Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih diiar&h Velja xa ne leto Za |>ol leta - - Za Za York celo leto celo let/a • $6.00 . $3.00 $7.00 $7.00 n s j GLAS NARODA The largest Slovenian Daily the United States. listislovenskih .delavcev" y Amerik!« ^y^^pt Sundny S lecal Holidays. 75,000 Readers. TELJBFON: OHtlm S—887S Entered as Second Class Matter September 21, 1003, at the P&st Office at New York. N. Y„ nnder Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 HO. 266. — fiTEV. 266. NEW YORK, FRIDAY, NOVEM BER 11, 1932. — PETEK, 11. NO VEMRRA 1932 VOLUME XL. .—__________—^ — LETNIK XL. EVROPSKI ODMEVI AMER. PREDSEDNIŠKIH VOLITEV EVROPSKE DRŽAVE DOMNEVAJO DA BO NOVA AMER. VLADA BOLJ NAKLONJENA LIGI Liga narodov je z velikim zanimanjem zasledovala ameriške predsedniške volitve. — Ponekod tipajo, da bo ameriška carina znatno znižana. — Rooseve!tova zmaga pomeni obnovitev normalne trgovine. — Izjave evropskega časopisja. — Roosevelt se zavzema za močno mornarico. Strahovit tornado na Kubi 2ENEVA, Švica, 10. novembra. — Liga narodov je navajena na volitve v raznih državah, ki povzročajo razne izpremembe v njenem zastopstvu in politiki, toda težko, da je kdaj zasledovala kake volit ve s takim zanimanjem, kot zadnje ameriške predsedniške volitve. Ameriška politika bo mogoče odločila glede spora v zadevi Mandžurije, glede razorožitvene kon- j Jerence in tudi glede rešitve svetovne gospodarske krize. Zato delegati pri Ligi narodov za veliko na-pestostjo pričakujejo nastop Rooseveltove vlade. Poleg tega pa Liga narodov pričakuje, da bo stranka Woodrowa Wilsona izpolnila njegove načrte. Delegati Lige so mnenja, da bi bili trije veliki problemi v kratkem rešeni, ako bi bila Liga to, kar je Wilson želel, da bi bila. Ta pa ne more nikdar postati, dokler nista njeni članici Rusija in Združene države. Liga narodov zelo vpošteva Hooverjeve nazore glede razorožitve in se strinja z njegovim priporo čilom, da se ne priznajo japonske pridobitve z o-rožjem v Mandžuriji. Sicer se nekateri boje, da se Roosevelt zavzema za močno mornarico, pri vsem tem pa upajo, da bo Roosevelt zavzel odločno stališče v diplomatičnem! boju z Japonsko. Vsekako je veliko upanje, da bodo ' Združene države pod predsedništvom Franklina' D. Roosevelta naklonjene Ligi narodov. MOČ SUHAŠKE POSTAVE ŽE ___POJEMLJE Sodnik ni hotel obsoditi kršilca suhaške postave, češ, da je v tej zadevi že narod povedal svoje mnenje. AMERIKANEC POMILOŠČEN V ITALIJI .Uradno poročilo s STALINOVA ŽENA UMRLA Med onimi, katere j e Mussolini pomilostil, se nahaja tudi znani ameriški slepar. a m o naznanja smrt zveste komunistinje. — Ne o-menja, da je Stalinova žena. — Vzrok smrti ni znan. Rim, Italija, 10. decembra. — Ko je bila ob priliki desete ob-" Moskva, Rusija, 10. novembra. ZADNJA POROČILA GOVORE 0 SMRTI TISOČ PREBIVALCEV Detroit, Mich., 10. novembra. — Pred policijskega sodnika Win.1 ]etnfee fašističnega pohoda proti Sovjetska Rusija žaluje za svojo j Skillmana so privedli Williama 1 izdana amnestija ie bil po- na.izvestejšo boljševiško ženo. Na- i j Munna. češ, da je kršil državno j mtio&en tudi Amerikanec Ch* HAVANA, Kuba, 1 0. novembra. — Pokrajina sladkornih nasadov v obsegu 200 milj je opustoše-na vsled tornada, ki je porušil hiše, sladkorne tovarne, mostove, poljske pridelke in drevje ter je zahteval tudi dosti človeških žrtev. Do zdaj je znanih 200 smrtnih slučajev vsled viharja. Oblasti pa se boje, da bo njih število še povečano, ko pridejo o poročila iz krajev, ki so sedaj odrezani od zveze z ostalim svetom. prohibieij-sko postavo. les Lennard Spencer iz Albany, deždo Sergjevno AHilujva. ki je bila žena najboljša prijateljica Sodnik je rekel, da bi bilo smeš- J Y~ ki bil obsojen na dve no obsoditi kršilca Volsteadove 'leti in devet mesecev ječe. ker je postave, zatem ko jo narod pri vo- osleparil dva Angleža z ničvred- 1 it vali tako j a.-no in razločno pojasnil svoje mnenje. Dostavil je. da v bodoč*' ne bo obsodil nikogar ki bo zasačen pri kršitvi suhaške past a v p. Pri volitvah v torek so volilci države Michigan z ogromno ve- ni m i akcijami. V zaporu je presedel že enajst mesecev. Ko bo jutri izpuščen iz ječe. s«' bo podal v rimsko predmestje Monte Mario, kjer ima krasno vilo. Tam ga čaka njegova žena. ki njen i smrti. čino glasovali za odpravo držav-1 bila obsojena zastran iste sle ii'1 probibicijske postave ter i>to- J parije na leto dni zapora, pa j' časno odobrili ustanovitev kon- | bila pozneje oproščena, trolne oblasti, ki bi začela takoj poslovati, ko bi bilo prohibicije konec. — Ker mora postava vedno izražati voljo in željo naroda. — rckol sodnik Skillman — in ker je sodnik služabnik naroda, bi storil krivico, če bi moža obsodil. j !o s t- jrlasi : j Leon L. Davidson, ki je bil ž — V drag spomin nase tovari-| njima vred aretiran, se j«> v no«'-i ;n prijateljice. Nadežda Ser- po aretaciji obesil v policijskem ?ejevna Allilujeva, naša draga j tovarišica in najboljša oseba, je umrla. zaporu. "POŽARI" V NEW Y0RKU Tornado je oddivjal na morje" in tovarišica mogočnega sovjet- v *meri ^roti Bahamskim otokom OD A 7H 1 I A skega diktatorja Josipa Stalina, i m m®«®*® se ol>rne tudi proti o- j L>IY/1XJL,1 J/l | brežju Združenih držav. Svetu je bila znana kot žena | Brzojavna in telefonična zveza Josipa Stalina in je umrla v svo- 3 provincijama Camaguav in San-jcm 31. letu. J ta ("lara, kjer je tornado najbolj Svetu in Rusiji ni bilo znano o razsajal. je pretrgana. vsled ee-bolezni in vzroku njene sar n] natančno znano število mr- jtvih in ranjenih in škoda na po-' slopjih. V Camajuani je bilo ubi-I"radno poročilo niti ne ome-'tj|i dvanajst oseb in 75 ranjenih, nja. da je bila Stalinova žena in i o vo|iki se tluli poro,-a mati dveh otrok, in tudi ne iz- \z Tuna.s de Zaza in Nuevitas. raža ni kakega sožalja. Naznani- ' Največje izgube na človeških življenjih bodo najbrže v Santa C'rnz del Stir, na južnem obrežju provineije Camagnev, kjer je tornado najprej udaril. Prevladuje tudi bojazen, da se potopil kubanski kanonski čoln Yara. BERLIN, Nemčija, 10. novembra. — Vsled izvolitve Franklina D. Roosevelta pričakuje nemško j časop sje, da bo ameriška vlada mnogo bolj sodelovala z Ligo narodov, ako ne bo celo sama stopila v Ligo. Vsled demokratične zmage pričakuje nemško časopisje, da bo ameriška carina na inozemsko blago znatno znižana. Nemški listi soglasno priznavajo, da je predsednik Hoover postal žrtev gospodarske depresije in mnogi pisci proslavljajo Hooverja, češ, da je leta 1 93 I z ameriškim moratorijem rešil Evropo gospodar skega poloma. Glasilo nemške liberalne stranke "Berliner Ta-geblatt" piše: Evropa in še posebno Nemčija ne more Sprejeti poročila o porazu predsednika Hoov- i erja, ne da bi mu izrazila svojo hvaležnost. Z ozirom I na to, da je bilo rešeno vprašanje vojne odškodnine in v kolikor je bila odvrnjena finnačna katastrofa Nemčije in cele Evrope, ni mogoče, da delo in ime Mr. Hooverja ne bi prišlo vsakemu v spomin." Dalje pa pravi "Tageblatt" o novi ameriški vladi: ' Ako nekatera znamenja kažejo, da je nova Amerika pripravljena tesnejše sodelovati z Ligo narodov, bomo to dejstvo gotovo z veseljem pozdravili." V istem smislu piše "Vossische Zeitung", ki pravi: "Hooverja ni vrgla politika, temveč gospodarska kriza. Poznejša doba bo bolj pravično mislila o Hoover ju." Ob tej priliki pa nemški časopisi ne morejo pozabiti, da je bil zadnji ameriški demokratični predsednik, ki je vsilil Nemčiji versaillsko pogodbo. O tem pravi "Deutsche Allgemeine Zeitung": "Upamo, da bo predsednik Roosevelt igral srečnejšo vlogo ip. našo domovino, kakor pa je njegov demokratični predhodnik Woodrow Wilsona/* HINDENBURG ___IN PAPEN Predsednik nemške republike je pozval kanclerja, naj se začne pogajati z voditelji nemških strank. Xa Volit veni dan je bila požarna bramba v N"ew Yorku poklica-] — Ta boljševiška žena nas je zapustila, ko je bila še vedno mlada in polna moči ter neizmerno zvesta revoluciji. — Rojena je bila v delavski na (>24-krat. Nad polovico poža- družini in od svoje mladosti je rov so povzročili ognji, katere so žrtvovala svoje življenje revolu- zanetili otroci po ulicah v prosla- cijonarnemu delu. Tekom meščan-vo Rooseveltove izvolitve. Mnogi ske vojne in v letih cvocijalistične pa so tudi poklicali ognjegasce iz preobnove. je Nadežda Sergejev- porednosti zaradi volitvenega dne. na služila stranki in je ostala de- Berlin, Nemčija, 10. novembra. Ko je predsednik nemške republi- Xa poziv se je tega dne odpeljalo 800 požarnih voz in uradniki požarne hrambe pravijo, da \ -lja požarno brambo najmanj $10.000. Ognjegasci, ki iso bili v službi ves dan. so naslednje jutro misli-ke von irindenburg sprejel poro- li, da bodo imeli malo počitka, točilo o včerajšnji kabinetni seji. da ob 3 zjutraj je bila požarna na kateri ^o ministri sklenili, da hramba poklicana na 33 krajev, bodo vztrajali na svojih mestih,! je naročil kanclerju von Papenu,! - naj stopi v zvezo z voditelji po-1 samesnih nemških strank ter naj •skuša od njih izvedeti, v koliko so pripravljeni podpirati gospodar-' ski program nemške vlade. lavna in skromna v svoji revolucijo na rni službi. — Vedno je skušala izpopolniti in je bila med najbolj delavnimi tovariši v industrijskem delokrogu tekom zadnjih let. — Vedno bomo obdržali v najdražjem spominu najbolj zvesto boljševiško ženo. prijateljico in udano pomočnico tovarišu Stalinu. Poznejša poročila se glase: Camaguay, Kuba, 10. nov. — Iz precej zanesljivega vira t>e je dojrnalo. da je liurikan. ki je divjal včeraj po centralnem in vzhodnem delu Kube. zahteval najmanj tiso«" eloveških žrtev. To je največja katastrofa, knr jih pomni zgodovina tega otoka. Mesto Santa Cruz del Snur je popolnoma uničeno. Vihar je pognal morsko vodo preko obzidja, ki šč-iti Santa Cruz del Siti, tako da stoji voda v mestu enoindvajset čevljev visoko. ŠČITI SVOJO NEVTRALNOST Brazilska vlada je odpo* slala križarko, da zaščiti nevtralnost brazilskega vodovja. BOMBA PORUŠILA HIŠO CENA VINU IN PIVU RASTE Državni predsednik je odobril princip, ki je bil sprejet na kabinetni se.ii. Ministri namreč zastopajo stališče, da so dobili mandate od predsednika republike m da vsled tega niso za svoje delovanje odgovorni nobeni stranki. Ker Ilidenburg sam ni h"t'*l pozvati k sebi načelnikov nemških srtrank. da bi konferiral ž njimi, j je to dokaz, da je sklenil obdrža- ' ti von Papena v uradu. Chemiiits, Saško, 10. novembra. V spopadu, k i se je za vršil danes med narodnimi soeijalisti in komunisti. je bilo ranjenih trideset oseb. Glede šestih ranjencev nimajo zdravniki nikakega upanja, da bi okrevali. V Iloboken. N. J. je eksplodira, la včeraj v neki hiši bomba. Eksploziji je sledil požar, ki je napravil dosti škode. Neka garaža, v kateri se je nahajalo dvajset avtomolplov. je popolnoma uničena. Hiša je last trgovca Otona Kir-schnerja, ki je zadnji čas dobil več pisem, s katerimi .'-o skušali neznanci od njega izsiliti denar. Pri eksploziji ni bil* nihče ranjen. Naznanilo je podpisalo sedem j Berlin, Nemčija, 10. novembra. mož. ki so najvišji uradniki v so-1 Delnice nemških vodilnih pivo- vjetskem svetu. varn so A*sled izvolitve Roose- , . ... ' velta znatno poskočile v ceni. \ uradnih krogih je razširjeno I ___ , ..... , , i Oelmee največje pivovarne na mnenje, da je bila bolna, toda u-L,.otll c u.,i*i • i -u _ „., . . j svetu Nchultheiss .so poskoerle za radno poročilo ne omenja njene) bolezni. Načrt za njen pogreb ni Rio de Janeiro, Brazilija, 10. no vem boa. — Mornariško mini-Mrstvo je naročila križarki "Flo-riano", naj odpluje iz Manaos v obmejno vodovje med Colombio in Peru. Sem so namreč dospela poročila o bitki med peruškimi in colombijskimi ladjami. Nalog,v križarke "Floriano" je, ščititi nevtralnost brazilskega vodovja. —Buenos Aires, Argentina, if), novembra. — Iz južnega del t Ohaco okraja poročajo o noviii bojih. Paragvajci napadaj«) boli-vij.ske utrdbe pri Munozu. V tamkajšnji bližini se nahaja tudi glavni stan bolivijskega generalnega štaba, pristajaiišče za letala in radijska postaja, ki pa izza nastopa deževne dobe več ne funkcijo-nira. La Par, Bolivija, 10. novembra. fJeneralni štab poroča, da so Boli vijci odbili vse napade na trdnjavo Murjruio. Sovražnik se je moral z velikimi izgubami umakniti. Boji pri utrdbi Sa a vedra se še vedno nadaljujejo. or^eni točk. Skoro v istem razmer- INDIJANEC PREROKUJE OSTRO ZIMO Montreal, Canada., 9. novembra. Zimskim športnikom se prerokuje zelo dobra zima. kajti to zimo bil naznanjen, toda gotovo bo primeren njenem visokemu stališču. ki jra je zavzemala kot članica komunistične'Nt ranice. GRONAU ZAKLJUČIL POLET OKROG SVETA Smrt Nadežde Serjrejevne je gotovo hud udarec za Stalina, katerega opisujejo njegovi življe-njepisei kot udanega moža in skrbnega očeta svojih otrok. je v Združenih državah, vsled česar so delnice tovarn za izdelovanje šampanjca zelo poskočile. Delnice Societe Vignicole de Champagne so poskočile od 180 . .na 236 frankov v primeri s cono . 1,'Z'ra .?talmova *TSt,~ lMnic frank m- februarja lan-la sina \ asilija. starega 12 let in ^p^ jpta hčerko Svetino, staro 7 let. Po-, Mnmms družba jp Mznanil lato......17.00 Za pol leta.............................$3.50 Za Inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3JS0 Subscription Yearly $000 Advertisement on * lakaja vaaki dan isnem*! nedelj ln primlkoT. Dopisi brez podpiaa ln oaebnoatl se ne pri obsujejo. Denar naj ae blagovoli fatlljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam trhli prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NABOOA~. tU W. LSth Street. New York. N. X. CHelsea 3—387$ / NAŠIM NAROČNIKOM Iz Slovenije. jača za 36. oktobra je razpravljal veliki ser.at mariborskega okrožne-pa Nodisra o skrajno brutalnem umoru, pri katerem je pokazal morilec viiek brezsrčnt»sti in zločinske ravnodiuumsti. Zagovarja-ti .se je moral 41-letni Jožef Kri-Stovir. mož posest nice iz Stojn-eev pri Ptuju, ker je 18. aprila letos zvečer ustrelil z vojaško pištolo po predhodnem preudarku svojega 'Znanca Štefana Krajnca. Dogodek se je odigral s kratko predzgodovino takole: Kristovič je znan kot skrajno nasilen človek in ima že 18 predkazni zaradi različnih prestopkov in zločinov zoper telesno varnost in zoper varnost tuje lastnine. Med drugim je bil tudi že obsojen zaradi razbojništ va na 8 let težke ječe. ki jo je po odsedel le deloma. Po pomiloseeiju se je vrnil v fStojnee k svoji, ženi, kjer se je nato bavil večinoma s prekupčevanjem. kljub temu pa se ni hotel poboljšati in je zagrešil ponovno zopet tri kaznjiva dejanja, zaključil pa je svojo karijero z umorom. BUZNIKOVE Pratike za leto 1933 de, kj«»r j«* poklical njejrovo hčer Marijo, s katero je tiuel pokojni K rajne tri nezakonske otroke, in ji rekel, da je ustrelil Krajnca in da naj zdaj sama skrbi za otroke. Isto je povedal popolnoma mirno, trezno in ravnodnSno tudi njenemu očetu in nato se občin-* « v skemu svetovalcu Matiji Turku, j Kdor jo hoče imeti, naj katerega je naprosil, naj ga kot • nam piše. občinski mož primerno zagovarja. I Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda" Kritičnega 18. aprila je obtože- Odiivi, ki jih cMbivamo na naš*' opomini*, su zu nas prav razveseljivi. Skoro vsi naročniki, katerim je potekla naročnina, so tie ottzvali. Nekateri z denarjem, nekateri s pismi in obljubo, da bodo plačali, kakorhitro se jim bo nudila prilika. Cftatelji naj nam proste, ec navedemo tukaj ueklij ' nee doma pil vino z nekim svojim »hirajev, ki nam povzročajo obilo dela in marsikatero sit- tovarišem, s katerim je zagrešil 1'svoječasno razbojništvo. Sluca.i-J no je prišel tedaj k njemu Šte-Tako so nam naprinier nekateri pred meseci pisali,' fan Krajnc. ki *ra je Kristovič po- naj jih počakamo za naročnino. Pred par tedni nam je pa^ z vin!mi- PV* n(}]]e' , ... . 1 .v , še v vinotoč Elizabete Sila- posta vrnila poslani opomni s pripombo, da se je dotienik ^ove. kjer je sedela že večja druž- preselil, ne da bi povedal kam. Časopis je sprejemal nekdo ' ba domačinov in popivala. Kri- drugi in ga cital, ne da bi plačal zanj. ! je vsedel k .Silakovi. ki t 1 j je ze ležala v postelji ter se pri- N^kateri se tiidi zanašajo na zastopnike, rrš. bom že■ c-el z njo po domače zabavati, n.* Kristoviv se je v preiskavi ka kor tudi pri razpravi skušal zagovarjati s popolno pijanastjo. kar po vse priče zanikajo in povedo, da je i-zpil prav majhno količino ' vina in ni bil pijan. Zagovarja ' se tudi s tem. da je bil v vojni ra- j njen v glavo in da se mu često zmede v glavi. Xa predlog njegove ga zagovornika sta ga preiskala in opazovala sodna zdravnika-iz-vedenea. ki sta ugotovila, da je Kristovič sie-er <><1 narave manj nadarjen in čuvat veno ter moralno top. pač pa je duševno normalen in je odgovoren za svoje dejanje. Preiskava pa je tudi ngoto- Žene so jokale obupane, otroci .so vila. da je Kristovič namenoma u- tekali za njimi do smrti prepla-smrtil Krajnca. ker ga Krajne ni šeni. moški pa so hodili okrog hotel poslušati in mu pomagati svojih gorečih poslopij in v ob- 216 West 18th Street New York, N. pri nekem ropu, ki ga je hotel upu vdirali v goreče hiše. hlev* Kristovič. izvršiti pri Sv. Marjeti, i" svinjake, da rešijo vsaj kako pri Ptuju ter je o tem napeljeva- ■ Peter Zgaga 8VETI MASTEN. plačal, ko bo prišel zastopnik k meni. Res je, da so nekateri naši zastopniki izredno točni, za kar jim izražamo vso hvalo in priznanje, nikakor pa niso vsi taki. Nekateri sploh ne obiskujejo naročnikov, ampak čakajo, da jim Ibo naročnik prinesel naročnino v hišo. Ta razvada nam dosti škoduje, kajti včasestn.ka -Sam,de ki stoj, tik tegnil pištolo in jo nameril proti zraven K|J""«ve gonilne. IIip sa-vojaku. hoteč streljati. . tem je že objel močan plamen . hlev, svinjak m hišo Sannde. ga pripeljali mrtveca, l'bi;ra ^'a je elektrika v Bliss rudniku, last4 (Jlen Alden Coal Co. v Xanticoke, Pa. Tem potom se prav iskreno zahvalim vrženi prijateljem in znanem za njih naklonjenost, kateri so mi pomagali iti stali pri mojem nepozabnem možu. Iskreno se zahvaljujem Mr. in Mrs. Hautman in Mr. in Mrs. Jereb. Fr. Kovaču in mojemu svaku Joseph Zozelu. ki je prišel 230 milj daleč in se udeležil pogreba. Najlepša hvala za krasili venec Klubu. št. m J. s. z. Lepa hvalo turi i društvu št. 447 S. X. P. J. za darilo, katerega sem dobila. Torej še enkrat izrekam naj-epšo hvala vsem skupaj, ki so mi je videl prejšnji ic-i.tali „b strani in ini šli na roko. Žalujoči ostali: Lucija June, so- proga. Annie, Mary, ličen- in Wil- POTOVANJE SLAVIJO. V JUGO polna >olnčne svetlobe. Of! New j York a preko Genove do Trsta. Sedem in pol dne do Zagreba ali 'osem dni do Beograda. Splita in Dubrovnika z najnovejšima in . , . . . ,, , - i • i najmodernejšima ladjama Italia-pad. uesevalni avto lulecega kri-. , , , . , r.. ,,. .-t.-,. ...... C osuheh Line. "IvEX in C ON TE za je z domačim zdravnikom j t„ odpeljal v Kotlje. od koder se je napotila reševalna ekspedicija na kraj nesreče. •X»-sreča se je zgodila okrog pol desete ure skoro na vrlin Crške gore. Več dela cev je pripravljalo bukova drva. Med njimi sta bila tudi 24-letni Bančnik in njegov oče Žagar iz Kotelj. Mladenič je podiral bukve na strmem pobočju. Ko je zasekal v eno podžaga-nih dreves, mu je spodrsnilo na tleh. ra-zmočenih od dežja, da je nico. jo nastavil popolnoma mir-|je bila zaradi ognja čisto zmeša-1 Paflp' preko skal v prepad, glo- na Krajncu na sree ter sprožil z, na. Drugega iz svojih gospodar besedami: — Tu imaš! — Krajne skih poslopij ni rešil. Tudi iz hiše je zgrudil s prestreljenim sr-1 še ni mogel rešiti ničesar in mu eem ter v nekaj trenntkih izdihnil zaradi notranjega izkrvav-ljenja. Kristovič se je nato obrnil prijazno se smejoč k Silakovi. s katero je ostal sam v sobi ter ji rekel. da je zadel Krajnea tako. da ne bo več dihal, obenem pa začel i prizori, ki so ise nudili gledalcu bok 15 metrov, kjer je obležal z razbito glavo v mlaki krvi. Tovariši so ^a neazvestanega odnesli k gozdarju Godcu, rtclknder so ga transportirali v dolino do avtomobila. Prvo pomoč je nudil ponesre-Ogenj je objel z velikanskim p\a-' ?enel1 zdravnik. V bolni- menom še Bahmarjevo hišo in jo do tal uničil. Pretresljivi so bili je zgorelo prav vse. Med tem časom pa so se vnela tudi gospodarska poslopja posestnikov Arka in Bahmajerja. I w DI SAVO! A Ladja "HEX" iuia ."»l.(HM) ton. dol;:;« je S80 čevljev, široka 102 čevlja ima dva dimnika, štiri velike propelerje in vozi z naglico 2S.2 vozija ali 31 milj na uro. S. K "COXTE 1)1 SAVOTA" ima 48.000 ton. je dolg S12 čevljev ter je !Mi čevljev globok. Ima štiri propelerje ter vozi z naglieo 28 vozljev na uro. •KKX' in -COXTK 1)1 SAVOIA" sta najbolj liifnlerno opremljena v vseli razredih, posebno pa tretji razred, v katerem so kabine z dvema in štirimi posteljami. Kabine so velike in zračne, V vsaki je vroča in mrzla tekoča voda. nadlegovati Šilakovo z ljubezenskimi ponudbami. Xato je odšel na dvorišče posestnika Petra Vaj- ob tem požaru. Sredi temne noči je bila pokrajina razsvetljena kakor z eno samo velikansko baklo. 8LJIYO DV TOOHeSJLKOB YAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM «00 t 3-50 ur t S 00 j Lir s m sta _______ $ 8 -25 __$16-25 _____ 179.00 100 UHkM ■ran a« Ur 800 Ur 400 Ur 500 , Lir 1000 J <*vtiiu|MM i« bolj« miH, ▼ AMKKI&KIH DOLARJIH t Mi morate $ 5.70 $11.20 $16.40 $21.75 $26.75 $52.50 dinarjih aH Tudi Vi žcKte se enkrat videti domovino! Za denar, katerega potrošite v brezdelju, lahko uresničite Vašo xeljo in obiščete rojstni kraj. Vožnja od New Torka do Ljubljane stane% 84.23 Z a tja in nazaj preko Havre ... .............$159.00 Od New Yorha do Trsta ............................ $ 90.00 Za tja in nazaj ...................................... $150.09 Na breopamikik nekaj več. , • ; , Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane ▼ domovini eno leto. Moderni panuMVam nudijo vso postrežbo m neprijetnosti dožive le potniki, ki odpotujejo brez po-trebnih navodiL PIŠITE TAKOJ ZA BREZPLAČNA NAVOBlLA± NA: METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (PRANK 8AK8BR) 210 West 16th Street New York, N. ¥. co prepeljani mladenič se ni zavede!. Xi upanja, da bi okreval. Strašna nesreča otroka. Te dni je pustila posestnica Matilda Frasova iz Dobrovcev. občina Skoke na Dravaicem polju. v času. ko je odšla k studen- imitiicm. Najbolje zoper revmatične bolečine, pravi goipi iz Baffala "Več let me je muc:i Totem »rm izvedela ra Anchor Pain-Expelier in >rm tra ktipiU steklenica. Ka sem prrič namazala, mi je takoj p^mairalo. Porabila »era eno steklenico in zamorem opravljati delo hrez pomoči. V ladjih nimam več bolečin."* t c. Buffalo, N. Y. PAIN-EXPELLER milili liMMWP—w mi*" i——ni 11 ni w iiewip" t i11 ii' naam ■ Mali Oglasi imajo velik uspeh g \*iil. ali imaš kaj zh prigrizniti? K«*r tedaj še niso bili klali in je bilo ž»- pozno zvečer in bile vso bučarije zaprte, je r»*kla oštirka : — Ximam nič drutrejra pri hiši kot «toj*. Fn tak«, je najbrž prišla tudi imeni napihovanje. P« ne m(M*. sel! Poeakaj. pokažem ti svoje vanj«* in obrača za v»u* skupaj oble. ke. Jaz .sem pa jMJsečid t K'a.j 7JI popravljanje čevljev ill...." "Tudi jaz .sem med vojno krpal hudo bolezen inflacijo, pa ne |m»-inajra ne salmijakovtv ne trokar. Komaj *nu*t reii čHvelui le žare?, hude }>olezni. .Marsikdo je čul drugače govoriti o inflaciji, kakor da to ni bolezen, t eni ver največja sre-ča J.a eloveka in seveda tudi za člo-ventvo. Tmli kuga. lakota in celo sama smrt je za nekatere dober za.služek. sicer ljubi bog ne bi bil uMvaril hijen. I)a je Inflacija res liolezen in sicer zelo hudo bolnren. vam pove naslednja zgodi*. Nekaj let p« »vHovni vojni (nemara 192M i s4'iii obi>kal <|nbr»«*a znanca inžciajerja Siegfrusla Rei-nerja. ki je .siu/.il pri deželni vladi v Mtsednji Avstriji. Morda kakšen pripravni uradnik, porečete. Ne. .sain šef gradbene direkcije, stavbeni uadstctiiik. je bil Siegfried Kelnert in ik**c petih otrok. Lepo v iniru je živel med svojimi akti pred vojno. Med njo w je preril s koruznim kruhom, tedaj pa. ko isern ga obiskal, je živel v hudi stiski. Kaj rudno .-em j?a gledal, ko mi je 1«»žil po prvih pnzdravnih beseda b o ovojih križih. "Saj .se vendar lepo in ceneno živi pri vas v republiki", sem se od mvh čudil. "Danes sem zamenjal S00 dinarjev in sem |»ostal milijonar. Pomisli Fried I moje oln'tirke: milijonarjem. Prvi milijon pravi jo se težko apravi skupaj, za dru-getra j»* že laže. Kakor sem se prepričal danes opoldne, >e pri va> živi z» pol denarja, pol se g« lahko dene na stran. Pomisli : dunajski rrezek in eetrt litra starine za M dinarjev oziroma 12.000 vaših kron. K no mi je gostoljubni gostilničar podaril: /rezek ali pa vino. Se mi menda že na licu vidi, da sem milijonar." Bridko sf je nasmehnil Siegfried Reinert: "Lahko je tebi. ki imaš zdrav o valuto. "Kaj se vaše kronce držij-i kužni bacili", sem se '.are* prestrašil. "Kakor vsakega razfcr*jaji»ee i sledijo, tako da plača ne zaleže niti /.a 14 dni. Potem pa živi in se oblači," mi je*^azlagal zawkr. belega obraza Reinert. "Kako pa še rinete potem naprej?" sem ga vprašal. "Ob krompirju in zelju živimo. orodje." se je oveselil inženjer. Pa je prinesel iz shrambe zalmjček s kopiti, šilom, pilo in drugo «"ev-■Jjar.-ko opravo. Kar za glavo sem s«- prijel, ko >em videl ogromno Silo. kakor -ra rabijo sedlarji, in'težko kladivi*, ki služi le z/ Tolčenje p<»dplato\~: "S takšnim orodjem čevljariti. je pa prava nmetnot." "Seveda je. Drug** bi kupit, toda kako. »V nimam kje v»eti. Prstani so že romali nazaj k zlatarju, drugih vrednot pa nimam." mi je pritrjeval. Kar Tri milimetre debela je bila inženjer je v« dreTa. "Že zarotovljeno kupim, ker na> v kurzn niso učili, kako >e dela. Kar to je nerodno. «V >e Ščetina »inn-zne." razkladal težave vsiljenega mu poklica inženjer Siegfried Keinert. "Ni takšna umetnost z dreto, ne", se 111 mu Ugovarjal. Nezaupno sem ga potapljal po rami. "Saj dovoli*." sem vzel večerno izdajo "Tagcspo.-te". ki je ležala na mizi. jo prepieil s šilom, in popeljal skozi njo dreto. "Olej. takole .se to naredi!" sem uhodel drugič, potegnil /.gornji konec drete na spodnjo stran, ga prepičil dobro ped od ščetine, zataknil v luknjo ščetino drugega konca drete in ga zmagoslavno prepeljal iz temnega labirinta na l»eli dan: "Si ga videl, peklenščka na soncu!" Inženjer je planil k meni iu me objel ves srečen: "Za h voljen moj rešenik! Hudih nink si me rešil. " Poglejte. pc»glejte to idilo! Kdo je že kdaj videl, da bi učil medi-cinec stavbenega nadsvetnika čevlje krpati!" Obrnila sva se in videla. da so naju opazovali neki in-ženjerjevi .sorodniki, ki .so bili prišli na obisk i< Amerike v staro domovino. Iiili >o prav po ameriški netankfH-utni. inženjer pa >e j«' ž" tndi vživel v svojo proletarsko de-gradai'ijo. da se ni čutil žaljenega, temveč jih je vedro zagovoril: — "Velik moj>ter v zdravljenju čevlja j«* moj bivši tovariš! (V ho takšen v zdravljenju ljudi, bo kmalu me je pogledal in ni vedel, «e mi-f svetnik, po smrti pa velik svetnik. Ti>ti večer smo >e gostili na račun ameriških dolarjev. Vsega je bilo dovolj in preveč. Preden sem odšel, sem podaril stavbenemu nad-.svetniku inž. Siegfriedu TJeinertu : Klobčič originalne jrrtišoviške drete. svežič originalnih ščetin in lično šilo. 1 »olj je ltil vesel mojega daru. kakor obilne ameriške gostije v hudi dobi inflacije. STRAHOTNO BREME slini zares ali se le šalim, potem na je segel na dno za boje k a po klob čir drete in svežič ščetin. Najslabše medvojno blago je bilo v tej dreti, ki se je je držalo obilo pezdir-j«. "(iruaovičko dreto si kupite, ta je najboljša!" sem mu prijateljsko svetoval, sa j stane 1*2 kloličičev |e 100.000kr m ali so dinarjev." " Stotisoč!" je vzkliknil inženjer. "Pomislite, to je desetina moje zadnje plače!" Kolrkor >e je dalo. sem odrgnil |H*zdir z drete in naučil inženjerja.j _ kako >e uperi Vettna, kako uasmoli ...... .. ... ... ...... » neki lusi na \ ojehvenler- m povije dreta. Kakor endmlelntka! , .. , , . .. , .. , , , . , ... , strase v Salzburgu sta zrvela <»- mi je gledal in vzklikal: ,- , ... , samijena zakonca Osterwarscb- "Cudovito. kako ti gre ■/ rok. ka- uig^. ki nista občevala niti s so-kor hi bil že d*ilgo let moj.ster!" j sedi. Mož. bivši uslužbenec držav-"Morda -sem bil kdaj v prejs- nih železnic, je bil upokojenec, njem življenju, če naj verjamemo j Njegova žena je bila že več me-nauku o reinkarnaciji." sem se' secev hroma in priklenjena na pošalil. | bolniško posteljo. Te dni je pa Lepo se je naučil v po! ure inž.f niozu naenkrat postalo .slabo in Siegfried Reinert vrteti dreto. Za v hipll. ko se je sklanjal nad Že-liip .se je zjasnilo njegovo čelo. pa-nino posteljo, ga je zadela ka|». ira je .spet prevlekel oblak skrbi, ko mi je potožil : "Najhuje pri krpanju čevljev je to. da človek ne vidi v čevelj in ne more najti .s ščetino luknje pri hodu ven. Že tako sem nervozen in verjemi mi. da sem ve> poten, ko iščem s trexičo >e roko to nesrečno luknjo." "Otroška igrača." sem se mu na ve> jrlas nasmejal. Kdor me pozna, že ve. da je bil ta smeh zelo. zelo glasen. , '"Ne norčuj .se vendar iz mene. ko me vidia v stiski", je zaprosil ves obupani inženjer. "Nikakor se ne mislim norčeva- Pozor rojal KADAR n»rrav*te start kraj: KADAR hotete poditi stari krm j; KADAR imtrebujete kake notar-1 ske posle — se zaupno obrnite na nas. I in postrežem boste točno In pošteno kakor ste bili ] prej pri Sakserju. Dolgoletna skušnja Vam to| jamči. Pišitf ]ni lir«-zi>l:i<"»;i uaviHiiia in] iHijamila [>a METROPOLITAN! TRAVEL BUREAU! (Frank Sakser) 216 West 18th St., New York. N. Y.l i VAMPIRJI Spisal EMILE GAB0RIAU VELEMESTA 32 — Ka.j pa vi : — Ali se šalite-, tirali markiz ! Ali linn-i in ^ustanoviti tak^> podjetje jaz, hrbtni k posredovalnice? Tudi zovedu.jc po- To Paiilovit zatrdilo pa ni dičnej^a posredovalca prav i i i«" pi-i-scnctilo. Toda človek hi mislil, da s<- mu je zdolo to dolil'O ali pa 111—
  • oravnate vse (loigove iu javnost ho iz tega takoj sklepala, da imate lia razpanide. ki pa žal že izumirajo, ker rabijo poglavarji divjih plemen preveč plašče v i 7. njihovega perja. Drepanida je ptica velikosti našega drozga, prebiva na drevju in narava jo j«- tako prilagodila rastlinstvu na otokih, da je tudi njen kljun tak. da lahko.sesa sok i/, rastlin. Celo jeziček ima prikrojen tako. da si lahko pridobiva hrano v razmerah, kjer bi druge ptiee j>oginile. nevoljo. Paula je pa skrbelo, kaj pomeni Mascaro-tov molk. Prvotno se je tega čudnega moža in njegove moči hal. zdaj 11111 je bila pa strašna že sama misel, da hi ga utegnil Mas-carot zapustili in da hi 0si.1l sam. — < ctkam. gospod! — je dejal. — No kaj — Da mi poveste, pod kakšnimi pogoji hi mogel dohiti mnogo denarja, postati milijonar in poročiti s Flavijo Rigalovo, ki jo ljubim... — Vi ljubite njeno doto... n«- mešajnio teli pojmov. — »»a j<- jirckinil. — Oprostite, gospod to«la kar sem rekel je res. Zdravnik, ki ni imel nobenega razloga biti mračen kakor njegov prijatelj, uh. k;i ne. Ilortebize? sno |e nase orožje.' Žrtvujte 1111 se dve 1111- U-. , ..*'..... . . . ' . Nikakor vam pa ne tajim, dragi moj, da bo nuti 111 prennslnte'tole ' 1 izjava Je vplivala na Mascarota tako blagodejno, da se mu je takoj zjasnil obraz. — Potolažile >e. — je d jal veselo. — ta Zmešal je listke kafkur karte in čital kar Zena je napravila knrs 7.a prikroje-1 ti \r, tebe. Ijirbi moj čevljarček.*' DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRHtDNTI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA n Sta ONB1A OOASE SO ZMEMB tako <|a je padel z vso težo svojega telesa na hromo ženo. Moževo truplo je ležalo ves dan kot strahotno breme na nesrečni ženi. ki se ni mogla ganiti, niti poklicati na pomoč, tako glasno, da bi jo slišali sosedje. Šele pozno zvečer, ko je zavladala v hiši grobna išina. .so sosedje zaslišali njeno stokanje. Poklicali so rešilno postajo, ki je prepeljala truplo v mrtvašnico, vso izmučeno že-j no pa v bolnico. ZEMLJEVIDI Stenski zem'Jevid Slovenije na moC nI m papirja s platnenimi pregibi -------------------------------------73f Pakrmjnl ročni zemljevidi: Dravska Banariaa__________9t Slovenske Gorice, dravska Majsko polje ......................................39 Pohorje. Kozjak__________3* Prekmurje in Medomrje ________M< Canada ..................................,,„. Zdraienlb driav, veliki______4f Mali_________________15' Nova Evropn-----------M Zcadjevidi: Colorado, Kansas. Naročilom Je pmottti denar, bodisi t gotovini, Money Order aH poštne Tnamkn po 1 ali S centa. 6«' po&ljete gotovino, re komandir«j te pismo. Knjige poeaiamo potntne urosto "GLAS NARODA" f m«.ii POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" j vaša naloga mno^o Težja. jio>elmo j»a mnogo I naporne jsa oil markizove. na slepo sreeo: j ... v - - r» a - - - — I'c-m I »olje. A... inženjer.— Pet pisem, pisanih zem , , , njegovega pokrovitelja, ki um je bil preskr-j ~ S^v,"l;, l>° |,a Uvh ve<'' }>el dobro služl><»; službo lahko /,< lni 1>rav in'* ll(' ;i. a.....s«. mi,rkiz «le < roj. |va" iz,'hlJ:l1" n,isli' i senois |>rc|>i iral. ,1« j.- ,1,-iu.r sifrura,.. | "" ki,J ^ v s'','u- r„ , ^ . • i • , , i Ste me razumeli, gospod... vojvoda: — lozadustuje, — je dejal. — udain se. J •Da, uklonim se vasi tajni moei. strašnejšij Masen rot je obmolknil. Prišel j«- Heau-oil moei tajne polieije. Prieakujein važih Lt"«i-<*bof in si«-er^ šele po tri - ali štirikratnem povelj, gospod CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensfeo Berilo CBMGLISB SLOVENK KNJIGARNI GLAS NAROOA tU West 1Kb Masearot je lahko j»rištel neštetim svojim zmagam še eno. Po vrsti je bil premagal zadnje ease grofa fle Mnssidana. Paula Vio-laina in Catenaea. Zdaj je pa videl pri svojih nogah še markiza de Croisenoisa. — Nimam' nobenih povelj za vas. gospod markiz. Vsi smo enako infteresirani na uspehu: moramo se medsebojno dobro spoznati in sporazumeti, pred 11 o se koneno veljavno odloeimo za ta naert. Croisenois se je tej vljudnosti priklonil. Posredovalee je stopil k svojemu naslanja-eu in sedel vanj. Zdelo se je, da ga je utrujenost premagala. — Zdaj bi ravnal grdo, dragi markiz, re bi va.s še zadrževal. — je dejal prijazno. — Šesta nemo se v katkem, ker se bo treba jh>. j svetovati, kako bi mogli najuspšoeje pora-1 žiti vaše upnike. Dotlej pa prevzame skrb za ustanavljanje industrijske družbe Catenae. Ali je {»omenilo to odloeitev t Markiz de Croisenois in odvetnik sta razumela Masearotove besede tako, ker sta Jakoj vstala, segla Masearotu in zdravniku v roke, se priklonila lahno Paulu in odšla. < "1111 so se vrata za njimi zaprla je Masearot vprašal: — Mislim, gospcW, — je odgovoril mla-denie dokaj mirno, — in eelo prepričan sem, da mene ne potrebujete. Tem bolje I Jaz, ki nisem markiz, *bom vas ubogal brez naj- trkanju. — Kaj je.' — je vprašal Masearot. — Pardon, ta ras, ko ste se z gospodi posvetovali, so prinesli dvoje pisem. — Daj ju sem... Hvala. Lahko greš. Beaumarehrf je misel. Masearot je pa o-braeal pismi v roki in ogledoval pisavo. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tu» jih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna Glas Naroda 9f manjšega obotavljanja,. J ■ 7 tui BAIOPA" # i——A HEW YOM, FKIDAY, HOVEMEEB 11, 1832 m UXOE8T BLOYBTZ DAILY la U. VSAKDANJI KRUH \ fKOMil B tmjnjii 53 Za Glas Naroda priredil L H. ■^MMMW^i-BIPlWWI—ll (Nadaljevanje.) Mirui ko njeni pogledi. Ko je tako hitela v zanemarjeni obleki |k> ulici, je marsikateri policist pogledal za njo. Ljudje so se ozirali za njo. Zdaj pride v zoologivni vrt. Lepo oblečeni otroci so hodili s postu n j a m i in igrali so se na velikih kupih peska. Vstavi se pred ujimi. Malo dekletce a plavimi kodri ji prihaja nasproti. Frida je bila ravno taka. Mina se ne more premagovati; naglo stegne roko in prime dekletce, ki plaho zakriči in zbeži in služkinja jezno gleda Mino. In tedaj «beži. Vedno dalje v grmovje, vedno dalje proč od eeate. In vendar *e sliši otročji jok, vedno in vedno. Njeno razburjeno uho sliši za vsakim drevesom, za vsako hišo. na vsaki ulici jok svojega otroka.---Tukaj sedi njen ubogi otrok; na njo ni več sijalo *olnce, ker je že davno zašlo. Hladno je bilo. Ako se prehladi in zboli? Oh. samo mati zna nositi, tehtati in tolažiti! Samo pri njej bo ozdravela, samo pri njej ne bo umrla! NepopKen strah se loti Mine. Pot stopi na njeno čelo. Kolena se ji šibijo; mora sesti na klop. Zatone si ušesa. Zdaj ne sliši več joka — ali je bila mrtva? Oh, tako se boji. kot bi bila koga ubila. Zopet skoči pokonci. Kam —? Ljudje govore glasno za njenim hrbtom; stražnik jo prime za roko. Mina se mu »ztrga in Mina. ki »e je bala iti čez cesto, je tekla čez progo ravno pred vozom poulične železnice, Četudi je bila še tako trudna, tekla je še vendar. Že pride do cerkve, zdaj se ji prikažejo vrhovi dreves botaničnega vrta. Listje šumi in jo vabi. Sama ni vedela, kako je prišla tu-sem po nepoznanih ulicah, tako daleč! V ulico, v kateri je bila popoldne, se ni upala. r»amo poslušati je hotela. \*a voglu za zidom obstoji. Ali ni to otročji glas? Z napetostjo posluša. Roke si pritiska na prsi. Srce ji tako bije! Nič! Mora stopiti bližje; samo korak. Samo enkrat pogledati, ako je Frida še tam. Še nikdar se ni tako tresla, še nikdar ni čutila toliko boleči-ue. Krik *e ji izvije »z napetih prsi — tukaj — tukaj! Napol blazna veselja skoči naprej. Tukaj sedi Frida v suknjiču in rdeči čepici med kamenji. In ko jo otrok zagleda, se mu razjasni trudni obraz; stegne roke in prvič zajeclja: — Ma-ma! REDILNOST GOB Mlinar skomigne z ramo. — In pri vsem tem se ae ne poznamo. Že davno bi nam mogli kaj povedati. Radi bi vam pomagali. — Pomagali — vit — Mina ga začudeno pogleda. — Zakaj vendar ne? Samo da bi mi kaj povedali. Se pred 25—30 leti so kemiki in Z žalostnim in skoro zasmehljivim nasmehom zmaje z glavo, njimi gobarski veščaki trdili, da — Ne, kaj takega ne bi! Gospoda tega ne dela! Nikdar! j imajo gobe skoraj toliko rediinih Mlinar prikima. j snovi, kakor meso. Tokrat so nam- — Dovolj žalostno. — In nato, kot bi govoril sam sebi: _ Samo, ako hi bil imel oči! Nekaj minut jc bilo tiho v kuhinji. Vsi stoje in gledajo nemo Frida zastoka. (Dalje prihodnjič.) Iz Jugoslavije. ' Samomor ali nesreča? ; imenom "Majmunae". Večkrat je oa , . , . „ , , 1 bil zaprt, pa je vedno utekel iz 28. oktobra je v Zagrebc zbu-1 1 ,, , , ... .. . 'zapora, dokler ga niso pred do- dila veliko senzacijo vest o po-1 * skušenem samomoru bivšega rav- natelja in lastnika nekdanje banke za trgovino, qjirt in industrijo, Leona Kronfelda in njegove soproge, ki stanuje na Jelačičevem trgu. Njuni služabniki so ju hoteli ob 10. zjut. zbuditi, pa so ju našli nezavestna v postelji. Kronfelda in njegovo ženo so takoj odpeljali v bolnišnico. . _ . _ , ... 'Posebno je pazila nanj beograj- veliko naglieo , .. 1 ska policija, meneč, da se bo c-im- brim letom spravili v lepoghivsko kaznilnico. Tam je bil ves čas pohleven in naposled ni nihče več mislil, da kuje kake naklepe. Po-tvarjal se je tako dobro, da je bil najbrže deležen ugodnosti, ki jih v vsaki kaznilnici uživajo mirni in pokorni jetniki. Ob prvi od-bri priložnosti pa je utekel. Iskali so ga vsepovsod, brez uspeha. Mini vro solze iz oči in mislila je, da bo veselja skoprnela. Frida je govorila! Rekla je: mama! 'Njena Frida, njena ljuba Frida! Kot kako čudo gleda drobno bitje. Nato pa skoči k Fridi, jo pritisne na prsi in jo pokrije s poljubi. Neprestano ihti. Naenkrat se je zbralo okoli nje mnogo ljudi, ki so prej brez brige šli mimo zapuščenega otroka. Ko je Mina že na cesti, gledajo vsi ljudje za njo. Toda Mina hiti dalje, ne več tako prestrašena kot takrat. — To je moje majhno dekletce, — pravi Mina ponosna, vzame Frido v naročje in gre mirno dalje. Gre naravnost k Mlinarjevim; eden je še mogel živeti pri njih. Gospod Mlinar je prišel danes zelo zgodaj iz urada. Komaj odpre vrata, ga že pokliče žena v kuhinjo. Tam sedi Mina in daje otroku kavo s kruhom. Otrok s slastjo požira. Mina je bleda in zdelana. Gospa Mlinarjeva ima solze v očeh. Moža prime pod pazduho, mu nekaj zašepeče na uho in pokaže na malega otroka. Mina ji je nekoliko povedala o svojem življenju in gospa je bila ginjena. Tudi gospod Mlinar je bil ginjen. — Otroka morete začasno obdržati tukaj. — ji pravi. — Seveda. *aj nocoj. Potem moramo preskrbeti, kam ga bomo dali. — Samo ne h kaki tako tuji osebi. — pravi naglo gor*pa. — ubogi črviček! Ne. tam je bilo prestrašno. Mlinar izategne obrvi in pravi: — Je dovolj poštenih žena. ki si s tem zaslužijo za življenje. Mogoče bomo katero našli tukaj v bližini; bom poizvedel. — Da jo moram zopet dati proč? — pravi Mina. Postane zelo nemirna in gladi otroku lase. — Zopet proč? Ne. ne! — Kot bi hotela braniti otroka, dvigne roko in še bolj prebledi. — Toda Mina. — pravi prijazno Mlinar. — Ne hoditi neumna. Ako dobimo katero v gližini. greste lahko zvečer pogledat otroka. — Seveda. — potrdi gospa Mlinarjeva. — In v nedeljo, kadar ste prosti, greste lahko ž njo na izpre-hod. — Lepo ji prigovarja, toda ne odgovarja, temveč nepremično gleda gonpoda Mlinarja. Čudno ga zadene Minin pogled — seveda, pri ženski velja denar. In če tega ni? Mlinar vzdiiine. Nato pa reče tiho: — Imamo tudi sirotišnice! Seveda, zato so sirotišnice! — Frida ni sirota. — pravi Mina grenko. — Seveda, vi ste tukaj, njena mati! Pa tudi ne mislim naravnost sirotišnico — take zavode. Ali je otrok krščen? — Ne! — Zakaj ne? Saj vas to nič ne velja; saj vam jo knstijo zastonj. — Nisem imela časa. Spočetka sem bila tako slaba; tretji teden pa sem bila že v službi. — Hm, hm, — gospod Mlinar se popraska za ušeisi. — Se ne krščen! To bo težko šlo. Pa vendar bom poskusil. Imam zveze. Nekje bomo že preskrbeli za otroka. — Ne, — mala rdečica se pokaže na Mininem obrazu. — Fride ue dam. — Kaj vam pride še na misel! — Gospod Mlinar je že hud. — \> bodite tako trmasti. Verjemite mi, taki zavodi so za otroke najboljši. Otroci rastejo a sebi enakimi otroci brezskrbno. Njihovi sta-risi jih niso hoteli imeti, dali so jih proč — kaj pa hočete drugega, kot služiti! * — Ne dam je! — Tako neradi hi jo izgubili, — pravi skoro jokaje gospa. — Potem pa mi ne preostane drugega, kot da grem. — pravi mirno Mina; pri tam po žalostno pogleda Mlinarja in njegovo ženo. — Ako me nočete obdržati! FVide ne dam! — Mina vstane. _ Gospod Mlinar in gospa Mlinar: s tem vam odpovem službo. In tudi takoj grem. — Opotekajo« gre proti vratom. — Počakajte. Mina! Neumnost! — Mlinar jo prime za ramo. — V negotovost vas vendar ne bomo kar tako poslali. — Kaj vas to briga? — mrmra Mina. t Mlinar in iena ae »pogledata. — Kako slabo nas poznate! — pravi go^pa Mlinarjeva prijazno. — In vendar ste pri nas že nad-eno leto. ♦ — Da, in v tesnem stanovanju smo stisnjeni kot sardine v za- ->oviea se je z razširila po mestu in kmalu se je na Jelačičevem trgu pred njunim stanovanjem zbrala množica ljudstva. Kronfeld je bil znana osebnost in je včasih igral vidno vlogo v mestu. Po nekaterih govoricah sta si bankir in njegova žena hotela vzeti življenje zaradi slabih finančnih razmer, dočim trdijo drugi, da se je bržkone zgodila nesreča. Pravijo, da sta zakonca vsak večer jemala narkotična (sredstva, ker brez njih nista mogla zaspati, in da sta bržkone zavžila preveliko količino uspavila. Boj podganam in mi^™ je napovedala beograjska občinska uprava. Ta boj. ki je zelo potreben. pa je naletel med prebivalstvom na precejšen odpor iz edinega razloga, ker so v načrtu predvidena bojna sredstva predraga. Po vseh ulicah nabiti lepaki odrejajo, da -i morajo vsi hišni lastniki nabaviti strup za uničevanje podgan in miši za vsakih 100 'kvadratnih metrov površine po 1 kg. poleg tega pa še po pol kilograma za vsako nadstropje. Beograjčani so takoj izračunali. da bi izdali za ta strup precej več. kakor pa izdajajo doslej za premog. Ves strup bi namreč prišel na 7.240.000 Din. dočim ce izda za premog na leto 4,750.000 dinarjev. Žrtev zavratnega umora je postal v Piper i h v t'rni gori pop Gjorgje Po po v i e. Ko se je zvečer vračal domov. ;ra je nekdo blizu dotna ustrelil z lovsko puško. Ker se je pop Popovič pravdal z nekimi rojaki, je motiv umora gotovo osebno maščevanje. Takoj uvedena preiskava še ni spravila ničesar na dan. Težavna aretacija nevarnega vlomilca. Med vsemi vlomilci, ki so se v zadnjih letih udeKtvovali po Beogradu. je najnevarnejši Drago-tin Mitrovič. splošno znan pod prej vrnil na torišče svojih mnogoštevilnih zločinov. Te dni je bila po dolgem brezuspešnem iskanju obveščena, da se Majmunae skriva pri nekem sloboslikarju v Dobrepoljski ulici. Policisti so že zgodaj zgodaj zvečer organizirali zasedbo, h šele proti jutru je opazil policijski nadzornik Vukiče-vič iskanega zločinca, ki m? je previdno bližal. Stopil je za njim in ga poklical. Majmunae se je takoj spustil v begr in ker na ponovni poziv ni obstal, je policist streljal za njim in ga ranil v nogo. Majmunea v bolnišnici skrbno stražijo. Najstarejši Knmanovčan je 108-letni Ibrahim Alilovič. po rodu iz Lovče v Bolgariji, ki se je pred dobrimi 50 leti nasolil v Kumanovem. Njegov najstarejši sin je star 72 let. ima pa tudi brata. ki je star več*ali razni kemiki, ki nikakor niso soglašali a. rezultati svojih razLskavanj. Vzrok temu nesoglasju je tičal v tem, da niso imeli enotne analitične metode, zaradi česar so bile razlike v najdenih številkah včasih prav znatne. Ko so našli eksaktnejše metode, so tudi lažje dosegli .zanesljivejše podatke. Danes nam pravi veda: beljakovine se nahajajo v gobah v visokih odstotkih, katerih redilna vrednost! METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW TORE, N. 1. PlSlTfe NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE rnmsim T-r TT- m LES 1. decembra Stuttgart v Bremen 12. novembra: Vok-ndum v Boulogne »ur Ucr Rex v Genoa 15. novembra: Leviathan 16 novembra: Vukania v Trst Deutschland Cherbourg 18. novembra: Olympic v Cherbourg Europa v Ji rt men 23. novembra: St. Leutschland v Cherbourg 22. decembra: 1'readen v Bremen 23. decembra: Champ'ain v Havre Olympic v Cherbourg 27. decembra: Euni'a v Kremen 23 decembra: New York v Cherl-ourg I Manhattan v Havre j 30. decembra: "Ivmpic v Cherbourg Is naslova na Usta. katerega pre.! jemate, Je .arvidno, kdaj Vam Je naročnina pošla. Ne Čakajte toraV da se Vas opominja, temveč obno.j ... „ . . . vite naročnino ali direktno, ali pa se je podal na božjo po v Meko m j pri enem sledečih naših sastoonil-o« Medina in bil do letos še čudo- j Vito čil in krepak. Letos pa ga je , CALIFORNIA začel naglo zapuščati vid in ker I Fontana. A. Hochevar zaradi tega ostaja doma. pravi,1 San Francisco, Jacob Lausbln da mu pešajo tudi noge. Živel je vedno skromno, njegova glavna hrana pa je mleko. DVA BOŽIČNA IZLETA V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE Na najnovejšem frarcoskem parn ku Priljubljenem parniku "CHAMPLAIN" in "PARIS" 26. NOVEMBRA 9. DECEMBRA Izletnike bodo spremljali izvedeni spremljevalci F-sneh Line NIZKE CENE ZA VSE DELE JUGOSLAVIJE Za Informarije in cene vprašajte i«ri naš<-m Jokali « m ;«B«-ntu I,KO JtAKKAJŠKK METKOPOr.ITAX TRAVEL r:«-n. rjJ Travel Service, Inc. l:ritF.AI* «Frank Saks»-r) \ZZ'j Sccond Ave., New York, X. Y. 216 W. l>>th St.. N»-w York. N. Y. French. JQ/ie 19 STATE STREET NEW YOR'<. N. Y. Poziv! Iidmjanje lista je t xvexi s velikimi stroiki. Mno go Jih je, ki so rad! tU-bih razmer tako prizadeti, dm so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim , je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. M." JCavarnar kot vodja razbojnikov. Pred sodiščem v Jagodini se je vršila te dni zanimiva razprava zaradi razbojniškega napada, ki je bil letos sredi maja izvršen na, hišo bunarskega popa Radisava Mitiea. Ta napad je organiziral in vodil kavarnar Slavko (iavri-lovič. ki si jo pomočnike pridobil iz kolonije eiganov in ruskih be-buneev blizu Jagodine. Kavarnar je bil prepričan. Ja ima pop Miti« doma preeej denarja in dragocenosti. Za svoj načrt .si je med reveži v koloniji za mal denar pridobil preeej zaveznikov in pomočnikov ter skoval z njimi napadalni načrt. Ves naklep pa je bil izdan in so orožniki na skrivaj zasedli in zastražili popovo hišo. Napadalci so se nič hudega sluteč približali hiši. eni so vdrli v njo. drugi pa so ostali zunaj. Edenu od orožnikov, ki je stražil v veži. je prehitro zgrabil prvega razbojnika, in ko se mu je ta iztrgal. je za njim tudi streljal, kar j je večino napadalcev pognalo v j beg. Vsi. ki so bili zajeti, so bili (obsojeni na večletno ječo. Med obsojenci je tudi kavarnar. ki je priznal, da je za-snoval razbojniški napad, da bi se opomogel 17 velikih denarnih zadreg. EKE&OVIČ BO VODIL JUOO-SLOVAH8KE IZLETNIKE. I Jugoslavija bo cilj raznih čla-1 nov velikega božičnega izleta, ki J ga sedaj organizira Mr. Milutin S. ' Ekeravič, član newyorskega Cu-nardovega nrada. Izletniki bodo odpotovali