NOVICE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 9. AVGUSTA 1974
ŠT. 19
VSEBINA
ODLOK o prenehanju veljavnosti odtoka o ustanovitvi sklada
Občina Ilirska Bistrica
-	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Ilirska Bistrica
-	ODLOK o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini v občini Ilirska Bistrica
-	ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete borce ODLOK o višini pavšalne odškodnine za umetno osemenjevanje
za telesno kulturo občine Ilirska Bistrica
Občina izoia
SKLEP o soglasju k cenam storitev socialnega zavoda Dom upokojencev v Izoli
Kuituma skupnost občin !zoia. Koper in Piran
- SKLEP o plačevanju prispevkov
0BČ!NA ÌURSKA B)STR!CA
Na podlagi 7. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8-57/74) so podpisniki sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
I.	Splošne določbe
1.	člen
Delovni ljudje in občani kot stanovalci in kot pričakovalci stanovanj neposredno in preko svojih temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji) stem samoupravnim sporazumom ustanovijo samoupravno stanovanjsko skupnost (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) z namenom, da v njej po načelih vzajemnosti in solidarnosti, organizirano uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s
stanovanji.	*	/
Ustanovitelji v tej skupnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj, zagotavljajo družbeno pomoč, načrtujejo razvoj stanovanjskega gospodarstva, odločajo o uresničevanju programa tega razvoja in zaradi zadovoljevanja skupnih interesov, ciljev in potreb, upravljajo s skladom stanovanjskih hiš ter zagotavljajo smotrno vzdrževanje, obnavljanje in graditev stanovanj in poslovnih prostorov ter uresničujejo tudi druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva.
Stanovanjska skupnost se ustanovi za območje občine Ilirska Bistrica.
2.	člen
Stanovanjska skupnost:
-	skrbi za utijevanje samoupravljanja in uveljavljanje organiziranega družbenega vpliva v stanovanjskem gospodarstvu,
-	organizira in povezuje delovne ljudi in občane ter družbene dejavnike z namenom, da se poveča obseg stanovanjske graditve in da se postopoma odpravi stanovanjski primanjkljaj,
-	upravlja s sredstvi in stanovanji v družbeni lastnini ter s poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini,
-	izvaja družbeno pomoč in organizira in razvija solidarnost in vzajemnost z namenom, da se hitreje odpravljajo socialne razlike in se omogoči vsem delovnim ljudem in občanom, da rešijo svoje stanovanjsko vprašanje,
-	skrbi za uveljavljanje organizirane in družbeno usmeijene stanovanjske gradnje ter za uveljavljanje racionalizacije pri graditvi stanovanj z ustreznim družbenim vplivom na strukturo, kakovost in ceno stanovanj,
-	sodeluje pri pripravi osnov za načrt družbeno ekonomskega razvoja občine za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, pripravlja osnutek programa stanovanjske graditve v občini,
osnove za politiko stanarin in za standarde stanovanj ter tehnične normative za vzdrževanje stanovanj,
-	skupno z zbori stanovalcev stanovanjskih hiš in krajevnimi skupnostm; oblikuje načela za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja ter razvija stanovanjsko kulturo vseh uporabnikov stanovanj.
3.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut sprejme skupščina stanovanjske skupnosti, statut začne veljati, ko da nanj svoje soglasje skupščina občine Ilirska Bistrica.
4.	člen
Zadeve programiranja in financiranja graditve stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, gospodarjenju s skladom stanovanjskih hiš v družbeni lastnini ter družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so zadeve posebnega družbenega pomena.
Zadeve iz prejšnjega odstavka uresničujejo ustanovitelji v stanovanjski skupnosti samostojno, kolikor ni z odlokom občinske skupščine določeno, da se posamezne odločitve o zadevah, ki so posebnega družbenega pomena, morajo sprejeti v soglasju z občinsko skupščino.
II. Programska izhodišča za politikp stanovanjske skupnosti
5.	člen
Ustanovitelji v okviru stanovanjske skupnosti oblikujejo politiko stanovanjskega gospodarstva na načelih resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, št. 5/72), pri tem pa zlasti:
-	skrbijo za to, da se stanovanje uveljavi kot ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi in da se stanovanjsko gospodarstvo usmerja kot dejavnik posebnega družbenega pomena,
-	razvijajo in utrjujejo samoupravljanje na področju stanovanjskega gospodarstva v vseh smereh z namenom, da pride do izraza interes varčevalcev in pričakovalcev stanovanj, temeljnih organizacij združenega dela, interesnih skupnosti in drugih organizacij kakor tudi interes stanovalcev in vlagateljev stanovanj za smotrno gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Za obravnavanje in opravljanje zadev skupnega pomena se ustanovitelji povezujejo z zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije,
-	organizirano izvajajo stanovanjsko graditev, da s tem ustvarjajo pogoje za hitrejše odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja in omogoči delovnim ljudem in občanom, da si pridobivajo stanovanje v last ali najem.
6.	člen
Stanovanjska skupnost sprejema in uresničuje dolgoročne programe za graditev stanovanj in ustrezne samoupravne splošne akte, s
300
URADNE OBJAVE*
St. 19 — 9. avgusta 1074
katerimi zagotavlja sredstva za gradnjo stanovanj in pogoje za dodeljevanje stanovanjskih posojil. .
V	dolgoročnem programu za graditev stanovanj upošteva stanovanjska skupnost tudi srednjeročne programe za reševanje stanovanjskih potreb delavcev temeljnih organizacij združenega dela in drugih družbeno pravnih oseb ter srednjeročni občinski program stanovanjske graditve.
Pri programiranju stanovanjske graditve vključuje stanovanjska skupnost krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, ki projektirajo, gradijo in vzdržujejo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča, stanovanjske zadruge in druge zainteresirane organizacije in skupnosti, če izpolnijo pogoje, določene s tem samoupravnim sporazumom, da se tako doseže usklajena stanovanjska graditev in zagotovi urbanistično skladen razvoj naselij.
7.	člen
Stanovanjska skupnost ureja vprašanje stanarin kot pomembno materialno osnovo za gospodaqenje s stanovanji in za njihovo razšiqeno reprodukcijo ter za krepitev ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Zato- deluje z ukrepi svoje politike v smeri hitrejšega uvajanja stroškovne stanarine, ki mora zagotoviti normalno vzdrževanje stanovanjskega sklada in ga usposobiti za večjo reproduktivno sposobnost.
V	ta namen stanovanjska skupnost v skladu z zakonom in predpisi
občinske skupščine uveljavlja pri določanju stanarin načela, da se stanarina postopoma povečuje do ravni, ki ustreza dejanskim stroškom vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj, stroškom stanovanjske graditve in ravni življenjskih stroškov. Pri tem se namenja del stanarine tudi za revitalizacijo obstoječih starih stanovanjskih hiš in stanovanj, da bi ob solidarnostni udeležbi vseh imetnikov stanovanjske pravice z obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij polno usposobile za normalno uporabo zastarela stanovanja.	'	,
Pri določanju amortizacije stanovanjska skupnost upošteva načela, da morajo sredstva iz amortizacije zagotavljati kritje stroškov reprodukcije stanovanjskega sklada tako, da se ob pogojih iz prejšnjega odstavka skrajšuje dolžina amortizacijske dobe.
8.	člen
Stanovanjska skupnost sprejema ukrepe za postopno uveljavljanje ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva in za odpravljanje na stanovanjskem področju socialne diferenciacije, vzporedno s tem pa na načelih solidarnosti in vzajemnosti oblikuje merila za družbeno pomoč družinam in občanom z nižjimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem.
Z namenom, da se spodbudi varčevanje v stanovanjskem gospodarstvu se stanovanjska skupnost dogovarja v okviru zveze stanovanjske skupnosti Slovenije o oblikovanju meril za izvajanje premi-ranja namenskega varčevanja za stanovanje kot pomembne oblike družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
9.	člen
Stanovanjska skupnost povezuje in vključuje v svojo skupnost tudi stanovanjske zadruge z namenom, da občani organizirano uresničujejo svoje potrebe in interese pri graditvi in pri gospodarjenju s stanovanji. Zato stanovanjskim zadrugam pomaga pri uresničevanju njihovih nalog.
10.	člen	^
Pri gospodarjenju s skladom stanovanjskih hiš in stanovanj uveljavlja stanovanjska skupnost načelo, da se ohrani vrednost tega sklada in da se izboljšajo stanovanjske razmere stanovalcev, v sistem gospodarjenja pa vključi stanovalce, zbore stanovalcev, krajevne skupnosti in druge interesne skupnosti ter temeljne organizacije združenega dela in skupnosti.
V	skladu z določbami prejšnjega odstavka stanovanjska skupnost utrjuje samoupravne pravice stanovalcev in njihovih organov upravljanja ter jim pomaga pri samoupravnem organiziranju in pri tekočem vzdrževanju skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, določanju in delitvi stroškov obratovanja stanovanjske hiše, sprejemanju hišnega reda in urejanju zelenih površin in varstvu okolja.
11.	člen
Stanovanjska skupnost združuje sredstva za raziskovalno in študijsko delo na področju stanovanjskega gospodarstva v okviru zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije^ da s tem zagotovi družbeno racionalno graditev stanovanj ter družbeni vpliv na ceno in kakovost stanovanj.
!!!. Temeljna razmeqa med ustanovitelji
12.	člen
Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev v okviru stanovanjske skupnosti, vlagajo stanovanjske hiše, stanovanja in poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, na katerih imajo pravico uporabe, v poseben samoupravni sklad stanovanjskih hiš ter izločajo sredstva, ki se oblikujejo za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in jih vlagajo v poseben samoupravni solidarnostni stanovanjski sklad.
Ustanovitelji upravljajo z dmžbenimi sredstvi tako, da z njimi racionalno gospodarijo in skrbijo, da se ne zmanjšuje sklad stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in da se smotrno stanovanjsko graditvijo ta sklad stalno povečuje.
13.	člen
Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev na podlagi družbenega dogovora, ki ga sklenejo ustanovitelji, občina in občinski sindikalni svet.	,
Z družbenim dogovorm iz prejšnjega odstavka se določajo način in pogoji, po katerih se bodo sredstva združevala, namen uporabe ter način upravljanja s temi sredstvi.
Določbe prejšnjega odstavka tega člena smiselno veljajo tudi za sredstva, ki jih združujejo ustanovitelji po odloku občinske skupščine, izdanem na podlagi določb drugega odstavka 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72 in 24/73).
14.	člen
Za upravljanje in gospodaqenje s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj veljajo določbe družbenega dogovora o upravljanju in gospodaqenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1/74).
15.	člen
Z vložitvijo stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti ustanovitelji - vlagatelji ne izgubijo pravice oddajanja stanovanj. Taka stanovanja oddajajo ustanovitelji svojim delavcem v skladu s splošnim aktom o oddajanju stanovanj, ki ga je sprejel njihov delavski svet oziroma njemu ustrezen organ upravljanja.
Stanovanjska skupnost daje pobudo in predloge za sklepanje samoupravnega sporazuma o merilih za oblikovanje splošnega akta o oddajanju stanovanj, da se zagotovi enakopraven položaj pričako-valcev stanovanj.
16.	člen
Pravica oddajanja stanovanj v družbeni lastnini, s katerimi upravlja občina, se z dnem uveljavitve tega samoupravnega sporazuma prenese na stanovanjsko skupnost.
Stanovanjska skupnost oddaja stanovanja iz prejšnjega ^dstavka v skladu s splpšnim aktom o oddajanju stanovanj.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka obdrži občina pravico oddajanja stanovanj, ki jih je zgradila ali pridobila za svoje delavce, če so ta stanovanja namenjena le za osebe, določene s splošnim aktom občinske skupščine.
17.	člen
Stanovanjska skupnost določa višino stanarine in višine posameznih elementov stanarine za kritje:
1.	amortizacije stanovanjske hiše,
2.	stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše,
3.	stroškov za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši,
St. 19 — 9. avgusta 1974
*URADNE OBJAVE*
301
4.	stroškov za revitalizacijo obstoječih stanovanj,
5.	stroškov upravijanja stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši.
Stanarina je dohodek stanovanjske skupnosti.
18.	člen
S sredstvi amortizacije se krijejo stroški reprodukcije stanovanjskega sklada.	*
S sredstvi izamortizacije se odplačujejo anuitete za stanovanja ali stanovanjske hiše ob pogojih in na način, kijih določa samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom.
Samoupravna enota iz prejšnjega odstavka sklene z ustanoviteljem, ki je vložil stanovanje ali stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti, pogodbo o načinu in pogojih za odplačevanje anuitet za stanovanje ali stanovanjsko hišo.
19.	člen
Ustanovitelji pridobijo pravico oddajanja stanovanj, zgrajenih iz amortizacije in iz drugih dohodkov stanovanjske skupnosti, glede na sorazmerno vrednost stanovanj ali stanovanjskih hiš, ki sojih vložili v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti.
Natančnejše pogoje za pridobitev pravice oddajanja stanovanj iz prejšnjega odstavka določa s splošnim aktom skupščina stanovanjske skupnosti, pri določanju pogojev upošteva stanovanjska skupnost tudi socialno stanje delavcev upravičenega ustanovitelja.
20.	člen
Pravica oddajanja poslovnega prostora v stanovanjski hiši v družbeni lastnini, s katerimi upravlja občina, sc z dnem tega samoupravnega sporazuma prenese na stanovanjsko skupnost.
21.	člen „
Stanovanjska skupnost določa višino najemnine za poslovne prostore, ki jih oddaja v najem in višino posameznih elementov najemnine za kritje:
1.	amortizacija poslovnega prostora,
2.	stroškov za investicijsko vzdrževanje poslovnega prostora in stanovanjske hiše,
3.	stroškov za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši,
4.	stroškov upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši.
Najemnina je dohodek stanovanjske skupnosti.
22.	člen
S sredstvi iz amortizacije se krijejo stroški reprodukcije poslovnega prostora.
S sredstvi iz amortizacije se odplačujejo anuitete za poslovne prostore ob pogojih in na način, ki jih določa samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom.
Samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom sklene z ustanoviteljem pogodbo o načinu in pogojih za odplačevanje anuitet za poslovne prostore.
23.	člen
Ustanovitelji pridobijo pravico do uporabe poslovnih prostorov, zgrajenih iz amortizacije in iz drugih skupnih dohodkov stanovanjske skupnosti, glede na sorazmerno vrednost poslovnih prostorov, ki so jih vložili v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskih skupnosti, če so jim ti prostori potrebni za opravljanje njihove dejavnosti.
24.	člen
S posebnim samoupravnim sporazumom določijo ustanovitelji osnove za vzdrževanje, obnavljanje in modernizacijo poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, ki so jih po določbah tega samoupravnega sporazuma vnesli v sklad stanovanjskih hiš.
25.	člen
O j/ložitvi stanovanjske hiše, stanovanja ali poslovnega prostora v stanovanjski hiši v družbeni lastnini v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti sklene stanovanjska skupnost z vsakim vlagateljem posebno pogodbo, s katero se natančneje opredelijo medsebojne pravice in obveznosti.
26.	člen
Ustanovitelji izločajo na podlagi odloka občinske skupščine sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in jih vlagajo v poseben solidarnostni sklad stanovanjske skupnosti.
Način upravljanja in gospodarjenja s sredstvi solidarnostnega sklada se določi s splošnim aktom stanovanjske skupnosti.
IV. Samoupravni organi stanovanjske skupnosti
27.	člen
Upravljanje stanovanjske skupnosti temelji na načelih samoupravljanja. Organi upravljanja stanovanjske skupnosti so:
-	skupščina stanovanjske skupnosti,
-	izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti,
-	poravnalni svet stanovanjske skupnosti,
-	drugi organi, ki jih določa statut stanovanjske skupnosti.
28.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti je najvišji samoupravni organ te skupnosti.
Skupščina šteje 41 članov.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljajo delegati in sicer:
-	16 delegatov organizacij združenega dela,
-	6 delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj,
-	6 delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom,
-	7 delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,	.
-	1 delegat samoupravne komunalne interesne skupnosti,
-	1 delegat poslovne enote banke, ki kreditira stanovanjsko graditev, <
-	1 delegat vlagateljev poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini,
-	1 delegat pričakovalcev stanovanj, ki jih delegirajo zbori stanovalcev krajevne skupnosti in zveze mladine Slovenije v občini,
-	1 delegat udeležencev narodnoosvobodilne vojne, kijih delegira občinska organizacija zveze borcev,
-	1 delegat upokojencev in invalidov, ki jih delegirajo društva
upokojencev in invalidov.	^
1	29. člen
Skupščina stanovanjske skupnosti:
1.	sprejema statut stanovanjske skupnosti in druge splošne akte skupnosti,
2.	sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore v zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva,
3.	voli izvršilni odbor skupščine skupnosti, predsednika skupščine stanovanjske skupnosti in njegovega namestnika ter druge organe stanovanjske skupnosti, kijih določa statut skupnosti,
4.	potrjuje statute samoupravnih enot stanovanjske skupnosti,
5.	usklajuje in usmerja delo samoupravnih enot stanovanjske skupnosti,
6.	predlaga občinski skupščini osnove za dolgoročni plan družbeno ekonomskega razvoja v občini za področji stanovanjskega in komunalnega gospodarstva,
7.	pripravlja občinski srednjeročni program stanovanjske graditve in plan letnih etap realizacije tega programa ter spremlja njihovo izvrševanje,
8.	sprejema srednjeročni program stanovanjske graditve stano-t vanjske skupnosti in plan letnih etap realizacije tega programa,
9.	sprejema program skupnih raziskav in študij na področju
stanovanjskega gospodarstva ter letno poročilo o realizaciji tega programa,	,
10.	daje občinski skupščini mnenja k razvojnim programom organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena na področju komunalnega gospodarstva, za del programa, kije pomemben za stanovanjsko gospodarstvo,
11.	pripravlja osnove za samoupravni sporazum o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in osnove za družbeni dogovor o združevanju dela teh sredstev,
12.	predlaga občinski skupščini osnove za politiko družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter organizira in izvaja to družbeno pomoč,
302
URADNE OBJAVE*
Št. 19 — 9. avgusta 1974
13.	določa merila v skladu s predpisi za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini,
14.	predlaga občinski skupščini osnove za politiko stanarin in daje predloge za določitev ravni stanarin ter določa višino stanarine in njeno delitev na elemente stanarine,
15.	daje pobude za usklajeno in usmerjeno delo vseh dejavnikov, ki pripravljajo urbanistično in tehnično dokumentacijo za gradnjo stanovanj, financirajo in urejajo stavbno zemljišče in ki gradijo stanovanja,
16.	organizira izvajanje strokovnih nalog in opravil za stanovanjsko skupnost, za samoupravne enote oziroma sklade stanovanjske skupnosti in sklepa o tem pogodbe z organizacijo za vzdrževanje stanovanj oziroma z drugimi specializiranimi organizacijami,
17.	ustanavlja temeljne organizacije združenega dela, zavode in podobne organizacije, ki so potrebne za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti,
18.	daje mnenje občinski skupščini k zazidalnim načrtom za stanovanjsko graditev,
19.	določa standard stanovanj ter tehnične normative za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi,
20.	sprejema pravilnik o oddajanju stanovanj iz sklada stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti,
21.	sprejema pravilnik o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini,
22.	organizira strokovno izobraževanje delavcev zaposlenih v stanovanjskem gospodarstvu.
30.	člen
Seja skupščine stanovanjske skupnosti je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica delegatov.
Skupščina odloča na seji praviloma z večino glasov navzočih delegatov. Za sprejem statuta stanovanjske skupnosti ter za izvolitev predsednika in namestnika skupščine stanovanjske skupnosti je potrebno, da je za sprejem oziroma izvolitev glasovala najmanj dvotretjinska večina vseh delegatov skupščine.
31.	člen
^ Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti šteje 11 članov. V izvršilnem odboru skupščine stanovanjske skupnosti morajo biti zastopani delegati iz vsakega interesnega področja stanovanjske skupnosti.
32.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti:
1.	izvaja politiko in druge odločitve in sklepe skupščine stanovanjske skupnosti,
2.	izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, programe stanovanjske skupnosti ter druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina stanovanjske skupnosti,
3.	usklajuje delo samoupravnih organov v stanovanjski skupnosti,
4.	usmerja delo organizacij združenega dela in strokovne službe stanovanjske skupnosti,
5.	pripravlja osnutke splošnih aktov in sklepov in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti,
6.	opravlja druge naloge iz pristojnosti stanovanjske skupnosti, če ni z zakonom, s tem samoupravnim sporazumom ali s statutom stanovanjske skupnosti določena pristojnost skupščine ali drugega organa stanovanjske skupnosti.
33.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti predstavlja in njegovo delo vodi predsednik izvršilnega odbora, ki ga izvoli izvršilni odbor izmed svojih članov, izvršilni odbor izvoli tudi namestnika predsednika izvršilnega odbora skupščine.
34.	člen
Seja izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica njegovih članov.
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti odloča na seji z večino glasov navzočih Članov.
35.	člen
Za sporazumno odpravo sporov med posameznimi samoupravnimi enotami ter med posameznimi samoupravnimi enotami in med ustanovitelji, se ustanovi pri stanovanjski skupnosti poravnalni svet.
Poravnalni svet izvoli skupščina stanovanjske skupnosti kot stalen organ. Delo poravnalnega sveta se natančneje določi s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti v skladu s predpisi o poravnalnih svetih.
Ce se spoma zadeva pri poravnalnem svetu ne odpravi najpozneje v 60 dneh od dneva, ko mu je bila zahteva predložena, izda skupščina stanovanjske skupnosti začasen ukrep, če je potrebno, da se zagotovi delo stanovanjske skupnosti.
36.	člen
Uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic iz tega samoupravnega sporazuma uveljavljajo ustanovitelji po posebnem organu samoupravne delavske kontrole, ki ga izvoli skupščina stanovanjske skupnosti.
Sestavo, volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti urejajo statut in drugi samoupravni akti stanovanjske skupnosti v skladu z zakonom.
V. Organizacija stanovanjske skupnosti
37.	čten
Delovni ljudje in občani uresničujejo v okviru stanovanjske skupnosti svoje specifične interese v samoupravnih enotah stanovanjske skupnosti za področje graditve stanovanj, za gospodarjenje s stanovanjskim skladom in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Vsako samoupravno enoto predstavlja zbor delegatov, ki ga oblikujejo delavci v združenem delu, občani in drugi ustanovitelji tako, da delegirajo vanj svoje delegate v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti.
Samoupravna enota je pravna oseba in ima svoj statut.	'
38.	člen
Zbor delegatov je najvišji samoupravni organ samoupravnih enot iz prejšnjega člena.
Zbor delegatov samoupravne enote za področje graditve stanovanj šteje 19 delegatov. Zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom ima 17 delegatov. Zbor delegatov za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ima 33 delegatov.
39.	člen
Zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj sestavljajo:
-	15 delegatov organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in drugih organizacij, društev, družbenopolitičnih skupnosti in državnih organov, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter občanov, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb, ki jih izvolijo delavci teh organizacij.
-	1 delegat vlagateljev sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, združenih na podlagi družbenega dogovora (13. člen),
1 delegat poslovne enote banke, ki kreditira stanovanjsko graditev,
-	1 delegat občine Ilirska Bistrica,
-	1 delegat občinskega sindikalnega sveta.
40.	člen "
Zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj:
1.	sprejema statut svoje samoupravne enote,
2.	voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti,
3 pripravlja srednjeročni program stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in plan letnih etap realizacije tega programa,
4.	upravlja s sredstvi, kijih temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe namensko združujejo za stanovanjsko graditev,
5.	pripravlja pravilnik o uporabi sredstev, s katerimi upravlja ter osnutke standardov stanovanj in tehničnih normativov za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi,
St. 19 — 9. avgusta 1974
-+URADNE OBJAVE*
303
6.	naroča zazidalne načrte za območja, namenjena za družbeno stanovanjsko gradnjo ter daje mnenja k zazidalnim načrtom za stanovanjska območja, ki jih predlagajo v sprejem občinski skupščini drugi naročniki,
7.	organizira po svoji strokovni službi strokovno nadzorstvo nad gradnjo stanovanj, ki se izvajajo v okviru družbeno usmerjene gradnje stanovanj z udeležbo sredstev stanovanjske skupnosti,
8.	organizira v sodelovanju z drugimi stanovanjskimi skupnostmi in drugimi dejavniki informativne centre za stanovanjske interesente,
9.	opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali z drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti.
41.	člen
Zbor delegatov samoupravne enote za gospodaijenje s stanovanjskim skladom sestavljajo:
-	10 delegatov vlagateljev stanovanj v družbeni lastnini v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti,
-	1 delegat vlagateljev poslovnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lastnini v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti,
-	4 delegati imetniki stanovanjske pravice,
-	1 delegat najemnikov poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, vloženih v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti,
* - 1 delegat krajevnih skupnosti.
42.	člen
Zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom:
1.	sprejema statut svoje samoupravne enote,
2.	voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti,
3.	pripravlja srednjeročni program za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj,
4.	upravlja s sredstvi sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
5.	sprejema program, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovanju sklada stanovanjskih hiš,
6.	sprejema pravilnik o vzdrževanju sklada stanovanjskih hiš,
7.	pripravlja pravilnik o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini,
8.	skupno z zbori stanovalcev, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi oblikuje načela za uporabo stanovanj ter za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja in spremljajočih objektov,
9.	sprejema ukrepe za razvoj stanovanjske kulture vseh uporabnikov stanovanj,
10.	opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali z drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti.
43^ člen
Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu sestavljajo:
-	25 delegatov organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in državnih organov, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter občanov, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb,
-	3 delegati skupščine občine,
-	1 delegat občinske konference zveze mladine Slovenije,
-	1 delegat občinskega odbora združenja borcev narodnoosvobodilne vojne,
-	1 delegat društva upokojencev in invalidov,
-	1 delegat občinskega sindikalnega sveta,
-	1 delegat krajevnih skupnosti?
44.	člen
Zbor*delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu:
1.	sprejema statut svoje samoupravne enote,
2.	voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti,
3.	pripravlja srednjeročni program za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
4.	upravlja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada,
5.	sprejema program, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovanju solidarnostnega stanovanjskega sklada,
6.	pripravlja za občinsko skupščino predloge osnov za delno nadomestitev stanarine,
7.	določa način plačevanja delne nadomestitve stanarine,
8.	določa pogoje za pridobitev in odplačilo posojil pri graditvi najemnih stanovanj v družbeni lastnini, namenjenih za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi,
9.	določa pogoje in način uveljavljanja premije na privarčevana sredstva občanov, ki namensko varčujejo pri poslovni banki za stanovanje,
10.	sprejema merila za dodeljevanje stanovanj, ki jih je pridobil solidarnostni stanovanjski sklad s svojimi sredstvi,
11.	izdaja odločbe o zahtevi za delno nadomestitev stanarine,
12.	opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali z drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti oziroma z zakonom.
45.	člen
K posameznim samoupravnim enótam stanovanjske skupnosti lahko pristopijo in v njih uveljavljajo samoupravne pravice in obveznosti tudi:
-	organizacije združenega dela, ki projektirajo in gradijo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča, po svojih delegatih, ki jih delegirajo najvišji organi upravljanja teh organizacij v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve,
-	organizacije združenega dela, ki vzdržujejo stanovanja po svojih delegatih, ki jih delegirajo najvišji organi upravljanja teh organizacij v samoupravno enoto za gospodaijenje s stanovanjskim skladom,
-	stanovanjske zadruge, po svojih delegatih, kijih delegirajo zbori zadružnikov v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve,
-	društva lastnikov stanovanj v stavbah v zasebni lastnini in lastnikov družinskih stanovanjskih hiš po svojih, delegatih, ki jih delegira najvišji orgàn društva v samoupravno enoto za gospodaijenje s stànovanjskim skladom,
-	samoupravne interesne skupnosti, ki s svojimi objekti sodelujejo pri snovanju in izgradnji stanovanjskih sosesk, po svojih delegatih, ki jih delegirajo njihove skupščine v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve.
46.	člen
Pristop k posamezni samoupravni enoti stanovanjske skupnosti se opravi na podlagi samoupravnega sporazuma, ki ga skleneta najvišji organ upravljanja organizacije, ki se vključuje v stanovanjsko skupnost, in skupščina stanovanjske skupnosti.
Organizacije iz prejšnjega odstavka se lahko vključijo v stanovanjsko skupnost, če:
-	sprejmejo programska izhodišča za politiko stanovanjskega gospodarstva in iz tega samoupravnega sporazuma in če izpolnijo pogoje, določene s samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka,
-	jih pooblasti občinska skupščina za opravljanje strokovnih nalog s področja urbanističnega planiranja ali urejanja zemljišč,
-	je njihova poglavitna dejavnost projektiranje ali gradnja stanovanj in če se z dolgoročno pogodbo s stanovanjsko skupnostjo zavežejo, da bodo pretežni de! svojih proizvodnih zmogljivosti namenile za uresničevanje srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini,
-	se zavežejo, da bodo izdelovale tehnično dokumentacijo in gradile stanovanja v okviru sprejetih standardov stanovanj,
-	so podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve.
47.	člen
Statuti posameznih samoupravnih enot določajo izvršilne in druge organe samoupravnih enot ter način njihovega organiziranja.
48.	člen
Strokovne naloge in opravila opravlja za stanovanjsko skupnost, za samoupravne enote oziroma za sklade stanovanjskih skupnosti na podlagi dolgoročne pogodbe, sklenjene s stanovanjsko skupnostjo, organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš*v družbeni lastnini oziroma druga specializirana organizacija združenega dela, Č& stano-
304
URADNE OBJAVE*
Št. 19 —9. avgusta 1974
vanjska skupnost ne ustanovi v ta namen deiovno skupnost za opravljanje strokovnih nalog in opravil.
S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določijo obseg vzdrževalnih del na stanovanjskem skladu in obseg drugih strokovnih opravil ter potrebna sredstva za njihovo izvrševanje. S pogodbo mora biti zagotovljeno vzdrževanje stanovanj v skladu z zakonom in normativi za vzdrževanje.
49.	člen
Stanovanjska skupnost objavlja v svojem glasilu ali na drug primeren način osnutke družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, programov za graditev stanovanj, za vzdrževanje stanovanjskega sklada in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, kakor tudi osnutek finančnega načrta skupnosti in njenih samoupravnih enot. Na enak način obvešča javnost o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva, o ukrepih, ki jih je v zvezi s tem pod vzela, ter o uspehih svojega delovanja.
Besedilo sprejetih dokumentov iz prejšnjega odstavka objavlja stanovanjska skupnost v uradnih objavah.
V!. Financiranje stanovanjske skupnosti
'
50.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge:
1.	s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in drugi zavezanci združujejo za kreditiranje stanovanjske graditve na podlagi družbenega dogovora,
2.	s sredstvi obveznega prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
3.	s sredstvi stanarin za stanovanje in s sredstvi najemnin za poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini,
4.	s posojili organizacij združenega dela in poslovnih bank,
5.	z obrestmi od denarnih sredstev stanovanjske skupnosti,
6.	s sredstvi občine, ki jih iz svojega proračuna in drugih skladov namenja za dejavnost stanovanjske skupnosti,
7.	s prostimi sredstvi odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada,
8.	s sredstvi, ki jih pridobi stanovanjska skupnost s prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj in s prodajo poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini,
9.	s sredstvi iz drugih virov, ki jih določajo za^on oziroma na njegovi podlagi odlok občinske skupščine, družbeni dogovor ali samoupravni sporazum ali pogodba.
51.	člen
Dohodki in izdatki stanovanjske skupnosti se za vsako koledarsko leto določijo s finančnim načrtom, ki ga Sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
O rezultatu poslovanja stanovanjske skupnosti v koledarskem letu sprejme skupščina letno poslovno poročilo in zaključni račun.
\	52. člen
Finančni načrt in poslovno poročilo z zaključnim računom mora stanovanjska skupnost skupščine predložiti ustanoviteljem, hišnim svetom in krajevnim skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam.
53.	člen
Stanovanjska skupnost ima rezervo, ki znaša najmanj 5 % dohodkov, predvidenih v vsakoletnem finančnem načrtu skupnosti. Višino rezerve določa skupnost za vsako leto posebej s finančnim načrtom.
54.	člen
Poslovni stroški za delovanje stanovanjske skupnosti se krijejo iz namenskih sredstev za graditev stanovanj, ki jih v ta namen združujejo temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe, iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada ter iz stanarin in najemnin. Višino sredstev za poslovne stroške določa skupščina stanovanjske skupnosti.
55.	člen
Odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti. Izvršilni odbor
skupščine stanovanjske skupnosti določi namestnika odredbodajalca, lahko pa tudi druge pomožne odredbodajalce.
Odredbodajalca za upravljanje s sredstvi za osebne dohodke in materialne izdatke za potrebe strokovnih služb stanovanjske skupnosti določa statut stanovanjske skupnosti.
VB. Prehodne določbe
56.	člen
Ko se oblikuje sklad stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v okviru stanovanjske skupnosti, prenesejo temeljne in druge organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti združena sredstva, pravice in obveznosti tega sklada iz organizacij za gospodaqenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v upravljanje in gospodarjenje stanovanjski skupnosti v skladu z določbami drugega odstavka 24. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74).
Dokler samoupravna enota za gospodaijenje s stanovanjskim skladom ne prevzame sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini po določbah prejšnjega odstavka, gospodarijo s tem skladom sedanje organizacije za gospodaijenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
*	57. člen
Ko se oblikuje samoupravna enota za stanovanjsko graditev, prevzame ta enota v upravljanje sredstva, ki sojih temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe na podlagi družbenega dogovora po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj namensko združile za stanovanjsko graditev.
58.	člen
Solidarnostni stanovanjski sklad postane po ustanovitvi stanovanjske skupnosti v občini samoupravna enota te skupnosti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Sredstva, pravice in obveznosti solidarnostnega stanovanjskega sklada preidejo na to samoupravno enoto; sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada se smejo tudi vnaprej uporabljati samo za namene, ki jih določa zakon o družbeni pomdči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72).
Do sprejetja splošnega akta o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi solidarnostnega sklada po določbah tega samoupravnega sporazuma, veljajo splošni akti o upravljanju in gospodarjenju s tem skladom, ki jih je sprejela skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada v občini.
59.	člen
Dokler ne bo sprejela stanovanjska skupnost splošni akt o oddajanju stanovanj, veljajo za oddajo stanovanj, ki so bila do uveljavitve tega samoupravnega sporazuma v upravljanju občine, dosedanji predpisi občinske skupščine.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za postopke o oddaji stanovanj, ki do uveljavitve tega samoupravnega sporazuma niso pravnomočno končani.
'	Vil!. Končne določbe
60.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem, ko ga podpišejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Podpisniki samoupravnega sporazuma samoupravne stanovanjske skupnosti Ilirska Bistrica: Lesno kemična industrija „Lesonit" Ilirska Bistrica, Avto-podjetje „Transport" Ilirska Bistrica, Tovarna organskih kislin Ilirska Bistrica, Industrija za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas „Plama* Podgrad, Trgovsko podjetje na debelo in drobno „I!irija" Ilirska Bistrica, Kmetijska zadruga „4. junij** Ilirska Bistrica, Komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica, Gozdno gospodarstvo Postojna TOZD gozdarstvo Knežak, Gozdno gospodarstvo Postojna TOZD gozdarstvo Ilirska Bistrica, Proizvodno trgovski kombinat Mlinotest** Ajdovščina TOZD pekarna Ilirska Bistrica, SCP „Primo!je" Ajdovščina TOZD gradbena enota Ilirska Bistrica, Osnovna šola ,,Dragotin Kette** Ilirska Bistrica, Osnovna šola „4.
Št. 19 — 9. avgusta 1974
URADNE OBJAVE*
305
julij" Jelšane, Osnovna soia „Tone Tomšič" Knežak, Osnovna soia „Kuteževo'Kuteževo, Osnovna šoia ..Podgrad" Podgrad, Osnovna soia „Pregaije" Pregarje, Giasbena šola Iiirska Bistrica, Delavska univerza ,,Tone Tomšič" Ilirska Bistrica, Matična knjižnica Ilirska Bistrica, Kraške lekarne Ilirska Bistrica, Veterinarska postaja Ilirska Bistrica, Skupščina občine Ilirska Bistrica, Občinsko sodišče Ilirska Bistrica, UJV Koper Postaja milice Ilirska Bistrica, Avto moto društvo Ilirska Bistrica, Kino ..Svoboda" Ilirska Bistrica, SGP „Grad-nje" Postojna - sektor Ilirska Bistrica, Občinska gasilska zveza Ilirska Bistrica, Temeljna izobraževalna skupnost Ilirska Bistrica, Temeljna kulturna skupnost Ilirska Bistrica, Zveza mladine Slovenije občinska konferenca Ilirska Bistrica, Zveza sindikatov Slovenije - Občinski svet Ilirska Bistrica, Zveza komunistov Jugoslavije - Občinski komite Ilirska Bistrica, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije -Občinska konferenca Ilirska Bistrica, Združenje zveze borcev NOV SR Slovenije - Občinski odbor Ilirska Bistrica, Občinski odbor Rdečega križa Ilirska Bistrica, Ribiška družina Ilirska Bistrica, Krajevna skupnost Ilirska Bistrica, Krajevna skupnost Knežak, Krajevna skupnost Podgrad, Občinski sindikalni svet - Sindikat storitvenih dejavnosti Ilirska Bistrica, Kreditna banka Koper ekspozitura Ilirska Bistrica - zbor varčevalcev, PTT Koper - pošta Ilirska Bistrica, Kraški zdravstveni dom - enota Ilirska Bistrica, Komunalni zavod za socialno zavarovanje podružnica Ilirska Bistrica, Kreditna banka Koper ekspozitura Ilirska Bistrica, Služba družbenega knjigovodstva ekspozitura Ilirska Bistrica, Industrija plutovinastih izdelkov „Plutal" Ljubljana - obrat Ilirska Bistrica, Prometno turistično in hotelsko podjetje ,,Slavnik" Koper - poslovalnica Ilirska Bistrica, Zavod za pogozdovanje Krasa Sežana obrat Ilirska Bistrica, Trgovsko podjetje „Obuča" Beograd - prodajalna Ilirska Bistrica, Trgovsko podjetje „Soča" Koper - poslovalnica Ilirska Bistrica, Tovarna obutve „Peko" Tržič - poslovalnica Ilirska Bistrica, Društvo upokojencev Ilirska Bistrica, Trgovsko podjetje „Tobak" Ljubljana - poslovna enota Ilirska Bistrica, Vodna skupnost Primorske Koper - gradbišče Ilirska Bistrica, . Javor" Pivka TOZD Tovarna stolov Bač.
Ilirska Bistrica, dne 24. VI. 1974
Na pod!ag! 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS. Št. 13/74) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica jc skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1974 sprejela	,
ODLOK
O DOLOČITVI VREDNOSTI POSAMEZNIH ELEMENTOV ZA IZRAČUN VALORIZIRANE VREDNOSTI STANOVANJSKI HIŠE OZIROMA STANOVANJA V DRUŽBENI LASTNINI V OBČINI ILIRSKA BISIRIČA
L člen
S tem odlokom se za leto 1974 določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja na območju občine Ilirska Bistrica.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za kvadratni meter koristne stanovanjske površine znaša za leto 1974 2.550 din.
3 člen
Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo od poprečne gradbene cene stanovanj iz drugega člena:
za komunalne naprave individualne potrošnje - 7.5 odstotka, za komunalne naprave skupne potrošnje 6,5 odstotka.
.	4. člen
Za izračun prometne vrednosti zemljišča se še upošteva:
- enoletno stroškovno stanarino v višini 4.3 odstotka gradbene vrednosti objekta določene po 2. členu tega odloka.
- zvišanje vrednosti zemljišča, ki se glede na pomen in položaj določi za mesto Ilirska Bistrica v višini 1,7 odstotka od gradbene vrednosti objekta, določene po 2. členu tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-19/74-4/2 Ilirska Bistrica, 16. julija 1974
Predsednik: ing. BOJAN BROZINA, 1. r.
Na podlagi 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72, 26/73 in 45/73) in 154. člena statuta občine Ilirska Bistrica jc skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 16. julija 1974 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O POGOJIH IN KRITERIJIH ZA PODELJEVANJE VARSTVENEGA DODATKA ZA KMETE-BORCE
1.	člen
V odloku o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete borce (Uradne objave, št. 6/73) se L člen dopolni tako. da sc doda drugi odstavek, ki sc glasi: ..Zakonec kmeta borca, ki je bil upravičen do varstvenega dodatka, pridobi ob njegovi smrti pravico do varstvenega dodatka, če je upravičen do družinske pokojnine in če je v podobnem socialnem položaju, kot je bil umrli zakonec."
2.	člen
9. člen odloka sc spremeni in sc glasi: ..Pravico do varstvenega dodatka sc prizna od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka oziroma od dneva, ko jc priznana starostna pokojnina, toda največ 6 mesecev za nazaj od vložitve zahtevka za priznanje pravice do varstvenega dodatka."
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 190-1/73-8/1
Ilirska Bistrica. 16. julija 1974
Predsednik: ing. BOJAN BROZINA. 1. r.
Na podlagi 3. odstavka 12. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje m zdravstvenem stanju živine (Uradni list SRS, št. 4/67). 5. člena odloka o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem stanju živine (Uradne objave, št. 10/67) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica jc skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1974 sprejela
ODLOK
OVISINI PAVŠALNE ODŠKODNINE ZA UMETNO OSEMENJEVANJE
I. člen
Višina letne pavšalne odškodnine za umetno osemenjevanje za prvo osemenitev ali oploditev plemcnic oziroma za vse nadaljnje osemenitve ali pripustitve, čc se plcmcnica ni plodila in za prvi pregled glede brejosti, znaša 130.00 dinarjev.
306
URADNE OBJAVE*
Št. 19 — 9. avgusta 1974
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odredba o višini pavšalne odškodnine za umetno osemenjevanje (Uradne objave, št. 14/72).
\
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-20/74^/6 Ilirska Bistrica, 16. julija 1974
Predsednik: ing. BOJAN BROZ1NA, 1. r.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65,43/67, 40/68 in 43/70), 7. člena zakona o določitvi virov financiranja skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 4/74) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 16. julija 1974 sprejela
ODLOK
O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA ZA TELESNO KULTURO OBČINE ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
Sklad za telesno ku!turo občine Ilirska Bistrica, ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi sklada za telesno kulturo občine Ilirska Bistrica, številka: 010-32/64-3/1, z dne 14. novembra 1964, se ukine z 31. marcem 1974.
2.	člen
Sredstva sklada za telesno kulturo, ugotovljena po stanju 31. marca 1974 v znesku 8.934,20 din se prenesejo na tekoči račun Temeljne tclcsnokulturne skupnosti Ilirska Bistrica številka: 52210-643-43143.
36 dinarjev za oskrbni dan za pokretne oskrbovance,
47 dinarjev za oskrbni dan za delno pokretne oskrbovance, 60 dinarjev za oskrbni dan za težko bolne oskrbovance.
2.
Socialni zavod Dom upokojencev v Izoli zaračunava storitve iz 1. točke tega sklepa od 1. julija 1974 dalje.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 57-3/74
Izola, 30. julija 1974
Predsednik JOŽE BOLJE, 1. r.

KULTURNA SKUPNOST OBČtN tZOLA, KOPER
!N HRAN
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 26/74) je skupščina kulturne skupnosti občin Izola, Koper in Piran na seji dne 31. julija 1974 sprejela
SKLEP
O PLAČEVANJU PRISPEVKOV ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA URESNIČITEV PROGRAMA TE SKUPNOSTI V LETU 1974 ZA ZAVEZANCE, KI NISO PRISTOPILI K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O SPREJETJU PROGRAMA TE KULTURNE SKUPNOSTI IN O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA NJEGOVO URESNIČITEV.
3.	člen ;
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-21/74-8/1 Ilirska Bistrica. 16. juhja 1974
Predsednik: ing. BOJAN BROZINA, 1. r.
OBčtNA tZOLA
Na podlagi 31. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list SRS, št. 9/71), 5. člena o družbeni kontroli cen (Uradne objave, št. 10/73) in 246. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. julija 1974 z ločenim glasovanjem sprejela
SKLEP
O SOGLASJU K CENAM STORITEV SOCIALNEGA ZAVODA DOM UPOKOJENCEV V IZOLI
1.
Socialnemu zavodu Dom upokojencev v Izoli se daje soglasje k ceni oskrbnega dne, in sicer:	\
1.
Delavci, delovne organizacije združenega dela, druge organizacije, delovne skupnosti in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ter drugi delovni ljudje in občani, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o sprejetju programa kulturne skupnosti in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev plačujejo v letu 1974 prispevek za financiranje tega programa po stopnji 0,79 od osebnih dohodkov.
Za potrebe kulturne skupnosti Slovenije se iz prispevne stopnje, določene v prvem odstavku tega člena izloča in nakazuje prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,18 na zbirni račun te skupnosti.
2.
Za obračun in plačevanje prispevkov ter za zapozneta plačila oziroma nevplačane prispevke in za razlago morebitni!! sporov tega sklepa se uporablja določbe samoupravnega sporazuma o sprejetju programa kulturne skupnosti občin Izola, Koper in Piran za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
Koper, 31. julija 1974
Predsednik skupščine:
TOMAŽ BIZAJL,l.r.