&t. 3.
V {ka-iei, torek dne 7. januvarja 1902.
Izhaja trikrat na teden r šestih Iidanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, jutranje Iz-danje opoldne, Teierno izdsnje pa  ob 3. uri po«
poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s ^Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana  ali v Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........8 , 60 ,   ,    f   3-30
Četrt leta ........  3 , 40 »   ,    ,   1-70
Posamične«Številke stanejo 10 vin; -¦¦-:¦¦•-    ; *¦ ¦-<-   » .
Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici Stv; 11 v Gorici v «Gori5ki Tislsami. A. GabrSSek vsak dan od 8. uro zjutraj do 6. zvečer; ob nedelja> pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlaue naročnin« se ne oziramo.
.. _.__l In poslanic« s«r«čunijapo patij-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi, — Večje črke po prostoru.
SKroiniso is oglase je plačati loco ftirlea.
Tečaj mani.
»Vse za omiko, svobodo in napredek U   Dr. K. Lavrii.
Crednlfitvo
se nahaja v G rposki ulici 5t 7 v Gorici v I. nsdstr. Z urednikom ie mogoče govorili vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah .a praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahhia v Gosposki ulici Stil.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Haročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le 'ipravnlStvu.
„PKIMOREC"
izhaja neodvisno od cSoČe* vsnk petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
tSoča« in .Primorec, se prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz " Šolski ulici in-Jellersitz r Nunski ulici; — v Irstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caaerma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(V<
fzdanje.)
cGor. Tiskarna* A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Klavžar—fleželni odliornilc.
Nikar se ne začudite, cenjeni čita-telji, temu naslovu, ker ko prečitate članek do konca, se ne boste nič čudili, marveč porečete: Res, tako bo!
Stara, že zdavnaj v javnosti obravnavana in neizpodbita ostala istina je, tla ne Gregorčič ne Berbuč nimata potrebnih sposobnostij za mesti deželnih odbornikov. Sodba dr. Mahniča o dr. Gregorčiču velja še dandanašnji, in kdor pozna tega gorjanskega Viteza podrobneje, je tudi prepričan v dno duše, da dr. Gregorčič bo najslabši deželni odbornik, karkoli smo jih kedaj imeli, Vrhutega pa bo še ali zanemarjal odborništvo, ker kot državni poslanec mora bivati lep čas leta na Dunaju, ali pa bo zanemarjal svojo dolžnost kot državni poslanec. Eno ali drugo je neizogibno, ker klerikalci dosedaj še niso iznašli tiste »ktinšti«! da bi bilo recimo dr. Gregorčiča boljša polovica na Dunaju, slabša pa v Gorici, čeprav so po dr. Šusteršiču že s sv. Duhom v žlahti, Gregorčič bo torej moral biti aH nemaren deželni odbornik ali še nemar-nejši državni poslanec nego je bil doslej ... To prihaja na Goriškem posebno v poštev, ker imamo le dva odbornika ! Kjer jih je več, si lahko pomagajo!
Da profesor Berbuč s svojo kvin-talsko maso ni za odbornika, o tem smo jedini vsi, naprednjaki in klerikalci. Saj je znano, kako sodbo ima o zmožnostih Berbuča tudi dr. Gregorčič, ki je že pred časom trdil, da mož nima sposobnosti niti za najprimitivniša dela v deželni hiši. Zato ga že 1. 1895. ni maral in je poiskal — dr. Tumo. Gregorčič pa si misli: Ako mora biti od slovenske strani že na vsak način kvintal neporabne mase v deželnem odboru, naj se pridene temu kvintalu še drugi... in tako bomo imeli v dež. odboru dva kvintala neporabne mase, nežegnan kvintal profesorja Berbuča in žegnan dr. Gregorčiča ...
IZDAJALEC.
Ruski spisal A. MarUnskij (L A. Bestužev)
Poslovenil J. J. K—g—j-
(D^je.)
Druga podoba se je predstavljala pod zidom: v bližajoči se noči ni bilo moč videti obsega sovražnikovega tabora ; a ker se niso preveč bali ne daleč streljajočega mestnega orožja, pritisnili ao svoje prednje vrste prav blizu k blatnemu rovu. Z zidovja se je videlo skozi mrak, da jezdeci razsedlujejo konje, drugi jih pa vodijo okrog in prepevajo pesmi, zopet drugi jih napajajo, žvižgaje pri jezeru. Pešci otira-vajo oklopje in poddelavajo z olubjem iz mladik. Tu delijo jed, tam — plen. Treskaje gore" ognji okrog in okrog; v kotlih vre in vojaki se zbirajo v skupine : začenja se šala in smeh, krik in petje. Nikdo ne žaluje po ubitih, nikdo ne misli na-se — vsi se breskrbno vesele" pred in po bitvi. Na svatbi smrti pirujejo prav tako, kakor na god prijatelja.
Čudna in raznovrstna je bila zmes narodov, zbranih pod zastavo Lisov-skega. Poljska žlahta je napadla svojevoljno Ruse v svojo korist, brez volje državnega zbora, brez volje kraljeve. Ošabno *> se sprehajali, vihali si brke in potegovali nazaj rokave svojih kun-tušev, neprestano klanjali in se šopirili. Kazaki so pogledovali po strani svoje zaveznike in leno kadili tobak; cesto
Ali iz zagate jih reši »medium« klerikalne politike, neizogibni Cahej. Niti videti ga ne bo; krila ga bosta s svojim Širokim hrbtom tako, da ga boš zaman iskal, kakor »Phylaxa« v znanih nemških »skrivalnicah«, — ali vendar bo on »spiritus agense slovenskega od-borništva. Iz deželnega zbora so ga ven vrgli, ali prilezel je kakor židovski agent po drugi poti pa v deželni odbor,
Gregorčič je nesamostojen človek, ki ne more storiti sam od sebe nika-kega važnišega ali odločilnega koraka v javnem delovanju, tako za hrbtom seveda pa rad nastopa sam kot skrit diktator. Skozi 10 let se je naslanjal na Gabrščeka, in da ni imel te desne roko, dandanašnji bi bil dr. Gregorčič pozabljen semeniški profesor. Izrabljal je Gabrščeka, dokler je hodil po ravnih potih, ko pa je zašel na kriv a, je dobil k r i v o g a moža — 0 a h o j a, katerega smo že označili za »k a z a ve a« klerikalno politike.
In ta Cahej stopa sedaj zopot tako v zatišju na dan kot neviden »mednim«. Možic je izredno nadarjen, posebno na nedobro stran, pozna vse poslovanje deželnega odbora, ve za vse posameznost po naših občinah itd. — ali ni torej umevno kar samo po sebi, d« on( in nikdo drugi bo vodil Gregorčiču in Berbuču vse posle? ! Tako-le »na po-sete« bo hodil v deželni odbor k prijatelju Berbuču, dejanski pa bo on ura-doval agende naših dveh deželnih odbornikov, katera mu bosta le tako nekako za »Škrivanta«. In Klavžar se bo smejal v pest celi deželi, Češ, preganjali so me, spodili se me, v resnici sem pa le jaz deželni odbornik, in sicer kar za dva! Mož bo imel prav, in zadovoljen bo, ko mu bodo rožljale po žepih, katerih razteznost presega njegovo telesce, svitle deželnozborske kronice. Slepar je zopet »na konju«.
Klavžar j a pozna cela dežela, in dandanašnji je le ena sodba o njem v vseh tistih glavah, ki mislijo s svojimi možgani. Za danes ne pišemo hikakega daljšega komentarja, vprašamo pa naše
so se križale njih sablje s poljskimi, dasi so pridružili svoje nestanovitno prijateljstvo radi plena in slave njihovim zahtevam. Pol divji Litovci, katere &o privedli »pani« na rop in klanje, so sedeli ali spali brez strahu krog ognjev. Naposled so se izročili poljskim četam ruski izdajalci, nekateri iz navade k boju in brezdomovju, drugi iz koristoželjnosti, tretji iz nade, da si vrnejo z ropom, kar se jim je vzelo. Razkošje in uboštvo sta se hkratu jasno videli v taboru. Tu je hodil stražnik z zarujavelo halebardo ves raztrgan, a s pozlačeno čelado; drug v baržunastem kaftanu, a pol bos; tu napajajo konja s srebrno zajemalnico, a tam leži na dragem ska-kaču mesto sedla vrbo vina. Sukneno zagrinjalo, natakneno na sulico, zagrinja iz suknje napravljen šotor kakega kor-neta, kateri počiva na medvedji koži, naslonivši glavo na sedlo. Tu je zopet raztegnena bobrova odetev na umazani slami. Vse to je Čudno in divje, a vse kipi v življenju in moči. Povsod govorjenje in rezgetanje konj, v mraku žven-ketanje in bliskanje orožja.
Pri ognju pred šotorom je ležal na preprogi Lisovskij in z njim dva izdajalca: Hvorostinin in Sitckij. Krepka postava in surovo, zagorelo obličje sta kazala v Lisovskem hrabrega vojaka, a bistre oči in na čelu zamišljene gube izkušenega vodjo. Neskrbni Hvorostinin je že trdno spal, ker ga je utrudilo klanje in vino, kakor je bilo videti po
občinske predstojnike in starašine, ali bodo res dopuščali mirno, brez protesta, da bosta Gregorčič in Berbuč v deželnem odboru, kjer se osredotočuje gospodarstvo dežele, kimala Lahom, reševal akte pa da bo za nju slepar Klavžar?! Vprašamo Vas, možje, ali boste res to trpeli?!... Prosimo, premišljujte o tem. Potem se še oglasimo.
DOPISI.
Iz cerkljanskih RavnIJ. — Že poprej je bilo pri nas dosti revščine, kaj šele sedaj! Ni ga Človeka v naši okolici, ki bi ne vedel, kako je 1. 1897. na dan 7. avgusta naredil požar strašansko revščino v Ravneh. Še sedaj si ne morejo kmetje prav nič pomagati, ali vendar prav nič previdni kurat z grdim uka-ziloni hoče, da bi mu naredili novo cerkev tam pred farovškim vhodom. Nedeljo pred Božičem je bila sklicana ravenska občina zaradi več občinskih pogovorov vpričo enega starašine od županije. — Pri tem so vzeli v govor tudi, kako bi se lotili, da bi cerkev popravili, ker nove si ne upajo delati. Pa so poslali tudi po gospoda kurata, da je prišel zraven pogovora. Možje so ga prav z lepa prosili, da naj se da pregovoriti, da popravimo cerkev. Pa trmasti glavi jo vse zaman, kakor bob v steno, Kurat je dal ta odgovor; Če ne naredile nove cerkve, nam škofija vzame duhovnika. — Na to pa mu pogumni možje odgovorijo: »Tega pa mi želimo, da se vas iznebimo. Imate odprto pot na vse 4 strani. Kjer se vam bo najbolj »priglihala", tam pa ostanite!* Pogum, občinarji!
Rlkemberg, 4. jan. 1902. — Gospod kaplan Gleščič je na novega leta dan imel politično pridigo in priporočal naročitev »Pri-smojenea". Repenčil se je radi naprednih listov in dejal, da komur pride tak list v hišo, naj ga vrne z opotnnjo: »Blato iz naše hiše!* Ljudje so ves čas pridige glasno godrnjali.
G. kaplan, na slabo ste naleteli! Pri nas je dan! — Župan Pavlica pa hodi od hiše do hiše, usiljuje »Primorski List" in pobira naročnino za istega. Očka! Županski stolček je v nevarnosti. Stoji le še na prav slabih, sirohnjenih nofcicah! Vašemu župano-vanju torej lahko kličemo: »Memento mori!"
njegovi okrvavljeni sablji in prevrženi kupici.
»Pij, tovariš, pij,« je govoril Vla-dimirju pobojnik Lisovskij, nalivajo kupice. — Operi si bojno utrujenost, osreči svoje otožno srce z radostnimi solzami vinograda ! Poglej, kako vre in v biserni peni skriva svojo rudečico to nekupljeno vino. Iz njega pihlja nekako blagodejno hladilo; ni zaman skrivalo svoj žar v dvomih ledenicah, da bi pregnalo togo carjev,.. Tovariš! pij, ono polajša tudi tvojo!
»Ne, Lisovskij, nikakor ne. Peklenska toga plava na vrhu, a vino neti ogenj v krvi, ki itak brez njega gori. Videl sem, kako je teklo to vino kakor morje na mizah Godiinova in Dimitrija.
Videl sem v bližini obeh — a veruj — ono ni zbrisalo otožnosti z ven-Čanega čela in... nahajajo se neozdravljive rane, neutrudljive misli, katerih nikdo, nič na svetu ne more izruti iz trpeče duše!
Tako je govoril Vladimir v otožnosti globoki in nehinavski. Njegova usta, Še pokrita s prahom, so trepetala, a na« licu, oškropljenem s krvjo, so se izraževale duševne muke.
Ginjeni Lisovskij je pil zamišljeno iz svoje kupice; sočutje se je odzvalo v njegovem trdem srci. Tako so tudi v najnepristopnejših stolpih skrivna, a prehodna zakotja. Res, da se nista nakrat našla ta dva značaja: vladoželjnost vodje
Domače in razne novice.
Osebne vesti. —G.Anton Rebek, voditelj c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani, je imenovan definitivno  okrajnim glavarjem.
»Pevskemu In glasbenemu društvu" je izročil g. Josip F o n, po domače Ekselj, posestnik, gostilničar in podpredsednik »Ka» toliško-političnega društva« v Bolcu 100 K v poravnavo častne zadeve. — G. Anton G a-b r i j e 1 č i č, trgovec v Kanalu »ko je slavčko slavil, je 10 krone podaril". Živili nasledniki t
»Pevsko In glasbeno društvo«. — Cenjene dame pevke se uljudno naprosijo, da pridejo danes zvečer ob 6, url v društveni prostor k redni pevski vaji.
Kolesarsko društvo »Gorica« sklicuje za soboto dne 18. januarja 1902, svoj redni občni zbor k »Trem kronam" z običajnim vsporedom. Pričetek ob 8, uri zvečer.
Čitalnica solkanska bode imela svoj letni občni zbor dne \% t, m. v 4, uri po-poludno v svoji društvom* sobi. Dnovni red po društvenih pravilih. ~ K obilni udeležbi vabi                                       Odbor.
Deželni zbor. — IV*. in zadnja seja je bila napovedana ob 5. uri; no, poslanci so po svoji stari navadi eno uro zamudili. — Deželni glavar je naznanil pričetkoin sejo odpoved poslanca Panigaja; med doSlimi spisi je bila prečitana tudi prošnja goriškega magistrata za podporo pri ustanovitvi laške realke. Predno se je prišlo na dnevni red, je predlagal potoni nujnosti posl. dr. Gregorčič, naj se pripozna bivšemu dolgoletnemu članu deželnega zbora in odbora, dr. Abramu, v znak hvaležnosti za njegove zasluge za deželo vsakoletnih 2400 K do smrti, kar je bilo enoglasno sprejeto.
Kot prva točka dnevnega reda je bila volitev članov in namestnikov v prizivne komisije za pridobnino in osebno dohodarino. Lista združenih slovenskih klerikalcev in laških liberalcev je bila: Gasagrande de Angel, Bolko Leopold, dr. Tonkli Josip, Baje, in kot namestnika Godina Danijel in JakončiČ Anton. Marani je predlagal, naj se ti volijo z vskli-kom, toda dr. Turna se je temu vprl in zahteval volitev, češ: Ker se naša stranka popolnoma prezira, nemorem drugega, nego zahtevati, da se voli.
je razkačila Sitckega; vodji ni ugajala v Sitckem nepokornost. A v prvem so srčne strasti, katere je pomirila vojna in častihlepnost, rade popuščale nasproti drugemu svojo nekdaj neukrotljivo voljo; Sitckemu se je pa prikupila Poljakova odkritosrčnost. O zvestobi ruskih odpadnikov se je Lisovskij prepričal- popolnoma; z rusko krvjo so zbrisali s sebe rusko ime, a Vladimir je hotel izraziti svoja čuvstva onemu, kateri jih je mogel čutiti. Pri vsem tem sta bila oba goreča; obeh beseda je bila pisana z nekakimi čudnimi barvami, kakor vztočna tkanina — in Lisovskij, ta groza Rusije, kateri se je poslej pro lavil v nemški verski vojni, se je združil z izdajalcem, ki ga je vodil v svojo domovino. Ne vem, je li bilo to prijateljstvo iskreno ali koristolovsko, vendar sta postala nerazdružna. Bilo je tako, kakor ko se srečata dva potoka: penita in ravsata se, a nepremagana oba, zlivata s Šumom svoje valove in drvita po jedni strugi.
Molče je podal Lisovskij Vladimirju roko in krepko, pomenljivo jo stisnil.
»Lisovskij! je rekel tedaj Vladimir: »vidim, da prijateljsko vprašanje sili na tvoje ustnice — jaz je hočem prehiteti. Da, zakaj bi si ne olehčal srca, katero mori tajna žalost? Zunanjost me obdolžuje, bolj kakor me obsodi priznanje, ker ti me lehko razumeš! Poslušaj !
(Dajje pride.)
Draga točka, namreč poročilo deželnega odbora glede" proračunov zalogov, oskrbovanih po deželni upravi, se odda finnanč-nemu odseku. Predlog posl. BerbuCa, da naj pošlje odbor deputacijo na namestništvo in minislerstvo s prošnjo, da naj se dovoli od davkov na pivo, 1 K 20 v, v kolikor morajo občine dosedanje doklade na pivo znižati, pobirati v svojo korist in k temu davščino še vzvišati 3 K 80 v, tako da bi prejemala dežela 3 K veC. Se sprejme v toliko, da naj sestavi odbor peticijo in odpošlje deputacijo dveh članov.
Na vrsto pride zadeva gradbe deželne norišnice. Poročevalec dr. Luzzatto predlaga, da naj se k dosedaj kupljenemu svetu prida še zemljišče laške kmetijske šole in na tem prostora sezida norišnica za 1,200.000 K. Se zavrže in sprejme predlog poslanca Dottori-ja, da naj se vrne vsa zadeva odseku v ^opetno preiskovanje, ali z boljšimi besedami, da je to predrag „špa9% prav kakor je naš list nekdaj pisal. Za Dottorijev predlog so glasovali zraven dr. Turne in večine laških poslancev tudi naši klerikalci, ki so kot spričevalo za avojo katoliško doslednost morali Čuti ironični vsklik: „e un'altra dieta". Nadalje se je dovolilo še tt.000 K kot prispevek za uravnavo hudournika Grajščka, kmetijski družbi izvanredne podpore 5000 K za to, da si uredi svoji urad in začne izdajati gospodarski Časopis, občini Gradiški 25.000 K v petletnih obrokih za zgradbo mosta, 2200 K kot pokojnina tfradniku Mrevljetu. Se naroči deželnemu odboru, da poizve o opravičenosti prošnje občine Trenta za podporo; v pozitivnem slučaju naj da 500 K. Dovoli se 500 K podpore Ivanu Kofolu iz Bače št. 13. za napravo hrambe prt potoku Bata.
Trije predlogi. — Na koncu zadnje seje deželnega zbora so bili razpravljeni še ti predlogi; Dr. Turne predlog, da naj dež. odbor nujno preišče razdelitev goveje živine v gorah in izposluje, da se kaznujejo faktorji, ki so zakrivili po naših gorah znane „ne-dostatke* j ta predlog je bil sprejet. Drugi predlog g. doktorja se tiče hudournika Š j a k a pri Kobaridu, da naj se namreč pozove vlado, da naj napravi okolščinam primeren načrt za popravo tega hudournika in naj da dež. odbor tisoč kron za prve poprave, ki je bil v prvem delu sprejet.
Posl. Štrekelj je predlagal, da naj se postavi v račun za 1. 1902. v svrho brezobrestnih posojil mesto 20 tisoč kron 50 tisoč, od katerih naj dobi vipavska dolina 30 tisoč, kraji z mešano kulturo, med njimi posebno Kras in Brda, pa ostalih 20 tisoč ,* :a predlog je bil oddan odseku, kjer bo pričakoval rešitve do prihodnje sesije.
Iz narodnega Avbcra. — Kakor smo že jedenfcrat poročali, ustanovilo se je tu pevsko in bralno društvo »Kraški vrh*. Tekom prejšnjega tedna pa so bila potrjena od namestništva tudi društvena pravila. — Takoj na to je sklical predsednik osnovalnega odbora občni zbor. Jednoglasno je bil izvoljen predsednikom župan in veleposestnik g. Jakob Pegan, podpredsednikom in tajnikom g. Maks Ukmar in blagajnikom g. Fran Zlobec. Sklenilo se je naročiti te-le liste: ,Sočo«, »Slov. Narod", .Edinost", »Zvon", »Slovenko", »Kmetovalca*, »Brivca**, »Primorski Ust* in »Gorico*. Bog dal, da bi novo društvo uspevalo in se razvijalo!
Na Placnto pride vendar slovenski kapelan, Setničar, in tako bodo Slovenci vsaj deloma pomirjeni. Ali govorilo se je prav resno in Lahi so že zatrjevali, da je gotovo, da'pride laški kaplan, ki ne zna slovenski. Najbrže so bili storili Lahi v tem pogledu tudi že kake korake. S kratka: bojazen, da pride Lah za kaplana na Placnto, je bila tu, in sicer opravičeno. To pa je znamenje, da se pripravljajo -Časi, ko se izpolni Lahom tudi ta želja. Takole ob »ugodni priliki* ga utegnejo uriniti, kakor so zr župnika Laha Ziacha.
Zloraba cerkve. — V" »Prim. Listu* smo Citali celo vrsto najslabših dovtipov o programu narodno-napredne stranke. Poročajo nam, da so ponekod nunci Citali tiste neumnosti in podlosti — v cerkvi, Ceš: poglejte, taki so naprednjakil — Da, da, vera peša, saj mora pešati, ko ima take ljudi za svoje varuhe! In take reči se gode v državi, ki pravi, da je urejena 1 Politikujoče duhovstvo je država v državi, ki piska na vse avstrijske zakone I Ono ima svojo posebno moralo o tem, kaj se sme in ne sme, a država je doslej proti njim brez moči. Prosvitljeno 20. stoletje naredi red tudi na to strani
CaheJ zopet na agitaeljl. — Že smo
mislili pustiti mrliča v miru, ali mož uoče in noCe dati miru. Predpreteklo noč se je vozil iz hribov z agitacijskega potovanja ... ne sicer za-se, ali za osebo svoje rodbine. Mož noCe mira! Prav: kar išče, to najde! Hočejo škandalov, — jih bodo imeli.
Popravljamo. — Da bo vstreženo klerikalnim hujskačem okoli »Norice" in »Pri-smojenca", popravljamo v njihovem smislu, da je glasoval g. Leopold Bolko za potrditev defravdanta in sleparja Ernesta Ki a v zarja ter proti potrditvi uglednega in povsod spoštovanega moža dr. K. Treota-----Klerikalci bodo zdaj zadovoljni. Ali bodo pa veseli tega čina volilci g. Bolka, to je drugo vprašanje.
____Bohinjska železnica. — Od Bohinjske
Bistrice so pričeli vrtati veliki predor s stroji na električno silo. K otvoritvi tega dela y došel sam železniški minister baron Wittek. — Inženerji sodijo, da v 6 mesecih začne delo tudi drugod.
Listnica. — Gosp. dopisniku iz V— e: Poslanega dopisa ne moremo priobčiti, ker o tam opisanih rečeh so ne splača govoriti zopet, ker so ali poznate ali brezpomembne. Prosimo kaj drugega o priliki. — Gosp. dopisniku v B. Poslano porabimo. Prosimo tudi za obljubljene rokopise. Pride vse prav. Hvala in zdravi!
Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
Razgled po svetu.
Spravna pogajanja med Nemci In Čehi. — Uvodni razgovori za taka pogajanja prično baje 8. t. m., ko se snide proračunski odsek. Namen tem razgovorom bo ta, da se dožene, ali bo mogoče sploh priti do kakega pogoja za spravo. Politični krogi sodijo, da razgovori ostanejo brez vspeha ter torej tudi do pogajanj ne pride.
To se da presoditi zlasti iz izjave Vse-nemcev v češkem dež. zboru, ki pravi, da dokler ni nemščina zakonito določena državnim jezikom, se oni ne spustijo v nikake spravne dogovore.
Cehi na Dunaja so sestavili posebno peticijo, v kateri zahtevajo 20 čeških ljudskih šol na Dunaju in v Floridsdorfu. Da Cehi nimajo na Dunaju nobene šole, za to gre zahvala županu, pobožnemu Luegerju, kateremu je klical naš »Prim. List" že »živio* ter ga časti malodane kakor svetnika l — Klerikalci pač držijo skupaj, kakor cigani.
Bazne vesti. — V mestu Juvisv blizu fariza je -r rafineriji Deutsch eksplodiralo 30.000 litrov petroleja. Škoda velika. — V Ljubljani so prijeli služkinjo Marijo Caks, ki je porodila živega otroka, ga umorila ter nagega pustila za tobačno tovarno. Dolgo ni sluti! nikdo, da je ona morilka, ker je znala vse tako prikriti. Na sled pa jej je prišel redar, ki jo pozna iz svoje službe v ulici, kjer je služila. Zdelo se mu je, da je morala biti v posvečenemu stanu ter da je zadnji čas povila. Morilka se je takoj udala. — V Vitanju na Štajerskem je zgorel živ 8-letni deček Pavel Tišler, Razletela se je petrolejska svetilka, ki je dečka oblila s petrolejem. Pomoč je doSla prepozno.
Injiževnost
Zoologljski atlant. — Sestavil fl. Leutmann. Slovenski mladini razložil A. Paulin. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena po pošti K 6-30. — To je krasna knjiga za mla-dež. Vse živali so lično tiskane v naravnih barvah. Berilo kratko in jedrnato. — Priporočamo to knjigo prav toplo.
Album slovenskih, napevor. — 50 slov. narod, napevov za klavir priredil Fr. Gerbic. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena po pošti K 3*10. -—To je drugi zvezek obče priljubljene prve zbirke. Prireditev je bolj lehkotna; vendar elegantna. Kdor ima klavir ali harmonij, naj kupi i to zbirko, ne bo mu žal.
Anton Kuštrin
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23 (   astni hiši).
Priporoča svojo zalogo :¦; stvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadn •' a in najfinejega »Luka" po jako nizkih cen ,. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žr Jeršič & ValenčiC v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz milinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča z  Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po post? od 5 kilogr. naprej.
Trgov.-o&rfna registrovana zadruga
z neomejenim jamstvom. V GOBICI, SemenlSka nI. št. 1., I. nadstr.
__.____,>!L_......___-
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4"/t % in Y,08e ria G°nto "correnl po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-Ietno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15   .
Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—-12. dopoludne.
lr^arol praščil^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t, d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu  za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Pečenko
Vrlim ulica 8 - GORICA       Via tiianlino 8 priporoča
pristna bela     JaJčj^-v    briških, dal
in črna vina    ^^rCjčIJM     matinsklh in
iz vipavskih,    -4P@m        i s t a r s k i h
furlanski h,          wF        vinooradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od "16 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cena zmerne. Postrežbe poitena.
}
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča pree. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni, Narrčlla za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Švicarska urarska obrt.
Naznanjamo vsem veščakom« častnikom, postnim, železniškim inredarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, &\ smo oprejeli
edino razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karatne remont, ure zlatega-elektro-pla-que, .sestav glas-hatte*. Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so nojnalančneje regulirane in preskusen« in dajamo za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene ainerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, fla je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan mo§-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3-— ar— in 8*~ K Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu.
Naročbeje poSiljati na Rezpoiiljanja ur »Chronos Baaal" (Švica),' Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stol., na dopisnice 10 stot.
privil.
civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec
M. POVERAJ V GORICI
na Travniku it. 5.
Naznanjam častltim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svojo krojačnico in trgovino iz prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorioznaeene prostore na Travnik št. 5.
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan.
Izdeluje se haveloke, sako, pelegrine in fi-nejše obleke za gospe po najnovejši modi.
Blago se prodaja na meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca.
Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežem vsakemu naročilu in po vsaki modi.
16. januvarja 1902.
Predzadnji   teden.
Loterija za pita zatočišča
glavni dobitek 60.000 kron
v vrednosti.
Srečke a 1 krono
priporočajo: G. Gentili, V. A. Jona, Michelstddter & Comp. in A. Pincherla v Gorici.
Redilni prašek za živino
so dobi v mlrodllnlcl   pri
A. JERETIČ-U       " v Gorlel — Tržna ulica (poslopje okr. sodišča.)