na razne koncesije. Pristajajo, da ohrani Ulster svojo avtonomijo in se le za nekatere zadeve podredi Irski, torej v obliki nekake federacije. Toda na sleherno obliko predlogov je iz Ulstra odgovor vedno enak: o združitvi z Irsko ne more biti govora Londonska vlada pa je po svojih odgovornih predstavnikih že ponovno slovesno izjavila, da se ničesar ne bo zgodilo brez pristanka Ulstra da se torej zoper naziranje in želje ulsterskega prebivalstva sploh ne more izvršiti nikaka SDrememba v političnih odnošajih dežele. Irci s svoje strani pa vedno zatrjujejo, da brez priključitve ulsterskega severa ni sporazuma z Anglijo.
Položaj se zdi pri vsem tem brezizhoden Toda zgodovina kaže. da angleška državniška umetnost noče poznati pojmov brezupen in nemogoč Danes je n pr. že precej pozabljeno, da je nekdaj angleška liberalna stranka, ko je pripravljala sporazum z Irci. bila že povsem pripravljena, da vključi tudi Ulster v dominion Irske, ki je bil v načrtu To je bilo šele tik pred svetovno vojno, londonska vlada oa je bila ori-pravljena na tako žrtev, čeprav Ul=ter-ci sami tudi takrat niso hoteli o združitvi nič vedeti in so se celo pripravljali povsem resno, da se z orožjem v roki upro vsakršnemu Doskusu za izvedbo podreditve ood irski jug MoHa bolj ko kdaj bi bilo angleški vladi danes dobrodošlo razčiščen je z Irsko Do-sedai si je Anglija vojaško rezervirala nekatere točke na irski obali, potrebna za njeno voino mornarico Toda v dobi podmornic in zračne vojne sile je treba za oto{ko državo kakor je Anglija. še mnoffn več Kako ^alp? ie nri^ravlion* iti Anglija s svojim' kon^pri^nr d<? doseže =o?la«-ie v vojaških stvareh je povsem neznano.
Vsi ti preudarki so bili merodajni za lorda Craigavona, da je ravno sedanji
Hitlerizacija Avstrije
Prvi korak novega avstrijskega notranjega ministra: pot v Berlin
po nasvete in navodila — Stališče Italije
Berlin, 17. febr. br. Davi je prispel v Berlin novi avstrijski minister za notranje zadeve in javno varnost dr. Sevss In-quart. Takoj po prihodu ga je sprejel državni kancelar Hitler, s katerim je imel nad tri are trajajoč razgovor. V berlinskih krogih poudarjajo, da je prišel novi avstriiski notranji minister v Berlin po navodila kako naj se preuredi avstrijska notranja politika, da bo čim bolj prišel do izraza sporazum med avstrijsko domovinsko fronto in narodnimi socialisti. V nemških vladnih krosih nag1a«ajo. da ie sedaj Avstrija na najboljši poti. da pride do resničnega, iskrenega in tesnega sode-1ovan»a 7 Verne?in. tako da se bodo dosedanje ra7"kp č'm prei in č'm boli zabrisale ter da «e č'm bolj poudari skupnost o^>eb nem?k;h držav.
Po spreiemu pri Hitlerju je Sevss In-quart obiskal tudi min. predsednika Go-ringa. s katerim je imel prav tako daljši razgovor. Goring bo v začetku marca prišel na Dunaj, kier bo ime' važne razgovore o prilagoditvi avstrijskega gospodarstva. predvsem industrije, nemški gospodarski štiriletki Avstrijsko gospodarstvo ho postavi ieno pod enotno vodstvo, tako da bo tvorilo enoto ? nem=k>m gosnodar-stvom. V to svrho bodo sklenjene posebne pogodbe. ki bodo nreievalp medeeKoino i7menJavn blaga, zlasti tudi razdplUev surovin, ki so nnfnn potrebne nemški oboroževalni industriji.
Sevss-Inauarta je sprejel tudi zunanji minister Ribbentrop. O vsebini razgovorov še ni uradnih poročil. vendar pa se pričakuje komunike.
Seyss-Inquart:
Jaz odločam
Dunaj. 17. februarja, b. Pri prevzemu svojega resora je novo imenovani minister Seiss-Inquart odgovoril na nagovor državnega podta;nika dr. Skubla med drugim. Trdno moramo biti odločeni da na osnovi berchtesgadenskega sporazuma izvedemo organiTatorično enotnost notranje avstrijske uprave Od uradnrštva ministrstva za javno varnost pričakujem. da bo po tradicijah nemškega naroda in avstrijske domovine izpolni'o svojo dolžnost Nemška ek-sekutiva (minister je poudaril besedo »nemška«) ni nikdar odrekla in nikdar odrekla ne bo Za drugačno pojmovanje službenih dolžnosti ne bom v nikdar razumevanja. Glede na določitev političnega zadržanja v vprašanjih po ustavi za to poklicanih organov ne bom do-
puščal, da bi si kdo razen mene lasti! pravice odločanja.
Iz dejstva, da je avstrijski notranji minister že dva dni po vstopu v avstrijsko vlado posetil nemško prestolnico sklepajo ne samo na bodoče tesne zveze med Dunajem in Berlinom, temveč tud na to. da se še vodijo pogajanja med obema vladama ki se nanašajo na razgovore v Berchtesgadnu med Hitlerjem in dr. Schuschniggom Zadeve, o katerih je avstrijski notranji minister razpravljal v Berlinu, so najbrže notranje-pol; tčnega značaja. Menro, da je Sevss-Tnauart razpravljal predvsem o obljubljenih nemšk'h ukrepih ki se pričakuje-1© od avstrijske st~anj po rekonstrukciji vlade, po amnestiji in po nov ureditvi patriotske fronte Govorico da ie razpravljaj tudi o voraša-nju hitlerjev5k'h zastav. Avstrijski narodni socialisti zahtevajo, da se iim dovoli neome-'ena uporaba k!tiJVo.«ftes"a križa Avstrijska vlad? se ter^u orotivi. češ. da bi to izzvalo notranje nemire V razgovoru z Gorin?om <e Sevss Tnauart ra.zrcvavljal tudi o nemško-avstrrc'ki carinski un'*i, o V ^ter! so se svoječasno pogajanja izjalovila.
Tajen dogovor med Nemčijo in Italijo
London. 17. febr. o. Beri nski dopisnik »Daily Teiegraoha^ pravi, da je bil med Italijo in Nemčijo skVnien taien dogovor, po katerem se je Nemčija zavezala, da bo za dobo 5 M jamčMa za samostojnost 'n neodvisnost avstrijske republike.
Sklicanje avstrijskega zveznega sveta
Dunaj. 17. febr. br. Kakor se doznava iz vladnih krogov bo za 24. februar sklican zvezni svet. ki mu bo zvezni kancelar dr. Schuschnigg podal obširna pojasnila o svojih razgovorih s Hitlerjem, o pomenu in namenu izvršenih izprememb v avstrijski vladi ter o bodočem razvoju avstrijske notranje politike.
Papen pri Miklasu
Dunaj, 17. febr. o. Zvezni predsednik Miklas je danes priredil obed na čast nemškemu pos'an;ku Papenu. ki bo v kratkem zapusti Dunaj. Pri tej priliki se je Miklas zahvalil Papenu za vsa njegova prizadevanja v teku njegovega diplomatskega delovanja na Dunaju ter izjavil, da ^ ®ksekutivi jmel ! smatra sporazum med Avstrijo in Nemčijo za njegovo največjo zaslugo. V znak priznania mu je podelil najvišje avstrijsko odlikovanje.
Pomemben glas iz Italije
»Informazione Diplomatica" pravi, da je sedanji razvoj dogodkov v Avstriji posledica napak versajske mirovne
pogodbe
Rim, 17 febr. i. Oficielna koresponden- tudi sedaj mnenja, da prisrčno sožitje ni
ca »Informazione dplomatica« je objavila danes članek o ureditvi avstrijsko-nem-ških odnošajev V začetku navaja nekatera splošna dejstva, k: se nanašajo na od-nošaje med Nemčijo in Italijo, pri čemer se spominja na julijski dogovor iz leta 1936. nakar izjavlja. da je sodelovanje med Nemčijo in Avstrijo italijanska vlada pozdravila z odkritosrčnim pristankom kot pričetek nove dobe pomirjenja med obema narodoma, ki sta vezana med seboj po rasi, jeziku in skupni kulturi.
Predstavljati si neodvisnost Avstrije stalno kot protigermanski faktor, bi bilo
ie v skupnem interesu obeh nemških držav, temveč ustreza tudi osnovnim interesom miru in reda v srednji Evropi. Te interese je Italija vedno ščitila in branila proti vsem poizkusom, da bi se izzvale in razvile v srednji Evropi kali konflikta. Zato je tudi sedaj podpirala delo. ki ga je pogumno podvzel kancelar dr. Schuschnigg v popolnem soglasju ? -<io. in ki mu jamči simpatije vseh. ki žele Evropi resničen m'r in sporazum.
Kakor splo«no sodiio. ie staHčfp Ttaliie glede avstriisko-nemškega zbližanja in sodelovanja označ'1 v om»"'»ni ofic:elni ko-
po italiianskem mnenju povsem absurd- I respondenci sam Mussolini. no. Italijanska vlada je bila vedno in je '
Avstrijski problem
js nemški problem
„Volkischer Beobachter" o izpremembah v Avstriji
Berlin, 17 februarja b. Pod naslovom »Nemčija-Avstrija« objavlja glavni organ narodno socialistične »Volkischer Beobachter« kot prvi izmed nem:kih listov daljši uvodni komentar o najnovejših spremembah v Avstriji, v katerem pravi med drugim:
Avstrijski problem ima svoje zunanjepolitično in svoje notranjepolitično lice Ta ko zvane versajske sile so ustvarile iz Avstrije pravi povojni nestvpr Značilno za popolno nesposobnost versajskih držav v pogledu Avstrije je. da niso znale avstrijskega prob'ema pozitivno rešiti niti fedaj. ko so spoznale napako svoie dosedanje
trenutek izbral za izvedbo novih volitev. Pokazal je z njimi tako Irski kakor Angliji, da vztraja Ulster na svojem stališču in da ogromna večina prebivalstva noče o kaki združitvi z Ir?ko ničesar slišati Če so b;li v Londonu na tihem morda res pripravnem k podu-šran*u v ulsterskem vora5an'u so volitve te načrte gotovo zpL- nto5Vo*ile ako iip ononln^tm orek-i*a1e ^o*- op tudi irsks vlada ne more in n^če Dopustiti, na sporazum med Irsko in Anglijo v bližnji bodočnosti še ni računati.
avstrijske politike. Potrebna je bila šele pobuda vodje rajha. da je avstrijsko vpra šanje bilo prijeto s prave strani, kajti nihče naj si ne dela iluzij v tem pogledu Avstrijsko vprašanje je nem "'ko vprašanje. Zato ni mogoča nobena drugačna rešitev tega vpra:anja kakor ona. ki izhaja s s'a-li^ča. da je avstrijski problem samo del celokupnega nemškega razvoia Že sam način. kako so bili rezultati berchtesgaden-skih razgovorov izvedeni v praksi, kaže na oosebnost zamisli narodnosociahstčne zunanje politike Napačno b' bilo presojati te razgovore kot neke vrste slučajen sporazum dveh vlad Oni so nasprotno neraz-družljivo zvezani z vprašanjem novega položaja narodnih socialistov v avstrijskem državnem okviru Sama preirsnova avstrijske vlade je bila izvedena v duhu pravega izenačenja ki bi bilo še pred nekaj leti nemogoče. Nova ureditev v Avstriti je z-go voren dokaz, da je tud' v Avstriji prodrlo spoznanje o usodni skupnosti ngmštva
se diplomatsko in notranjepolitično Izenačenje znašla na isti točki.
Odslej smo trdno prepričani, da ne bo noben narodni socialist preganjan na bregovih Dunava temveč da bc lahko svojo nacistično vero prav tako svobodno lahko izpovedoval kakor pristaš katerekoli drugačne politične ideologije Narodno socialistična zavest bo odslej najodličnejši izraz zavesti pripadnosti k vsenemški narodni skupnosti.
Francosko-angleška vprašanja v Berlinu
Pariz, 17. febr br Francoski in angleški poslanik v Berlinu sta včeraj pc nalogu svojih vlad izvršila skupno demaršo v nemškem zunanjem ministrstvu in zahtevala točna pojasnila o razgovorih med Hitlerjem in dr Schuschmggom v Berchtesgadnu ter o nemških ciljih glede Avstrije v zvezi z najnovejšimi dogodki na Dunaju. Zuna-
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40 —
Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št 7, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev 1, telefon St 65_
Rokopisi se ne vračajo
nji minister Ribbentrop je dal poslanikoma vsa zahtevana pojasnila, ki so po trditvah v zunanjem ministrstvu razpršila vse bojazni. da bi najnovejši sporazum med Berlinom in Dunajem ogrožal neodvisnost Avstrije. V pariških političnih krogih pa slej ko prej ooudariajo, da morata sedaj Anglija m Francija pričeti skupno in velikopotezno politiko v srednji Evropi za zbli-žanje podunavskih držav, da se prepreči razvoj, ki bi utegnil ogrožati ne samo samostojnost m neodvisnost Avstrije, marveč tudi drugih držav v srednji Evropi in obenem tudi mir v Evropi.
»Times« smatra v svojem komentarju, da razvoj avs*ri'skih dogodkov ne sme nikogar začuditi Stremljenje oo soglasiu in sodelovanju med obema nemškima državama ie nainaravnejša stvar na svetu Določba versajske mirovne pogodbe, ki prepoveduje združitev Avstrije in Nemčije, spada med naiboli nerazsodne in unrav izzivalne in umetne prepovedi pogodbe. Ena največjih napak evropske politike po svetovni vojni ie bila razsodba haa=kega razsodišča. ki je prepovedalo nameravano carinsko zvezo med obema državama V Avstriji sami žele izvaiati tradicionalno politiko. vendar Avstrija sama ni biLa nikoli protinem-'ka. Ni pogodbe, ki bi mogla Tajno ločiti Avstrijo od nemškega kulturnega in gospodarskega kroga.
Domovinska fronta odprta vsem
Dunaj, 17. februarja, b. Vodja domovinske fronte kancelar dr Schuschnigg je s takojšnjo veljavnostjo imenoval za svojega namestnika v vodstvu domovinske fronte zveznega ministra Guida Zernatta, ki obfnem obdrži svojo dosedanjo funkcijo generalnega tajnika fronte Dosedanji Schuschniggovi namestnik v domovinski fronti bivši poslanik Baar-Baarenfels, je baje sam podal demisijo. Kancelar dr Schuschnigg se mu je zahvalil za njegovo dosedanje delo Prosil ga je. naj Se nadalje obdrži namestništvo vodje domovinske fronte kot častni naslov. Za šefa uradne skupine »Organizacija« v domovinski fronti je imenoval namestnika generalnega tamika domovinske fronte inž. En^elberta Dvorschaka. Za šefa socialne delovne skupine v domovinski fronti je postavljen zvezni minister dr Hans Rott. za šefa upravnega oddelka pa Konrad Reif. Za zveznega vodjo narodno političnih referatov v domovinski front' je Imenovan novi notranji minister Seyss-In-quart kateremu je za upravne posle tega oddelka dodeljen dr. VValter Pembaur Razen tega je imenovan za ta referat poseben svet katerega vodstvo je prevzel dr. Hugo Jury. Tudi v nekaterih drugih oddelkih so bile izvedene osebne spremembe ki dokazuieio. da je domovinska fronta samo še formalno prejšnja glavna opora Schuschniggovega rež4ma. dočim je sedaj deiansko odprta vsem h tlerievcem, katerih vpliv v njej bo nedvomno v kratkem tako narasel, da bo domovinska fronta dejansko postala lega'na organizaciia avstrijskih hifenevcev Vsi izločeni dosedanji šefi raznih referatov in oddelkov so bili oblikovani.
Hitlerizacija armade
Dunaj, 17 februarja, b. Dunajski listi loslej niso še objavili vesti o spremembah •• armadi, iz zanesljivega vira pa se doznava, da so bile v razgovorih v Berchtes-
gadnu točno določene tucf na tem področju važne spremembe Tako se Je danes zvedelo, da je vlada odstavla načelnika generalnega štaba generala Janseha ter inšpektorja vojnih sil generala Schilhaw-gka Ta dva najvišja vojaška funkcionarja. sta bila baje odstavljena na zahtevo v Berchtesgadnu navzočnih zastopnikov necn-ške armade, ker sta se ob spremembah r nemški vojski dne 4 februarja izrekla zelo neugodno o nemški vojski. Na njuni mest sta imenovana general Kubitzky kot šef generalnega štaba ter general VTkto-rin kot inšpektor vojnih sil.
Funkcije ministrov brez listnic
Dunaj, 17 febr. b. K listi nove vlade sa doznavajo še naslednje podrobnosti o razdelitvi funkcij: Zvezni kancelar dr Schuschnigg obdrži tudi vodstvo ministrstva za narodno obrambo in mu je kot pomočnik dodeljen general Zehner. Imenovanje ministrov dr. Schmidta. Glaise Horste-naua. Zernatta. Sevssa Inquarta in Hansa Rotta je bilo izvedeno na osnovi določbe čl 91 avstrijske ustave, po kateri smejo biti izjemoma imenovani za ministre tudi oni, ki jim formalno ni poverjen noben do^en resor v vladi. Tem ministrom so odreiene na«lednie stvarne kompetence:
Dr. Schmidt prevzame vodstvo zunanjih zadev. G!a:se-Horstenau določene zadeve notranie uprave. Zernatto zadeve domovinske fronte. Seyss-Tnauart javno varnost in določene zadeve notranje uorave v dplitvi z ministrom Glaise-Hor-stenauom. Hans Rott pa začasno r>o«le za-d^arieea ministra socialne politike. Po do^čbah ustave je trgovskemu ministru
nn^tamik Ludvik S+»p=ki-Dol''wa. ministru za socialno Poetiko Adolf Watzek. mimstru za lavno varnost pa policijski šef dr. Skubl
Položaj v srednji Evropi v angleški luči
Veliko Britanijo zanima v prvi vrsti italijansko zadržanje v avstrijski zadevi
Toda samo narodni soc-abzen. je lahko kaj i .. . . ,	. , * .. •	. . ,	: nitvi pCrtaV'vvOSt'
takega izvedel, kajti =amo ot se ie izkaza' . .. „
<ot gonilni «-'a m <ot nogoj 73 raz^išce-
">ie fegfl skunnega nem "'< egr problema
-\'<i. je sed.ii na obeh straneh *neie nnsto-
oilo pravo o!ai=anie. je jasne da 'e to
moglo 7,godi*i samo s sodelovanjem tega
idejnega zgodovinskega razvoja. Tako »ta
London, 17. februarja, b. Na vprašanja raznih poslancev je podal zunanji minister Eden v spodnji zbornici naslednje izjave:
Avstrijsko-nemški sporazum z dne 11. julija 1936 je bil že nekaj časa predmet posvetovanj v nemšk h in avstrijskih vladnih krogih. V tej zvezi in zaradi razčišče-nja tega vprašanja sta se preteklo soboto srstala v Berchtesgadnu avstrijski kancelar dr. Schuschnigg in kancelar Hitler. Rezultat njunih posvetovanj je bil sklenitev novega dogovora, ki pa še ni objavljen. Dunajska vlada je včeraj izdala uradno sporočilo, ki naznanja spremembe v av-str jski vladi v skladu z obvrzami, prevzetimi v Berchtesgadnu. Upravičena je domneva da vsebuje novi sporazum tudi celo vrsto dodatnih obveznosti obeh vlad v raznih vprašaniih. Dokler besedilo tega sporazuma ne bo objavljeno, vam ne morem podati druge izjave. Britanska vlada zas^duie med tem razvoj dogodkov kar najbolj pozorno in natančno
Socialistični poe^nec Bellenger je nato vprašal Eiena: »Ali nam morete zagotoviti. da je politika vlade v pogledu nedo-takliivosti in neodvisnosti Avstrre slej ko prei ista. kakršna ie bila razvidna iz poslednje zunanjer>oMt:čne razprave?« Eden je odgovoril: »Kolikor se morem snoml-niati. sem t^dai izjavil, da naša vlada želi tako v sredni' Evroni kakor povsod drugod. da nai bi vtada^a mir in medsebojno razumevanje To je seveda tudi še nadalje naša politika.«
Poslanec Hen^erson je vprašal Edena. Ali smatra vla*a. da ie Se vedno vezana no skrmn' iziavi iz 1. 19?4. v kateri je 00-'Harien interps Vpt'kp Brit?n'i" na oh»-a-in ne^Vcno^tj Av-^■fUo'' F*-»on *p n^fnvo^i• <3fv,t»n H* ima-
to v rv-!c1=Vi 'r-av« Volijo	F"ran-


'f *K5-
T*nma c» >i< «tfv-i'i* v tem vrvenju v «t'V* 7. br*t«p*ko v*ado.
Komentarji angleškega časopisja o dogodkih, ki so sledili razgovorom r Berch-
tesgadnu so vedno bolj pesimistični, le T uradnih krogih še n so izgubili začetnega optimizma, dasi je nekoliko prikrit z večjo rezerviranostjo. Edenova izjava je bila preveč brezbarvna in nekod celo nejasna, da bi mogla pomirjevalno vplivati. V ofi-cioznih Vstih se opaža že nekoliko bolj pesimističen poudarek, da navzlic vsemu vendar še ni potrebno vreči puške v koruzo. Ali odgovarjajo ti poudarki prepričanju teh krogov, se bo izkazalo Sele kasneje. Kakor se iz poučenega vira doznava, da bosta angleška in francoska vlada te dni intervenirali v Berlinu z opozorilom, da sta obe zainteresirani na nedotakljivosti in ohranitvi neodvisnosti Avstrije, vendar pa v Londonu ne pričakujejo, da bl Hitler zaradi tega postavil vprašanje avstrijske neodv;snosti v osnredje svojih ne-deliskih izjav pred rajhstagom.
Največ preglavic v političnih ln diplomatskih krogih Londona povzroča negotovost glede Mussolinijevega stališča. Na splošno prevladuie mnenie. da se je zaradi ohranitve osi Rim—Berlin Italija že povsem odrekla svoiemu vpl:vu v Avstriji na korist tretiega rajha. Verjetno je, da hoče Mussolini s tem pridobiti popolnoma svobodne roke v Sredozemlju. Vse to seveda nemrimeTio bolj živo zanima londonske kroge kak->r spremembe v Avstriji. Zdi se. da ie angleška vlada trdno odločena sorož;ti novo diplomatsko akcijo za zagotovitev miru v Evropi. Anglija hoče očitno pridobiti na času za izvedbo svoie oborožitve. Ključ za njeno odločitev v sedanjem položaiu bo vsekakor nudil Hitlerjev nedeljski govor, katerega pričakujejo z največjim zanimanjem.
Rumnnsk«* fcreliiea
o<l«»otovala v Meran
Bukarešta. 17 febi e Kn'j>a Madj> mrli ;n ornoeM Elizabeta eta dnnee odpotovali v Mpran. Krdiica Marija j« bo!«n že leto dni. Najprej so pri njej ugotovili krvavitve T Ketakn, kaanei* pa bolaoco na jetrih.
Narodna skupščina
Dr. Dobovišek je predložil svoj mandat v verifikacijo Nadaljevanje proračunske razprave
Beograd. 17. febr. p. Narodna skupščina je danes nadaljevala proračunsko razpravo, razen kratkega opoldanskega odmora ves dan. Seja se je pričela ob 9. dopoldne. K zapisniku prejšnje seje sta ee oglasila poslanca dr Srpko Vukanovič in Voja Lazič. Dr. Vukanovič ie govoril o delu skupščinskega odbora za razširjenje sanitetnih ustanov. ki se je konstituiral. Ker se to ni tikalo zapisnika, ga je predsednik najprej opomnil, nato pa mu odvzel besedo. Voja Lazič je dokazoval, da predsednik ni postopal po poslovniku pri obravnavi včerajšnjega njegovega predloga o rešitvi invalidskih vprašanj; skupščina je res odbila nujnost njegovega predloga, vendar pa bi se moral izvoliti odbor, ki bi zakonski predlog proučil Predsednik Cirič je izjavil, da pristaja na izvolitev odbora za Lazičev zakonski predlog, vendar pa šile tedaj, ko bo skupščina to sklenila. Večina je to njegovo tolmačenje odobrila.
Skupščina je nato prešla na dnevni red, na razpravo o državnem proračunu. Prvi je danes govoril zastopnik zemljoradniškega krila vlaone večine posl. Radisav Vučetič. Zagovarjal ie predloženi proračun in izjavil, da bo narod miljardmo povišanje sicer težko prenašal, da pa je z ozirom na mednarodni položaj nujno potrebno, da skrbimo za državno obrambo. Večji del svojih izvajanj pa je govornik posvetil polemiki z Vojo Lazičem.
Pred nadaljevanjem debate je predsednik narodne skupščine sporoči], da je na dr. Mačkovi listi v šmarskem srezu izvoljeni poslanec dr. Rudolf Dobovišek odvetnik v Celju, danes predložil svoja pooblastila ier prosil za verifikacijo mandata. 0 tem bo sklepal verifikacijskj odbor.
Voja Lazič je nato govoril o kršitvi poslovnika. Četrtek je določen za interpelacij-sko debato, toda predsednik skupščine tli stavil na dnevni red niti ene interpelacije, čeravno čaka na odgovor več sto interpelacij To je kršitev pravic narodnih poslancev. Predsednik Cirič je odgovoril, da je sedaj proračunska razprava, ki daje narodnim poslancem itak dovoli prilike za kritiko vlade io njenega dela. Lazic je nato govoril še
zaradi osebnega pojasnila ln polemiziral • poslancem Vučetičem, dokler mu predsednik skupščine ni odvzel besede.
Posl. Jovan JovanovM (JNS) je obSirno
kritiziral politiko vlade ter govoril o kon-kordatski borbi in njenih posledicah.
Posl. Mirko Uroševi* (JNS) je prav tako
kritiziral notranjo in zunanjo politiko vlade, podrobno razpravljal o državnih financah in gospodarskih razmerah. Veliko veselost je izzval, ko je navajal, kaj bi govoril pokojni Nikola Pašič, ako bi se danes pojavil v skupščini.
Govoril je nato nar. poeL Jovan Zdravko. vič, ki je bil izvoljen na listi dr. Mačka. Tudi on je kritiziral politiko vlade in se obširno bavil s sporazumom združene opozicije. Polemiziral je z izvajanji posL dr. Baričevi-ča in poročevalca večine Otona Gavrilovti-ča, ki ie nato govoril zaradi osebnega pojasnila. Seja je bila ob 14.45 prekinjena in se je nadaljevala ob 17.30.
Na večerni seji je govoril najprej posl. Milan Cijid (JRZ), ki je zagovarjal politiko vlade. Obširno ee je bavil zlasti e hrvatskim vprašanjem ter izrazil mnenje, da je mogoče rešiti hrvatski problem samo s strogim izvajanjem zakonov. Govoril je o sestanku predsednikov hrvatskih občin o priliki se-natskih volitev v Zagrebu, in o sklepih, ki so bili na tem sestanku storjeni. CudU se je. kako more vlada vse to mirrao dopuščati. Zahteval je, nai vlada povsod 6trogo izvaja zakone, napram vsem in vsakomur. Vladna večina je govornikovim izjavam navdušeno ploskala.	.
Poslanec Baričevičevega kluba Vladimir Kišina je kritiziral politiko vlade in vladne večine ter je zlasti obšiirno govoril o prilikah v savski banovini, o konkordatu in o dogodkih, ki so se odigravali v zvezi s kon-kordatsko borbo.
V imenu demokratskega kluba je nar. posl. Aleksa Miovič naglašal potrebo zbliža-nja 6 Hrvati na osnovi jugoslovenskega programa. a s primernim upoštevanjem upravičenih hrvatskih zahtev.
Poslednji govornik na današnji saji je bil T>osla.nec Borivoje Antič. Seja je t<ila ob 19. končana. Prihodnja bo jutri dopoldne.
Pritožbe posl. Doboviška
Pravi, da v Zagrebu Slovencev niso marali in da nam hočejo Hrvati ugrabiti Prekmurje in Belo Krajino
Beograd, 17. februarja p. Narodni poslanec ar Dobovišek iz Celja, ki je predložil danes v Narodni skupščini svoja pooblastila v verifikacijo je beograjskim novinarjem podal izjavo, v kateri tolmači svoje postopanje. Med drugim pravi: »Abstinenčna politika je zahtevala od mene kot edinega slovenskega poslanca, id je ostal izven parlamenta, velike moralne in materialne žrtve. Bil sem od dne svoje izvolitve izpostavljen bojkotu in preganjanju po političnih nasprotnikih, kar me je zlasti materialno oškodovalo, na drugi strani pa nisem prejel za svoje velike žrtve nobenega moralnega zadoščenja.
Slovensko kmetsko delavsko gibanje, ki se je razvilo v močan politični faktor, je ponovno predlagalo v Zagrebu, naj se prizna kot samostojen slovenski sestavni del KDK, kar pa so v Zagrebu odlašali, češ da še ni aktuelno. Na delegatskem zborovanju v Zagrebu, dne 11. aprila 1. 1937 so končno s pristankom dr. Mačka izvolili mene in g. Frana Papeža kot delegata slovenskega kmetsko-delavskega gibanja v KDK. Do danes pa nisem bil nikdar vabljen h kaki seji KDK. Politična javnost je brez dvoma opazila, da na protokolu o sporazumu od 8. oktobra 1937 ni podpisa slovenskega dela združene opozicije. Ta sporazum je torej Slovence bri-skiral. kar je v slovenski javnosti močno odjeknilo Do tega ni prišlo slučajno, saj so naši delegati pravočasno intervenirali in predlagali, naj tudi nje pritegnejo k sklepanju sporazuma. Pa tudi v nadaljnjem političnem delovanju združene opozicije so prešli preko Slovencev ter jih niso pozvali niti v akcijski odbor izven-
parlamentarne opozicije
Slovenski narod je bolestno občutil ponovne izjave vodilnih hrvatskih politikov, da smatrajo del slovenskega ozemlja za hrvatsko območje. Tako se je ponovno na glašalo, da je Prekmurje sestavni del hrvatskega ozemlja, čeprav je to slovenska zemlja in bivajo na njej Slovenci. Zato smo jaz in moji tovariši na delegatskem zborovanju 11. aprila 1937 predlagali dr. Mačku, naj poda striktno izjavo, da hrvatska politika ne stremi za tem, da se priključi kak del slovenskega ozemlja, zlasti Prekmurje in Bela Krajina, hrvatskemu območju. Take izjave od dr. Mačka do danes nismo mogli dobiti. Jasno je, da je bilo delo slovenskega kmetsko-delavskega gibanja zato silno otežkočeno in med slovenskim izobraženstvom celo onemogočeno.«
V nadaljnji svoji izjavi pravi dr. Dobovišek, da je 13. t. m. na sestanku delegatov svojega volilnega sreza, ki se ga je udeležilo 40 zastopnikov iz 14 občin od 19, kolikor jih ima šmarski srez, obrazložil svojim volilcem, zakaj gre v narodno skupščino. Po debati je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da so gospodarske razmere šmarskega sreza strašno slabe, zaradi česar silijo njegovega poslanca, da gre v narodno skupščino in na vsak način skuša pomagati svojemu volilnemu srezu. Glede na omenjeni politični položaj ter gospodarske potrebe svojega okraja in po odobritvi volilcev smatra dr. Dobovišek, da bo slovenskemu narodu več koristil, ako se odreče abstinenčni politiki, delal pa bo, razume se, tudi nadalje »v smislu kmetsko-delavske ideologije na podlagi samobitnosti slovenskega naroda«.
»Domoljub" o sanaciji Zadružne zveze
»Domoljub«, ljubljanski podeželski tednik JRZ. objavlja v svoji zadnji številki obš mo razlago o 63mili jonski podpori banovine Zadružni zvezi v Ljubljani. Popolnoma v skladu z znano svojo moralo trdi najprej, da si 'nasprotniki ne upajo javno spregovoriti«. Zakaj je samo Zadružna zveza dobila banovinsko podporo, po-jasnuje »Domoljub« takole:
»Naše posojilnice na deželi so zbirale kmečki denar. Dana so bila v prvi vrsti posojila kmetom. Nekaj pa ga je včasih preostajalo. Kam z njim? Dr. Krek ie učil, da mora ta denar v Zadružno zvezo, od koder gre nazaj na kmete. Toda Zadružna zveza tudi ni mogla držati denarja doma. Tako je prišlo do ustanov.tve Zadružne gospodarske banke.«
V krizi, pravi »Domoljub« dalje, je imela tudi ta banka izgube. Ne sme se tudi pozabiti, da je bil dr. Korošec interniran in so zaradi tega vsa podjetja, ki jim je on stal blizu hudo trpela. Zadružna gospodarska banka je šla pod zaščito. Zadružni zvezi je res v njej zamrznilo mnogo zadružnega denarja, toda ali ni zamrznilo mnogo zadružnega denarja tudi v liberalnih bankah? Zadružna zveza je bila -v dobi dktature« zapostavljena Tudi se ne sme prezreti, da so bili takrat mnogi »naši ljudje« kaznovani z globami, zaprti in internirani Zato je v redu, da je banovinsko podporo dobila samo Zadružna zveza, kajti: »Ne pozabimo, da prava pravičnost zahteva tudi popravo krivic, pa čeprav to kakega krivičneža v živo zadene.«
Nato zavrača »Domoljub« očitke, da bodo vsi davkoplačevalci brez razlike morali v obliki zvišanih davkov plačevati 63 milijonsko posoiilo. Pravi, da se danes sploh še ne ve, koiiko bo morala banovina žrtvovati. Banovina bo plačevala Poštni hraniln:d obresti in obroke, dobila pa bo dogovorjene protldajatve. Podrobnosti o teh protidajatvah v obširnem »Domolju-bovem« članku rd. V ostalem pa bo po mnenju »Domoljuba« plačamo prostovolj-
no, kar bodo davkoplačevalci plačali, namreč z dohodki iz trošarin« na alkohoL Ako se torej kak »jugoslovenski nacionalist« boji. da bi moral kaj plačati za »klerikalce«, naj postane abstinent, pa mu ne bo treba za Zadružno zvezo ničesar prispevati Končno sporoča »Domoljub«, da so sedaj vse zadruge, včlanjene pri Zadružni zvezi, z denarjem dobro preskrbljene inda bo dobil lahko svojo vlogo izplačano, kdorkoli bo hotel.
S španskih bojišč
Madrid, 17. febr. AA. Včeraj dopol i ne ro
republikanci izvršili krepak protinapad na estremaduneki fronti. Do večera so za.vzeli postojanke na Sierri Cernadi. Sierri della Gi-ii in Puerto de la Nava. ki eo jih bili nacionalisti pred nekaj dnevi zavzeli. Ponoči 6e je boj nadaljeval na Sierri Aseljuci, 90 km eevernozahodno od Cordobe. Napad je bil izredno hud. Nacionalisti se niso utegnili utrditi in so se morali večkrat spoprijeti z nasprotnikom na nož.
Barcelona, 17. febr. AA. Včeraj so nacionalisti napadli republikanske postojanke se-vernozahodno od MontalPvana, ki so jih republikanci pred kratkim zavzeli. Njih namen je bil osvoboditi vas Villaniuevo del Robo-jat, ki so republikanci včeraj obkolili. Nacionalisti so večkrat napadli, a se jim ni posrečilo pregnati republikancev z njihovih postojank. Teruelska bitke se sedaj podaljšuje do vzhodne fronte. Sedanji boji ee bi-jejo za vrhove, ki obdajajo Saragoeso.
Vojno ministnstvo objavlja, da 60 republikanske čete v odseku Eet.remadure zavzele Siero Quemado in zaplenile mnogo vojnega materiala. V odseku Campiglio de Lerena 60 republikanci zavzeli Siero Agui-lo. Cortiso Havo. Zaplenili so 5 topov, 12 strojnic in mnogo orožja. Na vzhodni fronti je bi'l odbit sovražni napad.
Kupuj domače blago S
Beležke
Pokret med hrvatsko
duhovščino
»Hrvatska straža« je pričela objavljati izjave z duhovniških »ostankov v raznih dekanijah zagrebške nadškofije. Doslej »o bile objavljene še izjave duhovnikov iz šestih dekani j. Izjave so vse enake in izražajo soglasje duhovščine s stališčem zagrebškega nadškofa dr. Stepinca v vprašanju konkordata ter mu obenem čestitajo k njegovemu imenovanju za predsednika škofovskih konferenc. Najznačilnejša pa je v teh izjavah točka, s katero duhovniki »odobravajo odločno stališče »Hrvatske straže« v obrambi načel katoliške Cerkve in njenih naukov.«
S to izjavo se torej pričenjajo aolidari-zirati hrvatski duhovniki s pisanjem »Hrvatske straže«, ki je zašla v oster konflikt z vodstvom HSS zaradi vednih napadov na posamezne vodilne člnitelje mačkovskega tabora in posamezne njegove ustanove, posebno pa na »Seljačko slogo«. V tej borbi je » Hrvatski dnevnik« ponovno očital »Hrvatski straži«, da nikogar ne zastopa in da hrvatska duhovščina njenega pisanja ne odobrava. Z najnovejšimi izjavami pa se začenja del duhovščine tudi javno solidari-zirati s pisanjem »Straže«. Razdor postaja tako vedno hujši in se zato vnovič pojavljajo napovedi o zopetni osamosvojitvi nekdanje hrvatske klerikalne stranke. Ta 9kupina bi potem sodelovala z JRZ, zlasti pa z njenim slovenskim delom, s katerim jo že sedaj vežejo čvrste programatične vezi.
Nezaželjeni zagovorniki
Poslanci, ki so bili izvoljeni na dr. Mačkovi listi in so pozneje vstopili v narodno skupščino, poskušajo sedaj v proračunski razpravi braniti politiko dr. Mačka in srbske združene opozicije Edina izjema je gornjegrajski poslanec Rudolf Pevec, ki je zletel naravnost z dr. Mačkove liste v okrilje poslanskega kluba JRZ. Z zagovori di-sidentov pa ni nič zadovoljen »Hrvatski dnevnik«, ki jih ostro odklanja: »Gospodje, ki se igrajo danes samozvane zagovornike dr. Mačka in združene opozicije, so odšli svojevoljno v skupščino na »delo«. Prvo, kar so storili, je bilo. da so dvignili dnevnice in potem izbrbljali nekaj govorov. Tolmačili so, da so odšli v skupščino zaradi svojih volilcev. Danes pa že sami priznavajo, da ne morejo ničesar za nje storiti. Kaj drugega tudi ni bilo mogoče pričakovati, ker se je brez njih formirala v skupščini potrebna večina Ti ljudje v skupščini danes politično ničesar ne pomenijo. Odveč je vsaka njihova beseda. Na nje se nihče ne ozira, pa naj še toliko govore, prete in psujejo. Življenje teče dalje. Kar ima danes Hrvatska, si je priborila samo s pomočjo zavednega in složnega hrvatskega naroda. Vsa naša moč izvira iz nas samih. Mi nismo odvisni od nikogar.«
Vendar enkrat
Od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah nam pišejo, da bo prvo nedeljo v marcu občni Zbor tamošnje krajevne organizacije JRZ. Na občni zbor bo prišel tudi g. Fran 2ebot lz Maribora. Za njegovo poročilo vlada med prebivalstvom precejšnje zanimanje, ker je g. žebot napovedal, da bo v svojem govoru pojasnil, kako je bilo prav za prav z onim denarjem, ki si ga je dal pred leti izplačevati od takratnega ministrskega predsednika Petra živkovi-ča. Ta stvar je bila v naprednih listih že večkrat omenjena in je naredila na politične prijatelje g. žebota zelo neprijeten vtis. Zato so sedaj zadovoljni, ker jim je obljubil, da jim jo bo pojasnil.
Obračunavanja med zagrebškimi zavezniki
Kakor smo že poročali je podpredsednik HSS inž. Avgust Košutič na občnem zboru »Seljačke sloge « ostro napadel ono hrvatsko posvetno in redovniško duhovščino, ki ovira delo Seljačke sloge kot prosvetne organizacije HSS. Pri izbiranju izrazov in-ženjer ni bil posebno delikaten. Klerikalna »Hrvatska Straža« je bila zato močno užaljena. Hudo je prijela inž. Košutiča in mu očitala, da je vedoina govoril neresnico in uporabljal za duhovščino žaljive izraze.
Včeraj se je sedaj oglasil »Hrvatski dnevnik« in napisal, da je govoril inž. Košutič samo čisto resnico. Navaja, da je govoril neki misijonar o »Seljački slogi« tako kakor se o tej instituciji ne sme nikjer govorit:, najmanj pa še pri misijonu v cerkvi. V ostalem pa govornik nt napadel hrvatske duhovščine kot celoto, ampak naslovil samo nekaj svarilnih besed na naslov tistih, ki so to svarilo tudi zaslužili
Gasilstvo naj pride pod notranje ministrstvo
Te dni je izšla druga številka glasila beograjske gasilske župe »Požarne odbrane«. Uvodnik je napisal notranji minister dr. Anton Korošec o reogarnizacijj gasilstva. Članek pravi med drugim, da »kaže statistika vedno naraščanje požarov od svetovne vojne sem. Tekom časa se je pokazalo, da vprašanje gasilstva ni bilo rešeno s tem, da je izpadlo izp>od nadzorstva ministrstva notranjih del in prešlo pod kompetenco ministrstva za telesno vzgojo. Gasilska služba se tiče predvsem interesov javne varnosti in spada vodstvo njenih poslov v roke bana, odnosno sreskih načelnikov kot nosilcev državne oblasti. Kakor v drugih državah, tako se mora tudi pri nas spojiti gasilsika služba s policijsko požarno službo. Ministrstvo notranjih del pripravlja posebno uredbo o ureditvi celokupne obrambe proti požarom v naši državi, pooblastilo za to bo dobilo v finančnem zakonu za leto 1938-39.«
Nasprotstva med našimi Nemci
V Iloku je bila v nedeljo skupščina tamošnje krajevne organizacije nemškega »Kulturbunda«. Skupščina je potekala med siln'im nemirom ln truščem. Na koncu ni preostalo zastopniku a reške, ga ma-čelstva drugega kakor da jo je razpusti]. Vzrok sporov so velika nasproetva med
V
Banski svet
Razprava o cestah — Pričetek razprave o oddelka za socialno politiko In narodno zdravje
Ljubljana, 17. februarja
Banski svet fe davi začel razpravo o zadevah tehničnega oddelka banske uprave. Razprava je zavzela vso dopoldansko in še del popoldanske seje ter se je sukala predvsem okrog cest, ki tvorijo najvažnejši del poslov tehničnega oddelka. Le dva, trije člani banskega sveta so govorili splošno in načelno, skoro vsi ostali so se omejili na naštevanje io utemeljevanje lokalnih jm> treb po cestah, mostovih i. t. d.
Ljubljanski župan dr. Adlešič, ki sa je oglasil prvi, je podrobno obravnaval odnos med držaivo in banovino glede gradnje cest Slovenija prispeva k državnim virom za finasiranje cestnih del 13 do 14%, nazaj pa dobi od tega le 3®/«. To stanje je nujno treba spremeniti. Banovina tudi ne bi smela znižata postavk za vzdrževanje cest sreskim cestnim odborom od 30 milijonov v L 1932/33 na 16 milijonov v novem proračunu. Krediti za cestna dela naj se ne drobe več, temveč naj se po premišljenem načrtu sistematično izvajajo večja dela. Razpravljal ie tudi o problemu ljubljanskega kolodvora in o cesti Ljubljana—Sušak, končno pa predlagal tri resolucije. Prva zahteva, naj država prevzame v svojo oskrbo več banovinskih cest, da se odpravi današnje nesorazmerje: dalje, da 6e poveča državni prispevek za vzdrževanje državnih cest v Sloveniji in da se dravska banovina v večji meri vpošteva pri razdelitvi kreditov iz mi-lijardnega posojila za javne reste. Druga resolucija se nanaša na ljubljanski železniški problem, tretja pa opozarja na nujnost avtomobilske ceste Ljubljana— Sušak.
Nekateri naslednji govorniki, med njimi prof. Vesenjak in dr. Schaubach, so osporava li pomen sušaške ceste, češ da bi odvajala tujski promet proti jugu in da je treba pri nas pospeševati predvsem >mimo letoviščar-6tvot.
Na zahtevo enega izmed govornikov, naj bi banovina podprla zgradbo novega postajnega poslopja na Otočah pri Brezjah, je ban odgovoril, da so Otoče postaja s tolikim oseb. tlim prometom, kakor malokatera druga. Zato predvsem dolžnost železniške uprave, da zgradi poslopje, kakršno je za promet potrebno.
Član hanskega 6veta Rozman, tajnik Jugoslovanske strokovne zveze, je predložil resolucijo z zahtevo, naj banovina oddaja svo-
ja javna dela samo takim gradbenim podjetnikom, ki ne bodo izkoriSčali delavstva, temveč ga dostojno in v redu plačevali.
Dopoldanska seja je bila končana ob 13.15. popoldanska pa sklicana za 16.30.
Popoldne je o cestah ln drugih zadevah tehničnega oddelka govorilo še deset članov banskega sveta. Razen dr. Golie, ki je obravnaval nekatere splošne prometne zadeve, so se vsi omejili na lokalne zadeve svojih Brezov. Dr. Golla je ob zaključku svojega govora predlagal resolucijo, ld zahteva tudi zgraditev železnice Novo mesto—Brežice.
Okrog 18. Je banski »vet prešel k razpravi o oddelku za socialno politiko ln narodno 2x1 ra v je. Razpravo Je uvedel načelnik oddelka dr. Anton Kosi, ld Je najprej ugotovil, da se kljub zboljševanju gospodarskih razmer življenjski standard prebivalstva še ni dvignil. Dotok ljudi s podeželja v mesta ln industrijske centre Je še vedno prevelik. To ovira reguliranj« delavskih prejemkov ln sploh delovnih pogojev. Tudi obrtništvo je Se v hudi krizL Banovina Ima za izvedbo svojega socialnega programa na razpolago le skromna sredstva, ki »o se porabila tam, kjer Je bila potreba največja.
Načelnikovo poročilo našteva nato Ba razne socialne akcije banovine, obe bano> vinska mladinska domova, počitniške kolonije, vajeniške domovine, Šolske kuhinj«, karitativne akcije a posredovanjem Vln-cencijeve in Elizabetine konference itd. Elementarne nezgode so lani povzročile za 70 milijonov dinarjev Škode. Oškodovanci so prejeli od banovine, države ln privatnikov okrog 2 milijona dinarjev podpore.
Banovina ima 7 bolnišnic a 1860 posteljami. Lani je bilo v njej sprejetih nad 30.000 bolnikov. Hiralnici sta v Vojniku ln Ptuju, ban o vinska zdravilišča pa na Golniku v Dobrni in Rogaški Slatini. V bodočem letu hoče banovina izpopolniti svoje bolnišnice, podpreti Institut za raziskavanje raka. ki bo z novim proračunskim letom že pričel poslovati, podpirati grad-nlo vodovodov in modernih higijeničnlh vodnjakov itd.
Po načelnikovem poročilu se Je oglasilo k razpravi 26 govornikov. Na noco^SnJl seji so prišli na vrsto prvi trije, drugi bodo srovorili Jutri. Seja Je bila končana ob 19.30.
Butenkova aSera
Napoveduje se novo obširno čiščenje v ruski diplomaciji — Aretacije v komisarijatu za zunanje zadeve
Moskva, 17. febr. o. Senzacionalni beg sovjetskega odpravnika poslov Butenka iz Rumunije v Rim, je napravil v moskovskih vladnih krogih skrajno mučen vtis. Prestiž Rusije bo zaradi tega močno trpel, zlasti šc zato, ker je sovjetska vlada poslala rumunski vladi ostro noto in zbrala na rumunski meji vojaške oddelke. Vse kaže, da bo ta afera še bolj pospešila čiščenje v sovjetski diplomaciji. Vlada je žfi določila potrebne komisarje, po večini agente GPU, ki imajo nalog pregledati ves osebni sestav sovjetskih poslaništev in konzulatov ter odstraniti vse sumljive osebe. Pričakujejo, da bodo v kratkem sledili novi odpoklici sovjetskih poslanikov in konzulov. Po nalogu šefa GPU Jezova so včeraj izvršili v komisariatu za zunanje zadeve preiskavo ter so pri tej priliki aretirali tri šefe odsekov in 18 uradnikov, za katere so ugotovili, da so bili v zvezah z Bu-tenkom Vse so odvedli v zapore, kjer so jih vso noč zasliševali. Zaplenjena je bila vsa korespondenca Butenka, sovjetski poslaniki v inozemstvu pa so dobili nalog, naj takoj ugotove, kdo izmed poslaniškega uradnistva je bil bodisi v službenih bodisi v zasebnih zvezah ž njim Vse te morajo nemudoma odpraviti v Moskvo, kjer bodo
zaslišani. Vse sorodnike Butenka »o takoj aretirali. Med drugimi so zaprli tudi njegovo ženo in hčerko.
Ruski Usti v Besarabijl prepovedani
Bukarešta, 17. febr. AA. Prepoved roških listov v Besarabijl, ki Jo Je izdala bivša Gogova vlada, je potrdilo tudi poveljstvo 3. armadnega zbora v Besarabiji in je zato še vedno v veljavi.
Sedov Trockij umrl
Pariz, 17. febr. o. Pariz je doživel dane« novo senzacijo, ki diši precej po Kutjepo->i in Milerjevi aferi. Snoči je ▼ neki pariški bolnišnici umrl sin Trockega, Sedor Trockij. Prevčerajšnjim zvečer je bil operiran. Operacija ni biia nevarna in je odlično uspela. Stanje bolnika jc bilo po mnenju zdravnikov naravnost sijajno, včeraj pa se je nenadoma poslabšalo m je zvečer bolnik umrl. Skupina prijateljev pokojnega Sedova Trockega se je sedaj obrnila na policijo z zahtevo, naj odredi obdukcijo trupla, ker sumijo, da je bil zastrupljen. Brzojavno so prosili za pristanek Trockega, ki je že na poti v Pariz. Policija za »o-daj še ni dala svojega pristanka.
Kitajci zopet v Ciningu
Pomembna kitajska zmaga v Santungu — Japonsko prodiranje proti Hankovu
SanghaJ, 17. febr. o. Po kitajskih poročilih so kitajske čet« v zapadnem šantun-gu izvojevale zopet pomembno zmago. Osvojile so mesto Crning. ki Je bilo že več tednov središče krvavih borb. Mesto je že štirikrat menjalo posestnika in je sedaj petič v kitajski posesti.
mlajšim in starejšim pokolenjem Nemcev v Iloku. Nasprostva so tako huda, da se pristaši obeh taborov večkrat do krvi s tepejo med seboj na raznih prireditvah ali v javm:ih lokalih, kjer se slučajno srečajo.
Razlastitev cerkve v Rusiji
Moskovska »Izvestja« objavljajo uradne podatke o razlastitvah premoženja ruske pravoslavne cerkve v poslednjih 20 letih. Po teh podatkih je sovjetska vlada likvidirala 676 samostanov, podržavila pa je 436 samostanskih mlekarn, 620 živinorejskih farm, 1112 stanovanjskih hiš, 704 hotele in gostilne ter 227 bolnišnic in azilov. Na bivši samostanski zemlji je naselila 1 milijon 680.000 delavcev in državnih uradnikov. Vrednost vsega cerkvam odvzetega premoženja znaša 1 milijard rabljev, okrog 60 milijard dinarjev.
Dve sliki s Koroškega
V »Koroškem Slovencu« čitamo naslednji dopis iz 2itare vesi:
»Stara je navada, da se na sv. Tri kralje naslikajo na hišna vrata začetne črke C+M+B, ki naj povedo, da biva v hiši krščanska družina. Tako so napravili tudi pri škrutelnu na Selih. Pa pride orožnik in pozove gospodarja, naj črko G spremeni v K, ker gre vendar za Kasperja. Iz slovenskega Gašperja naj bi torej nastal nemški Kasperl... Drug slučaj je iz ži-tarske nadaljevalne šole. Učenci so se med seboj pogovarjali v domačem jeziku. Ko Je to Cul učitelj, Je stopil k učencu Janezu Osmaleu in ga porval, naj govori s tovariši nemško ali pa naj gre v Jugoslavijo- Učenec Je na ta svojevrstni poziv molčal.«
Japonska poročila naglašaja, da jspoo*
sfca glavna koloma vzdoK železniške pro. ge Peking—Hankov napreduje prod Va>-haveju, kjer se sedaj razvijajo ogorčen« borbe. Vejhavej leži 600 km eeveroo od Hankova- Levo krilo Japonske vojake J« prodrlo že dalje ter zavzelo Can^Juan, 60 km južno-zapadno od Vejhaveja. Japoo-ske čete so že pred Ceogkijem, 13 km od Huangvava.
Pomorska blokada Kantom
šanghaj, 17. febr. o. Japonska mora*, rica je svojo blokado ob izlivu Biserne reke v teku zadnjih 24 ur Se poostr ia, tako da je sedaj popolnoma onemogočen vsak dovoz orožja in municije v Kanton. V bližini Hongkonga so japonske vojne ladje samo včeraj ustavile 7 angleških parnikov in jih prisilile, da eo se vrnili. Angle. ški kapitani so bili od janjonskega mojv. nariškega poveljst-a. službeno obveščeni, da bo v kratkem sledil splošen napad na utrdbe v okolici Kantona. Ker je s tem ogrožena plovba po reki, Je Sest angleških parnikov opustilo nadaljno plovbo po Biserni reki. le eden Je v spremstvu angleške topničarke nadaljeval vožnjo proti Kantonu. Po Japonskih poročilih se bo splošni napad na omenjen« utrdb« pričel še nocoj.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Delno
oblačno po vsej državi, nekoliko večja oblačnost v zapadnih krajih, kjer utegne še deževati ali snežiti. Toplota brez posebne izpremembe.
Zagrebška: Polagoma se bo vreme izboljšalo, za enkrat pa bodo še lokalne padavine in zmerno hladno.
Dunajska: Polagoma manj oblačno, temperatura se bo nekoliko dvignila.
Postani ln ostani član Vodnikove družbe!
r
Naši kraji in ljudje
Tragična usoda Janka Strnada
Včeraj je podlegel posledicam hude nesreče
LJubljana, 17. februarja.
Po kratkem trpljenju je davi smrt iztrgala iz naše srede dragega, Iskreno ljubljenega sodelavca g. Janka Strnada. črtw stavca Narodne tiskarne. Sel je od nas v najlepši moški dobi, star komaj 49 let, a padel je kot žrtev tragične nesreče.
Pred dobrimi tremi tedni se je zvečer po službi s kolesom vračal domov. Na šmar-tinski cesti mu je pripeljal nasproti kmečki voznik, ki je vozil po napačni strani in brez luči. Zaradi megle Strnad ni videl konja in voza pred sabo in se je z vso eilo zaletel v oje. Obležal je nezavesten, saj se mu je oje zarilo v prsi in mu strlo prsni koš. Takoj so ga prepeljali v splošno bolnico kjer so se zdravniki na kirurškem oddelku z vso vnemo zavzeli tanj. Kazalo je že. da bo njegova žilava
narava premagala rane, a iznenada so nastopile komplikacije in davi je Janko Strnad za zmerom zatisnil oči.
Pokojnik je bil iz znane, ugledne ljubljanske rodbine. Rodil se je leta 1889. kot sin magistratnega uslužbenca, ki je s skrbno, delavno vzgojo vzredil 11 otrok, 7 sinov in 4 hčere. Eden izmed pokojnikovih bratov je tudi njegov poklicni tovariš in je predsednik ljubljanske sekcije Zveze grafičnih delavcev, eden je primarij v S.o-venjgradcu, eden železniški uradnik, eden pa živi v Ameriki, a ena izmed njegovih sester, ki so vse poročene, je lastnica znanega modnega salona Sedej—Strnad v Prešernovi ulici Črne umetnosti se je Janko izučil v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani, nato je služboval pri Krajcu v Novem mestu. Pozneje je bil obratovodja Tiskovnega društva in tiskarne »Sava« v Kranju. V Narodno tiskarno je vstopil pred tremi leti in zaradi njegovega simpatičnega, dobrodušnega značaja in njegove vestnosti v delu smo ga kmalu vzljubili vsi. njegovi tovariši v stavnici, ljudje iz uredništva. s katerimi je delal šefi in lastniki. Poznal je domala vso kranjsko deželo, kraje, ljudi, razmere. Kolikokrat je pri sestavljanju osmrtnice za pokojnim znancem ali prijateljem opomnil: »Zdaj smo še mladi a prav kmalu lahko pridemo tudi mi na vrsto«. Bil je rad vesel in živahen. zato se danes otožno spominjamo teh njegovih najskrivnejših slutenj, ki so se žal tako kmalu uresničile.
Za Jankom Strnadom žalujejo poleg soproge ge Albine hčerka Vida in sinovi Egon, Jovo in Jaroslav Egon je študiral tehniko, nato se je po očetovem zgledu posvetil tiskarstvu in je prav tako z nami v Narodni tiskarni.
Janku Strnadu ki ga spremimo na njegovi poslednii poti v soboto ob 16 iz mrtvašnice splošne bolnice ohranimo trajno lep spomin Usodni rodbini velja naše odkritosrčno sožalje!
Najdba Zevsovega reliefa v Ptuju
Sledovi Jupitrovega svetišča okoli grajskega hriba
Ptuj je postal resnično neusahljiva zakladnica antičnih umetnostnih spomenikov. Posebno v zadnjih letih se najdejo celo na takih mestih, kjer jih ne bi pričakovali, rimski in drugi spomeniki, skulp-ture ali obdelani kamni. To nam je zopet potrdilo odkritje izredno lepega rimskega spomenika, ki predstavlja Zevsovo glavo.
Pred kratkim je kupil magistratni uradnik g. Ivo Burger za gradom (Krče-vina) hišo štev. 51., ki stoji tik ob vznožju grajskega hriba in nasproti staremu mestnemu stolpu ob proštiji. V vrtu za hišo bo pred leti odkrili nekaj rimskih kamnov in jih po večini, kakor je to že navada, temeljito razbili in zazidali v beton-
70 letnica zaslužnega šolnika
Pišece, 17. februarja Danes 17 L m. je dosegel upokojeni šolski upravitelj iz Piš^c g Medved Jakob 70 let. Po rodu ie iz Lebna pri štajerski Ribnici. Ko je maturiral 1. 1890. na mariborskem učiteljišču. ie kot mlad učitelj dobil prvo mesto v Ponikvi ob južni železnici. Od tam je supliral na takratnih enorazrednicah v Žt. Petru na Medvedovem selu, Zusmu in na Sladki gori. Od 1. 1S96. do 1904. je učiteljeva! oa petrazrednici v Št. Petru pod Sv. gorami, kjer si je izbral tudi svojo blago družico Marijo iz spoštovane Babičeve rodbine. V L 1904.. ko je bilo dozidano v Pišecah novo šolsko poslopje, je bil imenovan za prvega upravitelja razširjene petrazrednice. Tu je služboval vse do svoj? upokojitve v L 1927. V celem je učiteljeval 37 let.
Na vseh svojih mestih je pokazal več kakor celega moža in se je razen v svojem poklicu z vso vnemo udejstvoval tudi v raz-
ske stopnice. K sreči je ušlo uničenju nekaj kamnov, kakor spodnji del marmornate amfore z listnatimi profili, neki večji marmornat kamen, ki kaže natančne sledove obdelave, a ga bo treba še le dvigniti iz zemlje, in prej omenjena Zevsova
nih organizacijah, zlasti v zadružništvu. Tako je s pokojnima tovarišema Tomincem Biažom in Černelcem Francom ustanovil posojilnico v sosednjem Globokem, katere odbornik je že nad 30 let. Z velikimi uspehi se ie posvečal sadjarstvu, vrtnarstvu in tudi vinogradništvu. Razpečal je na stotine sadnih drevesc žlahtnih vrst. Za svoje delo je bil ponovno deležsn priznanja oblastpv V njegovem vzorno urejevanem obširnem šolskem vrtu si naše! poleg vseh vrst sadja in trt tudi raznovrstne domače in tuje cvetlice. vrtnice in orkrasno grmičevje.
2e od mladih je bil navdušen lovec in je še danes zvesti član zelene bratovščine fte danes kot 701ptnik se ne ustraši strmin okoli Špička in Velike bukve, kjer ne privošči miru divjim ščetinarjem, da 6e preveč ne razmnožijo.
Rad ie tudi vedno pomagal ljudem z nasveti in po svoiih močeh tudi dejansko Nešteto ie njegovih poučnih člankov v >Sad jariu in vrtnarju« in »Lovcu« in ie še danes predsednik oodružnice ^adiarskega Ln vrtna r«kpga dnjStva v Pišecah.
Kot nanr^dniak vse svoje življenje 1» » narodnem duhn vzgojil ivoj« tri hčerke :ti prav »olik« <dnov
Želimo mu da bi Je dolga Vta užival e svojo *nako priljubljeno družico zasluženi
pokotu
skulptura. Žal tuda ta ni čisto ohranjena, vendar pa lahko sklepamo na veličasten spomenik poglavarja antičnih bogov, če primerjamo mere okrašenega odlomka, ki je še visok 0.62 m, širok 0.50 in debel 0.25 m.
že na prvi pogled vidimo, da imamo pred seboj delo odlične kakovosti, mogoče celo najlepše doslej v Poetoviju odkrito kiparsko delo. Rimski kamnosek ali kipar je ustvaril to marmornato Zevsovo obličje strogo po antičnih, in sicer grških vzorcih, in zdi se, da je še najbolj podobno Zevsovi glavi, najdeni v Otricoliju, ki nam predstavlja najidealnejše Zevsovo obličje, kakor ga je mogel ustvariti le slavni Pheidias, ko je grško kiparstvo bilo na višku. Morda spominja naš primer tudi nekoliko na Zevsovo glavo iz Parme, a o tem naj spregovorijo znanstveniki.
Znano nam Je iz grških tn rimskih virov, kako je Pheidias Izoblikoval Idealni tip Zevsov, ki je bil ln ostal vzor vsem poznejšim mojstrom. Pripisujejo mu, da je svojim umotvorom vdihnil dušo, obličju zrcalu duše pa podal izraz resnične dušev-nosti.
Ce pogledamo ptujsko Zevsovo obličje ln ga primerjamo z onim lz Otricollja (stari rimski Ocriculum blizu Rima), vidimo tudi tukaj izraz vzvišenega nadčloveškega. božanstvene veličine in dostojanstva. Obilni in valoviti kodri učinkujejo slično kakor pri Michelangelovem Mojzesu. Visoko čelo izraža modrost, resnobo in energijo. Miren in dobrotljiv čar miline odseva z njegovega obličia in dobrotliivo odpira ustnice, da bi delil besede milosti. Gosta kodrasta brada še posebno daje obličju izraz miline in veličanstva.
žal je brada nekoliko odbita. Ce (d natančno ogledamo relief, opazimo ob levi strani vratu neko vzboklino. Ali je bila ob Zevsu še druga oseba ali predmet, naj do-ženejo strokovnjaki.
Se nekaj je važno. Že dolge decenije Iščejo arheologi veličastno Jupitrovo svetišče, o katerem imamo že toliko sledov in ki je moralo biti tod nekje. Veliko število najrazličnejših votivnih žrtvenikov tega hrama so že odkopali na Panorami Lansko leto v jeseni, kakor smo že poročali, so se pokazali sledovi celo na vrhu zapadnega dela grajskega hriba. In zdaj nenadno ta najdba ob vzhodnem pobočju. Težko je verjetno, da bi prenašali tako težke kamne na večje daljave. Najdba je potrdila mnenje arheologov, ki domnevajo Jupitrovo svetišče v neposredni bližini grajskega hri^a. Brez dvoma izvira čudovita skulptura iz tega svetišča.
Hvala g. Burgerju, da je o najdbi takoj obvestil konservatorja notarja g. Skrabar-ja. Upati je. da bo odlični umotvor kmalu v muzeju dostopen širšemu občinstvu.
A. S.
Zadnja pjt ponesrečenega častnika
Podporočnik Paramentič prepeljan v rodni kraj
Maribor, 17. februarja.
Danes popoldne ob 14.15 se je pomikal skozi Maribor veličasten žalni sprevod, v katerem so stopali mnogi svojci prijatelji in tovariši tragično umrlega podporočnika Radivoja Paramentiča. Spredaj je vojak nosil lesen križ. sledila je častna četa in vojaška godba s kapelnikom kapetanom Jirankom na čelu. Vojaki so nesli mnoge krasne vence, ki so jib pretežno poklonili pokojnikovi tovariši.
Pred mrtvaškim vozom 8 krsto je stopal prota Simeon Ivoševič, za vozom pa pokojnikov stric, letalski kapetan S. Paramentič. ki mu je sledil mariborski oficirski zbor z mestnim poveljnikom generalom Cedom Stanojlovičem poveljnikom mariborskega vojnega okrožja polkovnikom Radovanovičem. poveljnikom 45. peš-polka. ki mu je pokoinik pripadal, polkovnikom Markom Božovičem. poveljnikom 32.. topničarskega pešpolka polkovnikom Kilerjem ter poveljnikom mariborske šole
za rezervne oficirje podpolkovnikom Ga-ščičem na čelu.
žalni sprevod, ki ga Je zaključil drugi del častne čete. Je krenil izpred vojne bolnišnice po Tržaški cesti preko državnega mostu na Glavni trg, po Tattenbachovi ulici in Aleksandrovi cesti na glavni kolodvor. kjer so položili krsto v železniški voz. Povsod, kjer se je pomikal žalni sprevod. sc se ljudje zbirali v časten špalir ter pietetno počastili spomin nesrečnega oficirja.
Tople, prisrčne, tovariške so bile poslovilne besede, ki jih je spregovoril na kolodvoru pokojniku v slovo komandir njegove čete. kapetan n. stopnje S Jovano-vič Poveličeval je vojaške ter osebne vrline mladega, prerano umrlega oficirja. Pokojnikovi starši ter bratje in sestre niso prišli v Maribor temveč bodo počakali na sina v Beogradu od koder ga bodo spremili v Belo polie pri Valievu. kjer ga bodo položili v ljubljeno rodno zemljo.
Preganjal je skrbi in dima oblake
Novo odkritje: pipa dr. Franceta Prešerna
• • •
Ljubljana, 17. februarja
Znano je, da je naš veliki pesnik France ljubil rajno vince in si z njim preganjal »skrbi oblake«. Vendar pa ni dosti znano, da je bil tudi kadilec. In sicer je pušil iz pipe. Po posebnem naključju mi je prijatelj Konstantin Potočnik, sedanji lastnik hotela »Soče« na Sv. Petra cesti v Ljubljani, povedal, da hrani med posebnostmi po rajnki materi Prešernovo »faj-fo«. Pokazal mi jo je. Ne gre samo za to. da imamo v rokah zanimiv ostanek iz Prešernove dobe, marveč se ob takih majhnih predmetih razgrne tudi košček zgodovine in razmer v stari Ljubljani.
O verodostojnosti, da je to res Prešernova pipa, sem se mogel preveriti le na ta način, da sem dobil v roke zanesljivo poročilo o njej v koledarju CMD iz leta 1904, kjer je znani narodnjak Podkrajšek-Harambaša točno opisal to zanimivo vrednoto. Prešeren je hodil v gostilno pri Bi-tencu v Blatni ulici, kjer stoji sedanji hotel Štrukelj, in pa v gostilno pri »Zlatem jagnjetu« v šentpetrskem predmestju, ki so jo nazivali »Pri malem avstrijskem cesarju«. Hišo so pozneje porušili, novozgrajena hiša je imela št. 5. in je bila last gospe Marije Potočnikove, matere sedanjega lastnika hotela »Soče«, g. Konstantina Potočnika. Hotel je bil zgrajen na prostoru gostilne pri »Zlatem jagnjetu« in »Prt malem avstrijskem cesarju«. Tja je torej zahajal naš pesnik dr. France Prešeren. In nekoč je prinesel gospej Potočnikovi njen mož, posestnik in pek (umrl je 4. Junija 1884), ženi pipo, rekoč: »Tu imam Prešernovo fajfo, jo moram lepo spraviti, da bo za spomin«. — Pokojni pesnik Anton Aškerc je nekoliko podvomil, če je Prešeren sploh kadil. Verodostojna priča g. R. Endlicher. brat dr Chrobatove soproge, pa je ponovno izjavil, da je Prešerna dobro poznal, ker je hodil k dr. Chro-batu na hrano in je po kosilu s poljskima emigrantoma grofom Horodinskim in Emilom Korytkom črno kavo pil in redno iz pipe kadil. Ni torej skoro nobenega dvoma da bi ne bila pipa, ki jo skrbno čuva sedanji lastnik kot delček dediščine po svoji blagi materi, zanesljivo Prešernova.
Pipa je lesena ter na glavi in dulcu okovana z belim pakfongom. Glava z okovom vred je 11.5 cm visoka. Noga, ki nosi sedem narogljanih, zaokroženih okraskov v podobi školjke, meri v dolžini 13 cm. Gor-
nji prerez glave ima 5. a vzbočeni, na vrhu zaokroženi školjkasti pokrov 2 cm vi-sočine. Dulčev prerez je 4.5 cm. Glava je v dolnjem koncu počena in zamazana z rdečim pečatnim voskom.
Pokojni msgr. Tomo Zupan jc v svoji Prešernovi sobi na gradiču Okroglem zvesto hranil pesnikov mlinček za kavo. Ta mlinček in pipa bi bila pač zanimiva obogatitev Prešernove sobe v rojstni hiši v Vrbi.	Zorko Prelovec.
Razmere v Delavskem domu
Z mestnega poglavarstva v Ljubljani smo preieli: Z ozirom na članek, ki ste ga objavili v »Jutru« dne 5. II. 1938 v štev. ,na strani 3, stolpec 4, pod naslovom: »Razmere v Delavskem domua, Vas prosim, da izvolite v smislu čl 26 zakona o tisku priobčiti v Vašem cenjenem listu sieaeči uradni popravek, oziroma pojasnilo: Ni res. da bi bile službene razmere v Delavskem domu. kar se tiče službenih prejemkov. hrane stanovanja, deiovnega časa itd slabše kot so bile ob otvoritvi Delavskega doma. temveč so ostale službene razmere prav takšne, kot so bile, v marsičem pa so se še izboljšale Take so se zvišali prejemki nekaterih uslužbencev, uveden je 10-urni delovnik za vse uslužbence, kot predpisuje zakon Tudi hrana je izboljšana; dočim so poprej za uslužbenke kuhinje večkrat posebej kuhali hrano, če je zmanjkalo hrane zaradi obi'ice gostov ter so se uslužbenke zaradi tega pritoževale, da dobivajo slabšo hrano kot gostje, se to danes več ne dogaja Po odredbi uprave je poskrbljeno, da dobivajo uslužbenke kuhinje vedno enako hrano, kot gostje. Lansko leto so se nekatere kuhinjske uslužbenke pritožile na mestno poglavarstvo po svoji strokovni organizaciji; uradna preiskava pa je nato dognala, da so bile pritožbe pretirane in deloma tudi neosnova-ne Ugotovljeno je bilo, da prejemajo vse uslužbenke enako hrano in v istem času, kot so jo prejemale pod prejšnjo upravo Delavske kuhinje. Edina razlika je v načinu izdajanja hrane, ker dobi sedaj vsak
Mariborski kalejdoskop
Družabna sabotaža mariborskih Nemcev — Gledališki utrinki — Bohotna rast Tezna — Uspehi mariborske ornitološke postaje
Maribor, 17. februarja.
Maribor Je letos precej tesno privit v predpustnih Kurentovih objemih Vsi plesi v središču mesta in na perfsriji so letos dobro obiskani. Družabno življenje leze letos v svoj vrhunec — po letih dobre konjunkture- Ni pa nikjer pri teh številnih družabnih ter veselo razgibanih prredit-vah zaslediti kakšnega predstavnika naše narodne manjšine. Mariborsko nemštvo je do zadnjega poedinca izvedlo široko zasnovano akcijo družabne in prireditvene sabotaže, k je deloma že preje obstojala, toda le podzavestno, ki pa je sedaj strumno organizirana Mariborsko nemštvo je po nekaterih dogodkih v zadnjem času panično zapustilo torišča mariborskega družabnega življenja kjer si preje vendarle še uzrl izjemne poedince. Po Maribora pa krož jo v zadnjem času celo vesti. da bo sledil v društveno življenje mariborskih Nemcev nov udarec, ki je po razpustu Kulturbunda in društva nemških akademikov omejeno še samo na društveni okvir športnega in pevsko kulturnega značaja-
Mariborsko nemštvo pa je v zadnjem času še bolj uveljavilo sstem medsebojnih hišnih obiskov ter tesnih rodbinskih stikov Pri veselejših. širokoootezneiših družabnih ter krokarskh podvigih pa se Se vedno radi Zatekajo v znano gosflno ob Ptujski cesti, o čemer vedo sosedje mnogo zanimivega povedati.
V tem vzdušju pa se slovensko kulturno življenje ia prizadevanje navzlic tema
lepo in nemoteno nadaljuje. Te dni nas je poseti bivši član in režiser mariborskega gledališča g. Vladimir SkrbinšeK sedaj glavni režiser skopljskega gledališča. Gostoval je kot Leone v Krleževi drami »Gospoda Glembajevi«, ki jo je svojčas zrežiral dr Gavella, ki pa ji je vdhnil sedaj V. Skrbinšek toliko svojega, da jo je le težko prepoznati od prvotne podobe. Skr-binškovo gostovanje je bilo pravi triumf njegove tvorne ustvarjalnosti ter široko razgledne invencije. Ta njegov Leone se je značilno in visoko dvigal nad ostalimi liki in sta se mu do bližine primaknila le Kraljeva v vlogi sestre Angelike ter Na. krstov dr. Puba Fabriczy.
Mariborska opereta pa je vprizorila te dni G ibertovo »Noč v Kairu«. Privlačen naslov, skrbna pripravljenost orkestra, pevcev in solistov, okusno slikovita sce-nerija, posrečeni staroegiptski plesni vložki, mestoma celo izvirni glasbeno motivni zasnutki. stereotipni ter šablonskl operetni zavozljaji ter razvozljaji. Manjka pa značilnega štagerja. pestre melodioznosti, ki naj razg blje in razvname operetno občinstvo, ki je sicer za tovrstni žanr odrskega podajanja tako hvaležno, da je doslej že 14 krat do zadnjega kotička napolnilo gledališče pri Beneševi opereti »Pod to goro zeleno«, ki pa je menda tudi toliko izbirčno, da »e ga pri »Noči v Kairu« tovrstna skuSnjava najbrže n« bo lotila.
Pulz Maribora pa utriplj« tudi v bližnji okolici Ln njegovih pretežno delavskih predmestjih. Svojčas smo pr^ij. o rasti
Studencev in Pobrežja. Sredi te bohotne rasti pa se najponosneje vzpenja Tezno, ki kaže značilne poteze naglega razvitka. Tezno, katerega prebivalstvo se je po prevratu poštirikrati'o, beleži svoj postanek pred nekako 100 leti Leta 1890 je imelo komaj 30 hišnih številk Do prevrata ni blo tukaj nikakšne razvojne možnosti. Po prevratu pa se je razvojna črta drzno dvignila navzgor.. Prvotno kmečka naselbina se je ob nerentabilnosti kmečkega gospodarstva pretvorila v naselbino kmečkega delavstva že leta 1921, ko je Tezno radi novih tvornic naraslo na 700 duš, ni bilo na Teznem nobenega kmeta več. Neverjetna rast te naselbine se je pokazala zlasti leta 1936, ko se je dvignilo število prebivalstva na 2100 duš, z vštet-jem dejansko tezenske »Abesinije« oziroma »Sibirije« pa celo na 3000 prebivalcev. V strukturnem prerezu tezenskega prebivalstva pa je značilno, da je Tezno s svojimi 44°/n železničarjev izrazito železničar-ska naselbina, dočim je tovarniških delavcev le 20°/o. Tezno ima nedogledne možnosti razvoja. Z novo postajo je postalo Tezno to, kar je Devica Marija v Polju za Ljubljano. Ugodne železniške zveze omogočajo Mariborčanom, da si tukaj postavljajo svoja domovališča. Tezno pa bo še rastlo! Padle bodo najbrže še tiste stoletne lpe, mesto lipovega drevoreda pa se bo od letališča, s katerega skorajšnjim poživljanjem bo Tezno zopet veliko pridobilo, razprostirala do železniškega postajališča krasna nova cesta, ki bo vsej ta-mošnji okolici vtisnila nov pečat.
Mariborčan' pa smo v zadnjem času zlezli celo med ornitolog«. Maribor ima svojo ornitološko postajo. Poldrugo leto že čakajo maribo.ski ornitologi, da bo katera od amitoloildh postaj sporočala, da
Še veliko bofj belo bo perilo,
če vzameš vedno
£CHICHT°V0
TERPENTINOVO MILO
uslužbenec toliko, kolikor potrebuje, prej pa so odvisno hrano razdajali drugim, ali jo nosili ven. To se je največ dogajalo 8 kruhom Uslužbenci niso imeli od tega nobene koristi, Delavska kuhinja pa je trpela občutno škodo. Ves ta prihranek se porabi sedaj za izboljšanje hrane, s čemer so zadovoljni tako gostje, kakor uslužbenci sami.
Tudi ni res. da »o uslužbenke izgubljale
službo kljub zagotovilom, da lahko vsaka uslužbenka izjavi resnico in brez tehtnega razloga, temveč je bila vsaka odpoved službe izvršena iz povsem utemeljenih in tehtnih razlogov in to iz popolnoma drugih razlogov, kot jih omenja članek in ki bi bili merodajm tudi pri vsakem drugem delodajalcu Izdajanje hrane uslužbencem na karte, ki je bilo vpeljano pod prejšnjo upravo, je bilo ukinjeno v interesu kuhinje m uslužbenstva samega. S kartami so možne zlorabe, ki gredo vedno v škodo podjetju in s tem tudi uslužbencem Take karte niso vpeljane niti pr uslužbencih kuhinje Delavske zbornice, ki naj bi veljala kot nekako merilo v takih vprašanjih.
V Delavskem domu kurijo v vseh prostorih ob istem času; ker se prostori segrevajo s centralno kurjavo, ni mogoče delati izjeme samo za eno spalnico Topla voda pa je na razpolago uslužbenkam še 1 do 2 uri potem, ko pridejo z dela.
Plače uslužbenk gotovo niso slabše, kot so plače uslužbenk po privatnih družinah, saj se gibljejo od Din 300. do Din 600. — mesečno. Po Din 250 pa dobe le mlade novinke, katerim pa se pozneje plača zviša-Dopusti uslužbenstva se odmerjajo po zakonu. tako kot vsem mestnim uslužbencem Pritožb glede prejemkov, hrane in stanovanjskih razmer v zadnjem letu ni bilo nobenih, kar dovolj jasno dokazuje, da je vsak očitek v tem smislu neosno-van.
Glede izdajanja opoldanske hrane kuhinjskim uslužbenkam je treba pripomniti, da večina ljubljanskega uradništva obeduje po 14 uri, to je po končani službi, ne da bi se kdo zaradi tega pritoževal. Enak red je po vseh takih podjetjih in tudi v večini privatnih gostinskih obratov. Od uslužbenk v Delavskem domu je več kot polovica bivših uslužbenk zapustila službo iz lastne volje in i« povsem drugih razlogov, kot jih omenja članek. Če bi bile službene razmere v Delavskem domu res tako slabe, kot jih hoče prikazati omenjeni članek, bi prav gotovo ne bilo toliko prošenj za ta mesta, temveč bi se prosilke Delavskega doma rajši ogibale ter iskale službe drugod. Ker pa niti od strani uslužbenk ni pritožb na naslov uprave, niti ni mogoče na drugi strani ustreči številnim prošnjam za te službe, je že iz tega samega dovolj jasno, da so navajanja omenjenega članka neresnična in povsem neosno-vana. Za vsako event. krivico ali nered pa imajo vsi uslužbenci pravico do redne službene pritožbe na naslov uprave Vsaka pritožba se strogo preišče in se napravi red, če je potrebno. Tak je običajen predpis pri vseh mestnih ustanovah. Kdor se pa zateka v dnevno časopisje in pri tem navaja neresnična dejstva, temu gotovo ni za redno in pravilno pot ker nima za njo dovolj razlogov.
Z odličnim spoštovanjem predsednik
Dr. J. Adlešič.
je ujela ptioo z obročkom, ki so JI ga nadeli ok>li noge v mariborski ornitolo-ški opazovalnici. Predlanskim v avgustu je mariborska o mitološka postaja pričela s svojim delovanjem in je odfnčalo odtlej pa do danes v vse smeri nad 2000 ptic z mariborskim obročkom na nogi. Tam okoli tezenskega ribnika in betnavske skakalnice, pod Pohorjem ter na pobreških poljanah srečuješ preproste ptičarje, ki si težko služijo svoj krilih. Ves svoj prosti čas prebijejo v naravi ter opazujejo in lovijo ptice. Namen tega obročkanja in opazovanja je, da se ugotovijo razne zanimivosti in podrobnosti iz življenja domačih ptic. Mariborska ©mitološka opazovalnica je obročkala v kratkem času svojega obstoja že nad 30 vrst raznih ptic. Letošnja zima je pripodila v mariborsko okolico cela krdela morskih čižkov. Okoli 60 teh ljubkh severnjakov nosi na svojih nogah spomin na Maribor. Mariborski ornitologi imajo tukaj le svojo opazovalnico in obročkajo ptice za ljubljanski observatorij, ki obstoja žc 12 let in ki ona več sreče kakor mariborska opazovalnica. Dočim so v Ljubljani obročkane škorce ujeli na primer v Španiji, celo vrsto zelencev v Italiji, nekega srakoperja v Grčiji, pa imajo mariborski ornitologi manj sreče. Zgodilo se je sicer neštetokrat da so ujeli obročkane ptice, toda te ptice so bile obročkane v Mariboru samem. Vendar pa so mogtf pri tem ugotoviti zanimivo okol-nost, kako se ptice selijo s Pohorja v dolino, z levega dravskega brega na desni dravski breg itd. Upati pa ja. da se bo tudi mariborskim ornitologom pr«J ko sled nasmehnila sreča te da bo tudi Maribor postal drugod Slaven pa easlug-i vnete prizadevnosti te marljivosti nagih mariborskih otrmtakgu«.
Domače vesti
*	Uspehi Zinke Kunčeve v AmerikL
Newyorški listi pišejo zelo lepo ta pohvalno o ge. Ziniti Milanovi (ge. Kunčevi iz zagrebškega gledališča) v vlogi »Aide«. Njena naslovna vloga v tej open je doživela mnogo lepši sprejem kakor njena Leonora v »Traviati«. Kritiki sodijo, da se ge. Milanovi ne posreči zmerom obvladati svoj drugače zelo lepi glas v višjih into-nacijah, prav tako pa mislijo, da se da ta hiba popraviti, tem laže, ker imajo isto napako tudi drugi veliki pevci. Kritiki poudarjajo, da poje ga. Milanova to pot drugič v italijanščini to vlogo Ln da bo metropolitanska opera dobila z njo člana velike umetniške kakovosti. Jugoslovanski krogi v Newyorku se tega zelo vesele, tem bolj, ker se je ga. Milanova tukaj sama predstavila za Jugoslovanko, čeprav so jo nekateri ekstremni elementi skušali pregovoriti, da se predstavi samo kot Hrvatica. (AA.)
*	Koncert Zlatica Balokovlča v Varaždinu. Violinski virtuoz Zlatko Balokovič bo, kakor znano, svojo evropsko turnejo otvoril v Zagrebu ln tam tudi praznoval svoj umetniški jubilej. Obljubil pa je tudi nastop v Varaždinu, kjer so zdaj predstavniki vseh pevskih in glasbeniih odga-nizacij na skupni seji določili vse potrebno za umetnikov' sprejem. BalokovC je te pred 30 leti kot prvič v provinci nastopil v Varaždinu, a tudi med svojim zadnjim bivanjem v stari domovini leta 1935, je tam priredil svoj koncert.
I odličnih kolonjskih vod.	j
»VENUS« SEDAJ TYRSEVA 9 |
*	Diplomirani so bili na filozofski fakulteti ljubljanske univerze v februarskem terminu 1938: Bartol Zlata (pedagoška skupina); Bernik Bogomila (matematična skupina); Fatur Bogomil (skupina za narodni jezik in knjževnost); Gosak Cirila (germanska skupina); Levstik Vida (pedagoška skupina); Novak Anton (pedagoška skupina); Perz Josip (germanska skupina); Pristovšek Marija (romanska skupna); Rančigaj Danica (romanska skupina); Sluga Jožef (biološka skupina); Sparhakl Štefanija (germanska skupina); š en t jure Jožefa (pedagoška skupina}; Tominec Franjo (skupina za narodno književnost); Velušček Ciril (skupina za nar. jezik in književnost); Voglar Bogomil (germanska skupina); Zitko Ivana (skupina za nar. jezik in književnost).
Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna »Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz-Josefova« grenčiea dasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakim salinskim sredstvem za iztrebljanje.
S- li> 1S5/SS
*	Kdo bo ravnatelj državne znamkarne?
Monopolska uprava je razpisala natečaj za ravnatelja državne znamkarne. Za to mesto tekmujejo lahko samo moški, in sicer morajo izpolniti pogoje, ki jih določa uradniški zakon za imenovanje uradnikov, od 4. skupine 2. stopnje do 3. skupine 2. stopnje. Kandidat mora imeti ab-solvirano fakulteto ali visoko šolo ali grafično šolo ter več let prakse v grafičnih podjetjih, podobnih znamkami. Prva objava za ta natečaj je izšla v »Službenih novinah« 17. t. m., zato je skrajni rok za predložitev ponudb upravi državnega monopola do 9. marca.
*	Otvoritev mednarodnega trgovskega prometa na Dunavu. Zaradi megle in ledu je meanarociui trgovski promet na Dunavu počival kake tri mesece. Ker ledu ni več. se je z našo rečno plovbo tudi več inozemskih družb zavzelo za otvoritev prometa To so češkoslovaške, rumunske, avstrijske, madžarske, nemške in francoske podjetniške skupine. Poleg njih pa bodo plule po Dunavu tudi ladje pod angleško, bolgarsko in nizozemsko zastavo. Otvarja se tudi potnska rečna proga cd Beograda preko Zemuna do Novega Sada in nazaj, kakor tudi potniška proga Beograd—Radujevac.
* Slabi temelji poslopja Oceanografskega Instituta. Poslopje za splitska Oceanografski institut na Marjanu je bilo dozidano že pred leti, a še vedno ni izročeno svojemu namenu. Zdaj je stavba v veliki nevarnosti, ker poka zidov je zaradi slabega temelja. Strokovnjaki, poslani od banske uprave, so ugotovili, da je del poslopja zidan na kamnu, drugi del pa na samem laporju. Zidovi tega južnega dela kažejo nevarne razpokline. Po dvodnevnem pregledu so napravili načrt za najnujnejša popravila.
0CaŠetf m hripavost
ublažijo Mr. Bahovčevi »Smreka« bonboni, sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšujejo izločanje sluza ter desinfici-rajo usta in grlo.
„&mretea bonboni
so za desinfekcijo ust in grla neobhodno potrebni. Dobijo se v zavitkih po Din 4.— m Din 6,— v
lekarni
Mr. BAHOVEC,
LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12
* Zveza šoferjev dravske banovine v Ljubljani sporoča vsem stanovskim tovarišem, prijateljem in njihovim družinam, d« se Sodo poklicni šoferji — obiskovalci prvega tečaja o DieseJ motorjih sestali v soboto 19. t. m. ob 20. v salonu restavracije pri »Levu«., Ljubljana. Gosposvetska cesta, n« družabnem večeru. Zveza se najtonleje zahvaljuje vsem. ki so pomagali, da se je ta pre-potrebni tečaj vršil.
IHIHH ■■■■■—
Ali veste, da je »Premiera« naj-
razkošnejši evropski revijski film, napravljen v dunajskih ateljejih?
Ali veste, da so za »Premiero«
angažirali v Hollywoodu plesnega mojstra Du Ponta. koreografa mane operete »Rose Marie«.
Ali veste, da so za »Premiero«
angažirali v Parizu skupino 48 najlepših in najslavnejših francoskih girlsov in bojev.
Alt veste, da pleše v »Premieri«
poleg slavne pariške plesne skupine še nad 300 dunajskih balerin in plesalcev
Ali veste, da so zaključni prizor »Premiere«, revijo velikega dunajskega valčka filmali istočasno v g treh ogromnih ateljejih in podrli vse stene med posameznimi dvoranami.
Ali veste, da igra in poje v »Premieri« slavna švedska igralka in pevka Žarah Leander in da je njen partner Kari Martell.
Ali veste, da je režiral »Premiero« Geza Bolvary in da je muziko komponiral skladatelj Schmidt Gent-ner.
Ali veste, da se dejanje »Premiere« godi za kulisami in na odru velikega ameriškega revijskega teatra
4Ii veste, da bo premiera razkošnega veiefilma »PREMIERA« jutri v ljubljanskem KINU UNIONU.
je zabavna filmska komedija polna zakonskih in ljubezenskih zmešnjav. V tem filmu briljira najlepša filmska zvezda DEANNA DURBIN, ki osvaja s svojim glasom, s svojim pojavom in s svojo igro na mah srca vseh po celem svetu. —
Film se predvaja V KINU SLOGA, TELEF. 27-80. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. — Ta film si mora ogledati vsa Ljubljana!
*	Odkritje zanimive rimsk© grobnice pri Ludbregu. Ko so prekopavali teren za železniško progo Koprivnica—Varaždin, se je zagrebški arheološki muzej zavzel za starine, ki bi mogle biti odkrite pri tem delu Proga vodi skozi pokrajino, v kateri so našli že mnogo arheoloških znamenitosti. Strokovnjaki muzeja so bili večkrat na terenu, dajali pa so tudi potrebna navodila podjetnikom m občinam. Kustos muzeja dr. Josip Klemene je nedavno doznal, da so v vasi Poljancu kmetje odkopali veliko grobnico. To je grobnica nekega rimskega veljaka tz n. stoletja po Kr. in. kar je posebno zanimivo, veljak je bil pokopan s svojim razkošnim vozom in konji vred. Voz je okrašen s srebrnimi ploščicami in figurami iz brona V muzeju v Budimpešti ?o nepopolni ostanki dveh podobnih rimskih vozov, a voz, ki so ga zdaj odkopali v Poljancu, se bo dal prav lahko rekonstruirati. Velika grobnica je polna zanimivih in dragocenih starin.
*	Prt zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazej želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
* Za izlet v Budimpešto, ki ga priredi »PUTNIK« Maribor s posebnim vlakom od 25. do 30. maja ob priliki 34. Svetovnega evharističnega kongresa je nujno potrebno, da oddajo interesenti svoje prijav ve vsaj do 28. februarja, da se zamore rezervirati stanovanja, za katera je ogromno povpraševanje Prospekti in vse informacije se dobijo pri »Putniku«, Maribor, Trg svobode, in njegovih podružn cah v Celju, F^uju, Gornji Radgoni, št. Ilju in Dravogradu, kjer se sprejemajo prijave! Izkoristite izredno ugodno priliko za po-set prekrasne Budimpešte!
*	V počastitev 70 letnice gospe Franje Tavčarjeve je darovala rodbina Kalmova iz Ljubljane 100 din., dr. Anton Lavrič iz Rogaške Slatine 50 din. za »Zvončkov« sklad. Iskrena hvala!
*	Napredno prosvetno delo v Poljanski dolini lepo napreduje, tako v Poljanah po Kmetskem bralnem društvu kakor v Gorenji vasi po Sokolu. Pa tudi Oselica ne spi s svojim Soko'om na Savodnju. Povsod se zdaj v zimskem času prirejajo na odrih primerne gledališike predstave, ki so bile doslej prav dobro obiskane in za naše razmere nad vse pričakovanje izbomo podane. V nedeljo popoldne vprizore naši igralci v Poljanah zopet zabavno igro »Zakonci stavkajo«, ki se ponovi na pustno nedeljo popoldne. Kakor doslej, tako pričakujemo obilnega obiska tudi ti dve nedelji. Spomladi razvije poijanski Sokol nara-ščajski prapor, pod katerim se bo zbirala zavedna sokolska mladina. Ne, Poljanci ne počivajo, marveč vztrajajo pri naprednem delu kljub vsem zaprekam. Čim večji je pritisk, tem večji je tudi odpor.
Žrebanje državne razredne loterije
iS. februarja 1938.
Din 3.000.— št.: 17.423,
Din 1.000.— št.: 5.826, 5.851, 5.887, 5.898, 15.723, 24.843. 33.035. 46.104, 46.130.
46.153, 53.005, 53.008, 53.020, 53.048, 53.100, 62.020, 75.666, 75.668, 95.705, 95.775,
ZADRUŽNA HRANILNICA, LJUBLJANA,
Dalmatinova ulica 6
*	Im »Zvončkovega« sklada prejemajo j
naši zamejGki fe izseljenčki brezplačno mladinski mesečnik »Zvonček«. Rodoljubi darujte v »Zvončkov« sklad! Za vsak, tudi najmanjši dar, Vam bo iskreno hvaležna deca za mejami!
*	Prvi ln najstarejši beograjski ldpar Je bil tudi prvi »portist Cil in zdrav m la vedno delaven je dopolnil 78 iet nestor srbskih umetnikov in prvi beograjski kipar Djoka Jovanovič- Bil je tudi prvi športnik Beograda in menda vse Srbije. Udejstvoval se je dolga leta kot kolesar ln planinec. Njegova prva daljša kolesarska tura je bila Mllnchem—Beograd, potem pa je prepotoval s kolesom in peš skoraj vso Evropo. O svojih zanimivh, doživljajih je živahno pripovedoval sotru-dnikom beograjske »Politike«. Na vprašanje, kako je živel, da je mogel premagati tolike napore in ostati tako čvrst tn svež, je odgovoril, da ni nikdar poznal kake mere ali kakih pravil. Ko je pogovor nanese! tudi na pijačo, je rekel, da že 60 let ni pil vode. »Po kosilu pop'Jem pol litra vina, zvečer pa — kakor je pač Kadim tudi, kakor pač nanese « Ponosno je pripovedoval, da je vse ture v nevarnih planinah tujih dežela napravil sam, brez vodnika. Z velikim uspehom Je pred dolgimi leti razstavljal svoje umetnine na razstavah v Franciji, Nemčiji in Italiji. Njegov atelje je kakor hram večne umetnosti — večnega življenja.
*	Literarne nagrade Mladinske matice. Na razpis književnih nagrad je sprejela Mladinska matica 24 rokopisov, vendar je 2 izločila, ker nsta prišla v predpisanem roku tako da je prišlo za nagrade v poštev 22 rokopisov. Od teh je bilo 15 predloženih kot primerni za učence višjih razredov, 5 za učence nižjih raz-
I redov in 2 za knjigo realne vsebine. Od predloženih del za otroke od 9 — 14. leta je sklenil odbor na predlog literarnega odseka, da se odkupijo sledeča dela: »Hribčev Gregec«, »TOnče« (Lojze Krivda — psevdonim znanega pisatelja), Verni prijatelji v snegu ln ledu {Sonja Sever) in brezobvezno še »Sirote« (A. Ingolič) in »Ljudje v viharju« (A. Adamič). Od teh del je bila nagrajena kot najboljša povest »Hribčev Gregeo« s 3.000 din. Ker avtor tega nagrajenega dela ni navedel v zaprti kuverti svojega naslova, je naprošen da se čimprej javi pri tajništvu Mladinske matice. Od prejetih del za realno knjižico je bilo sklenjeno, da se oba rokopisa »Zgodbe o bombažu« od O. Hudalesa in »Za tri dinarje elektrike« od KunSta ViHma odkupita »Zgodbe o bombažu« se nagradijo j 2.500 din, poučno delo od Kunsta pa bo izhajalo v prihodnjem letniku »Našega roda« iD izide tudi v ponatisu v izrednih publ kacijah Mladinske matice, ker je po kakovosti skoro enakovredno nagrajenemu rokopisu, kar se bo avtorju pri honorarju tudi upoštevalo Od rokopisov, poslanih za naše najmlajše je odbor sklenil odkupiti 3 slikanice, in sicer »Pisane lutke«, ki jih je napisal J Ribičič in ilustrirala Ksenija Prunkova, slikanico »Tin^in zajček«, prav tako z besedilom Ribičiča, a z ilustracijami Fr. Miheliča ter »Grajskega vrabca« od avtorja, ki ni navedel svojega imena. Nagrado 2.000 din je odbor prisodil »Pijanim lutkam«, »Tinkip zajček« kot enakovreden prvemu delu pa naj bi izhaja) v »Našem rodu« s ponatiskom v izrednih publikacijah. Vsa ostala dela se odklonijo, čeprav so med njirr i tudi dela vredna tiska, ki so pa izpadla vsled hude konkurence. Ker je Josip Ribičič, iz razlogov, ki jih je odboru podrobno obrazložil Ln ki ne zadevajo ne odbora Mladinske mat ce in ne njenega literarnega odseka, oba svoja rokopisa odtegnil, izidejo v letošnjih rednih publikacijah »Hribčev Gregec«, Zgodbe o bombažu« In »Grajski vrabec«.
Kurentova vesela noč Tabor — 26. febr. 1938
*	Po nedolžnem je bil 5 let na robiji
siromašni kmet Vojislav Pavlovič iz okolice Kragujevca, Tam je bil nekega jesenskega večera leta 1928 na cesti napaden in izropan vaški bogataš Svetozar Gjor-gjevlč. Poškodbe, ki jih je bil dobil pri napadu, je Gjorgjevič srečno prestal in med preiskavo je defilirala pred njim cela vrsta osumljencev. Bilo je sicer temno, napadeni bogataš je b'l seveda razburjen Ln prestrašen, a tudi močno vinjen, a ko so privedli pred njega osumljenega Pavlo-viča, je odločno izjavil: Ta me je in nihče drugi! Pozneje je iz trme ostal pri svoji izjavi, na njo prisegel ln obtoženega Pavloviča pa poslali za 5 let na robijo. Nihče ni bil prepričan o njegovi krivdi, a napadalčeva prisega je dižala. Po nedolžnem je bil Pavlovič 5 let na robiji, zdaj pri novi razpravi pa je dobil popolno zadoščenje. Na zatožno klop pa bo sedel Gjorgjevič zaradi krive prisege.
*	Brezposelni mornarji kot siepi potniki, Zdaj, ko je »zakleta ladja«, katere lastnik je bil nekdaj najnevarnejši ameriški gangster Al Capone, zapustila Split po zapleteni »kitajski revoluciji« se je po mestu doznalo da je z njo na skrivaj odpotovalo tudi več naših brezposeln h mornarjev. Ti mornarji potujejo kot slepi potniki z vednostjo poveljstva angleškega parnika, pri pregledih pa s« skrivajo v skritih kabinah, ki jh je baje več na skrivnostni ladji. Al Capone Je imel za svoje tihotapske in gangsterske posle svoj parnik urejen s skritimi prostori in ko so ameriške oblasti po njegovi aretaciji parnik zaplenile, niso našle v njem vseh skrivališč. Po Splitu se govori, da so se naši brezposelni mornarji že pogodili s poveljstvom ladje, da bodo v šanghaju nadomestili izkrcane kitajske mornarje. V zadnjem hipu sta se na odhajajočo ladjo vkrcala tudi kitajski oficir in kitajsiki Lnže-njer, da se bosta vozila do šanghaja s svojimi rojaki.
*	Rojenček ▼ gnoja. Včeraj smo poročali, da so v Valti vasi na Dolenjskem našli novorojeno deklico v gnojnici mati pa umira v bolnišnici v Novem mestu. Zdaj nam iz Roba pri Vslikih Laščah poročajo, o enako žalostnem slučaju. Na gnojišču sredi vasi so psi razkopavala gnoj in spravili na dan trupelce novorojenčka. Fantifkovo trupelce je bilo še precej dobro ohranjeno, kar kaže, da se je zločin Sele nedavno dogodil. Brezvestno mater iščejo orožniki.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1.
• Slavnostna otvoritev lovske razstave v Beogradu bo 19. t. m. ob 11. dopoldne v petem paviljonu beograjskega sejma. Povabljeni gostje so naprošeni. da pripeljejo tudi svoje 60>p!roee. Za občinstvo bo razstava otvorjena 19. t. m. opoldne. Razstava bo trajala od 19. do 27. februarja in bo odprta vsak dan o i 8. do 17. Potniške legitimacije bolo potrjevali pri blagajni na vhodu v beograjski sejem. (Tz osrednje zveze lovskih združenj kraljevine Jugoslavije).
h Ljubljane
a— Klavirski koncert Aleksandra Borov-
skega bo drevi ob 20. v veliki Fiih. dvorani. Sjx>red tega znamenitega koncertnega večera je našleknji: J. S. Baoh: 2 preludija in fugi v g-molu in g-duru in 3 predigre za orgle v klavirski priredbi Busonijevi. Beethoven: Sonata appasionatta št. 57. po odmoru Prokof.jev »Sarkazem« in »Preludij« v c-duru. Medtner: Pravljica v f-molu Stra-vinski: Ples voznikov iz baleta »Petruška«. Lifvzt: Petrarkov sonet »Au bord d'une source« in »Ogrska razsodija št. 10«. Aleksander Borovski je pianist evropskega slovese. vsak njegov koncertni nastop je velik praznik v koncertnem življenju. Prodaja sedežev v knjigarni GL Matice na Kongresnem trgu.
Restavracija KOŠAK
PREŠERNOVA ULICA
Danes ob 16. uri
Pravljica za pravljico v reviji risanih filmov
SLAVNI MORNAR POPAJ IN DRUGI • • •
KINO MATICA 21-24
Predstavi ob 19.15 ln 21.15 uri radi koncerta odpadeta!
1 povečana m vzorno preurejena. — | | Priporoča prvovrstno hrano in vina. | Vsak petek ribe.
| Slaščičarna KOŠAK j
1 ima vedno sveže pecivo in pustne | krofe.
u— II. javna p-odukcija ljubljanskega drž. konservatorija, ki bo v ponedeljek 21. t. m.. ima prav tako zanimiv &;'orel. kakor prva. ki )e bila Dred par :mevi. Nastopijo gojenci solopevekeira, klavirskega in instrumentalnega oddelka. Kot nekako novost na naših produkcijah javljamo nastop kvarteta na pihala, ki ga izvajajo 4 gojenci prof. Kara-sa in sicer ? tro'entista in 2 pozavnista. Kvartet na pihala zaigra 2 Schubertovi skladbi. Začetek produkcije je ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani
n— Razstava slik ge Margit Robifeve. V Knaflievi ulici št. 4. pritličj3 levo je od danes dalje otvorjena razstava slik priznane slikarice ge. Margit Robič-Csiszarjeve. ki se je že udeležila nekaterih ljubljanskih umetnostnih razstav. Slikarica se ie v zadnjem letu izpopolnievala v Budimpešti Mnoge izmed razstavljenih slik so nastale prav za ča#a teh studii v madžarski prestolnici- Najnovejša dela ge. M Robičeve bodo gotovo zanimala prijatelje likovne umetnosti in širše občinstvo. Razstava bo odprta teden dni. vsak dan od 10. do 16. ure. Vstop je vsakomur prost.
u— Potrošnja alkoholnih pijač v Ljubljani. Po podatkih mestnega trošarinskega urada so Ljubljančani lani popili 3.916022 litrov vina v sodih, 12.278 litrov vina v buteljkah, 12.008 litrov vermuta. prošeka m maraskina. 701776 litrov piva in 2766 steklenic šampanjca. Da ne štejemo likerja, šampanjca, žganja in špirita, je Ljubljana popila 4,642.084 litrov alkoholnih pijač. Značilno ji, da se je v istem času porabilo v mestu 5,332.302 kubična metra vode iz vodovoda Številke kažejo, da je uživanje alkoholnih pijač v Ljubljani izredno močno razširjeno, pa s3 razume samo ob sebi, da je s tem v zvezi tudi mnogo obolenj, o katerih pa nimamo točnega pregleda, ker e-e zdravljenje ne vrši sistematično in imajo ž njim opravka največkrat zasebni zdravstveni zavodi in zasebni zdravniki. V tabeli o umiranju je bil lani navadni alkoholizem enkrat, alkoholna ciroza jeter pa petkrat vzrok smrti med prebivalstvom v Ljubljani. Mestni reševaloi so morali šestkrat prepeljati po alkoholu zastrupljene v bolnišnico. Mestni fizikat je pred kratkim izdelal načrt za ustanovitev posvetovalnice za alkoholike, ki ga zdaj proučujejo na socialnem oddelku.
wy»iimiiiHiwiiwiim«iiiiiw
S II. ELITNI 1 UMETNIŠKI PLES
Pariš 1938. Kazino 19* 2.
u— Huda nesreča na Viču. V&eraj po<pol-dne ob 16. so bili mestni reševalci poklicani na Vič, kjer se ie pri kopanju ilovice primerila huda nesreča. Delavec Karel Albreht je bil popoldne kakor običajno zaposlen pri kopanju pod hribom, ki je last viške opekarne »Opeka«. Izpodkopal je ž© precej ilovice, ko se je nenadno zrušila nanj velika plast in ga zasula. Tovariši so mu sicer priskočili na pomoč, vendar so usodne posledic« že bile tu. Karel Albreht ie imel eno nogo popolnoma zlomljeno, drugo pa hudo poškodovano. Reševalci so ga ja^rno prepeljali v bolnišnico. Ponesrečenec je e+ar 26 let in doma z Zirovekcga vrha, občina Dobrava.
Klet ist restavracija Zvezda
Danes bomo spet servirali odlično pripravljene MORSKE RIBE. Na razpolago bodo:
LUBEN (branzin) ' LIST (sfolja)	SKUŠA (scombri)
LOVRATA (orada)	CIPALJ (cievolo)	LIGNJI (calaman)
TRIUE (barbon)	KOVAČ (sanpiero)	RAKI (scampi)
ŠČUKA	POLANDA (palamida) na ražnju
Kuč, odličen Hamburžan, rizling, cviček in izvrstna dalmatinska vina, Se posebej
vabijo ljubitelje res dobrih vin.
Proteus prosi naročnike, ki nameravalo dati kompletni letnik v vezavo, da to store čim prej. Letnike naj odlejo v društveni pisarni (Beethovnova 2). Vezava stane 15 din. Novi naročniki, ki želijo ime« popolno serijo Proteja. lahko kupijo vezane letnike I. do IV. po 75 din. Zaloga teh letnikov ni velika, interesenti naj se torej po-žurijo.
DANES ZADNJIKRAT
ob 16., 19.15 in 21.15 uri ROBERT STOLZOVA OPERETA
DUNAJSKE
MELODIJE
V glavni vlogi LEO SLEZAK kot zadnji dunajski izvošček. Poleg njega skrbita za veselo razpoloženje in zabavo še
Lizzi Holzschuh in Rudolf Čari Dunajski humor in dovtipi! — Ne zamudite tega sporeda!
KINO U NION Telefon 22-21
u— Mal položi dar, domu na oltar, je geslo naše zaslužne narolno-obrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda. Njena nova poilmižnica v Mostah opozarja na to geslo vse svoje člane in vse prebivalstvo, ter upa. <:a se bodo po tem geslu ravnali ob raanih slavncstih in tudi taknat. kadar častijo spomin svojih dragih pokojnikov.
u— V šentjakobskem gledališču bo jutri in v ne.-leljo ob 20.15 pri p-edstavi zafavne veseloigre »Nieno velika ljubezen« spet polno smeha. Razgibanost dejanja, mladostni optimizem, fin humor in udarna duhovitost odlikujejo to najnovejšo Molnarjevo delo, ki vžiga in navdušuje gledalce. Igra je izvrstno rastni tirana in na novo opreml jena. Sodelujejo prve moči. Oglejte si š1a?er sezone in kupite vstopnice že v naprej!
u— Izredno visoko število «polnih obolenj. Po podatkih, ba jih pravkar objavlja mestna občina, se je lani zdravilo v mestnem ambulatoriju 33 oseb za 6polne bolezni. Število spolnih obolenj je v našem m?stu precej visoko. V celem je bilo lani mestnemu fizikatu prijavljenih 917 primerov, od tega za kapavico 449 moSkih in 180 žensk, za lues pa 131 možkih in 157 žsnsk. Zlasti zaradi neurejenih socialnih razmer in slabih, nehigienskih stanovanj je borba proti spolnim boleznim zelo otežko?ena. Iz istih razlogov najbrž tudi prostitucija v Ljubljani še dolgo ne bo iztreli^na.
ti— Akademska Jadranska straža vabi na
svojo redno plesno vajo, v spboto 19. t. m. ob 20. v dvorani Trgovskega dom*. Vodi g, Jenko. Igra Adamič.
u— Nalezljive bolezni v Ljubljani. Iz poročila mestnega fizikata povzemamo, da sta v seznamu nalezljivih bolezni iani^ zavzeli 6pet prvi mesti davica (314) in šikrlatica (237), za njima pa žen (75) Ln influenca (53). Smrtnih žrtev je zahtevala največ davica (4), nato pa škrlatinka (2) in porodna vrooica (2). Nasproti predlanskemu letu je število primerov škrlatinke j>adlo od 361 na 237, daviee pa od 34-5 na 314. Ti dve številki pa sta še zmerom znatno višji od številk, ki jih je statistika beležila pred petimi leti. Veliko število primerov škrlatinke in davice v najnovejših statistikah moramo pripisovati pač inkorporaciji okoliških občin, kjer sta ti dve bolezni zaradi manj ugodnih higienskih razmer že od nekdaj nastopali v obliki izrazitih epidemij. Mestna reševalna postaja nujno potrebuje novega reševalnega avtomobia za prevoz nalezljivo bolnih, prav tako pa je nujno potrebna tudi občinska bolnica za nalezljive bolezni, ki bi bila morala biti zgrajena po zaikotiu o zatiranju nalezljivih bolezni že leta 1937. Ta bolmica nai bi služila okolišu, ki bi obsegal polee Ljubljane še Gorenjsko, Notranjsko, Zasavje do Zidanega mosta iin Dolenjsko nekako do Trebnjega in Ribnice.
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v februarju po stoletnem koledarju. Dan je dolg 9 ur 29 minut do 29
minut do 10 ur 57 minut P. 18. Simeon
Dobrana S. 19. Konrad
Bratomil N. 20. Rajmund
Drago P. 21. Elenora
Miloslav T. 22. Gojslav Z. krajec ob 5.24 S. 23. Peter D.
Cudomil C. 24. Matija
Bogdan P. 25. Valburga
Nikna S. 26. Aleksander Inoslav
večinoma oblačno, ponekod sneg
manj oblačno, ponoči hladno
krajevni dež ln sneg
menjajoče oblačno, precej mrzlo
topleje
Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi
Ljubljana 7. 767.7, 1.0, 89, O, 10, sneg, 11.5; Maribor 7. 769.1, 2.0, 90, O, 10, sneg, 10.0; Zagreb 7. 767.9, 1.0, 95, SE2. 10, sneg, 7.0; Beograd 7. 768.1, 3-0, 95, ESE3, 4, —, —; Sarajevo 7. 770.7, -3.0, 90, O, 10, —, —; Kumbor 7, 764.6. 8.0. 80, N2, 7, —, —; Split 7. 764.2, 9.0, 90. SW2, 10, dež, 14-0; Rab 7. 764.9. 6.0. 60. NE3, 10, dež, 1.0; Vie 7. 768.7 7.0, 90. SE5. 10 dež, 9-0; Sušak 7. 7647, 6.0, 60. NE3, 10, -, —.
Temperature: Ljubljana 1.8, —0.2; Maribor 2.0, 10; Zagreb 1.0, 1.0; Beograd 10.0, 2.0; Sarajevo —, —4.0; Kumbor 18 0, 8.0; Split 11.0, 6.0; Rab 7.0, 8.0: Vis 7A 40; Sušak 7A SA	^
r
p Moderni eueAul phtg t obratu. Pre*
eej snega j« zapadlo v noči od srede na četrtek in včeraj zjutraj je »topol prvič v akcijo novi, nedavno nabavljeni brizgalni avtomobil mestne občine, ki je spredaj opremljen z železnim plugom na lopatice. Masivni, sivorjavo ličani velikan, ki je s precejšnjo naglico čistil ulice in sproti delal široko gaz, je seveda zbujal pozornost Ljubi jan čanov.
u— Pri Ražmn na Zabjaku morske ribe. Posebnosti: polenovka na tri načine in ri-žota s škampi.
u— Lastniki konj in voz, ki prebivajo v območju ljubljanske občine, se pozivajo, da najkasneje do četrtka 24. t, m. prijavijo svoje konje ln vozove, če teh še nimajo prijavljenih, mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št 7, I. nadstropje, soba 3. Prijaviti je treba tudi vsako spremembo, kakor: nakup, prodajo, pogin itd.
I
Iz Celja
«— Ljubljanska drama bo vprizorila v torek 22 L m. t celjskem gledališču znano Čapkovo dramo »Bela bolezen«. Predstava je za abonma. Zaradi dolžine dela »e bo pričela predstava že ob 19.30.
o— Sokojske župne tekme v slalomu, smuku in patruljnem teku bodo v nedeljo 27. t. m. piri Celjski koči. Istotam bo tudi zbor vseh sokolskih smučarjev.
KINO	METROPOL	CELJE
»ČAROBNA IGRA«
»Immer vvenn ich glticklich bln«
V	glavni vlogi: MARTHA EGGERTH, Paul Horbiger, Hans Moser, Theo Lingen _in Rudolf Carh_
>9— Šoferski izpiti bodo v sredo 16. marca ob pol 9. dopoldne na sreskem načel-stvu v Celju. Kandidati, ki nameravajo polagati izpit za vozače motornih vozil, naj predlož.jo zadevne predpisane prošnje čimprej komisiji za izpite pri sreskem na-čelstvu v Celju.
o— Gozdni požari. Opozarjamo na razglas mestnega poglavarstva o varstvenih merah proti gozdnim požarom, ki je nabit na občinskih uradnih deskah.
KINO UNION Danes zadnjikrat film, poln napetih prizorov »GENERAL LESG«.
Iz Maribora
a— Življenjski jubilej zaslužnega narodnjaka. Te dni obhaja 65-letnico rojstva v izredni čilosli in mladostni prožnosti znani ter zaslužni koroški rojak in dolgoletni pred" eednik Kluba koroških Slovencev g. Ivan Hochmuller. Slavljenec je med živimi pričami. tragične koroške usode ter mu kot neustrašnemu borcu za narod in domovino želimo, da bi v krogu dragih svojcev doživel še mnogo, mnogo let v zdravju in moči, kakršne je zdaj deležen.
a— Za zgradbo azila jetičnim bolnikom je protituberkulozni dinar v mesecu januarju t L dosege-l kosmato vsoto 366.050 din. Izven stanovanjske akcije so prispevali v ta fond naslednji darovalci: Turk Anton iz Za. Kungote din 436. elektrarna Fala din 100. tvrdka štampach (k Com. din 100. tvrdka inž. Jelenec & inž. Šlajmer din 100. Ubald Nassimlcni din 100. Jug. Beiersdorf 100. Semenišče 100. Knez. škof ordinarijat 100. Kreditni zavod 100. uradniki Narodne banke 56. Jugotekstil 200. Jugosvila 100. tvrdka Lu-dovik F ran z 100, .Marko Rosner 100, Hutter in drug 600. Viljem Freund 120. nastavljen-ci tvrdke Viljem Freund 150. tvrdka i-Mar-100. neimenovani 100. Karol Thoma 400. Aleksander Klešič 100. H. Kafer 50. rodbina Klemvvachter 100. Celjska posojilnica 50. Ljubljanska kreditna banka 50. Avgust Eihriich 150, Splošna stavbena družba 100, Franc Svaty 100. Zelenka & Co. 50. Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Mariboru 180, »Teksta« 100, Josip Tscheligi 240 din.
a— V zadnjem hipu jo je rešil iz Drave.
V	sredo po 20. uri so začuli stanovalci ob Pristanu nenavaden vik in krik. Neka ženska je skočila v Dravo in jo je valovje odneslo že proti sredini, ko je nekdo od pasan-tov skočil za njo ter jo rešil na suho. Reši-tilj je kleparski pomočnik Karel Uebeleis. Etanujoč v Mesarski ulici 5. Ko se je kandidatka smrti v splošni bolnišnici osvestila, je izpovedala, da je bila v dražbi treh molkih v neki gostilni, da ee je potem za nekaj časa odstranila in da sta med tem ostala dva moška izginila z njenim zimskim plaščem vred. kar jo ie tako vznemirilo, da je stekla naravnost po Splavarski ulici proti Dravi in se vrgla v objem njenih valov.
a— Sama je pokopala otroka. Na župnem pokopališču v Framu je grobokap Franu Veber izkopal iz zemlje, 10 cm pod gornjo plastjo, malo krsto, v kateri je bilo novorojeno dete ženskega spola povito v stare cunje. Zdravnik dr. Kralj ni našel na tru-pelcu nikakšnih znakov nasilja in se j& ugotovilo. da je rodila mrtvega otroka neka revna viničarka. ki je zaradi padca v nekem gozdu predčasno porodiila Ker pa ni imela sredstev za pogreb, saj je pri hiši pet nepreskrbljenih otrok, je zavila m rt vetra novorojenčka v cunie. napravila sama malo krsto in pokopala truplo ponoči na framskem pokopališču.
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. 30. januarja je imelo Izobraževalno društvo »Lipa« ob častni udeležbi članov 36. redni občni zbor, ki je bil nov dokaz strnjeno-ati vseh naprednih vrst pri kulturnem delu za dvig in razvoj naše okolice, ki ga i Lipa« s svojo knjižnico in dramskim tidejstvovanjem ne oziraje se na stavljene ovire vrši že četrto desetletje. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvideti, da je bilo delo v pretekli poslovni dobi zelo živahno, saj se je vršilo pet javnih prireditev. število knjig v knjižnici se je povečalo, dvignilo se je premoženje društva, pa tudi število članov je poraslo. Pri volitvah je bil soglasno z majhnimi dopolnitvami izvoljen prejšnji odbor, ki ga sestavljajo: predsednik Jožko Tomažič, podpredsednik Franc Rizman, tajnik Vinko Lukman, blagajnik Jakob Munda, odborniki Franjo Puklavec, Ivan šešek, Jože Hlebec in Ignac Zadravec, knjižničar Ludvik Lukman, pevovodja Srečko Stanič in oskrbnik Branko Zabavnik, članarina ostane nadalje 5 Din letno. Kakor so se naši pradedje zbirali pod vaško lipo, ki jim je bila nekak vaški parlament, tako se mi zbirajmo ob naši »Lipi« k složnemu in nesebičnemu delu sa blagor vseh. Veje »Lipe« so mogočne in pod nje se vabijo vsi, ki so iskrenega srca in dobrih namenov!.
Gospodarstvo
Slovenija plača četrt milijarde za socialno
zavarovanje
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal kratko statistično poročilo o gibanju delavskega zavarovanja v preteklem letu. Najvažnejše podatke o gibanju članstva in delavskega zaslužka v preteklem letu v primeri s prejšnjimi leti je »Jutro« objavilo že v številki od 13. januarja. Glavni podatki o gibanju so naslednji:
Letno povprečno število »varovancev: 94.495 (plus 8587 v primeri s prejšnjim letom), od tega moških članov 59.951 (plus 6623) in ženskih 34.544 (plus 1955); bolnikov: 2652 (plus 144), odnosno 2.81°/o (minus 0.11); povprečna dnevna zavarovana mezda: 23.51 din (plus 0.94); povprečje skupne dnevne zavarovane mezde: 2 milijona 222.000 din (plus 281.500).
Povprečno število zavarovancev je bilo samo v letu 1930 večje nego lani; pri tem pa moramo upoštevati, da sedaj niso upoštevani delavci, zaposleni na račun bed-nostnega fonda, ki so bili leta 1930 zavarovani.
Zaradi padca porodov v letih svetovne vojne je bil zadnja leta precej manjši dotok delavskega naraščaja, kar se opaža zlasti pri številu zavarovanih vajencev (dotok vajencev se je seveda zmanjšal tudi zaradi krize) Leta 1929 je bilo zavarovanih še 15.000 vajencev, leta 1934 pa je to število padlo nekaj nad 8000 ln tudi lani je bilo zavarovanih le 8234 vajencev.
Znano je, da je v teku gospodarske krize najbolj nazadovalo število moških zavarovancev, kar je imelo za posledico, da je leta 1935 odstotek ženskih članov dosegel 39.04°/o, medtem ko je znašal ta odstotek pred letom 1925 manj nego 30°/«. Oživlienje zaposlenosti v zadnjih dveh letih pa je imelo za posledico naslejše naraščanje moških članov, tako da je odstotek ženskih članov lani zopet padel na 36.56"/«.
Vsota vseh delavskih mezd je lani znašala 667 milijonov din, kar je sicer manj nego v letih 1929, 1930 in 1931 (leta 1931 765 milijonov), toda več nego v vseh ostalih letih. Lanski zavarovani delavski zaslužek. v katerem pa nI upoštevan zaslužek rudarskega in topilniškega delavstva ter železničarjev, je bil pri vsoti 667 milijonov za 85 milij. večji kot v prejšnjem letu. Zaradi uvedbe starostnega zavarovanja in povečanja prispevkov za brezposelno skrbstvo znašajo sedaj vsi socialni prispevki 13.7"/o zavarovane mezde in sicer: bolniško zavarovanje	7°/o
starostno zavarovanje	3°/o
nezgodno zav. (povprečno) 2°/n brezposelno skrbstvo	1.4°/o
prisp. za Del. zbornico	0.3°'o
skupaj	13.7°/o
Za rudarje, privatne nameščence itd. so ti prispevki še večji. Ce računamo, da bo znašala letos skupna zavarovana mez-
Netočne trditve
dr. Schaubacha
Včeraj smo objavili izjave banovmske-ga svetnika dr Schaubacha. ki jih je izrekel na seji banovinskega sveta glede izročitve 63,000.000 din samo Zadružni zvezi v Ljubljani. Iz krogov Zveze slovenskih zadrug, ki jih dr. Schaubach dolži odgovornosti za tak način sanacije, smo prejeli pojasnila, iz katerih posnemamo:
Trditev, da so prizadete predvsem zadruge, ki so disciplinirano nalagale svoj denar pri zvezi, ni pravilna, ker so bile v enak: meri ali še bolj prizadete tudi zadruge, ki so podeljevale posojila svojim zadružnikom. Ce vpoštevamo, da je zadružni denar namenjen zadružnikom, tedaj zaslužijo pomoč v prvi vrsti take zadruge, ki so kreditirale svoje zadružnike.
Še manj drži trditev, da so zadruge Zveze slovenskih zadrug meščanskega značaja in zato po kmečki zaščiti niso prizadete. Statistika kaže, da so imele v primeri s hranilnimi vlogami zadruge Zadružne zveze 25.7°/o, zadruge Zveze slovenskih zadrug pa 25.2°/o kmečkih dolgov. V resnici sta pri kmetskih dolgovih torej obe organizaciji enako prizadeti in ni nobena bolj ali manj »meščanska«.
Prav tako je neresnična tudi trditev, da »druga stran« (mišljena je menda Zveza slovenskih zadrug, dasi bi mogla priti v poštev tudi Zveza gospodarskih zadrug) ni verjela v to sanacijo ali je ni hotela. V resnici je javnost opetovano lahko opazila apele Zveze slovenskih zadrug na me-rodajne činitelje. Pred nedavnim smo še posebej objavili, kaj vse je Zveza slovenskih zadrug podvzela tudi v obravnavanem primeru.
Enako je izmišljena tudi obdolžitev, da so krogi okrog Zveze slovenskih zadrug hoteli svobodno zadružništvo eliminirati, postaviti »našemu zadružništvu« komisarje in ga »glaihšaltati«. Namigovanja o potrebi »glajhšaltanja« so se res pojavila v času diktature že leta 1929. toda ne iz zadružnih vrst najmanj pa iz krogov Zveze slovenskih zadrug. Pa ne samo to. Zveza slovenskih zadrug je celo energično odklanjala tako namero že v času, ko je lahko pričakovala koristi od take akcije, torej vso dobo do kresne noči leta 1935. Iz nekaterih objavljenih izjav iz krogov Zveze slovenskih zadrug smo posneli sledeča stavka: »Osnovna zadružna načela, to je svoboda, samouprava in neokrnjena demokracija našega zadružn;štva slejko-prej popolnoma ustrezajo potrebam.«
Končno je enako neresnična tudi trditev, da so imenovani krogi v dobi diktature podeljevali državne in banovinske dobrine samo svojemu zadružništvu Prav podeljevanje javnega denarja v tisti dobi dokazuje, da so imenovani krogi (od leta 1931 do kresne noči 1935) uporabljali javni denar po stvarnih potrebah in docela nepristransko, sai ie tedanji ban subvenciio v znesku 9.000 000 d;n razdelil tako. da i« dobila Zadružna zveza v Čelni 4 mililone Zadrufna zveza v Ljubljani 3 mili i one. Z vera eospodarskih zadrug pa 2 mnMona dinariev, dotfm Zveza slovenskih zadrug tudi tedaj ni dobila ničesar. Prav tako hi lahko dokazali, da so »za časa diktature« iz rednih pro-
da okrog 700 milijonov din, tedaj bodo vsa socialna bremena t delavskem zavarovanju dosegla skoraj 100 milijonov. Ce
nadalje upoštevamo, da znašajo zavaroval ni prispevki za Pokojninski zavod nameščencev okrog 30 milijonov, zavarovalni prispevki za bratovske skladnice pa 35 milijonov in če upoštevamo še prispevke za Trgovsko bolniško in podporno društvo, za pokojninsko zavarovanje železničarjev, državnih in drugih javnih uradnikov in prispevke za razne manjše pokojninske fonde potem lahko cenimo, da znašajo celotna socialna bremena v dravski banovini sedaj skoraj 250 milijonov din.
Gibanje Članstva pri Suzorja
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu (Suzor) objavlja podatke za vso državo šele za mesec november. V tem mesecu je število zavarovancev pri krajevnih organih v primeri s prejšnjim mesecev za_ radi sezonskih razlogov nazadovalo ta 8727 na 709.558. Gibanje je bilo manj ugodno nego prejšnje leto. ko se je število zavarovancev navzlic sezonski tendenci nazadovanja povečalo za 10.662 zavarovancev. V novembru preteklega leta pa je bilo pri Su-zorju navzlic temu še vedno za 52596 zavarovancev več nego v novembru prejsn;ega leta in za 195.984 več nego v najslabšem novembru 1933. V primeri z najboljšim novembrom pred krizo. L J. * novembrom 1929. ko je bilo 626.459 zavarovancev, smo imeli lani v novembru za 83.099 (13°/o) zavarovancev več.
Pri okrožnem uradu ▼ Ljubljani amo imeli v novembru 9S.828 zavarovancev t J. prav toliko kakor leta 1929. medtem ko se je pri ostalih organih Suzorja (izven dravske banovine) število zavarovancev istočasno povečalo od 527.726 na 610.730, to je za 83.004 ali za 15.8°/o.
Statistika Suzorja za november kaže, da se je v primeri s prejšnjim letom najbolj povečala zaposlenost v gozdno-žagarskj industriji. namreč za 9807 delavcev ali za 21.2°,V Precej večje je bilo tudi stanje zaposlenih del a vre v v kovinski in strojni industriji (za 4637 ali 10.7°'o), v oblačilni industriji (za 3458 ali 10 4°'n), v industriji za predelovanje lesa (za 2465 ali 12.5°/« i. t d. Največji odstotni prirastek celotnega članstva v primeri s prejšnjim letom sta zabeležila v novembru okrožna urada v Kar-lovcu (plus 20.7°/o) in v Nišu (plus 15.8°/«), nazadovanje pa okrožna urada v Splitu in Skopi ju.
Skupni zavarovani mesečni zaslužek delavstva in nameš?en«tva. zavarovanega pri krajevnih organih Suzorja, je znašal v novembru 421 milijonov Din nasproti 362 milijonom v novembru prejšnjega leta 323 milijonom v novembru 1935 in 309 milijonom v novembru 1934
računov prejemale obilne podpore tudi zadruge Zadružne zveze v Ljubljani.
POSOJILA, GOSPODARSKO PRAVNE ZADEVE: Dr. Čeme, Gajeva 3/IL, tel. 2294.
K banovinski trošarini na vino
Prejeli smo: »Slovenec«, ki se postavlja kot nekak zagovornik novega, za enkrat le za dravsko barovino veljavnega troša-rinskega pravilnika, odgovarja prav enostransko na naše članke, v katerih smo ta predmet zelo objektivno obravnavali. V nedeljski številki se bavi z našm člankom, v katerem sum se pečali s stališčem Kmetijske zbornice k temu za vinogradnike tako važnem vprašanju, i-Slovenec« nas vprašuje naj razmislimo, kdaj je banska uprava uvedla banovinsko trošarino na vino. Na to vprašanje lahko prav kratko odgovorimo Banovinska trošarina Je bila omogočena takrat, ko je bila državna trošarina na vino ln žganje ukinjena in je bilo v zvezi s tem ukinjenjem državne trošarine banovinam prepuščeno, da to trošarino pobirajo: pri tem pa je bilo vinogradnikom priznana posebna ugodnost s tem, da jim je bila dovoljena 5 literska odnosno 10 literska prodaja, ln da je bila oproščena potrošnja v domačem gospodinjstvu že ponovno smo poudarili dejstvo, da je vinogradništvo to ugodnost Izgubilo z novim pravilnikom. Desetletna zahteva vseh objektivno mislečih vinogradnikov ,ki priznavajo, da v dravski banovini ni mogoče izhajati brez trošarine, je ta, da se skupna trošarina banovinska in občinska zniža na 1 Din. Taka sBoupna trošarina v višini 1 Din bi bila za polovico manjša od skupne trošarine, ki se danes plačuje po kmečkih občinah in znaša skoro povsod 2 Din, in za 60% manjša od trošarne, ki se danes plača v mestnih občinah in znaša 2.50 Din. Ne more biti dvoma, da bi tihotapstvo docela prenehalo, če bi skupna trošarina na vino znašala le 1 Din pri litru. Govorit o neki posebni ugodnosti zaradi tega, ker postane vino (mošt) trošarinski predmet šele 12. novembra vsakega leta, je docela neutemeljeno. saj traja v naših goricah trgatev vedno do konca oktobra in je torej tro-šarinska prostost za mošt le kratkotrajna, zlasti ker je treba po pravilniku 12. novembra vse zaloge javiti in se v tej kratki dobi potrošijo le malenkostne količine mošta. Mnoge gostilne sploh vinskega mošta ne prodajajo zaradi transportnih !n drugih sitnosti Toliko v pojasnilo glede na »Slovesnčev« članek.
V ostalem pa je treba še pripomniti naslednje: Občinska trošarina na vino je maksimirana v mestih na 1.50 Din in v podeželskih občnah na 1 Din pri litru. Ker so bile našim mestom priključene močne okoliške občine se je število kon-zumentov, ki morajo plačati /išjo trošarino v mestih še povečalo, v vaseh, ki so bile tem mestom pridružene morajo sedaj plačevat konzumenti višjo trošarino na vino, čeprav ti novi deli občin le na zunaj nosijo 'me po mestu.
Kakor je sedaj iz predloga banovinskega proračuna razvidno Ima uvedba tega novega troSarlnskega pravilnika edino ta □amen, da se dohodki od banovinske trošarine na vino povišajo aa 2 milijona Din.
Ta wvwfc naj skupaj s večjim donosom banovinske šolske doklade (ki se povite od 26 oa 35*/«, kar bo dalo 3 6 milijona več dohodkov) omogoči kritje anuitete za 63 milijonsko banovinsko posojilo za sanacijo Zadružne zveze, kajti anuiteta za to posojilo znaša preko 5 milijonov Din.
Gospodarske vesti
— Pogajanja z ameriškimi Imetniki Blalrovih posojil. Iz Beograda poročajo,
da je naša vlada pooblastila našega poslanika v Washingtonu g. Fotiča, da se pogaja z organizacijo imetnikov naših posojil v Zedinjenih državah. Gre za anuitet-no službo 7«/« in 8% Blairovega posojila in 7% Seligmanovega posojila Državne hi-potekarne banke. Naša država je ponudila imetnikom teh obveznic, da to vprašanje enako uredi, kakor je urejeno s francoskimi Imetniki naših posojil. Gre v celoti za službo obveznic v nominalni vrednosti 30 milijonov dolarjev. Verjetno pa je, da bo prišlo pri teh pogajanjih do težkoč. V Zedinjenih državah obstoja sicer organizacija imetnikov Blairovih posojil, vlada Zedinjenih držav pa je ustanovila državni odbor, ki naj bi se pogajal z upnJki zunanjih posojil.
= Italijani s« zanimajo »a elektrifikacijo savske banovine. Poročali smo ae. da namerava savska banovina najeti pri Državni hipotekami banki posojilo 200 milijonov Din za elektrifikacijo. Zgradila naj bi se predvsem velika hidrocentrala na reki Korani. Sedaj poročajo iz Zagreba, da se za ta projekt najbolj zanimajo italijanska podjetja. Znani italijanski industrijec minister Volpi ima velika podjetja električne stroKe, ki so zgradila tudi hidrocentralo na Soči. Ta Volpijeva skupina naj bi zgradila hidrocentralo na Korani- V zvezi s tem načrtom obstoja predlog, da bi se elektrificiral v etapah vsa železniška proga od Sušaka do Zagreba.
= Ustanovitev nove tvornice «a emafli rano posodo. ^Jugoslovenski kurir« poroča, da se v Beogradu vrši jo poga jan ja med pred stevniki neke inozemske finančne skupine in skupine domačih finančnikov za gradnjo velike tvornice za emajlirano posodo, ki naj bi ee zeradila nekje na progi med Bro-dom in Sdskom s stroški 20 milijonov Din. Tvornica naj bi se pričela graditi v poletju.
Borze
17. febrnarja
Na ljubljanski borzi so dane$ avstrijski Šilingi ponovno za malenkost popustili in so se trgovali po 8.54. medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bi! promet v avstrijskih šilingi po 8.5050 (v Beogradu po 8.51), za grške bone pa je bilo povpraševanje po 28. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani in Beogradu 14-30. v Zagrebu pa 24.2750. odnosno za marc 14.2350 in za maj 14.20.
Na zagrebškem efektnem tržišču ja bila tendenca nadalje slaba. Vojna škoda je znova nekoliko popustila in je prišlo do zaključka po 445 (v Beogradu po 443 — 443.50). Promet je bil še v 6°/« begluškib obveznicah po 86 (v Beogradu po 87 — 88) in v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 86 (v Beogradu po 88.50).
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2401.66—2416.26 Berlin 1732 02 — 1745.90, Bruselj 727.95
—	733.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.03—217.08, Newyork 4243.50—4279.82, Pariz 140.61 — 142 05 Praga 150.53 — 151.64, Trst 224.34 — 227.43.
Curih. Beograd 10, Pariz 14.1175, London 21.6125, Newyork 4291250, Bruselj 73.0750, Milan 22.59, Amsterdam 241, Berlin 173.90. Dunaj 79.40, Stockholm 111.40, Oslo 108.60. Kobenhavn 96.48, Praga 15 12 Varšava 81.70. Budimpešta 80.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 343 — 345, 4o/e agrarne 58 50 — 60.50, 6*/« dalm. agrarne 87 — 88, 6% begiuške 86 — 87, 7«/» invest. 98 bl„ 7% Drž. hip. banka 99 — 101 7V% Blair 90 bL, 8fl'0 Blair 93.50 — 95; dehrce: PAB 224, bi., Trboveljska 230 — 235, Gutmann 60 bi., šečerana Osijek 165 bi., Dubrovačka 400
—	420, Jadranska 406 den.
Beograd. Vojna škoda 444.50 — 446 (444 — 448), za marc 444.50 — 445.50 (443. — 443.50), 4®/« agrarne 59 — 60 (59-50), 6e/o dalm. agrarne 88 den. f88.50) 6»/» begiuške 88.50 — 89 (87 — 88), 7% stabiliz. 97 — 98 ( 97). 7% invest. 97—98 (97.50), 7% Blair 90 bi., Narodna banka 7800 bl„ PAB — (227.50).
Blagovna tržišča
U1U
+ Chicago. 17. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 92.25, za julij 87.875. za sept- 87.50; koruza: za maj 58.875, za julij 60.125.
+ Winnipeg. 17. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 126.25. za julij 117.25, za okt. 97.
+ Novosad^ka blagovna borza (17. t m.). Tendenca slaba. — Pšenica: (78 — 79 kg) baška 178 — 180; sremska 177 — 179: baška potiska 179 — 181. slavoneka 178—180 koruza baška 90 — 92 banatska 89 — 91 baška nova sušena 103 — 105. Oves: baški 132 - 134: *rem*ki 133 - 135. slavonski 136 — Ječmen baški in srem-ski 63'64 kg 140 — 142.50 Moka; baska in areuiska	in «<Jgg» *72.50 - 282.50;
«2» 252.50 - 26^ 50: «5» 282.50 — 242.50; «6» 212.50 - 222.50: «7. IH2.50 - 192.50; «8» 125 - 130 Otrobi: baški in sremski v vrečah 98 — 100 Fižol: baški in sremski 203 -205-
BOMBAŽ
+ Liverpool. 16. februarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za febrjar 4.88 (prejšnji dan 4.92), za maj 4.98 (5.02), za sepL 5.07 (5.11).
+ New York. 16. februarja. Tendenca komaj stalna Zaključni tečajri: za marc 8.79 (8.83), za maj 8.87 (8.87).
Požar v hotelu »Continental" na Rabu
Sušak, 17. febr. o. Preteklo noč je izbruhnil požar v hotelu »Continental« na Rabu. Ogenj je nastal v pritličju in se Je naglo širil. Le polovico hotela so rešili, toda tudi v rešenem delu poslopja je oprema uničena. K sreči ni bilo vetra, sicer bi se bil pož*r razširil tudi na druga poslop-
ločno plačuj ■»Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino

Minister dr. Spaho v Italiji
Beograd, 17. februarja AA. Prometni minister dr. Mehmed Spaho je odpotoval danes popoldne v spremstvu pomočnika inž. Snelerja v Italijo. Dr. Spaho se namerava seznaniti s tamkajšnjimi prometnimi razmerami, zlasti z motoriziranim prometom.
Prometnega ministra bo med njegovim 14-dnevnim prebivanjem v Italiji zastopal kmetijski minister Svetozar Stankovič, ki je danes ob 11, že prevzel dolžnost zastopnika.
Naši železničarji v ČSR
Praga, 17. febr. AA. Odposlanstvo	jugoslovenskih železničarjev, ki proučuje	organizacijo češkoslovaških železnic,	je včeraj prispelo iz Prage v Brno.
Mojstru Nacetu v spomin
Kranjska gora, 17. februarja.
V Lavtižarjevi parni pekarni je dolga leta visela v skritem kotu kitara. Malo pred novim letom jo je mojster Nace spet uglasil in zaigral na njo. Te dni pa smo Načeta pokopali Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo zelo mnogo ljudi.
Pokojnik je bil skoro 20 let zaposlen kot pek pri enem gospodarju in znan kot zvest ln zgleden delavec Pred svetovno vojno je Ignac Prosen kot pomočnik prehodil skoro vse dežele tedanje Avstrije. Potem pa je bil pek na večji ladji avstrijskega Lloyda. Skozi Sueški preTcop, mimo angleške trdnjave Adena mu Je bila pot do Bombaya Singapura in še naprej v Rumeno morje. Pri povratku ga je na Reki dohitela vojna. Dolgi dve leti je bil na najvišjem bojišču Evrope — Ortlerju (3800). kjer so bili večkrat povsem odrezani od sveta. V nč boljšem položaju niso bili Italijani, s katerimi so se skoraj spri-jateljili. Pozneje se je udeležil strašnih bojev za Col di Lano in doživel podmni-ranje Monte Pasubia, ki je zletel z vso posadko Italijanov v zrak. Poznal je slovenskega poročnika Mlakarja, ka je takrat prejel najvišja odlikovanja. Z Luisom Trenkerjem, sedanjim znanim pisateljem in f iraškim igralcem pa sta si bila ro-vovska soseda. Prevrat ga Je dohitel v bližini Monte Grappa, kier je pokopanih na tisoče bosanskih junakov. Dve leti in pol je z bolestjo okušal italijansko ujetništvo. To so bili njegovi najžalostnejši spomini, saj je prehodil od taborišča do taborišča skoraj vso Italijo.
Po povratku je nastopil službo pri g. Lavtižarju in bil skiozi vsa dolga leta poslovodja njegove parne pekarne. Sedaj Naca n: več. Nič več ne bo odmevala po hiši vojna pesem italijanskih Alpinov »Che belleza e morira in montagna«, katere se je naučil na Ortlerju. Njegova kitara je sedaj shranjena v temni skrinjL
Slava četnikov
Ljubljana. 17. februarja
Združenje četnikov, kateremu predseduje voditelj junaške topliike vstaje četni-ški vodja Kosta Pečanac, si je izbralo za dan svoje slave pravoslavni praznik Sre-tenje 15. februarja, ker je na ta dan izbruhnila prva vstaja srbskega narodnega voditelja Karadjordja in ker je ta dan zvezan tudi s spomini na osvobodilne borbe. ki jih je vodil njegov potomec, poznejši kralj Peter I. Osvoboditelj, pod imenom Petra Mrkonjida v Bosni in Hercegovini. V teh osvobodilnih borbah je častno zastopal Slovence eden izmed naših prvih četnikov, pokojni Toman.
Ljubljanski pododbor združenja četnikov. v katerem so organizirani vsi četni-ki iz Slovenije, bo imel svoj praznik v nedeljo 20. t. m. Proslava bo dopoldne ob 10. v veliki dvorani restavracije »Zvezde«; v Ljubljani na Kongresnem trgu. K njej so vabljeni tudi vsi prijatelji in somišljeniki, saj je četniška slava praznik vseh iskrenih Jugo&lovenov.
Od prve vstaje Karadjordja, ustanovitelja naše narodne dinastije, niso četniki odložili orožja do osvobojenja in zedinje-nja Jugoslovenov. Skozi desetletja so prvi vstaji sledili zdaj tu. zdaj tam po stari Srbiji in Macedoniji četniski ali komitski upori, ki so jih vodili najpožrtvovalnejši junaki. Ti upori 90 pripravili zgodovinsko leto 1912., ko je kralj Peter I. napovedal turškemu sultanu vojno in je srbska vojska. kateri so se pridružili tudi številni jugoslovenski nacionalni revolucionarji, pod vodstvom junaškega kraljeviča Aleksandra po dolgotrajnih in krvavih borbah porazila sovražno premoč. Tudi po balkanskih vojnah četniška akcija ni mirovala in četniki so prelivali svojo kri skozi vso svetovno vojno, zgodovinsko zaslugo pa so si pridobili tudi s tem. da so v kratki mirni dobi pred izbruhom svetovne vojne razširili idejo nacionalne revolucije povsod, kjer živijo Jugosloveni.
Četniška slava proslavlja spomin bres-primernega junaštva in požrtvovanja jugoslovenskega vojnega dobrovoljstva m naše narodne vojske in, ko časti spomin velikih junakov ter kaže njih svetle zglede vsej javnosti, je pač najlepša proslava onih idealov, ki so nam ustvarili svobodo m bre* katerih ne moremo živeti.
LEPA ZGODBA
Porenta je dobil službo pri avtomatski
družbi.
»Tu imate ključ,* je dejal šef. »Vsak dan boste obredli avtomate in pobrali denar iz njih.«
Tri tedne pozneje je prišel spet v pisarno: »Ali bi mi lahko dali nov klfuč? Starega sem izgubil.«
»Seveda.« je rekel šef, »toda, kfe ste bili ves čas? Blagajnik vas je vsako soboto čakal. da bi vam dal plače.«
»Nebesa božja!« je vzkliknil Porenta. »Ali bom tudi plačo dobival
LOGIKA
»Vojno na Kitajskem so zakrivili Kitajci sami.« »Kaj pa misliš? Ali si ponorel?« »Zakaj? Saj so oni iznašli smodnikic
V ŠPANIJI
»Po čem se spoznajo Španski nacionalistu
aPo tam, d9 9» znajo, špansko*
Pogled na Vladivostok
Vladivostok smatrajo Japonci za nalbit samokres, ki je naperjen naravnost v njihovo telo, piše sloviti ameriški časnikar Knickerbocker v svoji zadnji reportaži z Daljnega vzhoda in zato se ne bodo čutili prej mirne, dokler ne bo ta samokres odstranjen. Pomisliti je treba, da leži ta prednja straža rdečega carstva komaj 657 milj od Tokija in Jokohame, komaj štiri ure poleta za velike ruske bombnike. Torej se Japonci pripravljajo na to, da bodo napadli naijprvo vladivostožlka letališča, ko pride čas za to.
Tri njihove bivše majhne ribiške vasi, ki so najbližje Vladivostoku, in sicer Ra-š n, Seišin, Juki so postale brodovna oporišča v katerih mrgoli vojaštva in kjer s' Japonci še nep.cstano dograjujejo izvrstna
oporišča za svoj glavni napad, napad na vladivostoška letališča. Knickerbocker se je vozu tod mimo z japonskim parnLkotm, a nit: s tega niso smeli ljudje na kopno.
Vožnja po Japonskem morjiu med Cuge-ro in Vladivostokom je sploh podobna prekoračenju »ozemlja nikogar« med dvema sovražnima strelskima jarkoma. Ocean je tu prazen, kakor da se nihče ne upa na morje, na katerem se lahko vsak trenutek spopadeta dva mogočna sovražnika. Dan ja vstajal nad črno, motnemu steklu podobno morje, ko se je parnik ustavil pred Vladivostokom, da počaka na pilota.
Na levi je vstala naj prvo vrsta otoči-čev, potem spredaj »Ruski otok«, najbolj-1 še podmorn ško oporišče na svetu. Otok
Med tem ko Je časnikar v somraku opazoval z daljnogledom to najvažnejšo točko Daljnega vzhoda, se je približal vlačilec in obphil mali japonski parnik. Nato se je ustavil ob njegovem boku in dve črno oblečeni postavi sta skočili na krov. Pozdrav H sta japonskega kapitana in časnikar je na njiju gumbih bral začetnice: N. K. V. D. Bila sta morda pilota, toda istočasno tudi člana ruske politične policije, ki se sedaj imenuje tako n ne več čeka ali G. P. U. Ta policija ni namenjena torbi v kakšni vojni s tujo silo, predstavlja pa elito sovjetskih vojašk h sil in je opremljena s tanki, topništvom in letali, tako da bi mogla poteptati tudi kakšno revolucijo rdeče vojske, člani N. K V. D. straži jo meje, železnice, car ne in njih uniforma navdaja z grozo vsakogar, ki pozna njih zgodovino, šest ur pozneje so pristali v luki. V trenutku, ko so spustili pristajalni most, je pianlo 40 političnih policisto-v na krov. Kmalu so stale ob vsakem kotu ladje, v notranjih prostorih in ob kabinah črne straže s puško in nasajenim bodalom. Pristali so v Rusi-
' Dva nsva ministra dunajske vlade
V novi dunajski vlada kancelarja dr. Schuschnigga sta imenovana za ministra tudi dr. Artur Seyss Inquart in dr. Lud-vvig Adamovich. Prvi upravlja notranje ministrstvo, drugi pa prosvetni referat.
Oba ministra sta b la rojena še v mejah stare Avstro-Ogrske, rojstna kraja obeh pa ležita danes izven mej avstrijske države. Univerzitetni profesor Adamovich se je namreč rodil v Osijeku kot sin posestnika. Med vojno je služil pri vojakih v činu nadporočnika, 1.1927. je bil imenovan za profesorja na nemškem vseučilišču v Pragi. Iz Prage je prišel na graško univerzo.
Tudi novi avstrijski notranji minister Seyss Inquart je bil rojen izven mej repu« blike Avstrije. Prišel je na svet v Jihlavi na češkoslovaškem kot sin gimnazijskega direktorja v Olomoucu. Tam je obiskoval gimnazijo. Pravo je študiral na dunajski univerzi, med vojno se je dal uvrstiti med tirolske lovce ter se je z njimi boril na ruskem, italijanskem in rumunskem bojišču. Ustanovil se je 1.1921. kot advokat na Dunaju.
Bivši tajnik Trockega usmrčen
Bivšega tajnika Leva Trockega, Ervi-na Wolfa so v Moskvi ustrelili. Bil je rodom iz Češkoslovaške Ln ko se je nekdanji ruski komisar mudil na Norveškem, je opravljal zanj tajniške posle. Po odhodu Trockega v Mehiko je odpotoval Wolf v Španijo, kjer so ga ujeli. Sovjetski agenti so ga odpeljali v Moskvo, kjer so ga najprej zaslišali, potem pa obsodili na smrt in obsodbo takoj izvršili.
Glasba Stokowskega
za Disneyev film
Dirigent Stokovski, ki se o njem širijo vesti, da se bo ločil od svoje žene ter se poročil z Greto Garbo, se mudi trenutno v Rimu, kjer piše glasbeno spremljavo za Disnevev film »Snegulčica in škratje«.
ASera z ravnateljem belgijske državne tiskarne
Ravnatelj belgijske državne tiskarne Buvtaert je bil te dni v Bruslju aretiran. Dolžijo ga, da je prejemal podkupnine od naročnikov ter s tem oškodoval državo za občutne vsote. Gre baje za 60 tisoč belgijskih frankov. Obenem z ravnateljem so prijeli tudi njegove podkupovalce.
Hidroplan s 14 osebami izginil
Agencija Štefani poroča, da pogrešajo že od 13. t. m. italijansko vodno letalo, ki je vozilo na progi Cadix—Rim. Posadka letala je štela štiri može, poleg tega se je vozilo s hidroplanom deset potnikov. Domnevajo, da je letalo uničil vihar, ki je zadnje dni divjal nad Sardinijo.
Piccard se naseli v Avstriji
Prijatelj belgijskega profesorja Avgusta Piccarda je najel za Piccarda in njegovo družino stanovanje v Greinu ob Donavi. Piccard se namerava, kakor se sliši, za tri leta naseliti v Avstriji.
Tečaj za tujski promet na švicarski univerzi
Na pobudo švicarske Zveze za tujski promet je ustanovila švicarska vlada na tehnični visoki šoli v Curihu poseben te-čai za tuiskl promet. Tečai bo tra-al štiri te^ne ter se ga bodo smele udeležiti ose be. ki 'malo že nrakt ^ne izkušnle v tuj skem prometu. Za bodoče kani švicarska vlada osnovati na eni svojih univerz posebno stolico za tujsko-prometao stroka, .
Oponice
Rodbinski grad bodoče albanske kraljice — Dve sobi
za dosmrtno uporabo
j Gospodinja je te dni prajela tudi pismo, v katerem ji grofica Adela sporoča, da se bo poroka vršila šele v maju. V novembru pa obišče Geraldina Oronce že kot kraljica, kjer je prebila svoja otroška leta in kjer ima, če drugo ne, za vse življenje zagotovljeni vsaj dve sobi. Ena teh sob je preprosto opremljena spalnica z navadno, rjavo leseno posteljo. Nad posteljo visi star bakrorez, ki predstavlja beg v Egipet, na nočni omar ci je še vedno odprta knjiga, ki jo je brala mlada grofica, ko ja sprejela poziv, naj pride v Tira-no. To je Rennova »Vojna«. Druga soba je majhen salca g knjižnico, v kateri so sama izbrana nemška, francoska, angleška, italijanska in madžarska dela.
Nevesta albanskega kralja, grofica Geraldina Appony
V	zvezi z bližnjo poroko albanskega kralja so poročali, da namerava kralj Zo-gu svoji zaročenki kup ti in podariti grad Oponice v romantični dolini Vaha sredi Slovaške. Iz tega gradu je izšla grofov-ska rodbina Apponyijev, rodbina kraljeve zaročenke.
Grad, ki ga omenjajo letopisi že 1. 1290., je zgradila nemška rodbina z imenom Pech in je danes razvalina. Toda pod njim se dvga sredi ogromnega parka drug grad iz časa Marije Terezije in tu so bivali glavarji rodbine Apponyi, ki so mnogi med njimi imeli v zgodovini veliko vlogo. Zadnji med njimi, grof Henrik Apponyi, ded kraljeve zaročenke, se ;'te pred tremi leti smrtno ponesrečil med lovom na leve v Afriki. Njegove drage lovske zabave so ga pris lile, da je začel svoja zemljišča prodajati nekemu brati-sla/vskesmu inženjerju Šlezaku, lansko leto pa so morali njegovi sorodniki prodati še ostanek nekdanjega grofovskega veleposestva z rodbinskim gradom vred.
Sedanja glavarka rodbine, 601etna grofica Adela, je od šiezaka oziroma od poljedelske zadruge, ki jo je inženjer ustanovil, dobila skoraj milijon čeških kron, dosmrtno rento 20.000 kron in dosmrtno pravico do šestih sob v gradu, izmed katerih pripadata dve mladi grofici Geraldi-ni, bodoči kraljici, če se bodo sedanja pogajanja s šlezakovo zadrugo končala ugodno, bo postala na dan svoje poroke spet lastnica vsega gradu in parka okrog njega.
V	gradu živi ta čas samo mnogoletna gospod nja grofovske rodbine, ki ve povedati marsikaj zanimivega, kako je prišlo do nepričakovane zaroke albanskega kralja z mladim grofovskim dekletom Preteklo jesen so se mudile sestre albanskega kralja v Budimpešti in ob tej priliki so jim predstavil' grofeo Geraldino. Prosile so jo najj jim da kakšno fotografijo v sponrn. kar je storila. Ko se je Geraldina s svojo teto. gTofico Adelo, vrn:-la v Oponice je prejela iz Tirane o:smo kra'ievh serter, ki ro jo odzvale, raj pride hitro v albansko pre^l-dco. KmM se 'e bil zaljubil v mlado dekle po fotografiji ...
Lep dar: Zgodbe brez groze
Mlada egiptska kraljica Farida je te dni obiskala razstavo francoske umetnosti
v Kairu
Divja Mehika
Naskok množice na jetnišnico, kjer je bil zaprt skru«
nilec mladoletne deklice
RJehiško mesto Tijuana ie bilo te dni prizorišče nad vse divj h prizorov. Med prebivalstvom se je razš rila vest, da imajo v jetnišnici zaprtega vojaka, ki se ie bil pregrešil nad 8-letno deklico in ;o potem umoril Vel.kanska množica mož in žensk se je zbrala pred jetnišnico in zahtevaa, naj ji tega vojaka izročijo. Vojaka pa ni bilo več tam. kajti že tedaj, ko so te začele zbirati prve skupine, so ga odvedli v drug kraj. Ko eo množici srooČili, da njeni zahlevi ne morejo ustreči, ee je ja lotua besnost. Navalila je na jetnišnico. toda ta nanad je voiaSka straža odbila. Nato je množica jetnišnico zažgala in poslopje je pogorelo do tal. Ljudski bes se s tem rai potolažil, temveč se je obrnil nato proti vojašnici. ki_ leži izven me?ta. Tudi to vojašnico je m iožica napad'a in io skušala zažgati, toda napad ie vojašt o odbilo z ognjem iz pušk in 6tro,nic. Deset
oseb le bilo ubitih. Vojaštvo Je nato samo izvršilo napad in pognalo množico v mesto. V mestu je množica napadla in zažgala š* neko policijsko postajo in županski urai
Govoreči steber
Živinska kuga preprečila poroko
V	nekem moravskem kraju razsaja ta čas parkljevka in slinavka Oblasti so napravile energične korake in iim je uspelo, da eo bolezen lokalizirale na ta kraj. Prepovedale so med drugim obiskovanje cerkve, šole in gostiln. Odredba je zadela tudi mlado dvojico. ki ee :e hotela ta teden roros;ti. Počakati mora dotlej, da ee bolezen ustavi«
Knez Colonna v Londonu
V	London se je pripeljal knez Mario Colonna, dober prijatelj Mussolinija. V angleški prestolnici ostane nekaj dni Stopil bo v stik z angleškimi politiki in se bo takoj po sestanku z njimi vrnil nazaj v Rim.
V Nemčiji bodo postavili na javnih prosto« rih šest tisoč takšnih stebrov, iz katerih se bo od časa do časa oglašala beseda državnikov in propagandistov
Mrliča Je obudil v življenje
Senzacionalen operativni posežek rimskega kirurga - Srce je bilo
že četrt ure mrtvo...
Prof. Cbiasserini iz bolnišnice v Littoriu je izvršil drzen kirurška posežek nad 70-let-nim 6tarcem, ki je trpel za oteklino v dva-najstniku. Ob koncu operacije so pacientu otrpnila pljuča, kar je imelo za posledico, da se mu je srce popolnoma ustavilo. Poskusi, da bi se spravilo v delo z injekcijo adrenalina, kakor tudi z drugimi pripomočki, so
S3 izkazali za neučinkovite. Četrt ure je že minilo, od kar se je ustavilo, tedaj je kirurg odprl trebušno mreno in poskusil srce stiskati v tempu utripov Ta poskus je napravil čudež. Srce je začelo spet delovati in življenje se je vrnilo v mrtvo telo. Ta operacija se je zgodila preteklo eoboto in čeprav trpi bolnik za pljučnico, je pri polni zavesti ter
Španske predstraže v snegu 1300 m nad morjem
| le pričakovati, da to popolnoma ozdravel. Da pacientu med operacijo zastane srce, ni nič nenavadnega in tudi poskusi, da bi ga ponovno oživili z masažo, niso dandanes nobena redkost več. Zelo malo pa je trajnih uspehov s to metodo, in še najmanj takšnih, o kakršnem poročajo iz Littoria. Kirurgom pogostoma uspe, da spravi<jo ustavljeno otc« z injekcijami adrenalina ali z masažo ponovno v tek, da bi pa to komu uspelo četrt ure potem, ko je pacient po vseh zunanjih znakih umrl. to je edinstvena posebnost operacije. ki jo je izvršil prof. Chiasserini. In še bolj čudno je to, da mu je stvar uspela • TO-letinkn starcem.
Okrog Teruela se zadnje čase zopet močnejše gibljejo vojaški oddelki generala Franca, ki se morajo boriti v snegu ln višini 1300 m
Graziani v Italiji
Iz Rima poročajo, da je ladja »France-sco Crispi« z bivšim podkraljem Abesini-je, maršalom Grazianijem, prispela v neapeljsko luko. Ladja je imela na tej vožnji 20 ur zamude. Maršal Graziani je med vožnjo zbolel. Dobil je hripo.
Novi praški poslanik v Turčiji
češkerievafka vlača je imenovala ze svojega rovega pos^nka v Turčiji dose danjega ministra na Kitajskem dr. Rober ta Feltschnerja. Dr. Feltsčher je po rodv Nemec. Tudi sedanji češkoslovaški poslanik na Dunaju Ktinzl-Jizersky je nemškega porekla.
Posledice Gogovega režima
Po angleških informacijah je nova rumunska vlada odpustila nad 25 tisoč uradnikov, katere je imenoval Gogov kabinet na službena mesta. Samo v Bukarešti je odletelo na ta način 2500 uradnikov.
Izgon inozemcev iz Leningrada
Po Reuterjevih vesteh je ruska vlada izgnala iz Leningrada vse tam živeče ino-semce, ki so morali zapustiti mesto in okolico. V bodoče se ne bo smel noben 'nozemec nase'ltl v področje lan ngrajske-ga mesta. Obenem je prispelo v bivšo carsko prestolnico 10 tisoč političnih jetnikov. ki jih bodo uporabili pri utrjevalnih delihi
ANEKDOTA
Haroldu G. Hofmanu, guvernerju države New Jersev, ki je zaslovel v zvezi s procesom proti morilcu Lindberghovega sinčka, je te dni potekla doba službovanja. Listi poročajo, da je zadnjega dne čakal do polnoči v svoji pisarni. Komaj je odbilo polnoč, se je kot preprost državljan dvignil in zavpil nad nekim začudenim sli*, go: »Kakšna nemarnost je to? Zakaj gori tu toliko luči? Jaz sem davkoplačevalec in imam pravico, da se pritožim!«
VSAK DAN ENA
»Veš, to delam zato, da se mi K klobčiču ne zameša volna le(«
,	»JUTRO« St. 41.	. g ,
Vladivostok, nabit samokres
Prednja straža Rusije — Samo štiri ure poleta do Japonske meje ~ Nemogoče izkrcavanje sovražnih vojska * Piloti in tajni policisti
- Fetek, 18. IL 1938. ■■
Kraljica Farida prvič v javnosti
oklepa zaliv, iki more sprejeti največje ladje na svetu in ld ima le ozek dohod. Ob straneh čuvajo ta dohod skalne čeri, ki so tako silno utrjene, da Se morejo upirati tudi največjemu napadu vojnega brodovja. Rusi so s svojim obalnim topništvom za neomejen čas onemogočili japonskemu brodovj« do tega podmorniške-ga oporišča, med tem ko morejo podmornice v zvezi z minskimi polji zadržati tudi pomorski napad na Vladivostok sam.
Ruski otok je točno v sredi pristaniškega vhoda tega mesta, ki leži na majhnem polotoku in ki ga varuje spet venec utrjenih hribov, tako da je izkrcanje sovražne armade tu nemogoče ln da je sploh nemogoče zavzeti to najvažnejše rusko pristan šče in vojno oporišče na Daljnem vzhodu.
K oltar ail pregled
Stoletnica Ernesta Macha
Danes se spominja kulturna Evropa sto- i letnice rojstva enega najvidnejših predstavi- I teljev naravoslovja v 19. stoletju, fizika in filozofa Ernesta Macha. Dne 18. februarja 1838 9 Chrlicah na Moravskem rojenj Ernest Mach je oostal L 1864 profesor v Gradcu, L 1867 v Pragi a od i. 1895 do 1901 pa je predaval fizikalne vede na dunajski univerzi, tako da je imel svoje učence tudi med starejšimi slovenskimi naravosloven. Umrl je 6 februaria 1916 v Haaru pri Monakovem.
Ernest Mach ni bil samo fizik, marveč tudi eden izmed velikih naravoslovnih mislecev, ki so izhajali iz eksperimentalnih opažanj in se haviii z mehanistično-materiali-etično razlago prirodnih procesov. V tem pravcu je Mach pospeševal kritično naziranje ne za dovoljujoč se s preveč enostavnimi formulami, zlasti kar se tiče duševnih pojavov. Bil in ostal je pa strog pristaš eksperimentalnih metod. Svoje nazore je oznanjal in zagovarjal v mnogih delno tudi popularnoznanstvenih spisih. Kot fizikalni raziskovalec se je bavil zlasti s stičnimi točkami fizike in psihologije t j. s čutnimi za zna vami in njihovimi fiziološkimi pogoji, kar ga ie vodilo od fizike in fiziologije k bistvenim vprašan:em spoznavanja, t. j. k pro učevanju načina, kako človek preko čutov spozna svet. Izsledki njegovih proučevanj in eksperimentov so mu dali podlago za naravoslovno utemeljeno filozofsko razlago sve
ta, ki se imenuje etapi riokriticizem. Siehern
sodoben filozof ki razglablja temelje svetovnega nazora, se ob tej ali oni prilika srečuje z Machom. Med njegovimi Člooofskimi kritiki je bil tudi V. Uljanov-Lenin, poznejši >kovač ruske usode«. Machov empiriokri-ticizem sloni na kritični filozofiji, h kateri prihaja z analizo občutij.
Ernest Mach je izdal več pomembnih deL, ki sodijo dandanes med klasične naravoslovne spise, med njimi »Die Mechanik tn ihrer Entwicklung« (1883, »Beitrage zur Ana-lyse der Empfindungent (1886), »Popular-wissenschaftliche Vorlesungen« (1896), >Die Prinzipien aer Warmelehre« (1896), »Er-kentnds umd Irrtum« (1905), >Die Prinz/ipien der phvsikalischen Optik« (1921) i. dr. Ti spisi niso samo važen donesek k strokovni literaturi, marveč so večidel tudi izraz Ma-chove »naturfilozofije«. K njim se vrača moderen mislec tudi tam, kjer je za to ali ono stališče danes že premagano, saj je Macho-va argumentacija v vsakem pogledu zanimiva.
Machu so minule dni odkrili češki in nemški naravoslovci na njegovi rojstni hiši v moraviskih Chrlicah spominsko ploščo s Češkim in nemškim napisom — viden znak češko-nemškega sodelovanja v kulturnih vprašanjih in solidarnosti v kultu mož, ki so zrasli iz češkoslovaških tal.
Motnčiln Nastasijeviču v spomin
Momčilo Nastasijevič je bil dragocen
t1o\>ek. ki je s svojim življenjem in s svojo smrtjo čudovito jasno izpričal, da se resnični umetnik nikdar ne izneveri človeku in narobe. Zares, bil je to eden tistih ljudi, ki jih v dobi rekordov in senzacij srečujemo vedno bolj poredko. Zmeraj bolehen, v razgovoru skorajda šepetajoč. se je razživel, če ga je karkoli resnično zadeto do pravega proroškega patosa. Obraz mu je bil paganinijevsko grdo-lep. In govoril je najlepšo in najčistejšo srbščino, ki sem jo kdaj slišat. Ker je živel tako rekoč skrit in se skorajda ni vtikal v zadeve tega sveta, je v samotnih pogovorih z velikimi heroji in kralji iz slavne prošlosti svojega naroda skušal dojeti resnico, ki naj oblikuje bodočnost srbstva Današnji Beograd mu je bil odvraten in priskuten Čutil je kot malokdo pogubo-nosnost evropske civilizacije, ki po njegovem mnenju uničuje najdragocenejše v srbskem človeku Ker je kakor malokdo prodrl v bit svojega jezika in je svojemu govoru ustrezajoč gest'kuliral, je vplival na soljudi čudovito harmonično.
Če sem prišel sredi najhujše zime k njemu na obisk in sem bil slučajno brez plašča, ki je bil seveda v zastavljalnici in sem trepetal od mraza, je Momčilo komajda imel toliko moči. da je vstal in mi stisnil roko Toda najin pogovori Kljub temu, da sem imel raztrgane čevlje in je
voda muzlcirala, čim sem zganil ln četudi se je Momčilo vsak hip grabil za prsi in zaječal — sva oba verovala v premoč in zmago duha nad telesom. Momčilo, jaz še zmerom verujeml Med književniki se je Momčilo ponavadi slabo počutil. Vse preveč strog je bil do samega sebe. za previsokimi cilji je stremel. da ne bi obsojal to\'arišev v njihovih gonih za »družabnimi položaji« in za denarjem.
Njegovo delo je bilo do njegove smrti nedocenjeno ln še danes v nekrologih se čuti, da bi mu prijatelji radi povedali lepo in prijazno besedo, a zgolj jecljajo. Poleg drugega je namreč napisal troje dram in še tisti ki govore njegovo ljubljeno srbščino od rojstva ga niso vedno razumeli. Preveč preproste, vse preveč resnične so te drame in prepovršno in premalo resnično žive njegovi sodobniki, da bi ga doumeli Verujem v vstajenje Momčilovih dram.
Pesnik Desimir Blagojevič je opisal v »Pravdi« Momčilovo smrt tn poslednje besede umirajočega so bile: »Pustite me samega — — Glejte, zelene livade. Vse se blešči. Mnogo ubogih je okrog mene. Naj bodo! Vsem bom pomagal — —«
Smrt s to in takšno zavestjo izpričuje heroičnega in velikega človeka.
Da. to je bil Momčilo Nestastjevič tn tak bo ostal za zmerom v ljudskem spominu.	Ivan Mrak.
Zapiski
ARHITEKTURA V NEMČIJI
sLa Tempa« je priobčil v številki z dne 15. t. m zanimiv članek R. sne j a Laureta rhitekturi v Nemčiji. Po njegovem opisovanju si je sam državni vodja pridržal vodstvo ogromnih javnih del, ki jih nameravajo izvršiti v rajhu in za katera bodo potrošili kakih 10 milijard na leto. Hitler se ob prostem času bavi skoraj samo še s problemi arhitekture in obširno razpravlja z vodilnimi arhite/kti o novih načrtih. Njegovo stremljenje gre baje za tem, da bi njegov režim zapustil zanamcem tako mogočne arhitektonske spomenike, kakor so jih zapustili svetu Grki in Rimljani. Francoski dopisnik poroča podrobno o velikopotezni urbanizaciji mest; izmed sedaj aktualnih načrtov je posebno zanimiv in po svoj h preosnovah daljnosežen velik načrt o obnovi Berlina. Le-ta ima med drugim načrt o zgraditvi umetnega jezera v izmeri 1200 x 500 m.
Na pravkar otvorjeni razstavi novih del in načrtov, ki jo imajo v Monakovem, je videti, da se nemški arhitekti trudijo, kako bi ustvarili svoj posebni stil. To prizadevanje gre v tej smeri, da skušajo značilnost; klasičnega sloga prilagoditi sodobnim potrebam. Pri novih javnih stavbah v Nemčiji je po sodbi dopisnika »Temp-sa« značilno predvsem to, da imajo tudi arhitektonsko izrazito ljudski značaj, to se pravi, da so po vsej svoji ureditvi namenjene predvsem množicam.
Osnutek kulturne konvencije med Češkoslovaško in Jugoslavijo je izdelalo praško prosvetno ministrstvo. Konvencija, ki jo že dolso zahtevajo naše Jugoslov.-češkoslov. lige. naj bi nadomestila dosedanjo deklaracijo in poglobila medsebojne kulturne stike Želeti bi biio, da bi osnutek našel v Beogradu popolno razumevanje in da ti kulturna konvencija, ki jo ima Češkoslovaška že z nekaterimi oddaljenimi državami, kmalu stopila v veljavo.
Kazimir Twardowsk| +. Dne 12. februarja je v Lvovu na Poljskem umrl dr. Kazimir Tvvardovvski. eden izmed glavnih predstavnikov novejše poljske filozofije. Rojen je bil 1. 18(56 na Dunaju, tam ie študiral ter se končno hahilitiral. Nam. študentom filozofije na univerzi v Gradcu, je bil Tvvar-dowski kot filozof že okoli L 1894/95 dobro znan- Mol profesor Mainong nam ga je citiral ter sem si takrat kupil Twardowskega spis sZur Lehre vom Inhalt und Gegenstand der Vorstellungen«. Ze problem kakor je postavlien v naslovu tega spisa. kaže, da sta Meinong in Tvvardovvski hodila po istih filozofskih poteh. Ljubljanski univerzitetni profesor Veber. ki je tudi izšel iz Meinon-gove filozofske šole. mi bo to potrdil. Od 1. 1895 do 1930. je bil Tvvardovvski profesor filozofije na univerzi v Lvovu (od 1930 je predaval kot častni profesor). Vsaj nekateri naši stareiši srednješolski profesorji se bodo Tvvardovvskega spominjali iz predvojnih časov, iz takratnega »Verband der Oster reich;schen Mittelschulvereine«. saj Je dru 5tvo slovenskih profesorjev« (ustanovljeno 1906) bilo tudi začlanieno v tej Zve®i. Pred sedništvo zveze se je po letih in narodnostih menjalo L. 1907 so imeli Poljaki predsedstvo ter se js zborovanje Verbainda vršilo v začetku novembra tega leta v Lvovu,
Predsedoval je bas profesor Twardowski kot takratni predsednik poljskega profesorskega društva. Ljubljansko profesorsko družtvo sva v Lvovu zastopala jaz in pokojni Fr. Vajda. Imeli smo takrat priliko ceniti v Tvvardovvskem visoko kulturnega človeka tn finega predsednika. Pozneje sem bil še enkrat pri njem v Lvovu.	Dr. Fr. J.
Nov roman o Prešerna. Po romanu like Vaštetove dobimo kmalu nov življenj episni roman o Prešernu. Piše ga znani literarni zgodovinar in kritik dr. Anton Slod-n j a k, izda ga pa v maju pod naslovom »N e i z t r o h n j e n o srce« Naša založba v Ljubljani. Roman bo obsegal dve knjigi-Izvirni slovenski roman o Prešernu iz peresa literarnega zgodovinarja — ni li to na poved najzanimivejše in morda najpomembnejše letošnje novitete v slovenski prozi?. Vsekako ga smemo pričakovati kot literarni dogodek, obenem pa kot razveseljiv znak. da se Prešernov kult čedalje bolj poglablja.
Čapkova drama o materi. Nekako leto dni po :>Bo!i bolezni«, drami, ki jo pravkar igrajo v Ljubljani, je najpomembnejši sodobni češki dramatik Karel Capek dovršil novo dramo z naslovom »Matka«. Premiera je bila prejšnjo nedeljo v Pragi. Tudi ta drama ja zanimiva stvaritev. Kakor v »Beli boleznk, je tudi v »Materi« dejanje z osebami vred mednarodno- drama je potemtakem že načelno obeečloveška. Kakor »Bela boiezea«. je tudi v »Mater odsev sedandh težkih Časov, ko prinašajo listi dan za dnem vesti o žrtvah strašne morije v Španiji in na Kitajskem in ko nihče ne ve. kdaj in kje bo zazijala nova krvaveča rana sedanjega 6veta... V tem bridkem času se je torej Capek zamislil v tragiko mater, ki darujejo človeštvu življenje in prejemajo zanj čestokrat le udarce na svoje občutljivo materinsko srce. Capek je večni problem matere osvetlil s humanitarne strani, dal mu dramatično silo in baladno lepoto. Originalno je v tej drami to. da se mati. ki izgubi moža im nato otroka za otrokom v izvrševanju nekih moških zadev, posvetuje e svojimi mrtvimi, ko gre za usodo najmlajšega, po očetovi smrti rojenega sina. Prav tedaj je izbruhnila nova vojna in kakor v sBeli bolezni«, je bil napaden majhen narod. Kakor levinja se bori mater za zadnjega sina; noče ga žrtvovati »javnim interesoma. V dramatičnem trenutku pa prinese radio ka tastrofalne vesti z bojišč o potopitvi ladje z mladimi kadeti, o uničenju otroške bolnice, o množestvenem pobijanju otrok. Tedaj tudi mati razume najvišjo dolžnost in zadnjemu sinu še sama stisne puško v roke in veli: »Pojdi!« Drama je imela na praški premieri lep uspeh in se zdi. da pride nova Čapkova igra tudi na inozemske odre.
Dvestoletnica smrti Matije Brauna. Cešik: listi so se te dni spominjali dvestoletnice smrti kiparja Matyaša Brauna. ki je eden izmed vodilnih umetnikov češkega baroka. Kdor le količkaj pozna Prago in nekatera druga češka mesta, ve, kakšno veliko vlogo je imela baročna doba v umetnosti čeških in moravski h me6t. Izmed Braunovih kiparskih del ie posebno znamenit kip sv. Luit-garde na Karlovem mostu. Več znamenitih kipov je izdelal tudi za Kuks. Litomy5l in druge češke kraje. Braunovo ime le združe-no z najvišjimi usnehi ln največjim sijajem Češkega baroka. Ta kipar je bil po rodu Tirolec, vendar ga dandanes štejejo med češke umetnike; pojajv, kakor jih je tudi veS
▼	umetnostni ■godurfad (n. pr.
Mencinger!). Prof- Ame Novi k >9 zapisal te dni v svojem feljtunu o Braunu v »Lido-vih Novinah« besede, ki eo sani mi ve ne le zaradi Brauna, marveč tudi glede na naliko fl tujimi mojstri t slovenskem slikarstvu in kiparstvu: >CeŠld kipar? Ali naj zares v evoii hvali na dan dvestoletnice Braunove smrti tako nagovorimo mojstra, ki ni bil nai rojak, ni imel v žilah naše krvi, ni verjetno na govoril ln ne pisal naše materinščine? Bil je Ceh semo po tem. da se je or-ganično včlenil v našo umetnostno kulturo in se pridružil njeni tradiciji, deloval soz^oc-no t nalimi umetniki in si vzgajal vrsto do mačih učencev. Predvsem ie bil Ceh zaradi tega. ker je « silo svoje osebnosti, služeč mednarodnemu baročnemu slogu, vtisnil umetnosti svoje izvoljene in sebi prijazne domovine tako izrazit pečat, da si naše kulturne zgodovine ni več mogoče misliti brez MatyAša Brauna. Njegovo ime se vedno oglaša, kadarkoli »e Ceh spomni prizadevanj v domači deželi, da se patetično izrazi vzgon za Absolutnim«.
Veliko zgodovinsko delo v slovenskem prevodu. Naša založba v Ljubljani je pravkar izdala v dveh debelih knjigah prevod spisa Alberta Mathieza »Francoska revolucija«, ki ga kritika uvnšča med najpomembnejša dela moderne francoske historiogra-fije. Tako je dot<il slovenski čitatelj temelii-to delo o revoluciji, ki je bila morda naipo-membneiši dogodek v evropski zgodovini zadnjih dvesto let. K delu. ki ga ie prevel Dušan Kermavner ki ki ie izšlo v lepi opremi, ee Se vrnemo z daljšim poročilom.
■asroiMT« »Zgodovin« Anglije« napoveduje za bližnje mesece v prevodu Vladimdr-ja Levtika Naša založba v Ljubljani
K zgodovini jugoslov.-italijangkih stikov. V listu »Popolo di Trieste« z dne 16. t. m. je Izšel članek »Un fiorentino podesta nella Jucoslavia« (Florentinec župan v Jugoslaviji). ki tra je spisal pesnik DarioTuoni avtor pred dnevi na tem mestu prikazane pesniške zbirke »Canso«. G. dr. Tuoni razpravlja v zvezi z danteievskimi študijami in z odmevi njegove »Divine Commedie« o neki omembi prof. Novatija. ki se tiče podatkov v »Libro di Ricordanze« florentinske trgovske rodbine Manminijev. Po teh zapiskih bi bil eden izmed sinov te familije L 1416 župan v kraju Glava. Pravilnost tega krajevnega imena pa bi bilo treba šele dognati, ker ni nemogoče, da se i® P1"®'- kovati zmotil pri čitanju starega rokopisa v kodeksu Magliabeohiano. Vzlic temu se je dr. de Tuoni lotil raziskavanja, kje v Jugoslaviji bi ležal kraj, o katerem ni dvoma, da ima 7saj v tej obliki slovansko ime. Izmed petih podobmih imen v Jugoslaviji se mu zdi najverjetnejši trg Glavska blizu Dubrovnika. ki se je nekoč imenoval Glavač ali podobno. Tu nai bi torej postal župan florentinsfci trgovec Mannini, ki je daleč po svetu, tia do Dublnna. iskal Dantejev »vodnjak v vice«. Ali ni morda njegov spremljevalec Guasparre iz Pollane kakšen e o s p a r iz kraia. ki se je imenoval Poljane? To bi morda samo potrjevalo Manniniie-vo zvezo z okolico Dubrovnika?	(—o).
Lep dar: Zgodbe brez groze
ŠPORT
Bohinjski dnevi
Ka| bo vse na I. zletu gorenjskih smučarjev?
Kakor ono že večkrat opozorili v tej rubriki, bo GZSP v dnevih od 18. do 21. t. m. organiziral v Bohinju I. zlet gorenjskih smučarjev. Zaradi pregleda objavljamo spored glavnih dogodkov v teh dnevih še enkrat, in sicer bo: drevi ob 20. zabavni večer v hotelu Markež,
jutri ob 14. izpred občinskega doma seniorska tekma v teku na 18 km, ob 19. pozdravni večer v hotelu Bellevue pri Sv. Janezu in še razne druge zabavne prireditve, v nedeljo ob 8. smuk za seniorje za Gradcem nad hotelom Bellevue, ob 10. moto-skijbring na Bohinjskem jezeru, obenem pa start mladine pred občinskim domom za kratke teke na 6 odn. 3 km ob 11. slalom za Gradcem nad hotelom Bellevue, ob 14. skoki na Hanssenovi skakalnici, ob 18. pa razglasitev rezultatov in razdelitev daril
v Sokolskem domu.
Ponedeljek 21. t m. je določen za izlete udeležencev v bohinjsko okolico. Smučarji, obiščite tokrat v čim večjem številu prelepe smuške terene v bohinjskem kotu!
Namesto Zagreba pride ŽAK
Zanimiv nasprotnik za tekmo za trening SK Ljubljane
It tajništva SK Ljubljane smo izvedeli, da je zagrebška reprezentanca odpovedala start v Ljubljani, ki je bil dogovorjen za prihoinjo nedeljo. Ker pa moštvo SK Ljubljane nikakor u« sme ostati brez tekme, ee je vodstvo odločilo angažirati drugega gosta »fcelezničarski atletski športni klub« (ŽAK) te Subotice. Se ved« je njihov nastop zvezan z neprimerno večjimi stroški in je tem bolj potrebno, da naša publika s polno-številno udeležbo na tekmi podpre stremljenje vodstva, da bi moštvo igralo
O gostih: ŽAK je eden naših najstarejših železni Carskih klubov. Pred leti je igrol prav vidno vlogo v državnem prvenstvu in je še danes s kvalifikacijo prvaka suil>oti-škega nogometnega podsaveza daleč pred ostalimi neligaši! Moštvo s'elno igra najtežje tekme z odličnimi nimunskimi in madžarskimi klubi, od katerih je tudi prevzel način igre do vseh podrobnosti! Zanimivo bo videti tudi izrednega gosta v Ljubljani, saj pri nas le redko gleiamo razlije sisteme igranja. ŽAK beleži v zadnjem času prav lepe rezultate in je premagal Hajduka kar
s 4 : 1, Slavijo (Osijek) na njenem igriSču 2 :. 0, rumamsko moštvo »Ripen-sia« pa je v nedeiio jeiva iztolklo neodločen rezultat 3:3/
Kaj pa domači? Pravimo, da pripravljajo presenečenje, in sicer v dobrem pomenu. V nedeljo hočejo pokazati vse svoje nove ak-vizicije ter enkrat ustaliti svoje vrste, tako da bodo šli pripravljeni v boj za točke, ki je tik pred pričetkom. Kajti že 6. marca bo poskušala Concordia v Ljubljani svojo srečo. Zato pa je treba le tekem in zopet tekem. Te pa je mogoče prirejati le z vso pomočjo naše publike! To nedeljo naj bo preizkušnja. ali se kluilovj prijatelji dovolj zavedajo položaja, v katerem je zdaj niš re-prezentant in ali so pripravljeni z oM»kom tektni vsaj nekoliko olajšati delo vodstvu, ki za oosego svojih ciljev žrtvuje že več kakor more.
Ce bo vreme naklonjeno in teren ne bo preveč razmočen, bo ob 14. tudi predigra! Začetek glavnega srečanja je določen ca 15.15.
V nekaj vrstah
Preteklo nedeljo je SK Tržič v odličnih snežnih razmerah in ob številni udeležbi tekmovalcev organizira! že tradicionalni
zeleniški smuk, na katerem so bili obenem doseženi tudi rekordni časi. V hudi konkurenci je zmajal v tej tekmi član prireditelj« Stranskv s časom 2:55.7. naslednja najboljša mesta pa 60 zasedli Čarman fTržič) 2:57. Praček Ciril (Skala) 2.57.4, Lukanc 2:58.2. Ankele Riko (oba SK Tržič) 3:00 itd. Krasen prehodni pokal si je za letošnje leto priborilo moštvo SK Tržiča (Stranskv. Carrnan. Lukanc) s skupnim časom 8:50.9 pred moštvom Skale z Jesenic (Praček, Klein. Schwob) e skupnim časom 9:17.2. Na isti prori je tekmovalo tudi nekaj jtmiorjev TK Skale in Tržiča, ki so pokazali odlično tehniko in dosegli dobre čase, kar ie najboljše jamstvo, da bo ■naša Gorenjska še dolgo dajalo najboljše tekmovalce v alpskih disciplinah.
Mel JNS in ZNP. med katerima že dolgo ne vladajo oinošaji kakor bi bilo treba, se je vnel te dni poseben spor zaradi zasedbe nogometnega termina na dan 27 t. m." Gra-djanski je namreč prihodnjo nedel.k) sklenil gostovati proti avstrijski reprezentanci na Dunaju, JNS pa je hotel ta din izvesti četrto tekmo za trening državne repre7.en*nn-Ge proti budimpeštanskem.u Ujpestiju. v kateri bi moralo igrati seveda preoei igralcev Gradjanskega. JNS je odnehal in dn.l »pur-gerjem« proste roke, zato pa ZNP reklamira njegove igralce za neke poisavezne tekme. Kakor kaže. bo z'aj menda popustil še ZNP in dovolil »plavim«, naj gredo po lovorike na Dunaj.
Francozi so odpovedali svojo tidele^ o ra smučarskem svetovnem prvenstvu v T>ach-tiju. Ba je zaradi pomanjkanja sredstev ...
V nedeljo se bodo v Berlinu začela tekmovanja za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju moških in parov, za katera 60 prijavljeni seveda vsi najbolj proroineritni. zastopniki te športne panoge. Glavna borba ?a prvo mes+o med moškimi ho med Avstrijcem Kasrperjem in Angležem Sharpom. glavna tekmeca v tekmovanju parov no bosta nemški par Herber-Baier in avstrijska dvojica Patisinov.
Razpis
smučarskih tekem SK Reke v okolici Ljubljane
SK Reka razpisu je 7a nedeljo ^ m klubske in mladinske smučarke tekme dani Rekf bodo tekmovali v dveh kategorijah SenloTji na 16 km. iuniorii na 9 km. Trven konkurence bo tfart dovoljen tudi verM-ranim tekmovalcem dragih klubov. Pri mladinskih tekmah bo tekmovala mladina do 16. leta na 4 km, od 16. do 18. leta, na
8 km. Za mladinske tekme je start dovoljen vsem smučarjem. '
Stan bo točno ob 10. dopoldne ta sloer na Strelišču pod Rožnikom, kjer bo tuoi cilj. Cas prijave od 9. dc 9.30 na startu.
Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo lične diplome.
Razpis medklubskih skakalnih tekem sa
seniorje in juniorje v Celju, ki jih priredi v nedeljo 20. t. m. s pričetkom ob 15. SK Celje na svoji skakalnici v Zagradu (pod Stegujem). SK Celje priredi v nedeljo 20. t. m. popoldne medklubske skakalne tekme, združene z otvoritvijo nove skakalnice. Tekmuje se po pravilih JZSS. Pnjavnina za seniorje znaša 3 din, junior-ji so oproščeni prijavnine. Prijave se bodo sprejemale še pol ure pred pričetkom tekmovanja oz. se lahko pošljejo na naslov: SK Celje. Skakalnica dopušča skoke do 20 m. Prvoplasirana tekmovalca vsake skupine dobita diplomi. Razglasitev rezultatov in razdelitev diplom bo po tekmi v restavraciji Stegu.
četvorna mladinska kombinacija za Ml-slejev pokal v Celju, katere razpis je bil objavljen v včerajšnji številki, se spremeni toliko, da se prvi del, t. j. alpska kombinacija, preloži na prihodnjo nedeljo 27. t. m., dočim bo v nedeljo 20. t. m. tek na 5 km in skoki. Start za tek je določen za pol 9 pred restavracijo Stegu v Zagradu, cilj bo istotam. Skoki bodo popoldne na skakalnici v Zagradu skupaj s tekmovanjem, ki ga priredi SK Celje Prijave sprejema g. Herman Tkalčič pri sv. Zangger v Celju. Prijave se sprejemajo Se eno uro pred startom. Cetvorno kombinacijo prireja SK Olimp. Prijavnina za kombinacijo znaša 5 din.
Damsko tekmo v slalomu priredi Smučar-čarski klub Ljubljana v nedeljo dne 20. t m. v Žlebeh pod Sv. Katarino. Start ob 13. uri. Prijave do 12.30 no licu mesta. Prijavnine ni. Start dovoljen vsem smučarkam — tudi neorganiziran m. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Ker je to prvo letošnje damsko tekmovanje, vabimo vse smučarke, da se te prireditve uieleže. Odhod z vlakom ob 7.15 do postaje Medno. Obenem izlet dameke sekcije Sm ki. Ljubljana- Smuk!
SK Slovan. Redna odborova seja bo v sredo 23. t. m. ob 20. v gostilni Malis za Kolinsko tovarno. Udeležba strogo obvezna za vse odbornike. Redni letni občni zbor bo 6. marca ob 9. v gostilni Malis. Vabijo »e vsi člani in prijatelj; kluba.
Iz Ptuja
}— Zvočni kino Ptuj pr«iv«ja v soboto
19. in ne eljo 20. t. m. ob pol 19. in pol 21. film »Vihar«, za dodatek pa AJia journaJ in kulturni lilm o naši državi.
Iz iivl]en]a na deželi
Iz Trbovel)
)— »Kulturno prireditev t Črni mlaki«. priljubljeno komedijo Pavla Goli«, ki pride v soboto na oder našega Sokolskega gledališča, so prireditelji izdali posebno številko svojega gledališkega lista s pestro vsebino. Na uvodnem mestu je nekaj toplih besed v 6pomin dramatika Branislava Nušiča. nato sledi kratka oznaka Golijave^ra literarnega dela. O »Kulturni prireditvi« razpravlja vedra »Zgodba o pinču. ternardiio-eu in dogi, pa še druge take«. Poseben sestavek ie posvečen jubileju sestre Tončke Ramovževe, ki je že 12 let zvesta, zaslužna članica domaČega ansambla. Med ostalo drobnjavo je nasuta množica fotografskih posnetkov. Delo je naštudiral režiser Jože Paternost, pevske vložke pa eo priredili Cander, Moli in Rak.
Iz Gornjega grada
gg— Koroške boreo opozarjamo, da Ju zadnji termin za prijavo vstopa v Legijo koroških borcev 25. t m. V gorniegrajskem sre zu bivajoči koroški borci naj se javijo pri predsedstvu krajevne organizacije v Gornjem gradu, odnosno pri poverjenikih v Solčavi, Lučah, Ljubnem. Rečrici. Mozirju, Bočni in Šmartnu ob Creti, če nočejo utrpe-ti eventualno škodo. Po tem terminu se ne sprejme nihče več v organizacijo.
gg— Občni zbor sreskega odbora RK ▼ Gornjem eradu ie bil 14. t. m Iz poročfl funkcionarjev izhaja, <ia je bilo društveno delovanje v pretekli poslovni dobi prav uspešno. Tajniku g. Iljašu Ivanu ki je bil zavoljo zaslug za RK odlikovan s kolajno, je predsednik g. dr. Lautner Pavel v Imenu zborovalcev Iskreno čestital. Društvo je imelo v minilem poslovem letu dve predavanji, priredilo je cvetlični dan fcn uprizorilo eno dramsko predstavo. Za božičnico, ki jo je priredilo vodstvo tukajšnje narodne šole, je sreski odbor Drispeval 300 din. Stanje blagajne je 4085 Din, kateri znesek je plodno naložen. V znak priznanja uspešnega dela, je bil pri volitvah izvoljen vee dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Lautnep. jem Pavlom.
Iz Ljutomera
lj— 801etnica vrlega lovca in pevea. l^i
dni je slavil SOletnico najstarejši lovec Murskega polja g. Vilko Schneider. po&estnik ia bivši trgovec v Ljutomeru. Kljub starosti j« še vedno čiL Se vedno zadene tudi svojega zajca kakor nekdaj v mlajših letih. Takrat, da. ko je donel njegov tenor tako zvonko in se dvignil včasih v kar neboti&ne višave, kadar so se sestali »zeleni bratci«, tam zunaj pri Jošku na Moti. Pel pa ni samo med lovci, ampak tudi na vseh narodnih prireditvah. s«j je bil vedino zaveden Slovenec in narodnjek. Nad t<i naš stari love« ln peve« še dolgo lovil po domačih revirjih!
Vinski sejem v Ljutomeru bo v torek, 8. marca. V zadnji ves*ti o tem J8 namreB datum po neerači izostal
ŽALEC. V okrilju Sokola bo v soboto 19,
t m. zvečer ob 20. v epkolski telovadnici predavanje g. dr. Vladimira Travnerja. sodnika iz Maribora, o farovniških procesih M Slovenskem s posebnim o*irom na Savinjsko dolino. Vsebina predavanja je zajeta i« zgodovine naše ožie domovine in bo za vsakogar zanimiva. Ker g. dr. Travner uživa sloves odličnega predavatelja, pričakujemo obilno udeležto članstva in drugega občinstva.
DOBER NASVET Micke kar ni mogoče spoznati. Micka je vsa raztresena in bleda. Micka gre k zdravniku. »Jed mi ne diši. ne morem n* braff nt delati, moje misli so zmerom kje drugje^ ponoči ne morem spati, — kaj naj storim, gospod doktor?«
»O mož it e se z njim!* .......................................................m
Uradno vremensko
poročilo
* dne H. t. m. Rateče-Planica, 870 m: —4, zaspadUo M
novega pršiča na 80 podlage, eceSd, Dovje-Mojstrana, 650 m: —1, 45 an novega snega, sneži, Kranjska gora, 810 m: —8, barom, ae Orlgs 110 snega, pršič, sneži, drsališče m sankališče uporabno, Erjavčeva Ro6a na VršiOu, 1501 mt — S>
severovzhodnik, 60 cm novega pittCA na 120 podlage, sneži. Bled, 501 m: —3, barometer M <*riga, 2t cm novega pršiča na 20 podlage 8DO> ži. drsališče na jezeru uporabno, PoMjuka-Sporthotei, 1800 m: —5, 80 nO*
ve ga suhega snega, na 120 podlag Sv. Janez v Bohinju, 530 m: —2, otolatoOfc
mirno, 85 cm snega* sneži. Vogel, 1540 m: —8, Oblačno, mirno, 80 cm
novega pršiča na 200 podlage, DOm na Krvavcu, 1700 m: —4, otota£n^ 50 novega suhega snega na 100 po<fla» ge, sneži,
Velika Planina, 1558 ms —4, oblačno, 40
cm novega suhega snega na podlagi, sneži.
Polževo, 620 ms —2, barometer se drlgaL oblačno, mirno, 25 novega pršiča na 10 podlage, sneži, KnreščeK, 833 m: —2, 80
na 10 podlage, Mariborska koča, 1080 ln PohOr«kl
1030 m: —4, oblačno, mirno, 50 ca pršiča na 30 podlage, sneži. Klopni vrh. 1269 m: —0, oblačno, nrtrno, 50 novega snega na 80 podlage, aneH, Senjorjev dom, 1522 m: —11, oblačna mirno, 60 csm novega pršiča na 100 podlage.
Ribnica na Pohorju, 715 m: —G, obfefloo*
mirno, 68 cm snega, sneži, Sv. Lovrenc na Pohorja. 483 m< —8, oblak no. mirno, 80 cm enega, pršič, sneži, Peea. 1654 m: —3, oblačno, mirno, 90 ota
pršiča na 105 podlage, sneži, Rimski vrele«. 530 m: —2. oblačno, mirao, 75 cm snega, sneži. Dodatno poročilo s dne 16. IL 1988. Planica-Tamar, 1108 m: —5, 140 on snega,
sneži,
Gorjuš«. 1000 m: —2, oblačno, mčrno, 10 novega suhega snega na 76 podlage, sneži,
Sv. Kril nad Jesenicami. 1000 mi —% barometer ee dviga, oblačno, severovzhodnik, upadlo 2 cm novega snega na podlagi, 40 (»n, sneži, Jetersko, 890 mt —8, oblačno, mirno, 15 pršiča na 25 »odlaga, sneži.


23
Jackson Gregory:
Juana Castanares
Roman
Starec je vzdihnn. A.<t*.oi da bi se že vdajal v usodo Z najnedolžnejšim obrazom je povzdignil oči proti nebu. Hawk je uganil, kaj kani. in ravni ie za časa potegnil konja nazaj, ko je John Cobb po bliskovo planil proti njemu in segel po vajetih
»Nič ne pomaga,« je zamrmral stari mož, premišljeno iztrkal pipo, jo natlačil, jo prižgal in nekajkrat krepko potegnil dim. »Ni prvič, da izgubljam igro; torej se vdam. A morda vas smem prositi tole: saj jašete tudi vi v Blue Smokes, kaj ne? Najbrže čez Little Mesa?«
»Da.«
»Ali ste bili že prej kdaj tu?«
»Da.«
»Torej gotovo poznate napajališče tamle gori? Tam je tudi majhen ranč, ki ni popolnoma zapuščen«
Hawk je dobro poznal tisti kraj. Ze odtod je na severovzhodu dobro videl raztrgano hribovje, ki se je vzpenjalo proti visoki planoti. V jasni mesečini je razločno videl golo skalo, ki je nalik zvoniku sredi vasi štrlela nad pokrajino. Ob njenem vznožju je tekel čisto potok po tesni dolini.
»Da«, je rekel Cobb, videč, kam gleda Hawk,
»to je tisti kraj. .Stražo v puščavi' imenujejo to visoko skalo Tam je moj ranč, in skalne votline ga obdajajo z vseh strani Ondukaj imam tudi starega, črnega mezga, potuhnjeno, hudobno mrho, ki je pa vendarle še za rabo ui veliko belo kljuse Upam, da vam ne bo prenadležno. če se ustavite za toliko časa. da mi ju pošljete semkaj.«	_
»Kateri izmed njiju naj sporočim vašo željo?« »Posmehljivec ste tudi. kakor vidim«, je rekeJ starec. »Tam gori stoji tudi koča, v kateri najdete ob tej uri starega Sama v globokem spanju Zbudite ga previdno, kajti stari Sam je nevaren strelec, kadar ga kaj prestraši Na to vas opozorim, zaradi vas in zaradi sebe Povejte mu. da sem tukaj obtičal, in kako in zakaj In spomnite ga mojega mezga in bele kobile. Jaz se pa ta čas vrnem k cizi in ga bom čakal.«
»Velja«, je rekel Hawk in krenil na pot. Prejahal je peščen grič in se še enkrat ozrl na Johna Cobba, ki je slabe volje stal poleg svoje cize ter puhal proti nebu pošastne oblake dima Ko je zajezdil čez ozko brest in spet prišel na grbino, se je po naključju ozrl in videl starca, da stoji še vedno na prejšnjem mestu Vendar ni bil več sam Iz bližnje hoste je šel nekdo proti njemu, v tem pa zagledal Hawka in mahoma obstal, kakor da bi se hotel vdreti v tla.
Hawk je nehote zadržal konja in oprezal kaj bo A tudi John Cobb ga je bil opazil in hrabrilno zaklical za njim:
»Le naprej, mladi človek! Ali se ne bi mogli nekoliko bolj podvizati? Ne pozabite, da sedim tu m čakam starega Sama, kakor grešna duša odrešenja!«
»Se nekdo je tamle — na robu grmovja!« mu je zaklical Hawk.
Kratek molk Nato Cobbov nejevoljni klic: »Že prav. sokol bistrooki! To je moj potnik Časih rabim svojo cizo tudi za omnibus Glej rajši, da se podvizaš — da bi te zlomek!«
Julian Hawk je jahal dalje »Potuhnjeni stari lopov,« je mislil sam pri sebi. »Omnibus? Laže se. da kar smrdi.«
Ravnodušno je skomignil z rameni. Kaj mu je bilo mar, kdo je Cobbov »potnik« in zakaj ga skriva? Njegove misli so se spet vrnile k Blondinu in k temu. kar ga je še danes čakalo v Bluesmo-keških hribih A kdaj pa kdaj so vendarle še obletele postavo, ki je bila pred njegovimi očmi izginila v puščavskem pesku.
STRA2A V PUŠČAVI Puščava poznš na tisoče razpoloženj in oblik pojavljanja Moreča samota, železno sovraštvo, divji obup. kačji strup, zverinski kremplji in trnjeve boste spadajo prav tako v njen okvir kakor neverjetne cvetlice na visokih, ponosnih >teblih vitke •>alme in skrito žuboreči studenci obeljene kosti zlato, širne ploskve žarečega pesk^ in nad njimi krasota zvezd kakršne ne najdeš nikjer drugod Tn iz vsesa tega vstaiaio glasovi puščave v glasnih krikih ali tihem šepetu.
Pokrajina okrog Little Mesas, nad katero je Str lela »Straža v puščavi«, je bila zelenica, ali bolje, zelenica se je skrivala v njenem cvetočem ozemlju. Ploski griči so kakor nepravilne stopnice vodili v strmo, vijugasto sotesko, kjer je na koncu izviralo več studencev Njih dragoceni, knstalnočisti valčki so se zbirali v potoček, ki je miljo na okrog namakal tla potem pa mahoma usihal v pesku Nekako na pol poti se je soteska razširjala, m potok je obrobljal rodoviten kos sveta, kakih šest ali sedem oralov Tu so rasli velikanski stari kanadski topoli, tu so se širili sončni, smaragdnozeleni travniki. posejani s cvetočimi vijolicami Tik za topoli, pod katerimi je stala kladara, je nalik sto-j, štrlela koničasta, opečnatordeča skala. tam. kjer je puščava v neposrednem dotiku kazala golo jalovost in bujno, cvetočo rast.
Julian Hawk, ki je dospel v sotesko z južne strani, se je pri vodi ustavil in napojil konja Ta čas je oprezal na okrog in si ogledoval vse podrobnosti položaja Prva jutrnja svežina se je oglašala, hladna sapica je grebenila vodo in delala, da se je polesketavala v mraku. Oblike golih, deloma z žilavo travo poraščenih gričev so se razločno risale na nočnem nebu: ponekod so se zbirale v fantastično raztrgano zmešnjavo skalovja, drugod so kakor osamljeni bolvani molele v nočni zrak Ako je hotel kdo pognati sovražniku svinčenko v hrbet, ;e bil tu Dravi krai da ga nočaka kaiti zaradi vode je moral prej ali slej prijahati tod mimo Hawk ie izpodbodel konja ker je hotel priti do kladare, i dokler je bilo v soteski še tema.
Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani — Miklošičeva cesta 7
nudi za vse vloge popolno varnost In obrestuje nove vloge & 4% do 5% po dogovoru. — Nove vloge In stare vloge Izpod 5 000 Oln se na zahtevo vsak čas v celoti Izplačajo. — Nedvignjene stare vloge izpod 5.000 Uin nt bodo smatrale s 1. majem 193« ca nove vloge. VZAJEMNA POSŠOJ LLi\ 1C A DAJE KRATKOROČNA POSOJILA.
MALI OGLASI
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din Naimanl šl znesek 20 din
K majhni družini izven Ljubljane
»preimem samostojno go-»podmtsko pomočnico, — ki zna kuhati dobro me-Sčansko hrano S čim več io 5olsko izobrazbo imajo prednost Ponudbe ? na »edbo plače na ogl odd Jntra pod »Gospodiniska pomočnica«	}278-l
Dekle
olado, pruetne zunaniosti »eselo, ki bi pospravljalo v gostilni in pomagalo plačilni natakarici streči gostom iščem Plača 150 din ttanovame. hrana, cigarete Ponudbe poslati na Re-»tavraciia Union. Karlovac.
3300-1
Državni uradnik
■pokoienec, vesten, verzi-ran v računskih in knjigovodskih poslih se ;preime Ponudbe pod šifro »Zora* na ogl. cdd. lutra 3305-1
Frizerko
pfre»r»tno moč spreimem tikoi ali 15 marca Lom ba' Gilbert Liubljana VII. Celovška 34.
3275-1 Dekle, začetnico
pridno polteno, zgovorno ia čedne zunaniosti. katera trna veselie do gosHne — ipreime gostilna Tollazzi, Logatec.
3:56-1
Vsaka beseda 2 din; da vek 3 din. aa dajanje naslova 5 din naimanj šl znesek 20 din
Učitelja
italijanščine
dobrega, iščem Ponudbe pod »Italiianščina« na ogl. odd (utra.	3262-4
Beseda 1 Din davek a Din za šllro ali dajanje naslova š Din Naimanjš: ffliesek 17 oin
Agente
Bčem povsoi za obiska-Tanje trokovnih trgovin .n »eč, I garaž za avtomobil-ike potrebščne. Obširne po nudbe z navedbo dosedanjega delokroea na In-tcrieklam, Zagreb Masa-rylrova 28, pod »Provizija BF-91«	3294-5
beseda 1 Din da ves s Oln a1 širn in laiani* aaslova 5 Dtn NalmantS' imepplt 11 Oln
Email štedilnik
dobro ohranjen kupim Po nudbe na ogl odd Jutra pod »Dober štedilnika.
3307-7
Seseda 1 D1d da ves ' Ma ut Siiri- iii dujauj«-laslnva r»m Naimanl4' zriesptt 1? oin
Hranilne knjižice
vrednostne papirje 3'/i OBVEZNICE za ilkv Kmeckm dolgov
STALNO KUPUJEM 41. Plantnžek Ljubljana Beethovnova 14 Teiei 35-10
2316
ieseda 1 Din davek g
•Mn za SUri aa aai« .aslovs 5 Din Najmantš-tipspU 11 01 n
Trgovski lokal
velik ali i maniša. vse s potrebnim skladišči. — na Glavnem trcu « Ormožu, odda tako' Okraina doso-lilnica v Ormožn
2798 19
Beseda 1 Din davek i Din za šllro ali dajanje naslova j Dm Najmanjši znesek 17 Din
Stavbne parcelacije
delitve parcel pr- prodaji, situaciiske gospodarske na črte. regulacne, sporne meie itd
Babnik Filip
civilni geometei in sodni izvedenec vogal MikloSi če* in lavčarjeve ulice Telefon 49-59 Liubliana
101 20
33322533
deseda 1 Din davek Din za šllrc ali dajanje lasiova 5 Din Najmanjši znesek 11 oin
2-sobno stanovanje
v vili v centru mesta se odda takoj ili s I .ipri-lom. Ogleda se Knafljeva ul 13-11.	3315-21
Dve stanovanji
dvosobno komlortno, oddam za 1. marec v Medve dov> ul. 3. Poizve se istotam, pri Jagodicu.
3292-21
3-sobno stanovanje
v centru mesta, U nad strore oddam s 1 marcem Naslov v vseh poslov Jutra.	3303-21
Stanovanja
seseda l Din davek Din za šllro ali dajanj oasiova 5 Din Naimanl.4
smecpk l"? ntn 3-sobno stanovanje
2 vsemi pntiktinami. naj raiši v bližin glavnega ko lodvora išče za termin mai zelo mirna solidna stranka Ponudbt na ogl odd lutra pod šifro »1.000 do I 100« 3192 21 a
^ mrmriTiji
Beseda I Din davek Din za illro ali dajanje lasiova š Oln "J* manjš' znese* 17 Din
Sobo
2 dvema posteliama, oddam Vprašati Reber 7
3285-23
Sobo
s separiranirn vhodom oddam v Knafljevi ulici 13-11 3316-23
2 pisarniški sobi
vsaka s posebnim vhodom po nizki ceni oddam v naiem s 1. marcem ali l. aprilom Centralna kuria-va in telefon na razpolago Sobi se nahajata vis a vis glavne pošte Ponudbe pod »Ueodna priilka« na ogl. odd. lutra.
3306-23
r/J'
JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE
Očeta je mirnodušnost zdaj res pustila na cedilu Da bi se otepe) razjarjenih psov, je zgrabil svojo lajno za jermen in io divj«» znvibtpl nkrop sehe. misleč. da bo s tem prestrašil »štirinogo drhal«.
Beseda 1 Dtn davek 3 Din za šllro ali dajanje naslova 5 Din Naimanlž' znesek 17 Oln
Stanovanje
in hrana pri dobri rodbini, uporaba klaviria in strogo nadzorstvo se išče za takoi Ponudbe .ia ogl odd. Jutra pod »Diiakinia« 3313 23a
Glasbila
beseda ■ um laven J Din za šllro al) dajanje naslova 5 Din NaimanjS1 znesek 17 Din
Gramofon
His Masters
skoraj nov, na električni prikliuček 1 m visok in okrog 50 dobrih plošč ugodno prodam. Naslov v vseh poslov lutra 3302-26
Beseda i Diu daven f oin zt, šilrc m laianv naslova a Dm NajmantS' ^nespfr 17 r»tn
Pes dober čuvaj
nemški ovčar stai 2 leti. naprodaj dobremu gospo darju. Tržaška c 22
3231-27
Plemenski petelin
Orpington. mlad poceni naprodai Sv. P^tra c. 48.
3276-27
iEgubljeno
Beseda . Um laien J Din za šifro al) dajanje naslov« s Dir N«"rian.tš1 znesek 17 Din.
Kr jigo
»Dama s kameliiami« 1. del. last Šentjakobske kniiž niče sem izgubila Naidite-lia vljudno prosim da io odda prot' nagradi na ogl. odd lutra	'318-28
Filatelija
Filatelisti
Ugodno prodam zbirko Švice. Boigarne in Ru nunne Naslov v vseh po slovalnicah lutra 3310-39
[L/'
Dvignite v oglasnem oddHkn dospele ponudbe:
Aranžer prodaialec, Briv-sK' pomočnik ^no. Center ali bližina Dober stroj D skretna resnost. Doživ lieniskc zadovoljstvo. Družina treh oseb Dobra na ložba. Dobe. stalen zaslu žek Dobra stalna plača. Eksistenca Gorenjska. Go tovina 100 000 hipoteka, Gas-lska četa. Hipoteka. Hišica, Jamski. Iskrenost, Izredna priložnost Ideal— nikdar denar, Kavcija » gotovim Ločeni računi 5 litrov benena, Marliiva, Marliiva in poštena Mladost Mehanik. Navesti ceno Na račun s kavciio. Prvovrstna Purosan. Pod-ietie Posestvo. Pomočnica, Plačila zmožni Prometna cesta Priložnost, Poljane. Priden. Provizija in plača. Perfektna kuharica. Pisarn iik- prostori. Prijazna s strankami. Resna 24. Red ka prilika 99 Samo ena boliša oseba. Stanovanje,— Sigurna. Garancija, Sončni vrt Stalen zaslužek. Samo stoina inteligentka. Samski 49. Takoi plačam, Traina služba 1872 Upokojenec 5 Učenec, Vešča stroki, — Vzaiemnost. V dvoie gre bolie. Vesten inštruktor. Zastopnik 999 Zadovolj-nost 88, 888, 333.
/V
q ihol >ši lrKo<'plisl<i
PREMOG
bre? orahu. koks. suha drva
I. Pogačnik,
BOHDRICKVA 6. Iplet
Tisoče zahval prejema »MOBANA«
nODfUU KOZMtTIHA- SPLIT
Najslajša in najboljSa
Krepilnn pijača )e
BERMET - VINO,
Črnina a Kruftke gore. Sremski Karlovci - GosinniCarJi nudite to špeiijalileto svojim gosumi V sotlCkift (XI 50 i naprej ga razpošilja B Marinkov. Sremski Karlovci Fruska gora
Klavniško podjetje išče za takoj
strojnika in manipulanta
icusuit električne cenuale. aajnu prvovrstne moči. Ki so popolnoma verziiane v postrežbi za niajenje. pnuejo v poštev. Stanovanje. Kurjava ui ra-zsvetijava v naravi. Ponudbe z dopisom doseuanjega Uela ln plačilnih zahtev poslati pod »HrvoKlasna sila 901« na Propagando a- d., prej Jug. Rudolf Mosse a. d., Beograd, poštni pietinac 4U9.
Nase gledališče
. O K \ M A
ZaiVteH ob 20 ari Pptek 18 : Zaprto
Sobota 19 ob 15 Sneguljčira Izven Glo boko znižane c^ne od 14 din navzdol Nedelja. Hi. oh 15 Simkovi Izven Zniža ne cene od 20 din navzdol Ob 20 Velika ountarija Premiera Premierski abonma
Krilila predstava Kreftove »Velike pun-larije« Vsi naši časopisi so posvetili temu delu posebno laskave oe^ne ter veliko po zorno^t Mfd iru^mi pišp poročevalec »-No vosti« u M F Rokočevir >Kai ie hotel poka zati Kreft s svojo nainovej.io dramo? Po našem mišljeniu dve. morda tri stvari Predvsem. da vsebuje naša preteklost prav lo liko hvaležne snovi kakor preteklost drugih narodov in da nam ni treba iskati motivov drugod Drugič, da dokaže da so sodobne tažnje po ekonomski ravnopravno-ti in svobodi le boli izrazit a in vernejša slika prejšnjih teženj in streml:eni . . in tretjič da dokaže, da ie lahko zgodovinska drama realnejša in aktualnejša od drugih, calo od zgodovine same • .<
OPERA Zadetek ob <J0 url Petek. IS.: Zaprto
Sobota 19.: Manon Gostuje ga. Zlata Giun-gjenac Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Nedelja. 20.: ob 15. Navihanka Izven Globoko znižane cene od 24 dilm navzdol. Ob 20 Helteja Izven. Znižane cene od 30 din navzdol
Gospa Zlata Ojuiigienac-Gavellova gostuje v soboto v Massnetovi operi »Manon«. Njena kreacija te vloge je odlična in skoro si ne moremo misliti boljše Manon, kakor ie gospa Giunsienac V te- vlogi je žela na na-čem odru velike uspehe.
Mnzarlina opera »Don Jnan« se uprizori v torek ob priliki proslave 25-letnice ume>t niškeaa delovanja opernega ravnatelja g. Mirka Poliča »Don Juan« veha kot o|>era izredne lepote in moči Mozart je prišel leta 1887 v Praao. kjer je doživela njegova »Fi-sjarova svatba« ogromen uspeh. Mojster ie ■sklenil, da napiše za Prago novo delo. ki naj prekaša vse njegove prejšnje opere. Julija 1787 ie napisal partituro in ko so hoteli i rnecera septembra oopto nor>'7oriti. ie mani-
mOTOR-LOTZ"-maribor
kala uvertira in velik del drugega dejanja. Pripovedujeio. da je nato Mozart opero končal dan pred premiero konec novembra istega leta Prvih pet predstav »Don Juana« v Pragi je vodil Mozart in imel nepopisen uspeh. Vstopnice so na razpolago pni dnevni blasra'ni v oneri.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 19. t. m.: »Njena velika ljubezen«. Nedelja, 20. t. m.: »Njene veiika ljubezen« >1AK1KOKSKU Ul~£0/\XJSC1<. Petek. 18.: Zaprto.
Sobota. 19.: Revizor. Zadnjič. Globoko rat-žane cene.
Nedelja. 20. februarja: Ob 15. url: šimko-vi. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Velika Puntarlja. Krstna predstava. Premijerski abonma
99
Cankarjeva 26
Tel. 4650


Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje asslova 5 Din Natmanlši znesek n nin
Preklic!
Nisem »lačn k 'a dolgove svoie >en e Rovšnik Ivan. Trbovlie.
3297-51
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjamo, da je dane- podlegel posledicam težke nezgode naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak, tast, gospod
JANKO STRNAP
TIPOGRAF
v 49. letu starosti.
Dragega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v soboto, dne 19. t. m. ob 16. uri izpred mrtvaške veže spločne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja! V LJUBLJANI, dne 17. februarja 1938.
ŽALUJOČE RODBINE: STRNAD, PIBERN1K, ROZMAN, SEDEJ, PRETNAR, KfUŽKA


H A D I 0
Petek 18. februarja Ljubljana 11: šolska ura: Glasba in glasbeni znaki pri starih narodih (dr. Joe. čerin). — 12: Iz naših logov Ln gajev (plošče) — 12.45: Poročila — 13: Napoved. — 13.20- Radijski šramel. — 14: Poročila. — 18: ženska ura: Pravni položaj žene v Jugoslaviji (dr. Donata Capuder). — 18.20: Ada Sari poje (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben) 19: Napovedi. poročila. — 19.30: Nac ura. — 19.50 10 minut za planince: Z' ms ka oskrba planinskih koč (g. Lud. Mrzel). — 20: Za ples in zabavo igrata Rad jski orkester Ln oddelek godbe »Sloga«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota 19. februarja Ljubljana 12: Pester spored s p'ošč. — 12.45: Poročila. — 13: Naipovedi — 13.20: Akademski pevski kvintet — 14: Poročila. — 17: Za delopust igTa Radijski orkester. — 17.40: Skrb za delavstvo v drugih državah (dr. Jure Adlešič). — 18: Za zabavo in za ples (plošče). — 18 40: Pogovori s poslušalci. — 19: Najjovedi", poročila. — 19.30. Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda.— 20: O zun. politiki (dr. A Kuhar). — 20.30: Pav]iha — pester večer. — 22: Napovedi, poročla. — 22-15: Za vesei konec igra Radijski orkester.
Beograd 17 05: Narodni nape-vi, orkester n plošče. — 20: O. Straussova opereta »Terezina«. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra — 20: Komorna glasba in petje. — 21: Nadaljevanje koncerta. — 22.20: Plesna muzika, — Praga 19.20: Plesni tečaj. — 20.30: Pester koncertni spored. — 22.15: Plošče in plesna muzika.
—	Varšava 20: Orkester mandolin in kitar. — 21: Plesna muzika. — Dunaj 1130: Kmečke godbe (plošče). — 12: Lahka godba orkestra — 15.15: Wagnerjeve mladostne skladbe. — 16.25: Plošče po željah. — 18: Pevska ura- — 18.15: Komorna glasba. — 1925: Operetni večer. — 18.40: Pesem in pokrajina. — 22.40: Plesni orkester. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.10: Pevci in virtuozi. 20: Spevoigra. — 22.30: Lahka in plesna muzika.
—	Munchen 19.10: Koincert po željah. — 20: Kmečki predpustni večer. — 22.20: Sobotni ples. — Stuttgart 19.15: Ravelo-va skladba (plošče). — 20: Pester spored.
—	21: Lahka in plesna mraka — 22.30: Plcšče. — 24: Zabaven spored.
PO NOTAH
Skladatelj Reger se fe rad norčeval iz Hudi. Nekoč je imel velik uspeh na nekem dvornem koncertu, kjer je sam igral. Zlasti neka dvorna dama je bila zaradi njegovega igranja vsa navdušena
»ln vse to ste igrali brez not?« je vzkliknila. »Kako si morete toliko melodij zapomniti?«
Reger, ki jo je hotel potegniti, se je sklonil k rt ie j'
»Samo vam povem, da v resnici nisem igral brez not.«
»Pa jih vendar nimate pred sabo!« »Res. milostiva,« je z zvitim nasmeškom odvrnil Reger »Pred sabo jih nimam To bi takoj vsakdo opazil. Pač pa jih vselej, kadar igram, položim na stol in sedem nanje ... Tako jih nihče ne more videti.« KAJENJE PREPOVEDANO
V nekem chicaškem hotelu imajo v podzemeljski garaži zelo opazen lepak z napisom: »Kajenje prepovedano! Mislite na strašni požar v hotelu »Excelsiorju«!«
Neki dovtipnež je k tem besedam pripisal: »Ne pljuvajte po tlehI Mislite na vesoljni potopite
Urejuje Davorin Ravljeo, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar.
Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi ? Ljubljani.