PavSalni vranko v Arini SHS. 119. Itev. filiala razen r.ccfdi (n praznikov vsak dan Ob 10. uri dopoldne. 'reuniStvo je v Ljubljani, aneižkanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* °bči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K T50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust. V Lluhllani, v pondeliek 30. mafa 1921.% V Glasilo jugoslov. sodjalno - demokratične stranke. Posamesna itev. k i, Leto V. Telefonska it. 312. Naročnina: Po pošti ali * dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije sa list £0 poštnine proste. Cpravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna. Situacija po volitvah v Italiji. (Izvirno Da so meščanske stranke brez vsakršnega, karakterja in določenega programa, je nam socijalistom že zdavnaj znano. Italijanska buržuazija je v tej svoji neznačainosti ob priliki zadnjega volilnega boja dosegla vrhunec. V volilnem boju je bila njihova porola: proti socialistični stranki je treba izrabiti vsako sredstvo. zakonito ali nezakonito. Socialistična stranka mora biti poražena mora izginiti s političnega obzorja ’,7T. . Je *a stranka v sramoto Jta-"ij* le brezdomovinska, škoduje Ita-'taJijanskemu ljudstvu — delu Politiko po naročilu iz Rusije itd. taki stranki boj brez pardona! lakšen je bil volilni boi italijanske bmžoazije. ki so jo varovali zato plačani fašisti. Prišel dan volitev in rezultat teh je bil tak, da je buržuaziio spravil ob sapo. Ne samo. da volilna glasovnica ni pometla našo stranko. da je ni vničila — zgodilo se je obratno. Naša stranka ie iz tega grozovitega boja, kakršnega svet ne pomni, izšla zmagovita in vtrjena obdržala je slcoro vse svoje pozicije kljub temu, da se stranka o nekte-T.'h krajih radi terorja ni mogla vo-;'tev udeležiti — (kakor naprimer v *-eggio Emilia, ki je najbolj rdeča Provinca v Italiji). Ta naša zmaga, ki je mora priznati ves svet — je našo buržuazijo spravil v tako situacijo, da je že Pozabila na vsa tista očitania in na sredstva, ki jih je izrabljala proti stranki in je že začela potom istih časopisov, pi so stranko ves čas blatili in sramotili) pripravljali teren, da bi tista brezdomovinska stranka stopila v vlado. Isto umazano in platano časopisje hvali sedai stranko kot najbolj organzirano. brez katere je nemogoče vladati. Hvali na§e vodilne sodruge poslance — prosijo lih za intervivc o situaciji — prinašajo že poročila, da socialisti stopijo v vlado, z eno besedo delajo vse, da bi pripravili stranko, da bi stopila v vlado. Socialistična stranka in njeni poslanci se pa za vso to komedijo mti ne zmenijo in tem mani mislijo da bi sedaj stopili v vlado Predvsem si je treba biti na jasnem. da sklep strankinega zbora v Vivornu tega ne dovoli —in social-listiicni poslanci se morajo po teh sklepih ravnati — in morajo biti disciplinirani strankinemu vodstvu, ki je edino opravičeno določati taktiko Parlamentarnemu klubu. Pa vzeml-hio, da bi sc hotelo preko tega iti poročilo.)) Rim. 25. maja. — pa bi nastalo vprašanje s kom in zakaj naj bi šli v vlado? Ali naj bi morda šli s tistimi, ki so provzro^ čili ta krvavi volilni boj? Ali naj bi sodelovali s tistimi, ki so bili izvoljen le radi terorja? Ali s tistimi, ki so prišli v parlament omadeževani s proletarsko krvjo? Kaj takega je za sedai nemogoče niti misliti, kaj šele izvršiti. Preden bi socialisti napravili tak korak, bi sc morala politična situacija precej izpremenlti. Na noben način se to ne more zgoditi pred novim strankinim zborom. To naj sl buržoazila zapomni. Socialistično delavstvo v Italiji je preizkušeno in ne po nasedlo na limanice in sladke besede buržuazije. Porušene in požgane delavske zbornice, časopisi, zadruge — umorjene. mučene in zaprte sodruge se tako hitro ne pozabi, kakor si to domišlja' buržuazija. Delavstvo zahteva zadoščenja in reparacije, potem bo še le govorilo, kaj in kako. Buržuazija se danes zaved^ da njeni volilni bloki se že rušijo, ker so bili skrpucani z vseh politično nasprotnih si elementov. To ie bilo sicer dobro za protisocialistični volilni boj — je pa nevzdržljiv v parlamentu. Tudi med faustovskimi poslanci ''kakih trideset) se že porajajo politična nasprotstva. Ena struja se izjavlja za čisto republikansko stališče, druga pa hoče ostati monarhistična. Iz vsega tega je razvidno, da se buržuazija nahaja v zelo neprijetnem položaju glede sestave vlade, toliko bolj, ker tudi ljudski stranki (klerikalci) ne diši stopiti v vlado v teli razmerah. Sicer nam prihodnji dnevi lahko prinesejo razočaranje. Oiolitti in njihovi pristaši so vsled izida volitev zelo nezadovoljni. — Skušajo v raznih oblikah pokriti ta neuspeh ali ne gre. Oiolitti se sedaj trudi in študira, kaj da naj spravi v kraliev govor rri otvoritvi parlamenta — da dr /avljane potolaži in jih na novo ori jentira. Ali šlo bo zelo težko, ker največji krivec teh razmer je on sam — za to ga tudi buržuazija prične sovražiti. Oiolitti je bil izboren državnik v starih predvojnih dobah — danes njegove vrline ne odgovarjajo več Novi časi zahtevajo nove državnike metode. O tem se je morda tudi Oiolitti prepričal. Ako sc še ni — se Še bo gotovo. Kapitalistična gradba sovjetske Rusije. v (Leninov članek.) Nov« kVier^eik.u ,ista »Krasnaja . "izdaja knmico^iiof vn azomeje nego vsi doslej znani Le-n ,ov.‘ k°v^n- ^jaditega se nam zdi Potrebno da objavimo njegova izganja. Najprej razpravlja Lenin v £;anku o državnem gospodarstvu z |Jtom in o uvedbi proste trgovine z lt0im in potem nadaljuje: »Beda in razkroj je tako velik, Ua ne moremo na mah obnoviti ve-v (TnS?cij'alist'čne državne industrije. ■J.namen bi potrebovali Velike /itne zaloge v centru in teli nimamo. Zaiaditega moramo pospeševati v prvi vrsti malo obrt. ki ne rabi strojev in velikih zalog surovin, nd kuriva. ne živilskih zalog. To šgveda potrjuje, da bošta malomeščanstvo hi majhni kapital zopet liaštala. Smešno bi bilo, tu zapirati oči. Če Da eksistirajo mali producenti, bi bi-0 neumno in samomor, prepovedati vsakršno zasebno izmeno blaga, to jc trgovino, torej kapitalizem; Kar je potrebno, ni prepoved razvoja kapitalizma, marveč razvoj naravnati v smer državnega kapitalizma. To je mogoče, zakaj državni kapitalizem že obstoji. Združljiv je z diktaturo, ker je napredek napram patriarha-liškemu maloposestništvu. Prva oblika državnega kapitalizma so koncesije. Delavska In kmeti-? ška vlada prepušča tujezemsklm kapitalistom našo Industrijo pridržuje si pa sama nadzorstvo. Druga oblika državnega kapita-so zadruge. Te dovedejo male Kapitaliste v najprve vrste. Zakaj neumnost in zločin bi bilo. če bi tega ne hoteli videti, da je v svobodi in pravici.zadrug znpopadena Svoboda m pravica kapitalizma, ki je nam koristna. Kot oblika trgovine nam je koristnejša kot Svobodna trgovina. Ta olajša združen je milijonov ljudi iz* vseh družabnih razredov in je zara-ditega važna za prehod k novim so-eijalnim oblika,m. Tretja oblika državnega kapitalizma je v ttem, da država pritegne trgovca tef mu proti tolikim in toli- kim odstotkom naroči, da predaja produkte državnih industrij ter oskrbuje nakup produktov malih producentov. Četrta oblika obstoji v tem, da država da v najem kapitalističnim rodjetjem državne obrate, gozde Itd. To je isto kakor koncesije tujezem-skim kapitalistom.« To je, kakor vidimo, pravi program kapitalistične obnovitve. Dajanje industrie, ki je bila pred tremi leti iztrgana kapitalistom iz rok, v najedm deloma tujim deloma domačim kapitalistom in prepustitev razpečavanja blaga deloma kapitalističnim trgovcem deloma kmetlškim in maloobrtniškim zadrugam — to jc popolna obnovitev kapitalizma! Lenin utemeljuje to kapitulacijo, pred kapitalom takole: »Mi (namreč boljševiki) smo predstraža proletarijata. Ne smemo pa pozabiti, da je predstraža le majhen del proletarijata in proletarijat le majhen del vsega prebivalstva. Da najdemo ugoden izhod iz našega položaja, moramo poznati srednjo pot. po kateri pridemo do nadaljne-ga razvoja. Oglejte si zemljevid! Med Vologdo, Rostovom na Donu, Saratovom, Omskom se razprostirajo ogromni prostori, na katerih bi imeli prostore tucati civiliziranih držav. Toda povsod vlada tam isto patriarhalno, napol divjaško stanje. Spomnite se na izgubljene kote ruske zemlje, daleč proč od železnice, brez cest, brez zveze s civilizacijo, s kapitalizmom, z velikim mestom! Ali je mogoče iz tega stanja, ki prevladuje v Rusiji, napraviti neposreden prehod k socijalizmu? Da, mogoče bi bilo z elektrifikacijo! če I osnujemo deset velikih podeželnih central, bomo lahko mnogo napravili. Toda to zopet potrebuje najmanj deset let pripravljalnega dela. Ta čas bi se utegnil vendar skrajšati, če bi nastala med tem proletarska revolucija v Angliji, Nemčiii In Ameriki. Kapitalizem je xlo v primeri s so-cljalizmom. Toda kapitalizem je napredek v primeri s srednjim vekom, malo produkcijo, birokratizmom. Kolikor ni mogoče prestopiti neposredno k socijalizmu. je kapitalizem neizogibna razvojna faza produkcije in izmenjavanja.« Ti stavki značijo popolno kapitulacijo Leninovo pred menševiz-mom. Zakaj prav s takimi argumenti so ruski menševiki utemeljevali svoje naziranje, da Rusija še ni zrela za socljalizem, da mora prej preživeti kapitalizem ter da ne more nikakršna nasilna oblast manišine preskoki »neizogibno razvojno fazo«. Lenin je pa sicer pripravljen dati kapitalizmu vsemogoče koncesije, toda proti socialističnim strankam hoče vzdržati teror. Svoj članek sklepa z naslednjimi besedami: »Menševike in socijalne revolucionarje. ki se po kronstadtski modi skrivajo v odelo nestrankarstva. čuvajte skrbno v ječah ali pa jih pošljite v Berlin k Martovu. da bodo tam v svobodi uživali čisto demokracijo ter se razgovarjali s Cemo-vom. Mlljukovom In georgijsklmi menševiki.« Kapitalistom daje v najem železarne. premogovnike, gozdove, toda socijallste čuva skrbno v lečah! To je približno zadnja beseda boljševizma. A. Z. Amerika hodi po stari poti? VVllsonova straaka je bila pri zadnjih novemberskih volitvah poražena, ker je bilo ameriško javno mnenje pridobljeno potoni Hcarstcvega časopisja in republikanskih politikov proti politiki takratnega predsednika WHsona z ozirom na evropske zadeve, Pridobiti javno mnenje proti demokratski stranki ni bilo težko, ker se ]e naselilo med ameriško ljudstvo mnenje, da Je kaosa in gospodarske depresije mnogo kriv Wil-son, ker je popustil od svojega programa na konferencah diplomatov v Parizu. Republikanci so pripovedovali, da se ne bodo utlkalj v nobene zveze z evropskimi državami, ako bodo izvoljeni In da bodo pretrgali vse tiste stike, ki Jih je Je vpostavll Wilson. Odločno so nasprotovali vstopa Zedinjenih držav v ligo narodov In ljudstvo jim Je z ogromno večino glasov poverilo vlado, Kakor hitro so republikanci zasedli vladna mesta v Wasliingtonu, ie bilo opaziti, da se ne bodo oddaljili od VVilsonove politike, ampak jo nadaljevali, od začetka oprezno, potom pa javnejše. Pokazalo se Je to že z ozirom na od-nošaje do Rusije. VViisonove note so pri' povedovale, kakšna da mora biti Rusija, če hoče, da bo Amerika trgovala z njo in Hughesova politika ide po istem tiru, s to razliko, da Je v nji manj Wiisonovega idealizma, pa več ekonomske frazelogije. Nihče, ki Ima količkaj političnega znanja, n.1 mogel verjeti, da se more država kot Je ameriška Unija, umakniti vsakemu sodelovanju z drugimi državami. In seda} je Hardingova administracija pooblastila svoja poslanika v Parizu in Londonu, da naj prisostvujeta zavezniškemu svetu poslanikov, na katerih za sedaj ne bosta smela drugega, kakor obrazloževati stališče Zedinjenih držav o enem ali drugem vprašanju, ter dajati nasvete. V Washingtonu tolmačijo ta odlok s tem, da Je bil potreben Iz gospodarskih razlogov, kajti če s« hoče svet zopet privesti v normalnejši tir, je sodelovanje Zedinjenih držav z evropskimi državami, posebno z za vozu Iškimi, absolutno potrebno. Vsled ekonomskih ozirov, dal Časi kitajskih zidov so mlnUj in nobene leipe fraze nič ne izdajo. Svet postaja mednaroden fn tudi ekonomske zadeve imajo mednaroden značaj. Predno se more pognati kolesje ameriške Industrije, se morajo evropske dežele ekonomsko odpomoči. Zedinjene države ne morejo pustiti, da evropske države gospodarsko popolnoma propadejo, kajti to bi Imelo dalekosežne posledice tudi za Ameriko In za kapitalizem sploh. Najvažnejša naloga vseh kapitalističnih držav pa Je utrditi razrahljani ekonomski sistem obstoječega reda in v tem oziru nudi Amerika lahko najizdatnejšo pomoč. Zato bo sodelovala v vseli akcijah, ki bodo šde za tem ciljem. Ljudje, ki so od republikanske administracije pričakovali kaj drugeura, sl lahko mencajo oči. (Proletarec). Gorenješlezijski spor. Pariz. 28. maja. Poslaniška konferenca se bo jutri opoldne pečala s predlogom angleških in Italijanskih zastopnikov v gornje-šleziiski glasovalni komisiji. Ta predlog predvideva odreditev treh pasov, od katerih bi enega opravljali Poljaki, drugega pa Nemci (to so ozemlja, ki so se nedvomno skoro vsa že priglasila k eni ali drugi državi) in tretjega Spornega pasu, ki bi bil med obema in ki bi' ga upravljale medzavezni-ške Čete. Ta predlog bo naletel gotovo na precej močan odpor s francoske strani, ker smatrajo, da bi ta predlog lahko prejudiciral končno odločitev. iVojaški izvedenci pravi- jo, da bi se s sprejemom tega predloga dala Nemcem ln Poljakom možnost, da bi se ojačili za nov boj In da bi bila taka razdelitev za zavezniške čete nevarna, ker bi jih Nemci ali Poljaki lahko obkolili. Pariz. 28. maja. »Petit Parlslen« javlja iz Londona, da so nazlranja v vprašanju Oornje Šleziie še zelo različna. Po predlogu grofa Sforze, ki se giblje nekako v sredini, ja Francija preveč naklonjena Poljakom. Anglija pa Nemcem. Anglija ne ugovarja posvetovanju strokovnjakov, da bi se odločitev vrhovnega sveta na ta način preveč ne zavlekla. Politične vesti. H- Zastopniki Italijanske socialistične stranke odpotujejo te dni v Moskvo n« kongres UL Internacionale. + Rešitev pa taka! Vesti Iz Pariza poročajo, da M imela Oornla Slezka postati samostojna država In bi Jo upravljala po« stbna medzavezniSka komisija, v kateri M bili zastopani tudj Nemčija In Poljska. Ta uprava bi trajala 30 let, dokler bi Nemčtj* ne odplačala škode. — Če Je res, potem M bila to vrlo slaba preložitev sedanjih krvju vih dogodkov na pozneje. Pa tudi v tem času bi ne b&o nikdar preveza miru. + KorlantyJev list prepovedan, »Dona« poroča iz Ratibora: MedzavezniSka komi« sija Je do nadaljnega prepovedala rezSir« lati v Gornji šlezljl časopis »ObertchlesU sche Zetttmg«, ki Je Korfanty]evo glasita +Dotovor med Rusijo In Antoro. »Je-* dlnstvo ln bratstvo« vsebuje naslednje točke: »Vzajemno pomoč za ojamosvolltev vseh vzhodnih narodov In ta neomejena pravo, da razpolagajo s seboj: ukinjeni« vseh dogovorov bi konvencij, Id so bii« vsiljene; pripaznanje protokola s dne 20. lan. 1920, ki določa, katero ozemlje naj pripade Turčiji: Batom pripade Gruzinski] sovjeti razreSIJo Turčijo vseh denarnih doHU nostl, ki Jih Je imela do caristične Rusije, + Glaskov ski pristaniški deiavc 1 so stopili v stavko, da protestirajo proti obkladanju premaga v tem mestu. Iz konstituante. LDU, Beograd, 27. maja. (ZNU.) 40. seja ustavotvome skupščine se je začela ob 16.40. Citajo se interpelacije ln poročila. Ministri odcovorlJo na kratka vpraianjaj potem pa preide skupščina na dnevni red« Na vrato pride interpelacija poslanca dr« Uroša Stajiča (zemlJoradnUca) In tov. na ministra za trgovino bi industrijo o prepovedi izvoza živa za ljudi in živino. Minister za trgovino ln industrijo dr. Spahoi veli, da je suša bila edini razlog, da se Je Izdala prepoved izvoza živil iz države. —• Drugega razloga ni bilo. Pravi, da so zaradi te prepovedi trpeli škodo ne samo poljedelci, temveč tudi trgovci, toda dokler Je veljala ta prepoved, ni zaradi nje prelci nobene pritožbe. Najbolj so bili prizadeti izvozničarjl, ki so morali zadržati velike zaloge, ne da bi Jih odposlali. Ni točno, da je bila posledica prepovedi naglo padanja cen. Po pregledu cen v Vojvodini, iz katere sc hrani največji del naše države, izjavi, da je padla samo cena koruze, dočim sta Ječmen in pšenica ravno v Casu prepovedi v ceni poskočila. Ko Je vlada dobila poročilo lz pasivnih krajev, kakor lz Bosne, Dalmacije, Like, pisebno pa Iz južne Sr* bije, vladi ni ostalo drugega, kakor da ie prepovedala izvoz. To prepoved Je Izdal« celokupno ministrstvo na seji ministrskega’ sveta, ker le stalo pred veliko odgovornostjo, ako bi nastala lakota. Prepoved se Je dvignila, kakor hitro Je bilo dosti dežia , 'i v državi. Nato govori interpelant posl. StaJiB, k| obsoja celotoupno državno politiko glede trgovine in industrije. Kritizira delo gledni oibnove zemlje. Pravi, da kmetovalec od države ni dobil ničesar, razen prepovedi. Država Je bila napram potrebam Seljakovi indiferentna. Leta 1919 Je vlada isaivezu zemljoradniških zadrug obljubila kredit 25 milijonov dinarjev. Od tega pa je save* dosedaj dobil samo dva milijona dinarjev« 8 katerima Je moral obnoviti 800,000 domov v našj državi. Navaja še nekatere primere ki pravi, da Je bila politika vlade usmerjena proti kmetovalcem. Prepoved Izvoza spomladi ni bila potrebna, ker gre meseca aprila vedno takozvani jurjevski deZ, pa zato ne more sprejeti nobenega razloga, ki ga Je navedel minister. V imenu svoje skupine predlaga ta prehod na dnevni red; »Obsojajoč dosedanjo trgovsko politiko vlade glede izvoznih carin kr prepovedi izvoza poljedelskih proizvodov, ker je naperjena Izključno proti kmetovalcem, ter zahtevajoč, da se izvozna carina in prepoved 'z-voza več ne uporablja, prehaja skupščina na dnevni red. V istem zmlslu govori potem poslanec’ Sušič (zemlloradnik) in posl. Trebinjac (komunist.). Za radikalcem Čedo Kotllčem govori posl. Etbln Kristan, ki obsoja politiko vlada v trgovinskem pogledu. Glavni vzrok !e v lesi, ker vodi vlada razredno politiko, M Stran 2. NAPREJ. Stev. 119. ne služi "vsemu narodu, temveč posamez-nin. razredom. Veli, da se ne stršnja s tem, da bi morate država vzeti vse v svojo roko in tnisli, da je ona danes po svoil orgajtf-zariii za to nesposob»a, ker buržujskl družabni rod tega vprašaaia ne more reš'8, dokler ne Izjiremeni svojega temelja. Po Kristanovem govoru preide skupščina na glasovanje. Sprejel se je pred’oe posl. Sin tov? ča {radikalca), ki se glasi: »UsiaTOtvarna skupščina po zaslišanju odgovora g. ministra za trgovino in industrijo odobrava storjene korake in prehaja na dnemi red. Lista govornikov ni bila izčrpana in se bo razprava nadaljevala na prihodnji seji za interpelacije. Sej a se ie za-kljačila ob 2020. I.DU. Belgrad, 28. maja. 41. redni sestanek usiavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 9.30. Na dnevnem reda dobi besedo posL Divac (socijalni demokrat), ki veli. da bi ustava morala reenitrati ne samo politične, temveč tudi gospodarske bi sodjalae odnošaje dražbe. Tu je važneje. da se Stm pravilneje rešijo državljanska kakor tudi gospodarska In socijalna prava državljanov. Kakor 5e tudi važna državljanska svoboda in da državljani uživajo državljanska ta politična prava, tako Je Se bolj važno za vse državljane, da uživajo tudi gospodarsko svobodo. V preteklosti le vladal politični absolutizem, danes pa vlada kapitalistični,če so za politična prava obstajali humani bi narodnostni razlogi. veljajo Isfl razlogi tudi za gospodarska In socllalna prava. Vpraša se. ali vrši država svolo nalogo. Danes ie ne vrši, ker obstaja kapitalistični način proizvajanja in konsu-ma_ (Bede tretjega poglavja ustave veli da predstvaiia uspeh socijalnlb demokratov in drugih opozicijskih skupin. V vladnem načrtu g. Pašiča tega poglavja ni bilo in se opaža v njem upliv naprednih ooozicijsk!h desiontov. Ta okoLiast dokazuje, da Ima vlada malo zmista za reguliranje gospodarskih odnošajev. Socijal-ne demokrate ie pri teh zahtevah vodilo čisto načelo humanih in narodni razlogov, ker razred najemninskih delavcev predstavlja danes zelo vefflk del naroda in pomena ščititi ta razred: braniti narod v onem delu, v katerem je oajboij ogrožen. Posl. V«ksa vije vič (demokrat) poudarja, da je znak naprednosti v ‘dejah. da je to tretje poglavje sploh moslo biti sprejeto v ustavo. Odobrava tretji &en tega poglavja,, ki stvarno zadovoljuje interese delavcev vseh profesij in jim daje možnost. da zasluži vsak, kolikor ima moči. Sedanji razvoj gospodarskih razmer v selu kaže dve protivni težnji: na eni strani razdelitev male posesti, na drugi strani pa kopičenje v srednji in veliki posesti. Obe težnji sta nevarni m je njun rezaltat isti, t. j. osiromašenje Širokih kmetskih slojev. Zemljoradniške zadruge so bite d »sedaj edino sredstvo obrambe, toda to sredstvo ni zadostno. Eden izmed najsijajnejša* uspehov v tem poglavju je agrarna reforma, s katero postanejo kmetje svobodni. Ustava torej ni samo državni zakon. temveč tudi državni program. Glasoval bo *a ustavo. PosL Rofbf (.fttgoslov. klub) omenja v svojem govora nedostat-ke in slabe strani tega poglavja in predlaga feprementbe kakor jih predvideva ustavni načrt Jugoslo-ven>kega kluba. Seja je bila zaključen? ob 13. Dr. Milenko Vesnič LDJJ. Beograd, 29. maja. Presblro porot* lz Pariza: O. Mlleako Vesel <5 je rčo-raj popoldne ob 16 naaagioina and v kluba Vaioti, odkoder so ca takoj prenesli v poslaalštvo. Pogreb bo prejkone v torek. Dan pogreba se bo definitivno doJooil danes sporazumno z ravnateljstvom pisarne ministrstva za zunanje posle. Poslanik Vesni6 je raoadama umit v Parizu, VesnK je M poleg starega PaSča med aajmarkAntnejSimi arbiki- urt ta soasUaovitelj radikalne stranke, Jd danes vladi v ivez! z demokrati v Bd-cradu. VetaH ie M ročkrrt mUster ter polurno dalj* tam postan* v Parizu. Ra-prftaka jogo*ta k talcsrekač ategovo del*. V svoji po*Wfci n »«ai s« ie naslanja •\adBo aa fraaotfo. Mi in žeiwcak;anii ga pumama zlasti itu Vetaič-itoioščeveea mMatntva. Vprašanje glasovanja v Avstriji. UXJ. Dunaj, 28. maja. rcje\no« notico pod tam naslovom v št 114., da bo pač malo takih brivskih mojstrov, ki so si s cenami v svoifli delavnicah nakupili hiše. Ce so si }& nakupili, so sl jih s pomočjo veriženja. 0 sna®* v brivnicah pravi, da se je res razpasla ponekod, da pa ni prav, da bi se prt tem mislilo kratkomalo vse brivske mojstre. Po njegovem mnenju bi Mo sapuiuenje s Čopičem še nadalje lahko v praksi, treba bi bilo Ie čopič vedno deshrficiratt. (K vsemu temu naj pripomnimo, da tozadevni dopis v »Napreju« ni pavšalno govorila o nesnagi v brivnicah, temveč so bfle mišljene pri tem le nekatere ljubljanske brivnice, dasl gotovo tudi v krajih izven Ljubljane v marsikaterih brivnicah ne bo vse tako v redu, kot bi bilo ždeti in kakor to zahtevajo odredbe zdravstvenega odseka. Op, ur od.) Mani denarcev — to ie pametno. Bul- Žetua komisija ]« * ozirom na bidžet vojnega in mornariškega ministrstva odločila, da se mora bidžet znižati na minimum, ker se zahtevana svota ne more toplačati. Težko bo •‘al Nairodnl poslanec Štefan Belin Je poslal ministrstvu za voino in mornarico pismeno vprašanje, če bodo za časa žetve odpuščeni iz vojske poljedelci. Če b.i to ne bilo mogoče, naj bi se dovolil šesttedenski dopust vsaj onta poljedelcem, ka bi bili ob tem času absolutno potrebni doma. Njih potrebnost naj bi se dokazala z občinskimi spričevali. Državni naslavljeacl v Italiji se zopet pripravljajo na gibanje, ker vlada ni izpolnila danih obljub. Ravnateljstvo za tujski promet. MM-sirski svet je pooblastil ministra za trgovino in industrija, da ustanovi ravnateljstva za tujski promet s centralo v Beogradu in potniškimi uradi v Beogradu, Sarajevu, Splitu in Ljubljani. Namen teh uradov bi bii, dajati trgovcem in potnikom potrebna pojasnila. Prepovedan komunističen časopis. PresblTo poroča; Minister za notranje stvari je s sklepom od 17. maja prepovedal uvoz in razpečavanje lista »Der Arbeiter-rat«, ki izhaja v nemškem jeziku na Dunaju in piše s komunističnimi tendencami. Osebna vest. Predsednik deželne vlade aa Slovenijo dr. Baltič je imenovan v tretji činovni razred. Uvedba izletniških vlakov na vrhniški želefolci. S L junijem bodeta vozila raz ven običajnih osebnih vlakov ob nedeljah in praznikih še dva izletniška vlaka in sicer: odhaja vlak ??08 iz Vrhnike ob 30. uri 40 minut is prihaja v Ljubljano ob 21. ud 15. Vlak 2707 odhaja lz Ljubljane ob 22. url 10 in prihaja na Vrhniko ob 22. ur-] 45. Pošta po aeropianih, V kratkem se sestanejo v Belgradu delegati nazn& ministrstev, da sklepajo o uvedbi poštne aero-plaaske službe med večjimi mesti v naši državi. Brzojavni premet % držav« »Svobodno mesto Danzlg*. Brzojavke za državo »Svobodno mesto Danzig« se sprejemajo brez omejitve. Pristojbina od besede 29 franc, cent., za novinarske brzojavko poStmco. Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podr (linicah Dri. posro&ov. »a delo v Li ubijanj, Maribora, Ptnfci tu Murski Soboti ie iskalo v preteklem tedna od 15. do 21. maja 1P21 dela 323 moških m S8 ženskar delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 186 moških in 106 ženskih delavnih tnafii. Posreovanj se je izvršilo 531. Pr> met od 1. Januarja do 21. maja Izkazale 11-83» strank m sicer 6036 delodajalcev In 5893 delojemalcev. Posredovanj se je v tem časa izvršilo 2SM. Dela iščejo: dninami, dninarice, pisarn, moči, kovinarji, krojači, čevljarji, Šivilje, strojniki, kurjači, trgov, sotrudniki, prodajalke, mlzasiji, na-takarjl, natakarice, hotel, sobarice, polski delavci poij. delavke, bolu. strežnice, perice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, gozd. delavci, monterji, Mjučav. mizarji, zidarji, tesarji, k dar ji, kovinski brusači, vzgojiteljice, koatoristi-nje s prakso, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke Itd. Velik zločin v Pekrah. V Pekrah pri Mariboru je bi! v noči od 26. do 27. t. m. v svog spalnici umorjen upravitelj posestva Bogomir Kolenc. Morilec je obenem oduc-sed okrog 13.000 K. Sum pada na nekega Jožefa Krena, ki je isto noč izginil. Kulturni vestnik. Ilustriran list »Plamen«, lziia je 10. številka tega že dokaj a -še premalo razširjenega Ilustriranega slovenskega dvomesečnika. Prinaša zopet obilo aktuelušh in krajinskih slik. — Vsebina te številke je nastopna: I. Zorec: Zmote in konec gospodične Pavle (nadaljevanje)t V. Jelenc: Jugoslovansko dobrovoljstvo; Ks, MeSo: Pevec in Utva; D. Inkiostri: Kapital in delo v zvezi z jugoslov. dekorativno umetnostjo z več slikami. Ks. Meško: V megli in Prošnja; M. Kunčič: Pozabljenje in P. Petruška: Pijanček (pesmi), Politična kronika, Nove knjige m Razno. »Plamen« se naroča v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 19; novi naročniki lahko dobijo še vse izišle številke. Ust toplo priporočamo. Dopisi. Dol pri Hrastniku, (Komunisti v objemu s klerikalci !1) Dne 23. maja se je vršila pri nas volitev župana in svetovalcev. Ra/,morje je sledeče: Klerikalci 6, komunisti 5, liberalci 3 Jn socijalisti 2 odbornika. Socijalisti so Izjavili, da bodo podpirali komuniste, ter M na tak način proletariat imel večino in to še tembolj, ker so liberalci izjavili, da na noben način ne bodo podpirali klerikalcev. Od naše strani se le napravilo vse, da bi pregovorili komuniste, da naj vendar postavijo in kandidirajo svoje lastne ljudi, a vse zamanj Igra ter kompromis je bil storjen že pred občinskimi ■volitvami Naredili so zelo spretno. Klerikalci so kandidirali samo kmete, češ, vi komunisti pa preslepite delavce, taiko bodemo imeli v odboru večino! In našli so se bratci v bratskem objemu in so sramotno izdali volilce-delavce. Izvolili so torej župana klerikalca, moža, kateri je obiezel že vse stranke. Po preobratu je prišel kakor marsikateri k aocijalistom, potem je simpatiziral s komunisti, sedaj se je pa prelevil v pristnega klerikalca. Prijatelji komunisti! Ali ni pustil lansko leto 24. aprila klerikalni deželni predseinSc v Ljubljani dr. Brej.; streljati na delavstvo? Kdo je pa vrgel tisoče železničarjev sa cesto? Alj ni bM dr. Korošec? In kdo je pustil celo vrsto radarjev vreči v ječo? AH ne dr. Brejc? in vse to ste pozabili ter Izdali delavstvo? Združili ste se s kierikaici! Res lepa barva: črna — rdečall Sadarji, Vam pa kli-Cemot Otresite se teh hhravcev ter spreglejte, kam da spadate! — Volil ec — komunist, katerega je sram. Blanca. V »Napreju« je bil objavljen izid občinskih volitev v Blanol. Kar ie dopisnik poročal o strankarskem dogovoru, pa ni bilo točno. Strankarski dogovor ie bil namreč tak, da naj bi dobil] JSDS In SKS skupne polovico mandatov, od tefe torej samo 6 JSDS, drugo polovico mandatov pa SLS ln NSS. Klerikalcem pa ni bilo dosti. In tako so prišli na sled samosiojnt-žwn, M so imeH vpisano v kandidatno listo ime moža, ki je že pred več leti umrl. No, zdlfcj so si pa v lase posegli, ter so voJitve, ki hi se bile vršHe 14. t m. ovrgli. Kdaj bodo občinske volitve, se pa ie nič ne ve. Zdag pa gre največ za volfliri zapisnik. Ta je M tako sktpucaoo sestavljen, da so mrtvi in nedoletni Imeli volilno pravico v farastitnanto. Občinski stolček pa tmH že komaj grehe drži; kar prenesti se ae da, veliko jtfc preg ®anj in oče stari fwp*n te •sameetojnež RoMsfc se telo bojijo. S»!-skemo oče hi I. Rudefci k tudi obLjuMjena, da bo imel volilno pravico, ko sta se o te« pogovarjali s sedanjim ob&mskim ge-rentora. Ko ga je vprašal Radej, če ga je že vpisal, mn je le ta odgovoril, da na njega gotovo ne bo pozabil, toda pozabil ga je tako, da sedaj nima voiiiae pravice. De dmaes 25. t. m. še ne vemo, ali in kdaj bodo občinske voJitv*. Guštaaj. Na btako&ai poodeljek 15. maja se }e pri nas vršil lep shod, ki naj M bil nadomestek za proslavo 1. maja. Na prostem je bil pad lipo postavljen mal govorniški oder. Qoveril je s. Eržen iz Maribora o boju proletarliata s kapitalizmom in o položaju proletariata v državi. — O smislu sklepov dunajske konference mednarodnega združenja socialističnega proletariata. Popoldne se je vrSIla licitacija velikega majskega drevesa (38 m dolgo), kar je organizaciji prineslo 820 K dobička. — Z godbo na čelu se je potem ob 7. url razvil sprevod na veselico v Kotle, "kjer je »Svoboda« priredila gledališko predstavo. Tudi v Ko tl ali je prireditev lepo uspela. Tako smo prav zadovoljni s političnim in kulturnim delom, ki nam obeta boljšo l>o-doč*ost. Proletarec iz GuStaaja. P© svetu. — Stavka železničarjev v Julijski Bo-nečm, ki je trajala skoro en mesec, je kon-: čala z zmago železničarjev. Nobene represalije se ne smejo vršiti. Zasačeni ponarejevalci bankovcev na Dunaju. Kakor poročajo listi, se je posrečilo dunajski policiji aretirati več pona-rejalcev bankovcev. Ponaredbe štejejo mnogo milijonov. Voditelja delavnice za po-narejanje sta bila namišljena rabinska kandidata brata Fr a en k el. Enega izmed njiju in njegovo sestro so aretirali.- Glavnega; voditelja, starejšega Fraenkla, doslej še niso mogli prijeti. Razen tega so zaprli tri kamenotiskarske pomočnike, ki so delali za Fraenkle. Ponaredbe so obstojale večinoma v ponarejenih kolkih na starih aVi strijskih bankovcih. — Proti trgovini s človcSkiuj blagom. Mednarodni kongers »prijateljic mladih deklet« v Neuenburgu, se ie na petkovi seji bavil s kopčijo z dekleti ta reglementacijo prostitucije. Kongres je soglasno spreiei nastopne sklepe, katere bo poslal tajništvu zveze narodov: 1. Trgovina z dekleti se mora smatrati za zločin; 2. pripravljalna dejanja so kazniva pravtako kakor zločin sam; 3. ali se ne bi mojjla določit! polnoletnost v vseh državak enotno z najmanj 21 leti? 4. trgovina z dekleti v tuzenrstvit je pravtsfco kazniva kakor mednarodna trgovina z dekleti. —• Satfež Zvez« Narodov se prosa**« na Duwaj ali v Taria, ker je Zvezi narodov — Ženeva predraga. — Kori gre nad Špance. »East Europe« javlja iz Pariza: Agence iranco-italienne poroča; Španska vlada je biv&cmu cesarju Kari« dovolila prebivanje v Španiji Odpotoval bo fcaoer> avgusta, ako se ne pripeli nič takega, kar bi izpremenilo dosedanjo odločbo. Ui dia Pttll “.'{.V logar Anton, faljmki Liobljaon, Dnhnaftnova ulica 7. Šport. Danajski »Rapldc, prvak vseh avstrijskih nogometnih klubov je v Pragi podlegel češkemu prvaku »Šparti« <3 : O. Re-vanš bo 5. junija «a DmiajM. imsim mmmm m m. s ===== BtllSlfOfiNI ISDRUCfi l WBEB0 M«!8. ==* TUKOUINE 2A SOLE, ŽUPAN* SIVA IN URADE. NAJKOOCB. NEJ&E PLAKATE RN VABILA ZA SKOirH IM VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA £A TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD. STHUBOmiJA. S,rr©QR?»!8ift. Poslovodja za žebljarne (50 do 60 delavcev) i» tovarno v Nemški Avstriji za takojšnji it a s t o p se i5?e. Ponudbe pod „Nagel8chmiedwerkmeTsteT 33G2U na anončno el'sppt*‘“ cijo KINREICH, Graz, SackstrafJe 4. VAFELJNE najfinejše kakovosti nudi vsako množino == tvornica keksov, prepečencev in vafeljnov ——~ V. BIZJAK & DRUG, Rogaška Slatina, NAZNANILO. Br. sokolskim društvom naznanjam, da imam v za1®^ vae sokolske potrebščine po predpisih Jug. Sokol. Savez«, članice in vos naraščaj: kroje, telovadne obleke, te vije itd. Oenik na zahtevo zastonj. Prosim pa br. društva pn vseh naročilih poBlati denar naprej. P. CAPUDER, Vidovdanska cesta it. 2 (prej Radeckega cesta). Vestnega raznasaici sprejme fakoi «p«vb Naprel-^ Kapital : 20,000.000 kron. Slovenska eskomptna banka ReKtrve okrog 0,000.000 Kron. tesna skupnost i Jrvatsko sskeoipifit tmir Ib ..Srbsko laško" v Zagidu LJubSisna Sel€Rfc«£©¥a uEka It. 1- IZVTSli'° V6e lu IlcJie transakcije najkuian neže. Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur Akreditiv Borza.^ Izdajo teli: Ivau mlinar, Tislv „U5Ho;;^:3 tiskarne v Uub!;;ini. Odgovorui urednik: Jak. Vehovec.