Velenje, 19.avgusta 1977 Leto XIII Številka 32/391/ Cena 3 din ■■■■■■■HM [17. avgust 1937-17. avgust 1977 F ed štiridesetimi leti je Tito prevzel vodstvo Partije Vsi vemo, da mineva letos Štirideset let, kar je Tito prišel na čelo jugoslovanske Partije, precej manj pa jih je, 1 ki so si zapomnili, da se je to [zgodilo natanko 17. avgusta ! 1937. leta. Ker je na posvetovanju f vodilnega aktiva KPJ v Moskvi avgusta leta 1936 i Tito dobil posebno poobla-. stilo, da vodi in odgovarja za delo Partije v domovini ter hkrati pripravlja razmere za i prehod in formiranje vodstva v domovini se je pozneje dobrih sedem mesecev ilegalno mudil v Jugoslaviji, utrjeval partijske vrste (ustanovna kongresa KP Slovenije in KP Hrvatske) ter reševal številne druge probleme, ki so slabili enotnost, množičnost in učinkovitost delavskega gibanja. Toda ko je v začetku julija leta 1937 na zahtevo kominterne general-; ni sekretar CK KPJ Milan I Gorkič moral na hitro v Moskvo, je vodstvo KPJ, ki . je bilo tedaj v Parizu, zaradi notranjih nesoglasij, medsebojnega nezaupanja in sektaških teženj zabredlo v i takšno krizo, da je postajal vse bolj negotov sam obstoj Komunistične partije Jugoslavije, saj so se v Kominter-ni že začeli širiti glasovi o njeni razpustitvi. Ker od Gorkiča dolgo ni bilo nobenega obvestiila, se je član politbiroja (CK KPJ Rodoljub Čolakovič, ki ga je Milan Gorkič pred odhodom v Moskvo zadolžil, da v nje-| govi odsotnosti vodi delo ^ centralnega komiteja, skupaj z drugim članom tega organa Sretenom Žujovičem odločil, da pokliče iz domo-; vine Josipa Broza kot naj-' bolj avtoritativno in sposobno osebnost v vodstvu KPJ. „Tito se je vrnil pred j tremi dnevi," je na začetku I daljšega poročila Milanu Gorkiču v Moskvo 20. avgusta 1937 zapisal Rodoljub Čolakovič. V Pariz je potemtakem prispel 17. avgusta in takoj zvedel, da se je jelo zapletati okrog Komunistične partije Jugoslavije, kiji je tedaj Kominterna tudi že odpovedala finančno pomoč. To je najbolj razvidno iz pisma, ki gaje 28. avgusta tega leta poslal vodji sekretariata za balkanske države pri Kominterni, Wilhelmu Piecku in v katerem je tudi zapisal, da že mesec dni nimajo „nobenih vesti ne od Sommeija (Milana Gorkiča) ne od Fleischeija (Ivana Gržetiča, predstavnika KPJ pri Kominterni). Položaj v domovini je zelo resen in bolj kakor kdaj je čutiti odsotnost vodstva." Tito je v tistem trenutku prevzel celotno vodstvo Partije in odtlej je dejansko na njenem čelu. „Njegov prihod je v bistvu dramatičen boj, da se partija obvaruje pretresa pa tudi razpusta in vpliva posameznih kerieri-stičnih elementov, ki se vedno pojavijo v času težav in kriz kakšnega gibanja," ocenjuje ta prelomni datum v zgodovini jugoslovanske partije in revolucionarnega delavskega gibanja dr. Pero Damjan ovič. Kominterna je Titu formalno priznala mandat jeseni leta 1938 (čeprav je že marca formiral začasno vodstvo v domovini), potem ko je potrdila tudi vse njegovo dotedanje delo za reorganizacijo in utrditev Partije. Tako je šele po večmesečnem vztrajnem dokazovanju uspel v Kominterni obvarovati Komunistično partijo Jugoslavije hudih sumničenj in obtožb ter prikazati stvarno stanje v gibanju, predvsem pa predočiti, da se je frakcionaštvo pojavilo le v vodstvu in ne tudi med članstvom. Društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti Šentilj je organiziralo v letošnjih poletnih mesecih šolo v naravi. To obliko dejavnosti organizirajo po enkrat tedensko za šolske in predšolske otroke. Zavedajo se, kako pomembno je organizirano varstvo in ker je ta krajevna skupnost praktično brez njega, želijo to vrzel nadoknaditi na ta način. Tako šolski kot predšolski otroci so se šole v naravi zelo razveselili in jo prav radi obiskujejo tudi iz najbolj oddaljenih zaselkov. To obliko dejavnosti so letos prvič organizirali. Prihodnje leto pa bodo organizirali šolo v naravi v več zaselkih tako, da otroci ne bodo hodili tako daleč. Društvu prijateljev mladine je priskočila na pomoč mladinska organizacija, ki pomaga pri organiziranju takšne dejavnosti. V krajevni skupnosti imajo nekaj deklet, ki obiskujejo pedagoško gimnazijo in akademijo in te vodijo šolo v naravi. Na sliki: Predšolski otroci se radi igrajo, radi poslušajo pravljice vendar, kot je povedala ena od tovarišic, imajo najraje malico. TGOGORENJE V LETU 1978 V tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju so na področju proizvodnje pripravljeni na nov skok, ki ga načrtujejo za leto 1978. Proizvodne noyosti prihodnjega leta bodo predstavili na drugem oktobrskem sejmu Gorenja v velenjski Rdeči dvorani. Predstavniki tovarne gospodinjske opreme Gorenje pri tem poudarjajo, da se bodo prihodnje leto pojavili na tržišču s povsem novim programom izdelkov, to je štedilnikov, pralnih strojev, hladilnikov, televizijskih sprejemnikov, malih gospodinjskih aparatov in kuhinj. Takšnega napora, kot so ga imele vse službe v Gorenju, posebej še tehnični sektor, že nekaj časa ni bilo zaznati. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje bo tako znova dokazala, kaj zmore kolektiv, če se načrtno pristopi k akciji in jo dobro organizira oziroma če se dela z voljo. Dvoletne izredne težave, kar zadeva proizvodno-komercialno ter tržno vzdušje, bodo z akcijo, ki gre zdaj h kraju, odpravljene. S temi prizadevanji pa bo treba, kot poudarjajo v velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje, nadaljevati. CESTA GORENJE -SKORNO MODERNIZIRANA Prebivalci krajevne skupnosti Gorenje bodo to nedeljo, 21. avgusta, slavili pomembno delovno zmago. Končali so namreč dela pri urejanju in modernizaciji ceste Gorenje — Skor-no, ki je dobila zadnje dni tudi asfaltno prevleko. Urejanje in modernizacija ceste Gorenje — Skorno je letošnja največja akcija v krajevni skupnosti Gorenje, za dela pa so porabili okrog 950.000 dinarjev. Ob otvoritvi ceste, bodo pripravili priložnostno slovesnost s pričetkom ob 10. uri. Potem, ko bodo prerezali trak na novi cesti bo krenila kolona avtomobilov proti Županu, do kamor je cesta asfaltirana. Pozneje pa bo pri Polaku srečanje krajanov tamkajšnjega območja. Referendumi na REK Velenje Prihodnje dni bodo delavci našega rudarsko elektroenergetskega kombinata referendumsko odločali o organiziranju delovnih organizacij ter reorganizaciji sedanje delovne organizacije REK Velenje Delovno tekmovanje kovinarjev rvo delovno tekmovanje kovinarjev v občini Velenje bo 10. septembra 1977 - Podpora predlogu, da 10. oktober proglasimo za dan kovinarjev Jugoslavije. V tem, še vedlno dopustniškem, tekajo še zadnje priprave za _ I. delovnega tekmova-kovinarjev naše občine, ki bo septembra. Olbčinski odbor sin-ita delavcev kovinske industrije je imenoval organizacijski oi in več komlisij, ki pripravljajo I potrebno, da ibi bilo to prvo delo tekmovamje kar najbolj 'ovistno dekovno tekmovanje io letos prvič. Doslej so predstavniki naših organizacij dela tudeleževali tekmo-q v varjenju, ma katerih so dose-i zavidljive usp»ehe. lovna tekmovainja odpirajo široke ožnosti, da se; proizvajalci spo-ajo s sodobno > organizacijo dela, uiologijo in novimi dosežku Tekmova- 5 je pomembrno tudi zato, ker noupravni razzvoj naše družbe ihteva celovito izobraževanje vseh elovnih ljudi ko?t osnovnih nosilcev L ustvarjalcev rmaterialnih dobrin ■še družbe. Deelovna tekmovanja edvomno prispeevajo k povečanju roduktivnosti, izboljšanju kvali-ste, povečanju šštcvila racionalizacij i odpirajo možnnosti, da se vsi ma-srialni faktorjji gospodarskega izvoja usmerijo > k čim boljšim kori-Senju znanj in sposobnosti delav-ev. . Letošnje tekmaovanje bo potekalo l valjenju, oroddjarstvu in strugar-hru. Organizacijsjski odbor je zapro-" za pokroviteljijstvo nad posamez-i panogami titiste temeljne orga-icije zdfuženeiega dela, ki imajo ^optimalnejše i možnosti za orga- nizacijo tekmovanja v posamezni panogi. Predlagano je, da naj bo tekmovanje v varilstvu na REK tozd ESO, v orodjarstvu v Gorenje TGO - tozd orodjarna in strugar-stvo na RSC - tozd EKO. Ker je to prvo tekmovanje se je organizacijski odbor odločil, da bodo vsa tekmovanja potekala v enem dnevu s tem, daje tudi število tekmovalcev iz posamezne OZD omejeno. Vse organizacije združenega dela pa lahko predhodno organizirajo interno tekmovanje in pošljejo na občinsko tekmovanje svoje najboljše delavce. Za bodoče pa je predvideno, da bo potekalo tekmovanje daljše časovno obdobje in da bi zajeli v delovno tekmovanje čimveč delavcev. Pri praktičnem delu bodo morali tekmovalci izdelati določen predmet oziroma opraviti določeno nalogo, pri teoretičnem delu pa odgovoriti na strokovna vprašanja in na vprašanja iz samoupravnega in družbenopolitičnega življenja. Letošnje I. delovno tekmovanje kovinarjev se vključuje tudi v proslavljanju partijskih in Titovih jubilejev. Delavci kovinske industrije v naši občini pa tudi V drugi polovici tedna se obeta ponovno poslabšanje z občasnimi plohami ali nevihtami in manjšimi osvežitvami rajo predlog, da postane 10. oktober dan kovinarjev Jugoslavije. Na ta dan je leta 1910 postal tovariš Tito član sindikata kovinarskih delavcev Jugoslavije. JOŽE KANDOLF Potem, ko je sredi meseca julija velika večina zaposlenih na rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje na referendumih odločala o ustanovitvi novih temeljnih organizacij združenega dela in s tem opravila eno od nalog iz akcijskega programa uresničevanja zakona o združenem delu, se bodo v prihodnjih dneh delavci našega rudarsko elektroenergetskega kombinata ponovno, jn to spet referendumsko, odločali o organiziranju delovnih organizacij ter o reorganizaciji sedanje delovne organizacije REK Velenje v sestavljeno organizacijo združenega dela. Najprej pa bodo odločali o sprejemu temeljnega samoupravnega akta slehernega tozda. Prvi bodo o tem, kot vse kaže, odločali zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela rudnika lignita Velenje ter plastike in zaščitnih sredstev, in to predvidoma že 25. avgusta, v termoelektrarni Šoštanj bo referendum 5. septembra itd. Na referendumih Delavci rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje bodo že v kratkem spet odšli na volišča Akcija »Plačkovica 77" zaključena Pet velenjskih mladincev je bilo skupaj z mladimi iz Vrnjačke Banje in Ormoža na zvezni mladinski akciji. Iz Vmjačke Banje se je vrnilo v Velenje prejšnji teden pet naših mladincev. Sodelovali so na zvezni mladinski delovni akciji .Plačkovica 77". Na tej akciji je sodelovalo pet brigad iz različnih krajev Jugoslavije. Naša petorka je bila v brigadi, ki so jo sestavljali mladi iz Vrnjačke Banje, bilo pa je tudi nekaj mladincev iz Ormoža. Mladi so se vrnili z delovne akcije sicer utrujeni, vendar zadovoljni, saj so spoznali marsikaj novega. Vse pa je najbolj navdušilo prijateljstvo, kije vladalo med brigadirji iz različnih krajev Jugoslavije. Brigade so med seboj tekmovale in prav vsak brigadir se je trudil, da bi bila brigada, v kateri je bil tudi sam, čim boljša. To pa je pri- vedlo do tega, da je celotna delovna akcija zelo uspela. Tudi družbenopolitično življenje je bilo v brigadi zelo živahno. Organizirali so več sekcij, v katere se je lahko vključil vsak posameznik, prav tako pa so v prostem času organizirali več športnih srečanj. Seveda pa ni manjkalo kulturnih in zabavnih večerov. Naša petorka, ki se je udeležila delovne akcije „Plačkovica 77" pravi, da je bilo najbolj težko slovo. Izmenjali so si naslove in si obljubili, da si bodo pisali in upamo, da bodo obljubo držali. Vseh pet pa je dodalo še to, da se bodo podobnih akcij še udeležili, kljub temu, da je potrebno trdo prijeti za lopato ali kramp. bodo delavci odločali o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, o organiziranju sedanje delovne organizacije rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje v sestavljeno organizacijo združenega dela. Pričakovati je mogoče, da se bodo zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela sedanjega rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje odločili za ustanovitev 7 novih delovnih organizacij. Tako naj bi, kot je predlagano, sestavljalo novo delovno organizacijo rudnik lignita Velenje 9 tozdov, in sicer Preloge, Pesje, Škale, Jamska mehanizacija, Jamski transport, Priprave, Jamske gradnje, Klasirnica in Zunanja dejavnost (ta tozd bo vključeval del dejavnosti sedanjih zunanjih obratov). Novi delovni organizaciji Termoelektrarne Šoštanj in Elektrostrojni obrati bosta imeli po 4 tozde, Plastika in zaščitna sredstva bo delovna organizacija z 2 temeljnima organizacijama združenega dela. Enoviti delovni organizaciji brez tozdov pa bosta Tisk Velenje ter Proizvodnja gradbenega materiala Šoštanj. Zaposleni v temeljnih organizaciji združenega dela Avto-park in Zunanji obrat, ki so se prejšnji mesec že odločali za novo samoupravno organiziranost, pa zdaj razpravljajo o novem predlogu, o čemer so zadnji četrtek razpravljali zbori delavcev, odločitev o tem pa naj bi bila sprejeta na referendumu predvidoma septembra. Vrtec, ki so ga krajani krajevne skupnosti Škale-Hrastovec gradili iz sredstev samoprispevka ter s pomočjo občinske skupnosti otroškega varstva in REK Velenje bo lahko sprejel 44 otrok v dveh oddelkih. Težko pričakovana otvoritev bo v nedeljo 21, avgusta ob 14.30. Več o tej veliki pridobitvi za krajevno skupnost S kale-Hrastovec poročamo na 4. strani. Franc Šmon- 70 letnik Ob 30. letnici zmage nad fašizmom in osvoboditve je predsednik republike, tovariš Josip v Broz Tito odlikoval z , je dom republike s srebrnim vencem" za življenjsko delo v boju za pravice delavskega razreda pred vojno, za aktivno sodelovanje v oboroženem boju za osvoboditev ter za nesebično delo pri izgradnji naše socialistične domovine tudi Franca Šmona, upokojenega župnika iz Zavo-denj, ki so ga pred tem delegati skupščine Socialistične republike Slovenije izvolili za člana prvega sveta republike. Franc Šmon, rodil seje 1907 leta v Taboru v Savinjski dolini, se je že zelo mlad vključil v napredno gibanje, zlasti v socialne krožke. Še predno je začel s študijem teologije v Mariboru se je dodobra seznanil s socialistično in komunistično miselnostjo. Tudi med študijem je bil družbeno izredno zavzet; vključen je bil v krožke in organiza- cije, ki so bile nosilke naprednih misli, večkrat pa je bil tudi sam organizator akcij. Prirejal je tečaje in na njih pridobival nove sodelavce, da bi skupaj z njimi širil napredno socialistično misel. Že zgodaj je začel sodelovati s komunisti, najprej s člani komunistične celice v Studencih pri Mariboru. In kaj je Franca Šmona vodilo, da je iskal stike in zveze s komunisti? Pred leti je sam zapisal, da je bilo zraven teoretičnega prepričanja o edini pravilnosti načel Marksovega „Kapitala", ki ga je študiral v mariborskem študijskem krožku v letih 1927 - 1930, zraven prepričanja, da iz zaostale in izkoriščevalske in kapitalistične Sodome ni drugega izhoda kot pot proletarske revolucije, predvsem spoznanje, da sredi totalne pokvarjenosti takratnih meščanskih strank in njihovih voditeljev slovenski narod ni imel idealneiših sinov za bratstvo, svobodo, pravico in resnico, požrtvovalnejših borcev, bolj nesebičnih in osebno visoko moralnih mož in fantov. Drugačen tudi komunist sredi takratnega preganjanja, ilegale, zaporov in glavnjače ni mogel in ni hotel biti! Pobrskajmo za hip po Šmo-novih spominih? „Najbolj se spominjam leta 1924, Oijune v Trbovljah. In ko je prišla ta vest v Celje na gimnazijo je bilo velikansko razburjenje. Takoj sta se začeli dve stranki; ena za, druga proti. Libelarni študenti so bili seveda za Oijuno, dočim socialistični in krščanskosocialistični < smo bili pa vsi zavzeti za delavstvo. Prirejali smo razne sestanke na gimnaziji, demonstrirali po Celju ... No, dve leti sem bil potem še v Celju, iz Celja smo šli pa v Maribor. Tovariš Lampret in še nekateri so bili zaradi Orjune v Celju izključeni iz gimnazije. In so šli potem študirati v Cuprijo. 1926 leta, na zimo, pa pridemo zopet skupaj v Maribor v teologijo. Tam smo pa osnovali pravi marksistični krožek. Nabavili smo si Marxov kapital in cele noči smo tisto predelovali, posebno prvih 150 strani. To smo temeljito predelali in še danes imam to Meisneijevo nemško izdajo vso popisano in počečka-no. Ko smo mi od besede do besede, od stavka do stavka, od strani do strani to predelovali in prišli do zaključka, da je Mar-ksova ekonomika popolnoma pravilna, smo se potem iz tega prepričanja vedno bolj povezovali s partijci, z drugimi, že v Mariboru. Tako, na primer je bila v našem bogoslovju javka, na katero je prihajala literatura in tisto smo potem mi v komunistični celici v Studencih pri Mariboru raznaŠali naprej .. . Jeseni 1931 leta so bile volitve v državni zbor. Franc Šmon ni volil. Ker je prav tega leta izšla Jerajeva sociologija, je dobil Šmon nalogo, da delo skritizira. Objavljenih je bilo več nadaljevanj, v katerih je dokazoval, da je Jerajeva sociologija samo nova sociologija izkoriščanja. Takrat je prišel prvič v spor s škofijskim ordinariatom, ki mu je prepovedal kakršnokoli pisanje. Šmon seveda ni miroval. Ustanovitev viničarske organizacije je bfla povod, da so ga kazensko premestili iz Šentvida pri Ptuju v Novo Cerkev pri Celju. To paje bil le začetek kazenskih premeščanj z vmesnimi postajami Ribnica na Pohorju, Stari trg pri Slovenj Gradcu in Ojstrica nad Dravogradom, da bi bil nazadnje, tik pred okupacijo, prestavljen v Špitalič pri Slovensldh Konjicah. 1932. leta so Šmona večkrat obiskali tovariši Tone Tomšič, Franc Leskošek-Luka, Jože Brilej, Peter Stante in drugi. Med drugim so mu naročili, da sodeluje s Stanetom Krašovcem pri prevodu „Kapitala" ... Vrstili so se sestanki in predavanja. Ko je v začetku novembra 1932 leta govoril na sestanku fantovskega odseka v Šoštanju o Marksovi ekonomiki in o položaju v Sovjetski zvezi, posebej še o prvem petletnem planu, je v sobo vdrla žandar-marija z naperjenimi bajoneti in vse zaprla. V Celju je odsedel prvih pet mesecev zaporne kazni. Kljub prepovedi je še naprej organiziral počitniške sestanke za študente in zbiral somišljenike. Leta 1934 je prišel drugič v zapor. Skrival je člana pokrajinskega komiteja Komunistične partije, Vilibalda Konteja, našel se je izdajalec, Šmonu pa so spomladi 1935. leta sodili v Ljubljani. V Ribnici na Pohorju je organiziral kamnoseški proletariat, v Starem trgu pri Slovenj Gradcu pa je največ sodeloval s Fra-njom Vrunčem. Kandidiral pa je na volitvah na delavsko — kmečki listi. Na dan, ko je Hider zasedel Avstrijo, se je Šmon znašel, spet kazensko premeščen, v Ojstrici nad Dravogradom. Tam je bil skoraj do okupacije. Ker ni imel od česa živeti, je začel kmetovati. Dneve in dneve je garal, na paši in pozimi pa vneto prebiral in študiral marksistično literaturo ... Tik pred okupacijo je bil prestavljen iz Ojstrice v Špitalič pri Konjicah, tam se je povezal z Osvobodilno fronto, pozneje pa je navezal stike s Pohorskim odredom. Tako je bilo dve leti. Po prihodu XIV. divizije na Štajersko je prijel za orožje in se vključil v Šercerjevo brigado. Po osvoboditvi Gornje Savinjske doline je bil tam na političnem delu, udeležil pa se je tudi II. zborovanja aktivistov v Črnomlju, kjer se je po več letih spet srečal s tovarišem Borisom Kidričem. Glavni štab NOV in POS Slovenije je predzadnje leto osvobodilne vojne imenoval Franca Šmona za verskega referenta IV. operativne cone. Vrnil seje na Štajersko in deloval tako v coni kot v njenih enotah. V začetku marca 1945 leta je bil imenovan za člana Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Štajersko. Izpod Uršlje gore ga je vodila pot čez Pohorje do Oplotnice, kjer je izvedel za osvoboditev. Potem je bil v Mariboru, Celju, v Slovenj Gradcu, kjer je pomagal vzpostavljati ljudsko oblast, pa spet v Celju na sodišču narodne časti, pa v Konjicah, Laškem, Šoštanju in spet v Slovenj Gradcu, Štiri leta je bil v Celju; bil je član Okrožnega odbora Osvobodilne fronte in referent za kmetijstvo, tri leta pa referent za socialno skrbstvo in zdravstvo mesta Celje. Februarja 1949. leta pa se je vrnil nazaj v svoj poklic ... Takoj po prihodu v Zavodnje pred enajstimi leti, kljub starosti in ne najboljšemu zdravju, je nadaljeval z družbeno aktivnostjo. Najbolj prizadeven je v organizaciji Zveze združenj borcev, podpiral pa je tudi vse akcije v kraju. Njegovo delo in razumevanje sočloveka, posebej pa revolucionarna dejavnost od mladih let naprej, so poglavitni razlog, da prebivalci Zavodenj v Francu Šmonu ne vidijo le duhovnika, pač pa predvsem človeka, ki je veliko prispeval za našo socialistično samoupravno skupnost. Danes, 19. avgusta, pa slavi Franc Šmon 70. letnico rojstva. Gradnja predora v Šaleku gre h koncu. Končali so z vgrajevanjem betonskih oblog, preostal jim je kratek odsek v dolžini treh metrov in pa del portalne stene na severu. Nato morajo uredi kanalizacijo, drenažo ter nekatere druge malenkosti. Računajo, da bodo s temi deli končali do septembra, ko naj bi podjetje Slovenija ceste pričelo urejati cesto v predoru. Vse kaže, da bo pr do občinskega praznika gotov. Davčna uprava dobro deli Kljub temu, da je davčna uprava Velenje svoje delo dosledno in užurno opravila, jo| članka v Nedeljskem dnevniku kritično ocenjuje — Kolektiv velenjske davčne up zahteva, da se v najkrajšem času preveri stanje izvršenih odmer za lansko leto v ob Velenje in se nato ugotovitve posredujejo najširši slovenski javnosti Davčne uprave so po zakonu dolžne zaključiti odmere davkov za preteklo leto do konca meseca aprila vsakega leta. Ker pa do tega roka ni mogoče pregledati vseh poslovnih knjig in tako preveriti podatke, obstaja še določilo, ki davčnim upravam omogoča, da izdajo do tega roka le začasne odločbe, med tem ko so dokončne odločbe dolžne izdati do konca leta. Praksa e preteklih let pa je pokazala, da davčne napovedi od obrtne dejavnosti kar v dveh tretjinah niso realne, ker zavezanci namenoma ali iz nepoznavanja prikrivajo dohodek na račun raznoraznih stroškov ali pa prikrivajo celotni promet. Prav zaradi tega se je davčna uprava skupščine občine Velenje odločila, da letos za odmeijanje davka iz obrtne dejavnosti ne bo izdala začasnih odločb, temveč bo davek odmerila z dokončnimi odločbami. Takšen je bil tudi dogovor na vseh posvetih davčnih uprav slovenskih občin, prav tako pa tudi mnenje posameznih republiških inšpektorjev, ki so prihajali na kontrolne preglede. Kot je povedal načelnik davčne uprave skupščine občine Velenje, ferdo Kukovec, so do 30. 6. 1977 pregledali poslovne knjige vseh zavezancev za odmero davka iz obrtne dejavnosti in jim tako do tega datuma tudi izdali dokončne odločbe za odmero davka. Vse ostale davke pa je naša davčna uprava odmerila v zakonitem roku. Kolektiv davčne uprave Velenje je torej svoje delo pri odmeri davkov dosledno in ažurno opravil, zaradi tega so lahko bili presenečeni nad člankom, ki je bil objavljen v nedeljo, 14. avgusta, v Nedeljskem dnevniku pod naslovom: Nam davke kroji ..človeški faktor", kjer pisec članka kritično obravnava tudi davčno upravo Velenje. Menijo, da bi ravno v občini Velenje moral obravnavati doslednost in ažurnost odmere s pozitivnega stališča, ker v roku, v katerem je bila izvršena odmera, to je do 30. 6. 1977 z do- končnimi odločbami, verjeto opravila dokončnih odmer no davčna uprava, vsaj po podatk so na voljo ne. Kolektiv davčne uprave vi se .zaveda, da so davki med ot „boleča točka", zaradi tega nim delavcem s takšnim pisi kaj hitro lahko pade ugled. z tega zahtevajo, da se v najka času opravi pregled izvršenih o za leto 1976 ter se nato te ugi ve takoj posredujejo vsej sla javnosti. 45 let GD SentU V teh letih so si člani prostovoljnega gasilskega druS pridobili velik ugled — Svoj jubilej proslavili skupq jubileji tovariša Tita in Partije Gaislci krajevne skupnosti Šentilj so slavili to nedeljo 454etnico delo« Prostovoljno gasilsko društvo je doživelo velik napredek, saj imajo v n vrstah že'okoli 100 članov. Društvo sestavljata dve pionirski desetini, mladinska, članice, dve desetini članov, dve veteranov in dve desetini a zaščite gasilcev. Zadovoljni so tudi z opremo, ki sicer res ni najboljša, va je za vaško gasilsko društvo kar zadovoljiva. Kljub vsemu pa so si zadalil veliko nalogo čimprej želijo dobiti svojo cisterno. V teh letih kar deluje krajevni skupnosti Šentilj so si pridobili velik ugled, saj so preprečili m kateri požar, na pomoč pa so priskočili tudi ob sušnih obdobjih. In a letošnje sušno obdobje, ko je marsikateremu kmetu v krajevni skupi primanjkovalo vode, jih je pripeljalo do sklepa, da morajo čim prej nabi cisterno. ,1 vesno, komunistične partije Slovence, Komunistične partije Jugoslavije in 854etnico Titovega rojstva. FINANČNO POROČILO O ZBRANEM SAMOPRISPEVKU PO KS ZA CAS OD 1. I. DO 31. VII. 1977 Krajevne skupnosti zaposl. upok. skupaj ja::tjar - julij j u l i j kmetje 100 % 70 % 30 % 100 % 70% 30 + 100 % 1. Velenje center- levi breg 2563 1.906.463,70 1.S34.52'', 60 571,939,10 292.226,60 204.558,60 87.668,00 2. Velenje center - desni breg 3040 2.261.275,70 1.582.893,00 678.382,70 346.612,90 242.629,00 103.983,90 3. Šmartno - Velenje 793 589.865,65 412;905,95 176.959,70 90.415,80 63.291,05 27.124,75 4. Šalek - Gorica 402 299.023,95 209.316,75 89.707,20 45.835,00 32.084,50 13.750,50 5. Stara vas 380 282.659,45 197.861,60 84.797,85 43.37.5,60 30.328,60 12.998,00 6. Staro Velenje 471 350.348,90 245.244,20 105.104,70 3?.702,20 37.591,55 16.110,65 7. Pesje 543 403.905,50 282.733,85 121.171,65 61.911,45 43.338,00 18.573,45 8. Konovo 395 293.817,10 293.817,10 45.036,90 45.036,90 9. Cirkovce 65 48.349,60 48.349,60 7.411,15 7.411,15 10. Plešivec 96 71.408,70 71.408,70 10.945,70 10.945,70 11. Paka 200 148.768,10 148.768,10 22.803,50 22.803.50 12. Šentilj 352 261.831,90 261.831,90 40.134,10 40.134,10 13. Škale 406 301.999,30 301.999,30 46.291,10 46.291,10 14. Bevče 81 60.21.,10 60.251,10 9.235,40 9.235,40 15. Kavče - Podkraj 281 209.019,20 209.019,20 32.038,90 32.038,90 16. Šoštanj 1569 1.167.086,00 1 .167.086,00 178.893,30 178.893,30 17. Bele vode 109 81.078,60 81.078,60 12.427,90 12.427,90 18. Skorno - Florjan 323 240..""60,50 240.260,50 36.827,60 36.827,60 19. Zavodnje 124 92.236,20 92^236,20 14.138,20 14.138,20 20. Ravne 445 331.009,10 331.009,10 50.737,75 50.737,75 21. Družmirje 389 289.354,00 289.354,00 44.352,80 44.352,80 22. Lokovica 210 156.206,50 156.206,50 23.943,65 23.943,65 23. Topolščica 502 373.408,00 373.408,00 57.236,75 57.236.75 24. Šmartno /Paki 573 426.220,70 426.220,70 65.331 ,95 65.331,95 25. Gorenje 326 242.492,00 242.492,00 37.169,70 37.169,70 skupaj:_ _14638__ 10.8|8.339i45= _4.265.479195__ 6622.859150_ 1668.986^0 __653.82^30 ,1215il65a60__ oddelek za finance tozda REK-PGM novi izdelki nanje za izdelke iz elektrofilterskega pepela je spet precejšnje - Do konca leta bodo pripravili predloge za nove proizvodne programe ijna organizacija zdru-dela proizvodnja gradbe-fmateriala Rudarsko elek-rgetskega kombinata nje je bila ustanovljena leta ko so bile potrebe po inem materialu zelo veli- IZ KOMUNISTA IZ KOMUNISTA ■ IZ KOMUNISTA izdelke drugih ponudnikov in ti kupci se vračajo šele sedaj. Trenutno je povpraševanje po njihovih izdelkih veliko in ravno zaradi tega razmišljajo o razširitvi proizvodnje. Letos bodo v tem tozdu predvidoma proizvedli od 25 do 26 miljonov opečnih enot, to je okrog 3 miljone komadov opeke, nekaj prašnatih materialov, precej pepela pa prodajo tudi za cesto skozi ljubljansko baije. Kot je povedal direktor te temeljne organizacije združenega dela, Jože Mastnak je to precej več kot so predvidevali in bodo tako proizvodnjo verjetno presegli za približno 20 odstotkov. Dnevno proizvedejo okoli 22 tosoč komadov opeke, 50 ton prašnatih materialov in prodajo okoli 300 ton pepela. Svoje izdelke prodajajo v naši dolini, prav tako pa tudi po vsej Sloveniji. Vedno večje pa je tudi zanimanje iz drugih republik. Tako so precej prodajali tudi v okolico Karlovca, Čakov-ca in mnoge druge kraje. Približno 70 odstotkov njihovih izdelkov kupujejo kupci za individualne hiše, ostalo pa za blokovno gradnjo. Trudijo se, da bi osvojili tudi proizvodnjo novih izdelkov. V ta namen so v svojem tozdu organizirali razvojno službo, ki bo do konca letošnjega leta pripravila razvojne programe za nove proizvodne programe. Zavedajo se, da je njihova osnovna surovina praktično zastonj, še več, več je porabijo, več prispevajo tudi k varstvu okolja, zato se trudijo, da bi je kar največ predelali. Njihovi načrti so usmerjeni v tri smeri in sicer v uporabo čistega pepela, pepela kot dodatka k cementu in pepela kot surovine za zidake. Letos bodo osvojili tudi proizvodnjo malt za strojno ometavanje, prihodnje leto pa načrtujejo proizvodnjo cementov. Iz Šoštanja iz dneva v dan več zidakov iz elektrofiltrskega pepela Pred volilnimi konferecami 0ZK Opravljene morajo biti do 15. oktobra, na njih pa naj bi obravnavali uresničevanje zakona o združenem delu, gospodarsko stabilizacijo in razvoj delegatskega sistema v središču pozornosti Pretekli četrtek 11. avgusta, se je v Celju sestal sekretariat Medobčinskega sveta ZKS Celje na svoji razširjeni seji. Na seji, ki jo je vodil sekretar Janez Zahrastnik, je sekretariat sprejel vsebinsko zasnovo predstoječih volilnih konferenc organizacij ZKS na širšem celjskem območju. Volilne konference bodo potekale v času do 15. oktobra tako, da bo mogoče v novembru opraviti tudi občinske volilne konference. Celotna vsebinska zasnova volilnih konferenc sodi v okvir predkongresne aktivnosti Zveze komunistov. Osrednja vsebinska vprašanja na konferencah bodo namenjena obravnavi uresničevanja zakona o združenem delu, stabilizaciji gospodarstva in razvoju delegatskega sistema. Sekretariat je obravnaval tudi zaključno poročilo o kadrovanju za Srednjo politično šolo CK ZKS - oddelek Celje, za šolsko leto 1977/78, ki jo bo v tem šolskem letu obiskovalo skupno 36 slušateljev iz območja medobčinskih svetov ZKS Celje, Trbovlje in Brežice. Na zaključku seje so bila opredeljena tudi nekatera stališča v zvezi s kadrovskimi vprašanji za najpomembnejše družbenopolitične funkcije v občinah. Od divjadi se tudi človek lahko uči ji Mastnak, vodja tozd Proiz-ije gradbenega materiala Takrat so pričeli s proizvod-zidakov iz elektrofilterskega da. Osnovna surovina za no proizvodnjo je torej si, ki je odpadna surovina pridobivanju električne rgije. renutno zaposluje ta tozd delavcev, vendar pa bodo s ž zaposlenih zaradi razširit-proizvodnje do konca leta oliko povečali, fenovna surovina za njihovo izvodnjo je torej odpadni el Termoelektrarne Šoštanj, nutno jim uspe izrabiti le rtino pepela, ki je na razpo->, njihova želja pa je, da bi ibili vso to ceneno surovino, a temeljna organizacija se je ala v pretelklem obdobju igimi težavarmi. Zaradi gra-TE so moraali svoje proiz-le prostore preseliti in v času niso proizvajali. Tako tnogi kupci pričeli kupovati I I s s i ii ti« i k W C * Vlado Miklavžina Kmet, lovec, obrtnik. Tako bi ilahko povsem na kratko or.načili Vlada Miklavžina t: Škal 6 7. Ne bi pa bilo prav,, če bi pozabili omeniti še- to, da je od prvih povojnih čini pa vse do pred kratkim aiktivno sodeloval tudi v vsehi družbeno političnih orgamizacijah v domačem kraju.. Potem se je zaradi bolezmi „malo umiril", kot sam ppravi, in danes se ukvarja le' še s kmetijstvom in lovom, saj mu tudi prevozniške pposle opravlja sin. Devetimštiridesetletni Vlado je o sivojih mladih letih takole prripovedoval: „Že kot dečekk sem med vojno sodeloval s prvoborci našega področja, leta 1943 pa sem se organizirano vključil v narodno osvobodilni boj. Pozneje sem bil obveščevalec, ob koncu vojne sem postal član KNJO-a in nato bil demobiliziran kot mladoletnik. Vidite torej, da naša generacija ni imela nič kaj rožnate mladosti. Takoj po vojni se je bilo treba spoprijeti z delom na kmetiji. Ni bilo lahko, kajti prva povojna leta so bila za kmeta zelo trda. Se danes mi je žal, da nisem šel v kakšno šolo. Takrat me je bilo namreč sram." Tako so minevala leta, Miklavžinova kmetija je postajala vse bolj trdna in delo na njej nič več tako garaško kot v prvih povojnih letih. Ko so se pri nas začele pojavljati prve usmerjene kmetije, se je za to novost ogrel tudi Vlado. Bil je med prvimi, ki so delo na svojih kmetijah preusmerili v pridobivanje enega ali več pridelkov. Vlado o tem pravi: „Res se uvrščam med pionirje usmerjenega kmetijstva v naši dolini. Ko je ta pojav prodrl k nam, sem se takoj navdušil zanj, si preuredil hleve, in se odločil za proizvodnjo mleka. Kupili smo tudi molzni aparat in tako začeli. Sprva je bilo nekoliko težje, kajti odkup mleka ni bil organiziran tako kot je danes. Morali smo ga sami voziti na Gorico pri Velenju, danes pa je seveda drugače. Ob vsem tem smo imeli kar precej tudi hmelja in sadja, toda počasi smo to opustili." Z Vladom Miklavžino smo se pogovarjali v sobi, kjer postane obiskovalcu takoj jasno, da imajo pri hiši navdušenega lovca. Po stenah namreč visijo številne lovske trofeje, priznanja, slike, v kotu na obešalniku pa dva lovska klobuka. Zato ni čudno, da je pogovor s kmetijstva kmalu prešel na lov. „Takoj po vojni, leta 1946, smo v Škalah ustanovili lovsko družino. Takrat nas je bilo sedem, danes šteje naša družina že trideset lovcev. Na začetku je bUo seveda vse drugače, kot je danes. Lovišča so bila prazna in še vedno v rokah nekaterih posestnikov. Lahko rečem, da se današnji lov od takratnega precej razlikuje. Danes je lov šport kot vsak drugi Treba je pač poseči nekoliko globlje v žep, da kupiš potrebno opremo. Toda v primerjavi z rekreacijo in razvedrilom, ki ti ga ta šport nudi, je to bolj malo. Človek se ob lovu tako naveže na naravo in divjad, da ju naravnost vzljubi. Opazovati živali v gozdu je zares nekaj čudovitega. Od divjadi se tudi človek\ lahko marsikaj nauči. Že to, kako ohranjujejo pri življenju svojo vrsto priča o tem, da je zelo pametna. Treba je vedeti, da lovci nismo samo strelci, ampak, da divjad tudi gojimo z namenom, da bi ji pomagali pri ohranitvi. Poleg tega opravljamo tudi pomembno nalogo ohranjevanja okolja oziroma narave. S tem pa poslanstva lovcev še ni konec. Vsi vemo, da so puške naših lovcev že med vojno odigrale pomembno vlogo. In prav tako važno vlogo igrajo tudi danes v konceptu splošnega ljudskega odpora. Lahko se pohvalimo, da vlada med nami velika moralna zavest in da smo domovini vedno pripravljeni pomagati " Tako je r svojem delu in življenju pripovedoval Vlado Miklavžina. Predvsem o lovu in delu na kmetiji, ki mu danes pomenita največ. Ob koncu pa je še pristavil: „Bil sem aktiven tudi drugje in še danes bi lahko bil. Toda, ko si človek ravno nekako uredi življenje, občuti posledice prejšnjega dela in hočeš nočeš je treba malo odnehati. " J. KRAJNC Iz potreb je vzniknila nova šola Stalno pomanjkanje kadrov kovinarske stroke, nizka izobrazbena struktura zaposlenih pa tudi oddaljenost šol so narekovali, da so delovne organizacije v občini Slovenske Konjice sklenile samoupravni sporazum o ustanovitvi poklicne kovinarske šole. Občina Slovenske Konjice spada med srednje razvite občine v Sloveniji. Od 20.000 prebivalcev je zaposlenih blizu 6.000 in kar štiri petine teh je zaposlenih v industriji. Najmočnejše je zastopana kovinarska stroka, v kateri je zaposlenih 1.700 delavcev, delavci kovinarske stroke pa se zaposlujejo tudi v drugih panogah gospodarstva. Stalno pomanjkanje strokovnih delavcev kovinske stroke, nizka izobrazbena struktura zaposlenih kovinarjev, želja, da bi načrtno zadovoljevali kadrovske potrebe kovinarske stroke pa tudi reforma šolstva sama — so spodbudili delovne organizacije v Slovenskih Konjicah, da začno resneje razmišljati o tem, da bi začeli načrtno usmerjati mladino v poklice kovinarske stroke. Res je sicer, da so se mladi iz občine že doslej v dokajšni meri odločali za te poklice, toda dosedanji pogoji šolanja so bili slabi. Mladina je hodila v šole v oddaljene Štore, Celje, Velenje, Slovensko Bistrico ali celo Maribor. Zaradi preskromnih zmogljivosti dijaških domov so se morah številni dijaki vsak dan voziti v šolo in nazaj, dokaj neurejena je bila tudi štipendijska politika. Zaradi teh in podobnih razlogov se je dogajalo, da mnogi dijaki šolanja niso uspešno končali; prekinili so ga in se zaposlili. Delovne organizacije so tako ostale brez prepotrebnih kadrov, velik del tistih pa, ki so šolanje uspešno končali, je nadaljeval šolanje v srednjih in višjih šolah. Potrebno se je bilo torej odločiti za ustanovitev poklicne kovinarske šole. Razgovor o ustanovitvi kovinarske šole je organizirala delavska univerza v občini. Večjim delovnim organizacijam je poslala vprašalnik, v katerega so morale vpisati kadrovske potrebe za profile kovinarskih delavcev za naslednja tri leta. Iz podatkov je bilo razvidno, da bi v občini letno potrebovali vsaj 65 delovnih mest za kovinarske delavce; dovolj torej, da bi lahko ustanovili dislocirani oddelek poklicne kovinarske šole pri delavski univerzi. Rečeno - storjeno. Ko so republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje utemeljili upravičenost takšne šole je deset delovnih organizacij v občini sklenilo samoupravni sporazum o ustanovitvi poklicne kovinarske šole. Tako danes Rudarski šolski center Velenje, poklicna kovinarska šola — dislocirani oddelek pri delavski univerzi Slovenske Konjice (to je namreč naslov obstoječe šole) deluje v okviru delovne organizacije kovaške industrije „Unior" Zreče, in sicer kot poslovna enota skupnih služb. Nadzor nad delom opravlja Rudarski šolski center iz Velenja, pedagoško dejavnost pa opravlja delavska univerza, in sicer ob tesnem sodelovanju s strokovnimi delavci in domačimi strokovnjaki iz delovnih organizacij. * S * S * * s ________ $ Šolsko leto 1976/77 je £ bilo leto prvih preizkušenj. ^ Deloval je samo prvi letnik, ^ ki ga je obiskovalo 44 učen- ^ cev. Uspešno so ga zaključili * ter se že vpisali v drugi let- ^ nik. V prvega pa se je že £ zopet vpisalo 50 novih učen- ^ cev. Vse torej kaže, da zani- J manje za šolo je, vendar pa ^ bo potrebnih še več dodat- { nih naporov za načrtno J kadrovanje. „Ni rečeno, da £ bi se morali v to šolo vpiso- J vati samo tisti dijaki, ki za- ^ ključijo osmi razred s slab- J šim učnim uspehom. Lani je s bilo vpisanih tudi nekaj od- ^ ličnjakov, letos pa so te po- ^ brale gimnazije in druge ^ šole. Zakaj ne bi v proizvod- £ ne šole vključili tudi nekaj ^ najboljših," pravi med dru- £ gjm direktor kovaške indu- £ strije UNIOR, „saj tudi pro- £ izvodno delo postaja čedalje ^ bolj zapleteno, mehanizira- Jj no in avtomatizirano in je * tudi za opravljanje takšnega J dela potrebna dobra izobraz- * ba." ( Ko dandanes govorimo o * šolstvu, se skoraj vedno usta- * vimo ob materialnih vpraša- ^ njih, vprašanjih financiranja. J Tudi v Slovenskih Konjicah ^ so se, vendar so ta vprašanja J hitro rešili. Podpisniki samo- ^ upravnega sporazuma o usta- J novitvi šole so se sporazu- s meli, da bodo sami zagoto- ^ vili sredstva. Tako delovne S organizacije prispevajo sred- * stva, in sicer glede na to, J koliko je bilo učencev kovi- 3 narske stroke v letih 1972 — * 1976, kolikšno število delav- % cev zaposluje delovna orga- ^ nizacija in kakšne so srednje- % ročne potrebe po kadrih ^ kovinarske stroke. Pedago- J ško dejavnost pa financira ^ izobraževalna skupnost Slo» £ venije. ^ Tudi vprašanje prostorov N so uspešno rešili. Učilnice so ^ uredili v stari osnovni šoli v * Zrečah, prav tako pa že gre ^ h koncu gradnja novih so- ^ dobnih delavnic. 0000000010000000000000000000000000000700000000000000000**f00000000000000000'0'fff m I Šola dela po učnem na- ^ črtu, ki ga je predpisal Za- J vod za šolstvo SRS. Imajo ^ celoletno organizacijo po- J uka, tako da je tedensko * izmenično tri dni teoretični ^ pouk in dva dni praktični £ ter obratno. Šola bo vzgajala 5 za naslednje poklice: kiju- J čavničar, orodjar, varilec, ^ kovač, galvanizer in klepar. ^ Poklicna kovinarska šola v * Slovenskih Konjicah je da- ^ nes edina srednja šola v ob- J čini, je zametek edine final- { ne programske usmeritve in J končno tudi cilji, ki so si ga ^ zastavile delovne organizaci- J je v občini. Mladina se ^ usmerja, pripravlja ter vzgaja ^ za delo v domačem kraju, v * okolju, kjer bo kasneje dela- ^ la. Zadov ljni so mladi, za- £ dovoljni so starši in ne na- ^ zadnje tudi delovne organi- J zacije same. Naredile so ^ pomemben korak naprej, ^ korak v smeri večjega vpliva s združenega dela na izobra- * ževanje kadrov, v smeri za- s dovoljevanja svojih in druž- ^ benih potreb ter interesov, v s smeri podružbljanja kadrov- ^ ske in s tem izobraževalne ^ politike. ^ FRANJO MAROŠEK S Vrtec v Skalah dograje V nedeljo, 21. avgusta bodo ob 14.30 v Skalah odprli otroški vrtec, ki je bil v krajevni skupnosti nujno potreben — Uresničena dolgoletna želja — Problema vars predšolskih otrok ne bodo več poznali Takole so v ponedeljek krajani proslavili zaključek del na cesti Gorenje-Skorno Ko so se krajani krajevne skupnosti Škale-Hrastovec leta 1974 odločali za samoprispevek so se odločili, da bodo vsa sredstva, ki jih bodo zbrali na ta način, namenili za gradnjo vrtca. V tej krajevni skupnosti je namreč kar 74 družin, kjer sta zaposlena oba starša in so se tako doslej mnogi7 srečevali s problemom otroškega varstva. Takoj, ko je bil predlagani program potrjen, so izvolili gradbeni odbor, ki je poprijel za delo. Že takoj v začetku pa so se srečali s težavami, saj jim vse do novembra lanskega leta ni uspelo zbrati potrebnih denarnih m a' Načrt postopoma izpolnjujejo Krajevna skupnost Gorenje je še zelo mlada, pa ima kljub'temu za sabo že nekaj velikih delovnih uspehov — Kmalu otvoritev asfaltirane ceste v Skorno Pred nekaj več kot štirimi leti so v seznam krajevnih skupnosti velenjske občine vpisali novo ime: Gorenje. Do takrat je bilo Gorenje del krajevne skupnosti Šmartno ob Paki, nato pa so občani sklenili, da se osamosvojijo." Takoj se je bilo treba spoprijeti z delom, ki ga je vedno na pretek in premagovati probleme in težave, porajajoče se dan za dnem. Te dni smo obiskali občane Gorenja, da bi zvedeli, kaj je pri njih novega in s čim se trenutno ubadajo ali pa se bodo v bližnji prihodnosti. O vsem tem je predsednik krajevne skupnosti Jože Remenih takole govoril: ,.Marca letos smo si zadali obširen načrt, ki obsega nekaj velikih del. Za vsa skupaj smo preračunali, da bodo veljala približno stodvajset starih miljo-nov. Polovico teh stroškov bomo pokrili s sredstvi samoprispevka, drugi del pa s prispevki iz občinskega proračuna, s pomočjo različnih organizacij združenega dela in z deležem krajanov. Ravno v teh dneh gredo h koncu dela na cesti Gorenje-Skorno, ki je že dobila asfaltno oblogo. Okrog petindevetdeset starih milijonov bo stala, dolga pa je 2.330 metrov. Upamo, da bomo kmalu zbrali tudi preostali denar, tako da bomo lahko nadaljevali z drugimi akcijami." V delovnem načrtu za letošnje leto dalje piše, da morajo urediti javno razsvetljavo in kanalizacijo v Paški vasi, prostore za nemoteno delo družbenopolitičnih organizacij, intenzivno urejati okolje in še kaj. Ni še dolgo tega, ko so preko Pake pri Prislanu postavili novo barvo, saj je bila stara že povsem dotrajana. „Tako počasi izvajamo dela, ki smo si jih zadali. Ko končamo eno, pride na vrsto drugo," je nadaljeval Jože Remenih. „Vmes pa se pojavlja še cela vrsta drugih stvari, ki jih je treba sproti reševati. Še vedno imamo približno deset kilometrov makadamskih cest, ki jih skušamo redno vzdrževati. Ni še dolgo tega, ko smo asfaltirali cesto Paška vas-Drev, upamo pa, da bomo naslednje leto uspeli tudi cesto v Gavce, ki smo jo letos utrdili in posuli z gramozom. Ob vsem tem se skušamo truditi, da bi po najboljših močeh urejevali naše okolje. Pri uresničevanju te želje pa se včasih srečujemo s težavami, saj so nekateri krajani za tovrstno delo vse premalo ogreti. Ne zavedajo se dovolj, da smo krajevna skupnost vsi ljudje, ki živimo v njej in da bomo le s skupnimi močmi uspeli obdržati našo okolico tako, kot si verjetno vsi želimo." S tem pa nerešenih vprašanj, s katerimi se v Gorenju trenutno ukvarjajo, še nismo našteli do konca. Tako se v zadnjem času ob močnem razvoju obrti in industrije v tem kraju, vse bolj kaže potreba po ureditvi zazidalnega okoliša. Urbanisti že delajo na njem in krajani močno upajo, da bo načrt kmalu končan. Zazidalna področja naj bi bila v Gorenju, Gavcah in delno v Paški vasi, v že obstoječi coni. Če bo tak plan potijen, bo za tiste, ki bodo gradili v Gavcah, težava z vodo. Zato imajo v dolgoročnejšem programu zapisano tudi to, da se priključijo na glavni vodovod, ki bo speljan iz Šoštanja v Šmartno ob Paki. Že sedaj pa se je nekaj prebivalcev Gavc odločilo, da si z lastnimi sredstvi uredijo vodovod. Poleg tega je v vseh skrita še ena velika želja: nova trgovina. Sedanja je namreč že oslužila svojemu namenu, saj so prostori, v katerih je mnogo premajhni za tamkajšnje potrebe. Že nekaj časa se dogovarjajo tudi z velenjsko ERO o lastništvu prostorov v združenem domu, ki bi jih naj kmalu preuredili. Pred nekaj leti je v Gorenju zrasla tudi prva delovna organizacija. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja, ki je bila v tem kraju gojena", je tu zgradila TOZD Keramika. O tem, kako se krajevna skupnost povezuje s Keramiko, je Jože Remenih dejal: „Lahko rečem, da so naši stiki dokaj pristni, saj imajo med drugim tudi svojega predstavnika v svetu krajevne skupnosti. Lani so nam priskočili na pomoč tudi z denarjem, ko smo urejali javno razsvetljavo v Gorenju. Trudimo pa se, da bi to naše sodelovanje bilo čimboljše in vsestransko." Podobno so nam povedali tudi v Keramiki. Direktor Tine Marolt je o povezanosti s krajani takole razmišljal: „Moram povedati, da smo začeli zelo dobro. V zadnjem času pa so se naši stiki malo zrahljali, v primeru z začetno zagnanostjo, vendar lahko mirno ugotovimo, da so so še vedno dovolj dobri. Pomagamo jim, kolikor je v naši moči, z denarnimi sredstvi, odstopili pa smo jim tudi telefonsko linijo v krajevnem uradu. Sodelujemo tudi z družbenopolitičnimi organizacijami v kraju, predvsem pa se povezujejo mladi, ki so izvedli nekaj skupnih akcij, upam, da na obojestransko zadovoljstvo." J. KRAJNC sredstev. Kot sem že omenila bodo za vrtec dali sredstva, ki jih bodo zbrali s samoprispevkom, ta sredstva pa bodo zbrana šele leta 1978, ko se bo iztekel drugi samoprispevek, dotlej pa so morali krajani krajevne skupnosti Škale-Hrastovec za gradnjo otroškega vrtca najeti kredit. Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje jim je v ta namen prispeval 300.000 dinaijev, občinska skupnost otroškega varstva pa jim je odobrila kredit v višini 600.000 tisoč dinarjev. Vrtec, ki je sedaj že skoraj dograjen, je postavila tovarna Marles iz montažnih elementov. Krajevni skupnosti je dala kredit v višini 680.000 dinarjev za dobo 18. mesecev. Poleg tega je prispevala samoupravna interesna skupnost otroškega varstva Velenje za nakup opreme in ureditev okolice tega vrtca 270.000 dinarjev. Celotna investicija pa bo krajevno skupnost Škale-Hrastovec stala približno 2,400.000 dinariev. Vrtec, ki bo za omenjeno krajevno skupnost vsekakor zelo velika pridobitev, bo lahko v Gorenju: tozd gradbeni elementi TGO Gorenje Vele- nasi kraji in ljudje sprejel 44 otfok, ki jih razporedili v dva oddelki prvem oddelku bodo malčki 3 do 5 let, v drugem pa do 7 let. Vendar pa bodo letol jesen vpisali v vrtec v Š samo en oddelek, saj so prijavili starši le 24 otrok. Težko pričakovana otvoi vrtca v Skalah bo v nedeljo avgusta ob 14.30. Priložno program bodo pripravili osnovne šole v Skalah v so< vanju s prosvetnim društva krajevne skupnosti, na slavi pa bodo sodelovali tudi m; iz velenjskih vzgojnovarstvt ustanov. Predsednik krajevne skup sti, ki je hkrati tudi predsei gradbenega odbora, Hen Avlič je še povedal, da oko vrtca ob otvoritvi še ne bo končno urejena. Asfaltirati potrebno še nekaj p o vršil dokončno urediti otroško šče, kjer bo sicer že namešči nekaj igral. Tako bo torej uresnii dolgoletna želja krajanov predvsem mamic in očkov p šolskih otrok, saj je bil otro vrtec v tej krajevni skupn resnično nujno potreben, razpoložljivimi zmogljivost pa bodo potrebam kraje skupnosti Škale-Hrastovec vsem zadovoljili in torej p®* ma varstva predšolskih otro letošnjega septembra v tej jevni skupnosti ne bodo več znali. M.TAJi Dobro izrabili razpoložljiva sredstv Krajani krajevne skupnosti Šoštanj so uresničili že skoraj vse za letos zastavljene naloge - Obnavljajo nekd sindikalni dom - Na prostor med kulturnim in zdravstvenim domom bodo postavili bronasti odlitek ženskega kiparja Tineta Kosa - Toplifikacija te krajevne skupnosti še vedno velik problem V krajevni skupnosti Šoštanj so uresničili že skoraj vse za letos zastavljene naloge. To je prav gotovo izredno vzpodbudno za to krajevno skupnost, obenem pa omogoča kar najbolj racionalno uporabo predvidenih sredstev. Trenutno potekajo dela na obnovitvi nekdanjega sindikalnega doma, ki je bil že v zelo slabem stanju. Zunanja adaptacija je že končana, potrebno pa bo dom še toplificirati ter nekoliko urediti tudi znotraj. V teh dneh so delavci gradbenega podjetja Nivo iz Celja končali tudi z drugo fazo urejanja okolja pri kulturnem domu. Prostor med kulturnim in zdravstvenim domom pa bo še polepšal bronasti odlitek ženskega akta kiparja Tineta Kosa. Krajevna skupnost je finančno pomagala tudi obema šo-štanjskima šolama pri izgradnji otroških igrišč. Sredstva, ki so jih za opravljena dela porabili so bila sredstva iz samoprispevka. Tako so za adaptacijo sindikalnega doma porabili nad 200 tisoč dinarjev, za ureditev okolice kulturnega doma 250 tisoč dinarjev, v igrišče pri osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh so investirali 600 tisoč dinaijev, v ureditev dveh novih učilnic in igrišča pri osnovni šoli Biba Roeck pa 400 tisoč dinarjev. Velik problem te krajevne skupnosti je še vedno toplifikacija obstoječih stanovanjskih in poslovnih objektov. Tako so imeli pred kratkim sestanek, na katerem so imenovali odbor, ki naj bi pospešil preizadevanja krajevne skupnosti v tej smeri. Predvidevajo, da bi še v letošnjem letu toplificirali bloke na Aškerčevi cesti, sindikalni dom in nekdanjo občinsko zgradbo. Še do konca novembra pa naj bi bil dokončan tudi zazidalni načrt za ožji del Šoštanja, ki ga pripravlja zavod za urbanizem. Toplifikacija, ki jo predvideva prva in druga faza, naj bi bila izvedena na Levstikovi in Aškerčevi cesti, torej v blokih in individualnih hišah ob elektrarni. To pa so velika sredstva, ki po trenutnih izračunih presegajo 5 milijonov dinaijev. V kasnejši fazi naj bi toplificirali tudi Tovarniško pot za kar pa ti potrebovali nadaljnjih 1,20 milijona dinarjev. Čeprav so večino zastavljenih nalog v krajevni skupnosti Šoštanj že realizirali, morajo do konca leta asfaltirati še Koroško cesto proti Kumru ter isti predel tudi elektrificirati. Prav gotovo se svet krajevne skupnosti lahko pohvali, da je razpoložljiva sredstva dobro izrabil in da je s svojo ažurnostjo prispeval k hitri realizaciji zastavljenih nalog. ; i * 5 * * \ S s i m v TRGOVSKO PODJETJE ŠMARTNO OB PAKI > VIN < Odbor za medsebojna razmerja delovne organizacij« Trgovskega podjetja „VINO" Šmartno ob Paki razpisuje na podlagi 16. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev in 56. člena statuta vodilno delovno mesto RAČUNOVODJE t (relekcija) Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja mori jo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: • končana višja ekonomska šola in 5 let delovnih izkusi na delovnem mestu računovodje, • končana srednja ekonomska šola in 10 let delovnih i kušenj na delovnem mestu finančni knjigovodja. Rok za prijavo je 15 dni od razpisa. Izbira kandidatov bo opravljena v roku 15 dni po preteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščer »t F TURISTIČNI M % » naš čas KAŽIPOT ^ radio velenje /© ljubljanska banka sporoča, da poslujejo njene poslovne enote od 15. avgusta 1977 naprej takole: LIKVIDATURA Velenje, Rudarska cesta 3 vsak dan (razen sobote) od 6. do 18. ure; EKSPOZITURA Šoštanj vsak dan (razen sobote) od 6. do 18. ure; EKSPOZITURA Velenje, Šaleška cesta 18 ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 6. do 12. ure, ob sredah in petkih od 6. do 17. ure; | podružnica 1 Velenje AGENCIJA GORENJE Velenje ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih ob sredah od 6. do 12. ure, od 6. do 14. ure; AGENCIJA BEVCE, Veljka Vlahoviča 42 ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 6. do 12. ure, ob sredah od 6. do 14. ure. 4 * * { l I 5 S Olimpiada folklore v Španiji Od 4. do 7. avgusta je bila v španskem mestu Jaca 15. olimpiada folklore. Sodelovalo je preko 40 folklornih skupin iz vsega sveta, med njimi tudi Šaleška folklorna skupina -Kanček jugoslovanske folklorne lepote je z njeno pomočjo spoznala tudi Španija. Utrujeni, vendar polni lepih vtisov smo se v zgodnjih nedeljskih urah, 14. avgusta vrnili člani Šaleške folklorne skupine s štirinajstdnevne turneje. Pot nas je vodila preko raznih krajev Italije, Francije in Španije. Sodelovali smo na treh folklornih - festivalih, imeli pa smo tudi več celovečernih nastopov. : Plakat, ki v svetu folklore pomeni skoraj toliko kot pet olimpijskih krogov v svetu športa. , Prvič smio se publiki predstavili v Pan (Francija). Skupaj s Tirolci, Švedi, Bolivijci in domačini, smco dobro ogreli dlani hvaležni framcoski publiki. Naš glavmi cilj je bil sodelovanje na 1!5. festivalu folklore „De los Piriineos" ali kot ga drugače imenuijejo „01impiadi folklore" v Jaici. V tem mestu se vsako leto zbere preko 2000 plesalcev z vsega sveta. Za domačine je festivalski teden en sam praznik. Turisti prihajajo iz vseh koncev Španije in Francije tako, da pride na enega domačina tudi po deset turistov. Tukaj se človeku ponudi prava priložnost, da spozna toliko opevani španski temperament. Ulice so polne ljudi, glasba in pesem pa odmevata noč in dan. Ob otvoritvenem sprevodu se je ob cestah nabralo preko 70 tisoč gledalcev, ki so od plesalcev zahtevali samo eno - ple-šite! Tako smo za pot, dolgo komaj pičlih petsto metrov, porabili celi dve uri. Ob večerih se je pisana množica zbrala v veliki montažni dvorani, ki je bila kljub temu, da je nastope prenašala tudi španska televizija, vedno polna. Publiki smo se predstavili z bunjevačkimi, srbskimi in belokranjskimi plesi ter z nemim kolom iz okolice Gla-moča. 8. avgusta smo se poslovili od prijaznih domačinov in se vrnili nazaj v Francijo. Tukaj sta nas čakala dva celovečerna nastopa v Arther du Bearnu in v velikem turističnem centru Ažurne obale, Agdu. Pri povratku domov smo se ustavili še v Melu pri Bellunu v Italiji. Sodelovali smo na 3. festivalu folklore, ki je bil obenem tudi zaključek turneje. Domov smo se vrnili utrujeni, vendar zadovoljni. V celoti smo opravili poslanstvo, ki nam je bilo zaupano. Vedeli smo, da predstavljamo Jugoslavijo in da bo slika, kakršno bomo dali mi, ostala v očeh vseh tistih, ki so nas videli. Trudili smo se, da bi dostojno predstavili folklorno lepoto Jugoslavije, ki lahko s temi vrlinami ravnodušno stoji z ramo ob rami deželam z mnogo daljšo zgodovinsko tradicijo. Naši so spet navdušili St. 32 (3391) - 19. avgusta 1977 30 tabornikov v Ribnem pri Bledu Na 10 dnevnem taboru v Ribnem pri Bledu so bili tudi taborniki^ odreda „Hudi potok" iz Šmartnega. To letovanje je predvsem za mlajše tabornike predstavljalo nekakšen vrhunec celoletnega pestrega dela tega odreda, ki je po nekajletni mrtvi sezoni lani ponovno začel z uspešnim delom. Pod vodstvom vodnikov je v Ribno odpotovalo trideset tabornikov, ki so tukaj med drugim polagali tudi izpite za najrazličnejše taborniške vešči ne in jih v celoti opravili. Pred njimi pa so v Ribnem taborih mladi šmarški nogometaši, člani pionirske in mladinske ekipe v spremstvu treh trenerjev. Obiščite Šoštanj * Po kopanju v bazenu z ogrevano vodo v Šoštanju vam priporočamo kosilo, ma'ico ali večerjo na vrtu Kajuhovega doma. V tem gostišču so na voljo tudi prenočišča, penzioni oziroma polpenzioni. Kajuhov dom ima primerne prostore za večje ali manjše skupine. Pripravi vam poročna kosila, svečana kosila, pa tudi cenene aranžmaje. Gostinsko podjetje Kajuhov dom Šoštanj priporoča tudi obisk naslednjih gostišč: gostilna pri Stari pošti, gostilna Kmečki dvor, bife Ograjšek in bife Majolka v Boštanju ter gostilne Na pošti v Šmartnem ob Paki. GOSTINSKO PODJETJE >> >> om ŠOŠTANI priporočamo vam: Bife Kopališče m © s VIATOR) Te VAŠ POLETNI DOM 4 j - več kot 500 sedežev,'. \ - jedila na žaru, točeno LAŠKO in j I TALIŠ PIVO -4ML VIATOR vS^^feOr- iTuristična agencija, UMAG Ljubljana, Trdinova3 Telefon 314-544 Turistično naselje POLYMESIA v Umagu apartmaji z opremljeno kuhi- Nnjo, dnevni prostor, spalnica, kopalnica, WC . . . Če vam je odveč kuha, se lahko hianite v centralni iestaviaciji, sicer pa naiočite samo dnevni najem. ZELO PRIMERNO ZA DRUŽINE Z OTROKI. 7 — in 10 — dnevni počitniški ' paketi z UGODNIMI CENAMI, ž. Prijavite se lahko v posloval-nicah VIATORJA tei pri IZLETNIKU v VELENJU. GOSTINSKO PODJETJE „P0D GRADOM" VELENJE $ priporoča obisk v poslovnih enotah: • KOLODVORSKA RESTAVRACIJA • BIFE Zmerne cene — solidna postrežba! Izlet tedna - smer Paški Kozjak Ali poznate 7 km dolgo pogorje, ki se dviga nad Pako, Doličem, Vitanjem, Dobrno in Vinsko goro, dobro pa ga vidimo tudi iz Velenja, od koder je vsako leto več obiskovalcev? Ni dvoma, to je Paški Kozjak, za arheologe dragocen zaradi najdb v Špehovki in na Joštu, področje, kjer so pred okoli 200 leti kopali železno rudo za fužine v Mislinji, iz najnovejše zgodovine pa znan po herojski borbi 14. divizije. Zaradi bližine in lahkega dostopa postaja Paški Kozjak vse bolj obiskana izletniška točka. Večina izletnikov se pripelja po cesti Velenje-Dravograd in v naselju Paka pri - 22. ure. V bližini se nahaja tudi počitniška hišica ERA Velenje, o bivanju v njej se je možno dogovoriti na upravi v Velenju. Kakšni so še drugi dostopi na Paški Kozjak? Če se ne peljemo z avtomobilom in gremo peš, malo po cesti, malo po bližnjicah, je iz Pake 1 uro, iz Dobrne in Doliča 1,5 ure, iz Vitanja 2 uri hoje. Tisti, ki nabirajo žige, se napotijo iz Šaleka na grad in dalje po markirani planinski poti in obiščejo v treh urah tri občine. Kakšne so možnosti izletov od Doma na Paškem Kozjaku? V pol ure se pride mimo zaselka '^JH^HHHBHnp* ■<- *■[ v februarju, ko se teden za tednom vrstijo pohodi mladine v spomin na junaške borbe 14. divizije, doživi množični obisk 27. 4. (trim pohod) in v maju, ko cvetejo šmamice, prav tako ob koncu tedna v poletnih mesecih, ko posamezniki, družine in tudi večje skupine preživljajo tukaj svoje proste urice ali dneve, bodisi s hojo, poči-vanjem, pripravo jedi na žaru, iskanjem gozdnih sadežev in zelišč, zasledovanjem divjadi, igranjem žoge, kart itd. Vsak po svojem okusu in izbiri — saj je za vse dovolj prostora. Za večji obisk v zimskem času bi bilo potrebno redno plužiti cesto, postaviti eno ali več vlečnic, obiskovalcem v letnem obdobju pa omogočiti več urejenih počivališč z namestitvijo klopi, miz, prostorov za ....................................................... pripravo in peko jedi, vodo in odpadke. Pri tej nalogi bi se lahko najlažje in najceneje angažirala KOC Velenje in GLIN Nazarje. Planinsko društvo Velenje, ki je v preteklosti oralo turistično ledino na Paškem Kozjaku, zgradilo in kasneje adaptiralo objekt odprtega tipa ter poskrbelo za udobnejšo nametitev in boljše počutje gostov pa sedaj, ko je zgrajena cesta, vodovod in transformator meni, da bi bilo prav, da se v turistično ponudbo vključijo še druge, močnejše organizacije. Z dodatnimii investicijami bi lahko omogočili zdrav in razmeroma cenen oddih večjemu številu prebivalcev v neposredni bližini Velenja. Ker je prostega časa vse več, je ob naraščanju standarda potrebno poskrbeti za njegovo zdravo koriščenje. Skupina Velenjčanov na Paškem Ko/jaku osnovni šoli poslovi od asfalta ter vijuga 7 km do Doma na Paškem Kozjaku (960 m). Cesta zgrajena leta 1971 je sicer makadamska, vendar razmeroma dobro utrjena. Okoli koče je parkirni prostor, v samem pritličju objekta, ki je bil zgrajen leta 1954 in kasneje adaptiran pa okoli 100 sedežev; na razpolago je tudi 40 ležišč. Cene so zmerne, saj stane pen-sion 130,— din, samo prenočišče pa 50 din. Koča je odprta vsak dan razen ponedeljka od 8. Jošt, kjer deluje ena najvišjih podružničnih šol v Sloveniji, na zahodni vrh grebena, imenovan Špik. Lepši razgled na Celjsko kotlino, Šaleško dolino in gore v ozadju, kot tudi več prostora nudi travnato Visoko, do koder vodi pot nad kmetom Banov-škom. Na najvišji vrh pogoija Basališče (1273 m) in okolico, kamor so zavezniška letala leta 1944 spuščala pomoč, pa je mimo samotnih kmetij poldrugo uro hoje. Paški Kozjak vsako leto oživi imii»imiiiiiiimiiiimiiiimimiiimiiiimimim= TURISTIČNI BIRO TURISTIČNEGA DRUŠTVA I 1 VELENJE I v RDECl DVORANI VAS VABI — — letovanje v Dubravi — Babin kuk v Dubrovniku — letni oddih za E = 7 dni, cena 2.100 din po osebi z letalskim prevozom iz Maribora in = = Ljubljane (tja in nazaj), S — zanimivi so Atlasovi aranžmaji v Tunis, Španijo, na otok = Rodos — na posojilo, H — na voljo so vam programi potovalnih agencij Kompas, Aerodrom 5 = Brnik, Dalmacijaturist, Generalturist in drugih pomembnih hiš, = — ogledate si lahko program Jatovega zračnega mostu, = — zanimiva so potovanja Centroturista iz Beograda — potovanja po E = notranjosti Srbije, po krajih starih zapisov, Djerdap, proga Beograd — = = Bar, § S — vabimo vas na zanimivo potovanje po deželah Sredozemlja, 18 = 1 dni - Sicilija, Sardinija, Palermo, Malaga, Gibraltar, Alžir, Tunis, I I Malta, I 5 — Turistični biro vas vabi septembra na 4 dnevni izlet v Holandijo; = S ogledali si boste muzej Ane Frank, muzej Rembrandta in se vozili po s S kanalih, = = — NIL — večna reka življenja, 9 dnevno potovanje, odhodi 29. 9., = E 26. 10., 23. 11., 26. 11. in 28. 11. = = TURISTIČNI BIRO V RDEČI DVORANI je odprt dopoldne od 7. 5 5 do 13. ure, popoldne pa od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do s = 13. ure! = iuiiiuiiiiiniiiiniuiiiiiiniitiiiiniiiiiiiiiiiiHiniiHiHmiiiiiHnHiiuiinuimmiiuiuHiuunmmiimmiiiiE Spomini, ki še žive... v šport telesna kultura rekreacija •• NOGOMET 0 Zaslužili bi točko Iti * — Rudar: Maribor 0:1 (0:0) Prvo tekmo velenjskega Rudarja v II. zvezni ligi si je ogledalo blizu 8.000 ljubiteljev nogometa. Ker sta se v prvem kolu pomerila med seboj slovenska predstavnika Rudar in Maribor je bilo zanimanje za to srečanje še toliko večje. Kljub temu, da so uredili dodatne tribune na stadionu ob ježem, pa se je v nedeljo pokazalo, daje premalo prostora za vse, ki želijo dobro spremljati dogodke na igrišču. Pred enkratnim avditoijem je predsednik nogometne zveze Slovenije, Jože Snoj izročil nogometašem Rudarja prehodni pokal nogometne zveze Slovenije za osvojeno prvo mesto v preteklem prvenstvu slovenske nogometne lige. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Rudar - Boris Lazič, Slobo-dan Bracanovič, Božidar Gašič, Dušan Rusmir, Janez Hudarin, Dragan Jovičevič, Ivan Kolonič, Josip Vugrinec, Slobodan Ku-studič, Čedomir Kneževič, Alojz Omladič (T9mo Bešvir in Dobrivoj Stevanovič). Maribor - Djurič. Petrič, Grabovac, Breber, Arnejčič, Šarenac, Dubovina, Horjak, Glišič, Prosen, Krempl (Terzič). Tekmo je sodil zvezni sodnik Radojčič iz Subotice. Tekma se je pričela ob burnem navijanju tako pristašev Rudarja kot Maribora. Velenjčani so igrali nervozno in po nepotrebnem izgubljali žoge, to pa so s pridom izkoristili gostje, ki so z umirjeno igro osvajali teren in izvedli nekaj nevarnih napadov. Domačini so v prvem delu večjo pozornost posvetili jbrambi medtem, ko niso napadalci uspeli nevarneje ogroziti vratarja Maribora. Tako se je prvi del končal brez zadetkov. Po odmoru je bila igra živahnejša. Velenjčani so bili enakovredni na igrišču. Pred obema goloma pa je bilo več lepih akcij. Ko so domačini imeli pobudo na igrišču pa so gostje skušali presenetiti z dolgimi žogami v kazenski prostor Vele- Enajsterica NK Rudar, kije začela nastop v tekmovanju v II. zvezni nogometni ligi njčanov. V 71. minuti so Mariborčani dosegli svoj zmagoviti gol. Krempl je po desnem krilu preigral obrambnega igralca Rudarja ih z močnim strelom s strani poslal žogo tesno ob vrat-nici v gol mimo nemočnega vratarja Laziča. To je spodbudilo domačine, da so pričeli več napadati. Ustvarili so nekaj priložnosti za gol, ki so jih imeli Omladič, Kolomic in Rusmir. Žal pa je bilo premalo časa, da bi lahko kaj več storili. Nogometaši Rudarja so svoj prvi nastop v II. zvezni ligi kljub izgubljeni tekmi z minimalnim izidom dobro prestali. Po prikazani ligi in priložnostih za gol bi si Velenjčani zaslužili točko. Po tekmi je vodja strokovnega štaba Rudarja, Zorko Hlavač dejal: „Tekma je bila v izredno lepem okolju pred presenetljivo velikim številom gledalcev. Preveč je bilo taktiziranja tako z ene kot z drvge strani, da bi lahko gledalci videli lep nogomet. Kljub temu je bila tekma na nivoju II. lige. Mariborčani so dosegli gol na račun večje izkušenosti. Sojenje je bilo odlično. Igralci obeh ekip pa ko rektni. Pomembno je, da smo v tako kratkem času uspeli formirati skoraj povsem novo ekipo, ki me je presenetila z borbenostjo v obrambi in z nekaj zrelimi akcijami. Niso pa se še znašli v napadu predvsem zaradi neizkušenosti krilnih igralcev. Pričakuje, da bo Rudar skozi nekaj tekem postal čvrsta ekipa in da bodo tudi ostali igralci dobili priložnost igranja, ki v nedeljo niso nastopili." R. ŽEVART SELEKCIJA - VRANSKO 3:2 (3:1) V soboto je bila na nogometnem igrišču v Šmartnem ob Paki prijateljska nogometna tekma med selekcijo tekmovalne skupnosti Velenje-Mozirje in nogometnim klubom Vransko. Ta tekma spada v ciklus srečanj pripravljalnega obdobja za nastop v slovenski ligi. Po nezanimivi igri se je srečanje končalo z zmago selekcije z rezultatom 3:2. (3:1) Zadetke za domače so dosegli A. Podgoršek, Golob in Žeieznik. Selekcija je sedaj v prvi fazi priprav, zato je bila opazna utrujenost igralcev zaradi napornih treningov. V tem tednu bo selekcija nastopila še v Ljubljani proti Slovanu, v nedeljo, 21. avgusta pa bodo v Šmartnem ob Paki igrali s selekcijo Kladivarja. Na tekmi z Vranskim so igrali: I. Podgoršek (P. Podgoršek), Nežmah, Krajnc, Žalik ( Omladič), Podvratnik, A. Podgoršek, Ermenc (Zakrajšek), Hren, Kodre, Žeieznik, Golob. • MOTOKROS NA TREBELIŠKEM BODO SPET BRNELI MOTORJI Avtomoto društvo Velenje bo v nedeljo 21. avgusta priredilo prvo mednarodno dirko v motokrosu.. Tokrat bodo tekmovali z motorji do 125 ccm za nagrado Velenja. Za to dirko je prijavljeno 37 dirkačev, od tega 12 tekmovalcev iz Italije, Poljske, Avstrije, Francije in Švedske, pričakujejo pa še tekmovalce iz Zvezne republike Nemčije. V drugi dirki pa se bodo pomerili dirkači na motorjih do 250 ccm za prvenstvo III. lige. Pričetek dirke bo ob 14. uri. Vstopnice so oštevilčene in bodo izvedli žrebanje za vredne nagrade (mini moped, pony kolo, avtoradio, prenosni televizor in še vrsto lepih nagrad). Piše: JAKOB GROŠELJ Startalo je 20 tekmovalcev. Kmalu po startu smo se v ozadju zbrali Ladinek, Gradišnik, Kreft (Olimpija) in jaz. Tekli smo počasi, tako počasi, da me je na sedmem kilometru začela boleti noga. Kar vesel sem bil, ko sem ugotovil vzrok, saj bi bilo kaj drugega prav gotovo dosti bolj neprijetno. Pri trinajstem kilometru sem se malo oddaljil, porajale so se mi tudi misli o lovu, vendar si zaradi nezadostne pripravljenosti le nisem upal tvegati. Ujel sem sicer dva družabnika: Lišanina iz Celja in tekmovalca iz Sremske Mitrovice. Nismo bili enakih moči, Lišanin je kmalu po obratu na Dobrni zaostal in odstopil, drugi je pobegnil. Ob oznaki 26 km mi je bilo nekam tesno - vsak nadaljnji korak je bil korak v neznano, podaljševanje dotlej najdaljše pretečene tekmovalne razdalje. Pri maratonu so od enajstega kilometra dalje vsakih pet kilometrov okrepčilne postaje. Glede na to, da v Kumrovcu zvozim brez okrepčil in osvežitev, sem tu prvič pil na 31 km. Pri tekih na dolge proge je dobro, da nisi sam. Tekmec oziroma skupina skrbi, da je tempo hitrejši, sam pa se lahko kaj hitro uspavaš ali pa izgubljaš tekmovalno moralo. Tu nisem imel sreče, da bi po 30 km dlje časa tekel v družbi. Najbolj me je skrbelo, če bom na 35 hUrejsi od časovne omejitve 2 uri in 40 minut. Svoj čas sem razmišljal o krutosti takšne meje, ker bi moral kdo, ki bi želel preteči maraton samo zaradi razdalje, končati na 35 km samo zato, ker bi te norme ne dosegel. Sam sem potreboval 2 uri in 19 minut. Spoznal sem, da je norma kar umestna; ob že tako počasnem ■teku bi imel še dvajset minut rezerve in je v primeru prekoračitve najbolje tekmovalce ustaviti, saj jim takrat tek lahko pomeni že mučenje. Sam sem po tej meji postajal vedno počasnejši. Kakšnih izrazitih težav nisem imel, samo ko bi treniral več! Ugotavljal sem, da bi bil lahko maraton od 20 - 25 kilometrskem treningu zadnje tri tedne pred =iiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiniiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiniiniHiiiiiiiiininniiiiiiiii Primerjam maraton z drugimi napornimi športnimi panogami, ni primer z alpinizmom. Kljub temu, da imamo mnogo več alpinistov kot atletov, ki enkrat letno nastopijo v maratonu, menim, daje plezanje le napornejše, predvsem pa bolj tvegano. Pri teku ponavljaš iste gibe, medtem ko se alpinist srečuje z najrazličnejšimi prijemi; pri teku si ves čas na trdnih tleh, ob težavah lahko tudi odnehaš, plezalec mora še vsaj sestopiti. Vodila so pač različna. Aprila lani je bilo ponovno republiško prvenstvo v malem maratonn v Trbovljah na isti progi kot leto prej, le kratek podaljšek v mestu so ji dodali. Tokrat so naši najboljši tekmovali v Celju v štafetnem teku 4 x 1500 metrov tako, da ni bilo upati, da bi ponovili 20. april 1975. Sam sem si edino želel šesto mesto; s tem bi dosegel svojevrstno zaporedno uvrstitev na isto mesto. Na teh malih maratonih startam povsem drugače kot v Kumrovcu. Tu je proga nekaj kilometrov krajša in začnem pogumno, na vso moč. Tudi tokrat sem bil po startu v vodilni skupini, vendar je že skupina štela osem tekmovalcev. „Motila" me je navzočnost Lišanina in Ladi-neka, vendar sem kasneje, ko je iz skupine nastal vlak s posameznimi vagončki spoznal, da sta tokrat le močnejša, tiho sem upal le na morebitni uspeh v zadnjih kilometrih. V Zagorju me je prehitel še mlad član AK Ljubljana. Spoznaval sem, da s trikratnim šestim mestom ne bo nič. Ne vem, ali so res imeli ti tekmeci tak svoj dan, sam sem tekel brez težav, vendar sem izgubljal mesta. Kasneje se mi je ob Savi počasi približeval še en tekmovalec. Na daljavo sem ugibal, kdo bi bil, Kapetan Rudarja, Boris Lazič prejema prehodni pokal NZ Slovenije za osvojeno prvo mesto v SNL. | š AMD ŠALEŠKA DOLINA | | VELENJE | i | Vabi na | mednarodno motokros dirko 125 ccm za nagrado j | Velenja 1 in III. liga 250 ccm za državno prvenstvo 5 = v nedeljo, 21. avgusta 1977 ob 14.30 na | Trebeliškem. Po dirki bo zabava s plesom | Zabaval vas bo ansambel Jožeta Saleja s | - pevci =llllllllllllfllllllllllI(IIllllIIIlIIIUIIlllUlllllllIIIItlIIIIUIIIIIfllIIHIIIIIIIIIIItllflllIlll»IllIIIlllIIIIIIlIIIIIIlllIt^ ® velenje obvešča cenjene potrošnike, da je poslovna enota ZELEZNINA ŠOŠTANJ odslej odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure. Vabi P. E. Zeleznina Šoštanj i Prispevki Jakoba Grošlja „Spo-| mini ki še žive" so bili doslej objavljeni v naslednjih številkah Našega časa: 23 (10. junij), 24. (17. junij), 25. (24. junij), 26. (1. julij), 27. (8. julij), in 31-i (12. avgust). Uredništvo ningu pretečejo posamezni tekmovalci (Gaston Roelants pred nekaj leti 70 km dnevno), moramo vedeti, da mejna učinkovitost treninga naglo pada. V zadnjih kilometrih sem pazil na ritem, da bi me zaradi nenadne spremembe ne zagrabil krč. Progo sem ogledoval po dvajset metrov naprej in razmišljal o korakih, zlasti sem pazil na pločnike. Takoj po 40. kilometru je nenadoma redme priteklo dekletce z vrvico, i bi jo naj pretrgal kot na cilju. Kaj? Toliko me je presenetila, da si je nisem mogel izogniti. Odrinil sem jo z levico, nisem pa čutil, da imam v rokah več moči kot v nogah. Bilo je dobro, da ni padla; za menoj je zavpila, da sem nor! Taki so otroci na cesti. Končno sem le srečno prispel na cilj. Zadnjih sto metrov sem z nekaj pogumenjšim tekom želel pokazati, da je v meni še življenje. Lahko sem bil zadovoljen, tek sem končal brez izrazitih težav. O času nisem veliko razmišljal, na tihem sem želel, da bi tekel pod tremi urami, kar se mi je tudi posrečilo: 2,56 : 41,0. Štirje so odstopili, sam sem se uvrstil na dvanajsto mesto. Še misel na začetne spremljevalce. Ladinek me je prehitel v zadnjih kilometrih, prehitel za šest minut in se uvrstil na osmo mesto, ostala dva pa sta bila za mano. Toliko zagrizenosti maraton ni zahteval, kot jo je bilo treba januarja letos v plavalnem tečaju, ko sem prvič „prečofotal" velenjski bazen po širini. Takrat sem sklenil, da mi zadošča en nastop v maratonu, vendar s časom tak sklep izgublja na trdnosti; na to pa verjetno vpliva hladno vreme, kije prav gotovo vsem nastopajočim prihranilo mnoge nevšečnosti. vendar nisem zadel. Bil sem zelo presenečen, ko me je po nekaj letih prehitel gluhonemi Krajačič iz AK Ljubljana. Kljub temu, da me je prehitel, sem mu zaploskal, saj bi drugače ne mogel razumeti mojega navdušenja nad njegovim tekom. Vrstni red prve deseterice: Cas, Lebar (Ptuj), Vedenik, Tesanovfc Falež (Olimpija oz. JLA), Lišanin (Kladivar), Ladinek, Mikuš, Krajačič (oba AK Ljubljana) in jaz je dal tudi postavo naše druge ekipe za Ljubljano. Sestavljali so jo Cas, IVedenik in Tesanovič, prvo ekipo pa so tvorili Balek in brata Aniča. Po petih letih sem tako izpadel iz druge "ekipe. Tekmovanje v Ljubljani je enkratno in sem želel teči, pa čeprav v ekipi, ki ne bi imela veliko možnosti. Kako je z možnostmi in pričakovanji ter uvrstitvijo je bolje pokazalo leto 1975. Bolje je manj pričakovati kot preveč. Iskal sem bojna tovariša za ekipo. Koselj in Čajič - oba prekaljena v bojih -sta bila pripravljena, da tečemo skupaj. To bi bila ekipa, ki bi ne bila obremenjena s težo odgovornosti; tekli bi, da se obogatimo za lepo doživetje. Kljub slabim izkušnjam preteklega leta sem skušal najti naše mesto na cilju; deveti bi naj bili. Vmes je prišlo nekaj nepredvidenega. Tesanoviča, ki bi se naj nam pridružil v Ljubljani, ni bilo od nikoder. Nič nisem bil navdušen nad predlogom, da bi namesto njega vskočil v drugo ekipo. Zavedal sem se težavnega novega položaja, žal mi je bilo tudi za Koslja in Čajiča, če bi zaradi tega ne mogla teči. Z nad?l: njo spremembo sta v ekipo dob Lampreta; to me je pomirilo in sem se začel vživljati v novo vlogo. (Nadaljevanje prihodnjič) Junaki dolgih prog: stojijo Miodrag Cvijovič (AK Prijepolje), Sead Kondo (AK Sarajevo), Radovan Skočajič (AK Kosovo polje), Vinko Cajič (AK Velenje), Slobodan Dinič (AK Željezničar Niš) in Milan Balek (AK Velenje); sedita Mihajlo Lišanin (AK Kladivar) in Dragoslav Gajič (AK Partizan Beograd). Najboljši - najmanjši med njimi — Sead Kondo. vas obveščevalec Petek 19. avgusta: Boleslav Sobota 20. avgusta: Bernard Nedelja 21. avgusta: Zdenko Ponedeljek 22. avgusta: Marija Torek 23. avgusta: Rozalija Sreda 24. avgusta: Jernej Četrtek 25. avgusta: Ludvik Šoštanj: Od 19. 8. do 22. 8. dr. Peter Lazar Velenje: 19.8. 1977 dr. Peter Kopitar 20. 8. 1977 dr. Drago Kunej 21.8. 1977 dr. Drago Kunej 22. 8. 1977 dr. Jadvviga Kosi FILMSKO VELENJE 22. 8. - ponedeljek ob 20 uri ENOOKI ŠERIF IN DAMA — ameriški vestem Režija: Stuard Mueller. Igrajo: John Wayne, Katharine Hapbum KINO ŠOŠTANJ 20. 8. - sobota ob 20 uri GOSPODAR ŽIVLJENJA IN SMRTI - ameriški akcijski film Režija: Richard Lester. Igrajo: Omar Sharif, Richard Haris 21. 8. - nedelja ob 18. in 20 uri ENOOKI ŠERIF IN DAMA — ameriški vestem Režija: Stuard Mueller. Igrajo: John Wayne, Katharine Hapbum 22. 8. - ponedeljek ob 20 uri TRIJE KONDORJEVI DNEVI - ameriški vohunski triler Režija: Sidny Polack. Igrajo: Robert Redford, Faye Dunawey 24. 8. - sreda ob 20 uri GROF JORGA VAMPIR -ameriški Režija: Bob Keljan. Igrajo: Robert Guarry, Robert Perry 25. 8. - četrtek ob 20 uri KRALJ V NEW YORKU -anglešk.; satira Režija: Charles Chaplin. Igrajo: Charles Chaplin, Dawn Adame GLEDALIŠČE ............................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii| HIŠO v Topolšici, zgrajeno do III. faze pod streho, z vodo in elektriko ter z 1,5 ha zemlje in izven rudniškega območja, prodam. Dostop z avtomobilom. Naslov v upravi lista ali telefon 850-149 (po 15. uri) HIŠO, pritlično v Šoštanju, Levstikova 8, prodam. Fric Papež, Zabukovica 53, Griže. NSU 1200 SC - osebni avto prodam. Ogled možen vsak dan na naslov: Darko Kaissersber-ger, ŠlandroDva 9, Velenje. PRODAMO RABLJENO PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO. Ogled v enoti ,JCekec", Stanetova 40, vsak dan od 8. do 12. ure. Vzgojno varstveni zavod Velenje. Šoštanj čani - iščem psa, šar-planinca, čmo-sive barve, z rdečo ovratnico, starega 2 meseca. Sporočite: Perovec, Naselje heroja Šercerja 7. prebivalstva FILMSKI SiPORED OD 18. 8.-25. 8. 1977 REDNI KINO VELENJE 19. 8. - petek ob 18. in 20 uri SINJEBRADEC - angleški barvni film. 20. 8. — sobota ob 18. in 20 uri TRIJE KONDORJEVI DNEVI — ameriški vohunski triler. Režija: Sidny Polack. Igrajo: Robert Redford, Faye Dunawey 21. 8. — nedelja ob 18. in 20 uri TRIjJE KONDORJEVI DNEVI — ameriški vohunski triler 22. 8. - ponedeljek ob 18. in 20 uri GCOSPODAR ŽIVLJENJA IN SMRTI - ameriški akcijski Reežija: Richard Lester. Igrajo: Ormar Sharif, Richard Haris 23. 8. — torek ob 18. in 20 uri KRALJJ V NEW YORKU -angleška ssatira Režija: Charles Chaplin. Ifgrajo: Charles Chaplin, Dawn i Adam s 24. 8. — sreda ob 18. in 20 uri KRALJ V NEW YORKU -angleška saatira 25. 8. — četrtek ob 18. in 20 uri GROF' JORGA VAMPIR -ameriški 1 Režija: Bob Keljan. Igrajo: Roobert Guarry, Robert Pery kronika NAROČNIKOM NAŠEGA ČASA Od 1. ianuaija 1977 velja nov cenik plačanih objav. V stolpcu, Širokem 4,5 centimetre, velja 1 cm reklamnega oglasa, razpisa, obvestila oziroma druge objave odslej 80 dinarjev. Za male oglase jc osnovna cena do 10 besed 35 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda stane 3 di-nare, pribitek za „naslov v upravi" paje 10 dinarjev. Za objave, naročene po zaključku rcdakcijc lista zaračunamo dodatne stroške, najmanj pa 30 dinarjev. Zasebni naročniki ..Našega časa" s plačano celoletno naročnino pa imajo: - pri malih oglasih 20 7c popusta, - pri uokviijenih osmrtnicah in zahvalah pa 50 % popusta. n Nil K ZA INI ORM1RANJE, PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠTVO VELENJE .............III......umi.............................murnu.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim= ODDAJAMO NA ULTRA-KRATKOVALOVNEM OBMOČJU NA FREKVENCI 88,9 MHz. ČETRTEK: 15.30 Igramo in pojemo, 15.35 Iz našega sporeda, 15.45 Poročila, obvestila, 16.00 Osrednja četrtkova informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 16.20 Domači napevi, 16.30 Turistični kažipot, 16.45 Ekonomsko propagandni spored, 16.55 Poročila, obvestila, 17.00 Zaključek oddaje. NEDELJA: 10.00 Glasba za nedeljsko popoldne, 10.05 Iz našega sporeda, 10.15 Poročila, obvestila, 10.30 Osrednja nedeljska informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 10.50 Minute z ... 11.00 Turistični kažipot, 11.15 Glasba za vas, 11.30 Ekonomsko propagandni spored, 11.50 Šport, telesna kultura, rekreacija, 12.00 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo, 12.50 Poročila, obvestila, 13.00 Zaključek oddaje. ŠOŠTANJ: Umrli: Marija Grabner, druž. upokojenka iz Velenja, Graško-gorska 8, stara 74; Frančiška Lupše, prevžitkarica iz Gub-nega, stara 78 let; Ivan Vozelj, uslužbenec iz Trbovelj, Partizanska 47, star 51 let in Franc Iršič, kmet iz Stenice 37. VINJENOST IN PREHITRA V02NJA V Pesjem se je zgodila 13.. avgusta letos prometna nesreča zaradi vinjenosti voznika osebnega avtomobila CE 956—61 Ljubiša Velkoviča. Imenovani je trčil v traktor CE 714-02. Pri nesreči so se telesno poškodovali sopotnika v osebnem avtomobilu Milenko Marjanovič in Ilja Gobič. Nastala paje tudi precejšnja materialna škoda. NENADOMA PRED AVTOMOBIL Po Šaleški cesti v Velenju je peljal 14. avgusta letos voznik osebnega avtomobila CE 492-71 Martin Korze. Nasproti trgovine Standard mu je nenadoma stopil pred avto pešec Alojz Benko iz Mežice. Pešec se je pri nesreči telesno poškodoval. RUDARSKI SOLSKI CENTER VELENJE objavlja razpis za vpis v redne šole za mladino v avgustovskem razpisnem roku, in sicer: v poklicno kovinarsko šolo 21 kandidatov, v poklicno elektro šolo jaki - tok 20 kandidatov, v tehniško rudarsko šolo 10 kandidatov, v tehniško strojno šolo 29 kandidatov v tehniško elektro šolo jaki tok 19 kandidatov, v tehniško elektro šolo šibki tok 22 kandidatov. Prijave na obrazcu DZS 1,20 je treba poslati do 25. 8.1977 na naslov: RŠC Velenje, TOZD Pedagoška dejavnost, Preži-hova 3. Priložiti je treba izkaz o uspehu in vedenju v osnovni šoli, spričevalo o končani osnovni šoli in zdravniško spričevalo. Rezultati bodo objavljeni 29. avgusta na oglasnih deskah v avli obeh šolskih stavb. rudarsko elektroenergetski kombinat velenje Kadrovsko socialni sektor TOZD Termoelektrarna Šoštanj objavlja prosta delovna mesta: 1. DIPLOMIRANI GRADBENI INŽENIR Pogoji: — visoka strokovna izobrazba gradbene smeri — nekaj let delovnih izkušenj i 2. DVA EKONOMSKA TEHNIKA, ZA DOLOČEN ČAS Pogoj: — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri 3. KEMIJSKI TEHNIK Pogoj: — srednja strokovna izobrazba kemijske smeri Rok prijave 10 dni od dneva objave na naslov: Kadrovsko - socialni sektor REK za TOZD Termoelektrarna Šoštanj, Velenje, Rudarska 6. (■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, star. mame ter sestre ŠTEFKE VIHER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki so nam ob teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala dr. Zupancu, ki ji je lajšal bolečine v času njene bolezni. Iskrena hvala gasilskim društvom, pevcem, godbi in govornikom za tolažilne besede. Žalujoči: mož Franci in hčerka Ida z družino in ostalo sorodstvo. SAMOUPRAVNA INTERESNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE Odbor za graditev stanovanj razpisuje zbiranje ponudb za gradnjo stanovanjskega stolpiča z otroškim vrtcem v Šoštanju ob Kajuhovi cesti, parcelna številka 1036 del, k.o. Šoštanj. Razpisni pogoji: 1. Gradnja stolpiča po sistemu za trg; 2. Zemljišče pridobi samoupravna interesna stanovanjska skupnost občine Velenje; 3. Stolpič bo ponovljen in sicer se uporabi projekt, po katerem je bil zgrajen stanovanjski stolpič v Šoštanju, Koroška cesta 3 s spremembo, da se kletna etaža ne bo namenila za stanovanja, v pritličju pa bodo prostori za otroški vrtec; 4. Pred pričetkom gradnje stolpiča je potrebno porušiti in odstraniti izseljeno staro stanovanjsko hišo Šoštanj, Kajuhova cesta 3; 5. Pričetek gradnje september 1977 in dokončanje avgust 1978; 6. Vso dodatno potrebno tehnično dokumentacijo kot tudi vsa potrebna soglasja pridobi graditelj sam. Zainteresirani graditelji dobijo vse potrebne in podrobne informacije na podjetju DOM Velenje pri tovarišu Gorograncu, kjer je tudi na razpolago ostala dokumentacija. Zainteresirani graditelji morajo poslati svoje ponudbe najkasneje do ponedeljka 5. septembra 1977 na naslov podjetje DOM Velenje. Po tem datumu bo posebna komisija SISS pregledala ponudbe in se odločila za najugodnejšega ponudnika, o čemer bo vse zainteresirane tudi obvestila. Predsednik odbora: Tajnik Venčeslav, diplomirani inž. gradbeništva Komisija za medsebojna delovna razmerja | Vzgojno varstvenega zavoda Velenje razpisuje | prosti delovni mesti: | 1. referent za OD - administrator in \ 2. KV kuharica za enoto Najdihojca. g Pogoji: - pod 1): srednja ekonomska ali administrativna šola in leti delovnih izkušenj; — pod 2): K V kuharica. Poskusna doba traja 2 meseca. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. dve UREDNIŠTVO IN UPRAVA „NAŠ CAS" INFORMATIVNI CENTER VELENJE Titov trg 2 63320 VELENJE r ! ! I l I ZNAMKA| I I L- NAROČILNICA Nepreklicno naročam tednik „Naš čas" od naprej Pošiljajte ga na naslov: (priimek in ime), ........................ (ulica)............................... (poštna Številka in pošta)..................... Datum............................... (lastnoročni podpis) Je hmelj še zeleno zlato? V tjh dneh bodo v Šaleški in Savinjski dolini pričeli z obiranjem hmelja ki jih je vedno manj Kaj o tej rastlini mislijo njeni proizvajalci. „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Veleije, Titov tig 2, p.o. „NAŠ C AS" je bil ustanoven 1. maja 1965; do 1. januaija 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ..ŠALEŠKI RUDAR": kot tednik pa izhaja „NAS CAS" od 1. januaija 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika) . Izhaja ob petkih - Uredništvo i uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/11, poštni predal 89, tele- fon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni Center Veleije. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinaijev, letna naročnina 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinaijev). Žiro račun pri SDK,..podružnici Veleije 52800 - 601 -21420. Grafična priprava ČZP „Do-lenjski list „Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov il fotografij ne vračamo. Za „NAŠ ČAS" se po mneij« Sekretariata za informacje izvršnega sveta Skupščine SR Slo-venge številka 421-1/72 od 8. februaija 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. med njegove proizvajalce podali s hamletovsko dilemo: „Ali je hmelj še zeleno zlato ali ne, to je zdaj vprašanje." Nekaj splošnih podatkov o hmelju v naši občini so nam prijazno posredovali v trgovskem in proizvodnem podjetju ERA, tozd Kmetijstvo Šoštanj. Vodja kooperacije Mile Jonko nam je o hmelju povedal naslednje: „Res je, hmelja je pri nas vedno manj. Na področju naše občine ga je približno štirideset hektarov. Mi ga imamo v lastni proizvodnji enaindvajset hektarov, ostalo pa je v kooperaciji. Letos smo planirali, da bomo na teh površinah pridelali 54 ton hmelja, toda pogoji za rast so bih slabi, tako, da bo pridelek manjši za približno dvajset ton. Poglavitni razlogi za to, da se hmelj vedno bolj opušča, so ekonomske narave. Pridelki so majhni, zato je razumljivo, da odkupna cena hmelja kmetom ne odgovaija. Stroški proizvodnje so visoki, saj so hmeljske površine majhne in oddaljene druga od druge, tako da se jih s težko mehanizacijo ne da rentabilno obdelovati. Poleg tega je hmelj pri nas že star in je tudi zaradi tega pridelek nižji, letos pa ga je prizadela tudi zgodnja suša. Nekaj malega smo v naši občini izgubili hmeljskih površin tudi z vgrezanjem." TOZD Kmetijstvo iz Šoštanja ima svoje obrate v Šoštanju, Velenju in Šmartnem ob Paki. Največ hmelja imajo v Šmartnem, kjer ga obirajo strojno, v Velenje in Šoštanj pa še vedno prihaja približno šestdeset obiralcev iz Varaždina in okolice. Tudi kooperanti tod še obirajo ročno. O bodočnosti hmelja v naši občini je Mile Jonko menil: „Mislim, da perspektiva hmelja pri nas ni najbolj rožnata, ker so površine, kot sem že omenil, majhne in neprimerne za mehanizacijo, zaradi česar je proizvodnja predraga. Vsi pa smo seveda zainteresirani, da bi končno zajezili upadanje, zato bomo poizkusili z novimi sortami. Seveda je hmelj pri nas potreben širše družbene pomoči, da bo ostal tak kakršen je bil." Iz Šoštanja smo pot nadaljevali v Šmartno ob Paki. Tu je hmelja še razmeroma mnogo, čeprav ga tudi tu počasi izpodrivajo druge rastline. Naš prvi sogovornik je bil Franc Dobnik, vodja poslovne enote. „Naša poslovna enota proizvaja hmelj na 12 hektarov lastnih površin, kooperanti pa na 11. Letos bomo zaradi suše pridelali manj kot prejšnja leta, povprečno 800 do 1000 kilogramov na hektar. Tudi pri nas opažamo, da je hmelja vedno manj. Marsikje ga je izpodrinila industrija, ali pa mlajšim kmetovalcem ni do tega, da bi obnavljali površine. Ce k vsemu temu dodamo še to, da so proizvodni stroški vedno višji, cena hmelja pa ostaja ista, potem je vsa stvar nekoliko razumljivejša. Trudimo se, da bi z zasebnimi proizvajalci bili nenehno v povezavi s tem, da jim pomagamo s strokovnimi nasveti in nudimo pomoč pri škropljenju in gnojenju. Pri nas že nekaj časa obiramo vse strojno, zato je tudi zaradi tega pridelek manjši, ker se s strojnim obiranjem del hmelja uniči. Tudi zasebniki že marsikje obirajo ročno, saj jih je le še kakih deset, ki dobivajo obiral- __a ce. Pred štirimi leti se je skupina petnajstih kmetov iz Rečice ob Paki odločila, da ustanovi svojo skupnost. Velenjska ERA jim je dala posojilo in skupno so kupili obiralni stroj, kajti obiralce je bilo vedno težje dobiti. Avgust Podgoršek, član strojne skupnosti iz Rečice je o tem povedal: „Letos bomo na naš stroj obirali že petič. Vsako sezono gre skozi njega približno 450000 sadik, tako, da je polno obremenjen. Poleg članov strojne skupnosti ga lahko uporabljajo tudi ostali, ki pa morajo seveda plačati. Pred začetkom obiranja si naredimo razpored, ki se ga točno držimo tako, da do kakih zmešnjav ne prihaja. Podoben urnik velja tudi za sušenje hmelja. Moram reči, da Letos je pogled na hmelj zaradi suše bolj žalosten OBIŠČITE NOVO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO Z MLEČNO RESTAVRACIJO IN BIFEJEM HRANA na Prešernovi v VELENJU cesti I • V prodajalni je na izbiro pestra izbira sira in mlečnih izdelkov, mesa in vsega ostalega prehrambenega blaga, • v bifeju pa sir, pripravljen na razne načine, pecivo, močna-te specialitete in pijače. VABI p.e. HRANA Prešernova cesta VELENJE so vsi disciplinirani, saj bi se sicer ne dalo delati. Zavedamo se, da je zaradi strojnega obiranja hektarski donos nižji za skoraj petindvajset odstotkov, toda ročno obiranje ni imelo perspektive, saj je tistih, ki bi še hoteli obirati, vedno manj." Večina od štiriinštiridesetih kooperantov, ki v naši občini še proizvajajo hmelj, pa vendarle še vedno najema obiralce. Eden takih je tudi Jože Dvornik iz Paške vasi. O obiranju hmelja je rekel: „V našem kraju niti nimamo težav s tem, kje dobiti obiralce. Hmelja namreč nimamo veliko, zato nam zadostujejo domači obiralci, v glavnem otroci, ki imajo v času obiranja še počitnice. Včasih, ko jih je bilo treba iskati druge, je bilo dela neprimerno več, saj jim je bilo treba kuhati in prati, kar je povečalo tudi naše stroške. Odločil sem se, da v naslednjem letu hmelja ne bomo več imeli. Če je letina dobra, potem še nekako gre, ker pridelamo tudi do 2000 kilogramov na hektar. Toda ta donos je vedno manjši, stroški vedno višji, cena hmelju pa ostaja ista. Hmelj je zahtevna - rastlina, ki mnogo zahteva, todi vrača z mačehovsko roko." Taka so torej mišljenja tistih, ki imajo neposredno opraviti l hmeljem. Ni težko ugotoviti,4 so povsem enotna. V takih po gojUi, kot „zeleno zlato" rasti na našem področju, je dela i njim zelo veliko, prav tako tui stroškov, zaslužek pa je zek skromen. Zato ni čudno, če i kmetijski proizvajalci raji usmerjajo v druge panoge. In ker je bilo toliko govoi cenah, naj nanizamo nekaj po datkov tudi o tem. Zaslužek s obiralce se meri s škafi. Leta bodo škaf plačevali po 6,5 d 6,6 dinarjev, medtem, ko j lanska cena bila šest dinarjei Tisti, ki bodo obiralcem dajal tudi hrano, jim bodo,na dani to zaračunali vrednost trd škafov. Odkupna cena posule nega hmelja pa je 44,50 dim jev za prvo vrsto, za slabšo kvi liteto seveda manj. Če ob vsen tem skušamo vsaj približno q šteti vse proizvodne stroške,' stvar že bolj jasna in vpr;" ali je hmelj res še zeleno zveni bolj upravičeno. J.KRAJN Velenjčani smo dobili nov sodoben most, preko katerega vodi lepa široka cesta. Ta cesta pa se nenadoma zoži, na kar pa ne opozarja noben prometni znak. Ce peljete po Celjski cesti proti železniški postaji pa vas ne bo presenetila le nepredvidena zožitev ceste, ampak boste skoraj gotovo (tudi če cesto poznate^ ravno ob zožitvi zapeljali še v precej veliko luknjo. Tudi voznica avtomobila, ki ga vidite na sliki je zagledala luknjo prepozno. Velenjčani smo ponosni na svoje mesto, mo se lahko z marsičem in med drugim Velenju tudi lep, sodoben trg. Vendar pa je trg trn v peti, ki prav gotovo ni našemu čisto nič v ponos. Osnovnemu namenu, kot že ugotovili služi bolj malo, sicer pa danes mo to! Res se sprašujemo, če sodijo gornji na trg novega sodobnega mesta? In kdo je da prihajajo k nam ponudniki s takšno kramo? Mi, ki jo kupujemo, mar ne? Začeli bomo v stilu pravljice: nekoč je bilo v Šaleški in Savinjski dolini mnogo kmetij in skoraj vsaka od njih je pridobivala tudi hmelj. Iz te žlahtne rastline so, kot vsi vemo, začeli izdelovati priljubljeno pivo. Hmelj je lepo uspeval in ponesel ime naših dolin širom po svetu. Zato so ga kmalu prekrstili v novo zveneče ime; zeleno zlato." Vsako leto, v mesecu avgustu, so naše vasi zaživele. Od vsepovsod so prihajali mladi in stari, da bi si z obiranjem hmelja zaslužili kakšen dinar. Celoleten trud kmetov je bil končan, hmelj obran in posušen ter prodan. Toda prav kmalu je bilo potrebno ponovno pričeti z delom, kajti hmelj je rastlina, ki zahteva mnogo dela, nege in skrbi. Nato so se časi začeli počasi spreminjati. Hmeljske površine so se vse bolj krčile, vedno več kmetovalcev se je odločalo, da pridobivanje hmelja opustijo. Ta pojav je očiten že vrsto let nazaj in smo mu priče tudi danes. Mi.e Jonko Tudi sicer se je s hmeljem marsikaj spremenilo. Le redke so x njive, kjer hmelj ne raste na žičnicah in le malo več je še takih, kjer izmučenih in okra-spanih človeških rok še ni zamenjal obiralni stroj. Pri vzgajanju hmelja obilno pomagajo stroji, umetna gnojila in škropiva. Pa kljub temu je pridelovalcev hmelja vedno manj. Zanimalo nas je, kje ležijo vzroki za to in koliko je na našem področju še hmelja. Zato smo se Maloprodaja trgovskega in proizvodnega podjetja „Vino" L Šmartnega ob Paki ima zlasti v poletnih dneh mnogo obiskovalcev. Kljub temu, da se nam sonce dostikrat skriva za oblake, je žeja huda in od časa do časa je tudi potrebno namočiti izsušena grla. Zlasti ob koncu tedna je dela zelo veliko, saj prihajajo kupci tudi iz drugih krajev Šaleške in Savinjske doline. Ce bi kdo iskal smetišče v Skalah, mu ga resnično ne bi bilo težko najti. Napotiti bi ga bilo potrebno samo po cesti proti jezeru, naprej pa bi imel pot tako zaznamovano. Dobro, nekako je razumljivo, da šofer, ki prevaža odpadke, ne bo ustavil, če mu pade na tla papirček, vendar bi tako velik „tovor" kot ga vidite na sliki, res moral odstraniti. Ga morda ni videl, ko je zdrsnil s kamiona? To prav gotovo ni odgovor, sije pač mislil: „Bo že kdo pobral!"