PoStnina platana v gotovini. ŠTEV. 89. V LJUBLJANI, četrtek. 21. aprila 1927. Posamezna šferiika 1)1b 1’ LETO n NARODNI ON TMk dan opoldne, izvzeaH nedelje in prašnike. H«*bt naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—. Neoavisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopiai se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismeni«! vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu 3 te v. 13,633. Brez parlamenta. D .° ustavi je naša država ustavna in fv tomentarna monarhija. Ustava natan-(j? n°l0Sa Pravice vladarja, določa pa tu-Pravice parlamenta. Če pa le kje velja Pr?vilo, da odgovarjajo pravicam tudi 'žnosti in to toliko večje dolžnosti ko- rjp ... v. . . 1 • i..... dol; Jikor večje so pravice, potem velja to za Parlament. Bistvene pravice namreč, ki 1'n ima parlament, niso nič drugega ka-0l' dolžnosti in kakor pravimo, tla ima Parlament »pravico delati postave, rav-10 tako lahko rečemo, da to ni nobena SEST ampak njegova Naši parlamenti pa, koli. doslej imeli - in imeli sm0L*™ 1 kljub ponovnim volitvam le ene^kei so v vseh parlamentih odločevale vedno 'e ene in iste osebe, se svoje dolžnosti niso prav nikdar in prav nič zavedali, ^akaj, fe bi se naš parlament (v ednini teea V množini) le nekoliko spominjal in dU bil dolžan svojim volilcem r0Val ’ tii danes prav gotovo še zbo- ’ ker se nihče ne bi drznil rušiti jih d° k* avt°r*teto. Parlament pa se svo-/aveda^-1°S-^ n*' zaveclal. Mogoče so se jih Pa Dra ' n^ov’ posamezni člani, celota ^ovo ne. pod te^b e^Qi ,laše drzave ječi vsa država vil nnrla? S°ap°darsko krizo. Kaj je stopal lament? Niči Ki» i i - 'Podarska ^kono ki ved()> kai vedo k.,i So Parlament, 500 pa, ki ne Med erum^nM 6nt’ še ui Parlament, u Muto poslancev in r,Q,i tom je velika razlika! Pailameu- Odgovornost za tak parlamenta. ,"kor ga imamo v naši državi ko*- ’ rižem ptičem koncev volilci. Toda navsezad-v°Hlski masi ni zameriti, če se toliko ojunačiti, da bi ona sama ';'Hk()taxntei’e izpremenila. Zamerimo pa cemi v§o pravico ljudskim izvoljen-Za PailL?'1' nilIiai° toliko razumevanja Pravi j j ^fizeni, da bi vsaj sami na-Plitve n v Svoji hiši. To je dokaz silno be j() v j Pomanjkljive politične izobraz-'e’ da ° 6 V državi in samo logično -K d-ln°ra poseCi v ta kaos neka višja ?L.a vse skupaj ne podere. ’'e te c*ni °Pa^ati in po-Pfavj ^ Ljudski glas — božji g|ag, vet)(ja K°vor. človek bi mislil, da bo Šal |{(, 6 kje videl ogorčen obraz ali sli-?&ai °*’1<0 besedo — pa nič. Z izjemo % j, pr°^esi.ionaInih politikov, ki imajo 'Uhee Veselje za_ tal se pogovore, se ni kai/" ' namrdnil. Ljudje pravijo: Bo Scevo vlado in zato je popolnoma izkljn-o> a bi bila SLS poklicana v vlado, v kateri sede demokrati. Istotako ni nobene kombinacije z radičevd R . da se je Uzunovu- s posredovanjem Mite Di-mitrijevica pogajal z radičevci in bi bilo verjetno, da bi šli radičevci v vlado, ako bi bil Uzunovič uspel s svojimi kombinacijami. Velja Vukičevič se ni pogajal z radičevci in jim tudi ni ponudil vstopa v vlado. »Poruke«, ki jih nosi Mita I)i- parlamentarižem pri nas prišel ob ves kredit. Ni nam všeč, da imamo neparlamentarno vlado, a še veliko manj nam more hiti všeč, da bi parlamentarci sami se naprej tako kompromitirali parlamentarizem in ž njim vred tudi misel demokracije kot so to delali doslej. Danes imamo vlado brez parlamenta. I o je za celo državo silno važno razpotje in odgovornost za posledice je ogromna. mitrijevič v Zagreb, imajo samo taktično svrho. Dimitrijevič je bil samo zaupnik Uzunoviča, a sedaj si prizadeva, da bi se plasiral tudi pri Vukičeviču. Ker je dr. Marinkovič protiven sodelovanju z Radičem in ker sta dala Stjepan in Pavle Radič ostre izjave proti glavnim osebam nove vlade, ni verjetno, da bi ta vlada pozvala HSS v koalicijo. V radikalni stranki se še naprej vodi ostra borba, kako bi mogli priti v vlado Pašičevci, ki računajo, da bo Vukiče-\ ic honoriral njihovo postopanje o priliki krize in da bo pozval njihove zaupnike v vlado. Toda ako bi bil Vukičevič to nameraval, bi ne bil prezrl dosedanjih ministrov Simonoviča, Miletiča in Jovanoviča. Ako pride kak pašičevec v vlado, bo to samo osebna izbira ne glede na skupine. Vukičevič se bo v glavnem naslonil na radikalni centrum, tako da ni izključena možnost, da bi ne prišel po povratku kralja v Beograd Boža Marinkovič v vlado kot minister prosvete in še kak drug centrumaš. Demokrati bi po dogovoru ne imeli pravice na daljnja mesta v vladi, a ni izključeno, da pošljejo v vlado kakega Hrvata. V Demokratski stranki vlada veliko nezadovoljstvo. Ker sestoji stranka pravzaprav i/. bivših naprednjakov, samostojnih radikalov in liberalcev, so sedaj samo naprednjaki favorizirani, a druge frakcije z Davidovičem vred so potisnjene v ozadje. Hrvatje v Demokratski stranki so užaljeni, ker jim je bilo obljubljeno da pride vsekakor kak Hrvat v vlado, da markira Hrvatstvo. Člani glavnega odbora Grga Angjelinovič, Krstelj in dr. Ribar so demonstrirali proti Marinkoviču in zapretili z izstopom iz glavnega odbora. Mogoče je, da bo Marinkovič vsled te pretnje popustil. Zemljoradniki so zadovoljni in so v dobrih odnošajih z vlado, a glede na volitve nočejo v vlado. Njim je glavno, da ob volitvah ne .bodo preganjani. Misli se, da bodo po pravoslavni Veliki noči vsa ta vprašanja rešena. Ni izključena možnost izrednega zasedanja še pred 1. avgustom. To se sklepa iz tega, ker vlada naglaša, da je delovna vlada in ker dela na to, da parlamentarni odbori nadaljujejo s svojim delom. Vprašanje je, ali je ta vlada tudi volilna. Vlada se umika preciznemu odgovoru, ker bi ta vlada, ako bi ne imela volilnega mandata, takoj izgubila svoj pomen pri Srbijancih in bi se takoj pričelo rovarjenje. Smatrajo, da bo Marinkovič po povratku iz Topole tudi v tem pogledu podal jasno izjavo. SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA. Beograd, 21. aprila. Včeraj popoldne se je ob 3. in pol seslal zakonodajni odbor. Na iej seji je izjavil Kosla Kumanudi, da vlada smatra, da mora zakonodajni odbor še naprej delati in da mu daje popolnoma svobodne roke v pogledu projektov, ki jih bo vzel v diskusijo. Ljuba Živkovič je dal nalo besedo Demetroviču, ki je zahteval od ministra informacijo zlasti glede volilnega mandata vlade. Dr. Kumanudi je nato izjavil, da ta skupščina ni razpuščena, temveč samo odgodena in je tudi odrejeno, kdaj se zopet otvori. Zato smatra, da mora zakonodajni odbor delati, prvič zaradi lega, ker bo lo delo rodilo rezultate, ki ne bodo doživeli izpre-membe in drugič zato, ker še ta skupščino vedno obstoja. Napet mednarodni položaj. Berlin, 21. aprila. Kakor javljajo iz Pariza, računajo politični krogi na možnost izrednega sklicanja Sveta Lige narodov, ki naj bi se sešel še pred mesecem julijem in to zaradi konflikta med Italijo in Jugoslavijo. Izjava Mussolinija, da tiranski pakt ne more biti predmet pogajanj med Beogradom in Rimom je zopet poostril situacijo. V Londonu vlada očito veliko nezadovoljstvo s takim postopanjem Italije tako, da se lahko govori tudi o konfliktu med Rimom in Londonom. Včerajšnji članek »Timesa je bil inspiriran od angleškega zunanjega ministrstva. Verjetno je, da se bo Jugoslavija obrnila na Ligo narodov za intervencijo, a Italija se ne bo mogla izogniti temu apelu. BOJ ZA TRGOVSKO ZBORNICO "v~” LJUBLJANI. Beograd, 21. aprila. Minister trgovine in industrije je prejel spomenico Zveze industrialcev iz Ljubljane, v kateri se ti izjavljajo proti edinstvenim zbornicam. V drugi spomenici pa se protestira proti novemu volilnemu redu za zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. VOJA MARINKOVIČ PRI KRALJU. Beograd, 21. aprila. Sinoči ob 6. se je vrnil iz Topole minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič, ki je bil pri kralju v avdienci in mu referiral o zunanji in notranji situaciji. Kar se tiče zunanje situacije, je poročal kralju zlasti o naših odnošajih do Italije, a glede notranje situacije o popolnitvi vlade in o razpoloženju v njej. Beograd, 21. aprila. Po povratku Vo-je Marinkoviča iz Topole se doznava iz krogov, ki so mu blizu, da je bil ta poset pri kralju v Topoli v zvezi z deli, ki se morajo začeti v ministrstvu zunanjih poslov v pogledu naše zunanje politike. Marinkovič je pojasnil kralju svoje stališče glede zunanje politike in ga seznanil s koraki, ki jih bo storil, da pripomore naši državi do boljšega stanja v mednarodnem življenju. V političnih krogih govore, da je Marinkovič ob tej priliki razpravljal tudi o naših notranjih slvareh, specialno o popolnitvi vlade in informiral kralja •o prvem dojmu, ki ga je napravila nova vlada na parlamentarne kroge, zlasti na kroge vladne večine. Kar se tiče vprašanja popolnitve vlade, se trdi v radikalnem klubu in sicer iz okolice Bože Maksimoviča, da je Marinkovič ob tej priliki dejal, da bo pri popolnitvi vlade zopet prišel v kombinacijo Boža Maksimovič kot minister notranjih del. Zdi se, da je tendenca današnje vlade, da se vsi poslanci razidejo in da se šele takrat, ko bodo poslanci odsotni iz Beograda, izvedejo mirni razgovori in se odloči, katere osebe je treba vzeti v kombinacijo pri popolnitvi vlade. SEJA DEMOKRATSKE ZAJEDNIClT" Beograd, 21. aprila. Demokratska za-jednica je imela včeraj popoldne sejo, ki ji je predsedoval Ljuba Davidovič. Ta je v svojem govoru omenil, da je narod precej desorientiran zaradi prenaglega vstopa Demokratske zajednice v vlado. Za njim so govorili Agatonovič, Grol in Baljič. Sklenjeno je bilo, da se izvoli odbor, ki bo razbremenil ministre strankarskih poslov. Nadalje je bilo ugotovljeno, da ostane politična propaganda Demokratske zajednice ista ko dosedaj, ker so na dnevnem redu še vedno naloge, kakor so bile prej. Med te. naloge spada v prvi vrsti sanacija pravnega reda v državi in pa gospodarska kriza. Stran 2. »NARODNI DNEVNIK« 21. aprila 1927. ■■■■■■■■■■■■»■■■■■»»trse: ■■MMUSMl' R *j>.'racrs'. w ~w t mii|||»W ■■!!!■ Štev. 89. Nemški pogledi na Jugoslavijo. (Zanimiv članek Hermana Wendel-a v »Frankfurter Zeitung«. o našem sporu z Italijo. — »Vossische Zeitnnu Frankfurter Zeitung je velik list in zelo vpliven zlasti v nemških gospodarskih krogih. Ni torej brez političnega pomena, če objavi list kakor je Frankfurter Zeitung«, članek, v katerem obrača znani nemški publicist Herman Wendel pozornost vodilnih nemških krogov na našo državo. V uvodu svojega članka ugotavlja g. H. W., da je prodiranje italijanskega imperializma na Balkan, ki se najjasneje izraža v tiranskem ;paktu, podrlo vso N inči cev o italofilsko politiko. Posledica tega je, da išče Jugoslavija novo politično orientacijo. Jugoslavija se želi približati Bolgariji, Rusiji in Nemčiji. Na-pram Nemčiji je vladalo sicer takoj po vojni v odločilnih jugoslovanskih krogih neprijazno razpoloženje, toda danes po sklepu pogodbe v Loearnu in po vstopu Nemčije v Društvo narodov, so se razmere temeljito izpreme-nile. l’o sporazumu s Francijo ima Nemčija jako lepe izglede za boljše razmerje z državami na jugovzhodu Evrope. V Nemčiji vlada za Jugoslavijo ugodno razpoloženje. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev za Nemčijo ni več neznana veličina. Tisti Nemci, ki so prerokovali, da se jugoslovanska država ne bo dolgo držala, so se zmotili. Danes prevladuje naziranje, da mlada jugoslovanska država s svojimi 12 milijoni prebivalcev na 250.000 kvadratnih kilometrih ne predstavlja le važne politične moči na Balkanu, ampak je tudi v gospodarskem oziru za Nemčijo silno važna država. L. 1925. je izvozila Nemčija v Jugoslavijo za 886 milijonov dinarjev blaga, iz Jugoslavije pa je nizacija >Kulturbund ' je zopet dovoljena. Po-vo prijateljsko razmerje naj bi temeljilo na gospodarskih pogodbah. Zbližanje med Berlinom in Beogradom pa bi imelo tudi važne politične posledice. Neoi-ški poslanec dr. Grassi je nedavno povedal na nekem predavanju v Frankfurtu, da imajo Nemci v Jugoslaviji lepe izglede za uresničenje svojih kulturnih teženj. Njihova organizacija >Kulturband je zopet dovoljena. Položaj Nemcev bi se utegnil z novo politično zvezo še nekoliko popraviti, kar velja tudi za položaj Nemcev v Sloveniji, ki jih smatrajo rabiatni šovinistični demokrati v Sloveniji za priseljence, ne pa za narodno manjšino. Kako visoko cenijo v Sloveniji nemško kulturo, dokazuje brošura ljubljanskega šolnika prof. Westra »Kriza naše srednje šole , kjer zahteva, naj se poučuje v šolah nemščina pred vsemi drugimi tujimi jeziki. V polemiki, ki se je razvila o tem problemu. . so se mnogi navduševali za -francosko kul- ; turo, ‘oda v narodu, ki že od nekdaj živi v sosedstvu z Nemci na 200 km dolgi meji, je vpliv nemške kulture in gospodarski vpliv tako močan, da se je težko borit i proti njemu. Od slovenske sl rani pa se mora pričakovati najjačji odpor proti združitvi Avstrije •/. Nemčijo. Za ta slučaj se splošno zahteva odstop Koroške Jugoslaviji. Slovenci se namreč boje, da se Nemci v slučaju Anschlussa ne bi ustavili na Karavankah, ampak bi šli naprej do Trsta. Toda, v Beogradu, pravi Wen-del, mislijo o tem vprašanju precej hladnejše in Jugoslavija se gotovo združitvi Avstrije z Nemčijo ne bi proti vila, če bi šla pot do združenja preko Pariza. * * Skoro še vplivnejša kakor »Frankfurter Zeitung je berlinska Vossische Zeitung . V velikonočni številki tega lista je objavil njegov glavni urednik Georg 'Bernhard članek o našem sporu z Italijo, ki je pisan za Jugoslavijo zelo simpatično. G. Bernhard ugotavlja, da hočejo v Kirnu Jugoslavijo obkoliti. Toda niti, ki vodijo iz Rima v Pešto, ne služijo miru. To dokazujejo zopetni naskoki Italije na Jugoslavijo. Ko je napetost med obema državama dosegla svoj vrhunec, so poskušale velesile intervenirati. Ta intervencija pa se je takoj spočetka izjalovila, javnost pa so pomirili z upanjem, da se bodo Italijani direktno pogajali z Beogradom. A še predno so se pogajanja, začela, so Italijani že izjavili, da se o tiranskem paktu nočejo razgovarjati. To postopanje Italijanov zelo spominja na nekega orožnika na Saškem, ki je neko zborovanje razpustil z utemeljitvijo, da ne dovoljuje predavanja o »temi«. Spor je nastal zaradi tiranskega pakta, sedaj pa pravijo Italijani naenkrat, da se o tem paktu nočejo dogovarjati! 0 čem pa se naj tedaj Jugoslavija H Italijo pogaja? Taka politika znači zasmehovanje in lo ne le zasmehovanje Jugoslavije, ampak cele Evrope! Slično stoji stvar z obdolžitvijo Italije, da se Jugoslavija obo-rožuje. Italijanska obdolžilev pa dela vtis, da se za to oborožitvijo skriva njeno lastno oboroževanje, ki pa še ni končano. -S tem seveda še ni rečeno, da Italija vojno naravnost želi. Zaenkrat je to le italijanska taktika, toda iz svetovne vojne vemo, kam taka taktika pelje. Zato pa prevzema Jugoslavija nase veliko odgovornost, če sedaj ne slopi pred Društvo narodov in če ne zihteva, da se skliče Svet Društva narodov, brez ozira na strah, ki ga imajo neke države pred javno diskusijo o teh vprašanjih. Italijansko politiko se da tolmačiti le tako, da je Mussolini prepričan, da mu je zasigurana podpora Anglije, toda jako negotovo je, če more Anglija še danes igrati tako odločilno vlogo i v Evropi kot jo je nekdaj. * * * Omenjeni sestavki v vodilnih nemških li- j stih dokazujejo, da kljub politični izolaciji, ‘ ki nam jo naši nasprotniki pripravljajo, vsaj moralno še nismo tako zapuščeni, da bi se nas vse izogibalo. Ta moralni kapital pa je treba znati tudi poUlično izkoristiti. Važne izjave Rykova. Na sovjetskem zveznem kongresu je poročal o vnanjem položaju sovjetski komisar Uy-kov, in sicer jako obširno. Naravno je, da je govoril najprej o razmerju Rusije do Anglije. Pri tej priliki je ostro zavrnil očitek angleške vlade, češ da je sovjetska vlada podpirala štrajkujoče angleške rudarje. Poskusi, da se ustanovi močan blok proti sovjetom in da se izzove z Rusijo konflikt za vsako ceno, so po Rykovem jako nevarni, le poskuse vodi Auglija, ki je pridobila tudi Italijo za svojo politiko, kar dokazuje ratifikacija besarabskega protokola. 0 društvu narodov so ruski politiki še vedno istega mnenja kakor pred leti. I udi Ryk(>' ie rekel, da je Društvo narodov samo orodje v rokah nekaterih držav, da terorizirajo druge Za dogodke v Kini se društvo narodov ne briga. Razorožitvena konferenca, ki jo sklicuje Društvo narodov, ne bo uspela. Sovjetska unija je pripravljena takoj se razoro- žili, če se razorože vse države. Angleška trditev, da se sovjetska Rusija oborožuje z vso naglico in da se pripravlja zlasti na vojskovanje s plini, ni resnična. Vojna industrija je v vsake drugi državi bolj razvita kakor v Rusiji. Jako obširno je poročal Rykov o dogodkih na Kitajskem, število inozemskih čet na Kitajskem dokazuje, da se je intervencija velesil na Kitajskem že začela. Evropske velesile podpirajo generale na severnem Kitajskem, da bi zasejale razdor v nacijonalni kitajski pokret. Velesile so se tudi strinjale z napadom na sovjetsko poslaništvo v Peki i-gu. Tako so poskusile zaplesti sovjetsko Rusijo v vojno s Kitajsko. Sovjetska vlada pa na to provokacijo ne bo reagirala. Zanimiv je odstavek o Borodinu, ki ga je javnost splošno smatrala za ruskega zastopnika pri kantanski vladi. Rykov je Borodina enostavno zatajil z besedami, da Borodinov sploh ni zastopnik sovjetske vlade in za njegova^ dejanja ni odgovorna sovjetska vlada. Položaj sovjetske zveze na Kitajskem je trdnejši kot kedaj prej, ker je Rrusija priznala Kitajcem, suvereniteto. Razmerje med Rusijo in Nemčijo se je po sklepu rapallske pogodbe znatno utrdilo. Nemška vlada je uradno demontirala vesti, (ia se je v lokarnski pogodbi zavezala dovoliti v slučaji vojne proti Rusiji sovražnim četam prehod preko nemškega ozemlja. Sovjetska vlada je prepričana, da se Nemčija ne bo dala zaplesti v vojno z Rusijo. Nemčija je odobrila kredit v znesku 300 milijonov mark za Rusijo in to je dokaz, da se bo politika prijateljstva med obema državama obnesla in še vtrdila. Politične vesti, - Proračun mariborske oblastne skupščine. Na včerajšnji seji mariborske oblastne skupščine so številke prvotnega proračunskega predloga za mariborsko oblast nekoliko izpremenili. Po popravljenem proračunskem načrtu so redni izdatki preračunani na 50,424.635 Din, izredni pa na .21,759.4/08 dinarjev, skupaj na 72,184.043 Din. Proračun temelji na predpostavki, da bo vlada odsio-pila oblastni skupščini del svojih dohodkov iz onih resorov, ki bi jih prevzela oblast. Prva izjava nove vlade? Včerajšnja »Neue Freie Presse* priobčuje sledečo izjavo našega poslanika na Dunaju: Mi Srbi, Hr- vati in Slovenci smo en narod in vlade se i sestavljajo pri nas na podstavi medsebojnega ! sporazuma med parlamentarnimi strankami, j Mnenje, da bo novi minister za vnanje zadeve J dr. Vojeslav Marinkovič začel novo smer v vnanji politiki, ni resnično. Naša vnanja politika bo ostala docela nespremenjena in taka kot doslej,- — !z stilizacije bi se dalo sklepati, da te izjave ni poslal N. Fr. Pre"sse« g. poslanik na svojo odgovornost, ampak ipo nalogu. Če je temu tako, potem je lo prva uradna izjava nove vlade. = Minister za narodno zdravje. Kakor poročajo iz Zagreba, bi imel postati minister za narodno zdravje glavni ravnatelj »Tipografije in urednik »Obzora dr. Dežman. Ta govorica se je raznesla včeraj v zagrebški oblastni skupščini. Indirektno podpira to vest dejstvo, da je »Obzor«, ki doslej ni še nič pisal o novi vladi, pričel novo vlado braniti. Obzor' piše, da bi nova vlada bila vseeno boljša kakor bivši PP režim, čeprav bi bila diktatorska. — Nova državna stranka. V Beogradu so se kmalu po sestavi nove vlade raznesle vesti. da bo nova vlada poskušala ustanoviti novo stranko, katero so eni krstili za »četrto stranko (z ozirom na tri velike sedaj ob-stoječe stranke), drugi pa jo imenujejo ‘državno stranko«. V .to stranko naj bi vstopili vsi'zmernejši dosedanji politiki, pridružili pa naj bi se sčasoma I ud i oni ljudje, ki se zaradi strastnosti dnevnega političnega boja doslej niso hoteli aktivno udeleževati političnega življenja. V sedanjo vlado naj bi vstopil tekom časa še kak Hrvat ali Slovenec, a naloga teh bi bila, da tudi na Ilrvatskem in v Sloveniji agitirajo za novo stranko. — Te vesti beležimo kot kronisti. Smo pa prepričani, da bodo ljudje n. pr. v Ljubljani vsakega agitatorja za »četrto stranko« ali državno stranko takoj vprašali, ali je liberalna ali klerikalna .. . = Seja glavnega odbora HSS. Dne 21. maja bo v Zagrebu seja glavnega odbora HSS. Na seji bodo odobrili nov strankin Statut in sklepali o reorganizaciji stranke. Tudi strankin program nameravajo skrajšati. Misel na prekrstitev HSS v »narodno seljaško stranko so baje opustili, ampak bo stranka še nadalje nastopala kot hrvatska stranka. — Volitve v Avstriji. Prihodno nedeljo bodo v Avstriji volitve za državni zbor. Nasproti si stojita dve stranki, krščanski socialisti in socialni demokrati. Volilna borba je silovita. Socialnim- demokratom očitajo meščanske stranke da so potrošile nad 12 niili-jurd avstrijskih kron samo za volilne plakate na Dunaju in vprašujejo javno, odkot t;i u -nar. Socialisti pa so nagnali člankarja, ki .1 Iz Churchillovih »oinih spo-■iuev. Sir. W. Robertson. Kljub temu, da ni bilo 30 divizij za skupin, rezervo, ki jo je predlagal Lk)yd ^orge, je bil vendar ustanovljen komite, cigar Kon [roli bi naj bila ta rezerva podrejen*. Sir William Robertson je zahteval, da b b kot šef angleškega generalnega štaba, edH aneleški zastopnik v tem odboru. Minlstrs predsednik pa je izjavil, da bi ^lo nl^fke če da bi bil on kot šef general, štaba Veliki Britanije in pa zastopnik Velike Britanije odboru za omenjene rezerve ena m ista oseba Nočem se spuščati v podrobnosti tet, spora. Mesto zastopnika Velike Britanije v odboru Splošne rezerve, ki je bilo prvotno namenjeno Henryu Wilsonu je bilo ponude-no siru Herbertu Plumeru, iki ga je tudi takoj odklonil. Za vlado Velike Britanije je bilo tedaj dobro, da ni sir Douglas HaJg de misiji sira VVilliama Robertsona pripojil tudi svoje, kajti demisija Haigova bi stvai zelo poslabšala. Pred Leusom. V te notranje »pore se nisem vtikal. Imel sem delo na fronti in šele, ko sem se vrnil, sem 5ul o raznih igralcih drame Vrhovni do ve lini k angleške armade mi je dovolil, (la sem se svobodno gibal v angleškem odseku in storil je vse, da bi mi olajšal m0l0 “al°; go, seznaniti se z aktuelmnn pogoji bojne linije. Želel sam na podlagi osebnega opa-zovanja spoznati najnovejše metode vzdrževanja onih delov linije, na katere so se raztezale priprave za veliko defenzivno bitke. Posetil sem z generalom Lipse-om, poveljnikom 3. kanadske divizije, cel odsek pred Letisom, ga podrobno pregledal in se prepričal, da se »tanje tronte temeljno razlikuje od stanja leta 1915 ali 1916, ko sem bil 'poveljnik oddelka. Izginil je sistem spojenih jfrkov z omrežjem bodečih žic in vsem oeta-lim, kar spada k temu sistemu. Kontakt s sovražnikom je vzdrževal le ozek pas prednjih straž, katerih nekatere pozicije so bile utrjene, nekatere pa sploh ne. Za temi pozicijami v razdalji pribliv.no dveh do treh ti-sočev yardov je bil zgrajen sistem neštetih gnezd strojnih pušk. Spajajoči jarki so omogočati, da so se ta gnezda približevala med seboj ali pa oddaljevala. Omrežje žičnih ovir ni bilo več izpeljano kakor poprej lateralno v nepretrganem pasu pred fronto, pač pa počez, da bi bil sovražnik pognan v ulice m neusmiljeno požet od strojnih pušk. Odprta mesta med sovražnimi pozicijami bi naj slutila za najostrejši napor obrambnih jezov. ■Dva tisoč yardov dalje so bile pozicije poljske artiljerije. Tu so bili dobro maskirani in vzdrževani jarki, določeni za zbiranje pomožnih oddelkov. Za to črto je bil pa stan najvišjega brigadnega poveljstva in za njim so bile razpostavljene težke in srednje baterije v dobro preštudirani, nepravilni liniji. Odkrito lahko priznam, da me je vse, kar sem videl bodisi v bojni liniji sami, bodisi kar se tiče organizacije celega odseka do njega zadnjih kotov, naipolnilo z zaupanjem v moč defenzivnega sistema, ki se je istočasno z napredovanjem vojne stalno razvijal' Tak odsek in vse, kar sem tu srečal, mi je dalo upanje, da pride dan, ko se bodo tudi Nemci napili tistih grenkih zdravil, ki jih je naša armada tako dolgo pila. Na žalost ni bilo na celi ostali fronti tako, kakor v tem odseku. Delo sira Henrva \Vilsona. Clvurhill razmotriva v tem odstavka o Karakterju in lastnostih novega šefa generalnega Slaba in dostavlja par vrst o svojem osebmem razmerju h Henry WUsoiioni. Vest o imenovanju sira Henrva Wilsona za šefa generalnega štaba sem iskreno pozdravil. Poznala sva se mnogo let. Prvikrat sem ga srečal na bregovih Tugeley v januarju 1900. Prva podoba, ki mi je ostala po meni v spominu, je divje zreči a obenem veseli major, ki je baš dovršil krvavo nočno operacijo v Pieter’s Hill. Od leta 1910 sva se pogovarjala o vojni ,med Francijo m Nemčijo. Kljub temu, da se včasih nisva strinjala v -svojih nazorih, sem mu bil vendar za marsikaj zelo hvaležen. Nikdar ne pozabim nenavadnega prerokovanja avgusta meseca 1911 ki ga je povedal za časa agadirske krize v’ odboru državne obrambe. V tem Času sva bila dobra zaveznika. Kriza je minila m irski spor je za nekaj časa ohladil najino drugarstvo. W-ilson je kol udam sin Ulstera s strastjo, ki ni imela meje, ločil politike ho-merul od liberalne vlade. V dneh pred napovedjo vojne Nemčiji sva se srečala ob raznih prilikah, toda zmerom v zgolj oficijelnem zmislu. Mobilizacija mornarice .in končno odločitev, da se Anglija pridruži Franciji, £ ■povzročila, da je Wilson spremenil svoje -mišljenje o moji osebi. Toda jaz inse.11 tem dolgo ničesar vedel in bil sem zarad e« zelo presenečen, ko so mi nekega a g vega jutra naznanili v mornariškei strstvu njegov obisk. To je bilo p» vi m odhodom v Francijo. Strategova potovanja. Prišel mi je povedat, da so vse stare razlike naizorov pozabljene in da sva zopet pn- to trditev prvi objavil, z »oslom? in očitajo s svoje strani dr. Seipelu, da prejema še danes pokojnino kot bivši cesarski minister v znesku B50 šilingov mesečno, čeprav je bil minister le celih 10 dni. Naj zadostujeta le ta dva primera kot dokaz, da so tudi tam volitve ravno tako dostojne kakor pri nas. Samo da je pri nas osle požrl tiskovni zakon . .. - Ogri dobe kralja. Vossische Zeilungt poroča iz Budimpešte, da se je grof Bethlen za časa svojega bivanja v Rimu dogovoril.z Mussolinijem tudi glede zasedbe ogtskeg;1 prestola. Za krono tisočletne ogrske kraljevine se poteguje precej kandidatov, ki pa ve' činoma vsi pripadajo rodbini Habsburg- p1 ogrsko krono se poteguje nadvojvoda Josll)’ ki je že pred vojno stalno bival v PeSti. Drugi kandidat je nadvojvoda Albreht, sin vojvode Friderika, bivšega avstr, vrhovnega vojnega poveljnika. Tretji kandidat je kron-piinc Oton, sin cesarja Karla, ki živi sedaj v Lequeitio. Četrti kandidat pa je baje tud1 sedanji ogrski državni upravitelj Horthy. K;1' koi poroča »Voss. Zlg. , sta grof Bethlen in Mussolini vprašanje ogrske krone rešila ua la način, da bo zasedel ogrski prestol Friderikov sin nadvojvoda Albreht. Za tega sta s? odločila zato, ker upata, da bo ostal in hotel oslali samo ogrski kralj, dočim se mati, nadvojvode Otona, bivša cesarica Cita zavzema za lo, tla postane njen sin ludi avstrijski ce-sai in češki kralj, česar pa Ogl i ne marajo, Mussolini -pa tudi ne, ker se boji obnov* nekdanje avstro-ogrske monarhije. 0 ^Albrehtu pa je Mussolini prepričan, da bo ze v svojem lastnem interesu Otona odrival proč, da mu ne bo vzel ogrske krone. — Grof Bethlen ho študiral fašizem. Ogi-1 ski ministrski predsednik grof Bethlen se je v' Rimu silno navdušil za fašizem. Po svojem povratku v domovino je rekel časnikarjem, da bo temeljato preštudiral zlasti gospodarski fašizem, da bo slične uredbe lahko uvedel tudi na Ogrskem. Ljudje pa, ki poznajo Hort-® hyjeve in fašistovske metode, pravijo, da sefi Bethlenu ne bo treba več mnogo učiti. — Razdor med Kantonci. Bivši minister ** vnanje zadeve v Kanton ski vladi Cen « pridružil komunistom v Hankavu , J. podpisal dekrete, ki odrejajo zasledoval zasledovanej protikomunističnega genei ( ang-kaj-šeka. Kantonska vlada je skleni«, da prekine vse zveze s Šangajem in gom. V Nankingu je vzpostavil gen. Cang-kaj-šek novo vlado iz zmernejših nacionalističnih elementov. , — Kusi so zapustili Peking. Proti vpad kitajskih čet v rusko poslaništvo je sovjet- . ska vlada odločno protestirala in zahteval > da se zaprte osebe takoj izpuste in ukradgn dokumenti vrnejo. Na ruski dopis pa vlada Pekingu sploh ni odgovorila in zato je vse • i sob j e ruskega poslaništva zapustilo Peking- — Rusija in naša država. Lokaianzeiger poroča, da je dobil ruski poslanik v Berlinu j Krestinski naročilo svoje vlade, da stoj)i vJf stik z jugoslovanskim poslanikom v Berinia' Bf.lugdžicem glede obnovitve diplomatski*, ednošajev z našo državo. — Nova revolucija na Grškem. Na Grške!« imajo zopet revolucijo, ki so jo uprizorili sedanjim sistemom nezadovoljni oficirji. se je izvedelo, da hoče vlada zopet sprejeti armado okoli 000 odpuščenih častnikov, nakana je dala povod za upor. Sedanji Pr , sodnik Grške republike Konduriotis je> stopil, za njegovega naslednika pa iiiH*n Ve nize losa. ‘ , vetera- = Trdovratni Viljem II. Ameriški ,^c0 ni iz svetovne vojne so te dni slavili so premirja. Da bi slavnost bila tem lep ‘jj, s se obrnili na bivšega cesarja prošnjo, naj b itudi on ['“'"^lahko pozab-la dan, češ da je sedaj P®^ vv0jno pa je bil ljeno in odpuščeno, nIVfaii, da se bori za gotovo vsak vojak tyj]jemu so pa slabo na-pravično stvar. 1 ^merikaiicem sicer e.lgo-leteli. vajen* knjior njso pričakovali. Rekel vorilt 'Ainerikanci motijo in da se oni pač Izpostavili v vojni na pravično stran, zato ostudi njihove proslave ne more povelict-j v;ui. jatelja. 1 ozneje je bil, kakor je znano, l»i^_ dardanelski ekspediciji. V tem času jeg ; dal vojno le v luči boja v Franciji. To "• imelo, kolikor se spomnim, nobenega vpliv® ua najine osebne odnošaje. Ko je postal se generalnega štaba, je sprejel mojo koncepcijo vojne, o kateri sem govoril ua teh straneh, v njenem celem obsegu kot smelo * pričajočo o dobrem pregledu. V siru Henryu Wilsonu je dobil vojni binet prvič izkušenega svetovalca, ki je zna jasno in prepričevalno informirati o sihiaeij in podati vzroke za sprejetje ali odklonit . lega ali onega postopanja. Podobne lastin* vzbujajo sicer v Angliji običajno nezaup*«! vendar so brez dvoma velika razbremeni v javnih transakcijah, bj' Henry ^ imel svoj poseben aa&n '^'žanja Govor je v parabolah, rato.l posebne Prehode » skrivnostne fraze. Imel je svoj lastni Jes lirik Politiki so b'li pri njem Clemenceau zmerom »Tiger- Clemence^ je tudi v pismih tako imenoval. Svoje' g zvestemu pobočniku Duncanneau je dal • ■»lordi- Nalašč je izgovarjal imena fran . skih generalov in mest na zelo šaljiv n« p V razgovoru o najvažnejših stvareh s^ »d večkrat poslužil šaljivega načina. >0“: ministrski predsednik* je prišel neko seji vojnega kabineta, ki sem se je tu udeležil, »danes sem boche (Nemec) temu je sledil sijajen opis situacije s (me nemškega generalnega štaba. Drug „,nii'eI11 je bil zopet Francoz ali Bolgar, ,'°^jal naj-je sijajno obvladal svojo stvar ■ flekatei* boljše in najjasnejše informacijT'^ dražil, ministre je seveda ta njego kakor n. P1-dasi ni šel nikdar tako.da' ’ ^ ,)antomimo. Foch, ki je ponazoril vojid OP ■ IlftSrtov so Tod« metode opisovanja J bile pri obeh precej P°ri°m Dnevne vesli. — Profe sorski honorarji. Beograjska »Po-mSa« piše: Profesorji nekega učiteljišča v niso prejeli honorarjev za nadure že Štiri leta. Poslali so na prosvetno ministrstvo že več prošenj in predstavk. Toda *®ian. Končno je šinila enemu izmed njih v glavo srečna misel. Vedel je, da obstoji v Beogradu neki uradniški biro. ki rešuje proti gotovi nagradi slične posle nalogo in uspešno, rredlagal jen lorej svojim tovarišem, da naj Sl“ obrnejo skupno na dotični biro. Njegovi tovariši so nato pristali. Na svoje prijetno presenečenje so prijeli profesorji honorarje za vse štiri leta nazaj že tekom par dni. Biro 31 le sicer odtegnil 10% provizijo, s čemur pa *** profesorji popolnoma zadovoljni, saj dobili vsaj 90 odstotkov od države ’d°I£nih honorarjev. Najbolj značilno pa j sl«te{e: Kmalu nato je prejel profesorski ', 5>jj Od ministrstva uraden odgovor na °“Bjo, s0 j0 ^ili poslali profesorji na V(^rstv° še ipred kakimi 4 leti. V odgo-ti,IU1?^ ministrstvo obvešča, da se dolžni ho-, ‘a,1‘ ne morejo izplačati vse dotlej, dokler jV Be otvor.i 53. partija letošnjega budgebi. °BCem odgovora prosi ministrstvo profe-; rJe, da naj potrpe. Profesorji pa se taki dr-administraciji samo čudijo ter se, ker ki že P''eieli’ tiho »niejejo kaosu, a5a 'v naši državni administraciji. Ijn0 y °ne, ki se hočejo izseliti v Argen-vilo* sv na vedno naraščajoče šte- katem : ■ kih priseljencev v Argentinijo, že m n,^M ^Valkein ®asu °d trel1 let na,asl° čiisok e 0 10.000, je začel jugoslovenski izda/a ■ sP°dajstvo , katerega urejuje in vaniemJU^i *''*ro Jekovec z rednim priobče-podi, ‘ slovenskih člankov, informativnih i°Čih ' ° ^l'8entini in sploh vesti nanaša- elr^nel’e naših l'°iak0V v de., \elj Argenluu. Pri uroi**v«^ , ■ elka sodeluje slovenskega ,e\j v Rogaški Slatini inv* Leben, bivši uc<-goslovenske Škole«: v Antotu^1 ravnatelj .'Juse nahaja Uredništvo Slov. -od?1* ■ Chile. Ker :a od- uči jaja kjer živi večina naših priseljeno1161*1 mesit ulici Donato Alvarez 2518, v bližtni l' .v La Paternal, a tvori obenem »Gospod a?y*vle tehnično zvezo med vsemi Slovenci, raztresenimi v manjših skupinah širom Argentine, i° dana s tem možnost, da se naši rojaki, ki se lahko odslej shajajo v svojem lokalu in se ol'ganizinijo za ustanovitev kulturnih in prepotrebnih gospodarskih društev. — To nalo-si ie postavilo »Gospodarstvo«, ki hoče (f Var>ti organizacijo vseh Slovencev v Ar-jnn ni potom manjših, krajevnih, kulturnih v J’!? Potrebni h gosp. društev in jih združiti ko'*' 0 ?®lovensko zvezo za Južno Ameri-svoji^6 P°Sebno zato, ker so naši rojaki, v p(,.jrlrPre'ežni večini Primorci, prepuščeni Vf .0ll'a samim sebi. Kajti konzulat njiho-I.olnJA,,Pa°U?sti njihovim aspiracijam po-i-i \eJAHk tako organizirani bi Sloven- novi priseljenci11^ kolektivni napredek mnogimi prevarami raznih Kavarovan> Prec* tov, kakor tudi pred mnogim?^1'6"*11 a®en" žrtvami, ki čakajo v začetku vs,rif2'plotrebuje’ kfM' mnogo ka-ga. (ln|skega delavstva nezaposlene- r;>jšni^!'5?V*IIJ'ka Pogajanja s Švico. Predvče- leeacii-i i. P°tovala skozi Ljubljano naša de- ^ bodo tJ'F0Vskrim pogajanjem s Švico, ki ^.stonnik V- Bernu' člani delegacije so: ‘Milan 'rnttomvi,iJeBaxni"n'slralva Pr°fesoi- dr. *uian 1 odoiovič, načelnik industrijske™ ml rtelka v trgovinskem ministrstvu dr M l ’ VelV.^fnTv ,>0li0delskf‘«:t ministrstva' , St°:,k°ylč ‘n. veterinarski inšpektor ^lan T etrov«. Ljubljanska trgovska zborni-V' wl0clla ‘lelegalom posebno spomenico, V Ti1"! °®e slovenskih pridobitnih - h,glede trRovakih zvez -s Švico. ^°vinP • n.° y Ljubljani. Minister tr- ki'tere 'n industrije je naredbo, glasom ‘s°dižgi, 't"eTtulie sodnike-iaji[ie obrtnem '/■■d tron.J Ljubljani za delodajalce Zbornica Da n f°’ obrt lin ■ndustrijo, za deloiemal-‘ovico ?'avska zbornica. I osiej so volHi Pa Z sodnikovJajikov de^lajaici, polov[co -Ji, male i. za pristanišča- Prometno niini-pr“'yo je odobrilo nove večje kredite za no-av>lo naših luk. v ol Kongres godbenikov. Te dni se je vrSii v^ajevu kongres godbenikov iz vse dria-Oi-n . kongresu so bila sprejeta pravila za »anizacijo godbenikov vse države. Podpornemu društvu »lepih, Ljubljana, lok 1- so darovali: Or. France dih Bl> tu z neke kazenske poravnave 100 jv, a!.Jev, g. Banko Ivan, tu 50 Din, Savinska soiiii' ca ^alec 100 Din, Hranilnica in po-v0H?1(!a -Sv- Anton 25 Din, g. Vukšinič Da-HrJJ’ Vek Nedelja 20 Din, g. Banič Ivan, tein, nabrano na nabiralno polo 316 Din, '»enovana Planina 125 Din, Seunig Iva- na, tu 100 Din, neimenovana Braslovče 20 dinarjev. — Vsem plemenitim darovalcem najiskrenejša hvala. - Odbor. — Materijal /.a bolnice. V ministrstvu za narodno zdravje se razdeljuje kredit za nabavo sanitetnega materijala in drugih bolniških potrebščin. — Subvencija rudarski šoli v Celju. Na podlagi odobrenja ministrstva šum in rudnikov je bila nakazana rudarski šoli v Celju subvencija 20.000 Din. — Dostava železniških vozov za prevoz lesnih pošiljk. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je odredila, da se mora prevoz in izvoz lesnih pošiljk in drv za kurjavo v sedanji sezoni pospešili z vsemi sredstvi. V času jesenske izvozne sezone, t. ,j. od 1. septembra t. 1. dalje bode dastavljala železniška uprava za lesne pošiljke potrebne vozove šele tedaj, ko bode dostava vozov za druge sezonske predmete popolnoma zagotovljena. Interesenti se pozivajo, da do pričetka izvozne sezone pospešijo nabavo in odpošiljanje lesa in drv za kurjavo. Železniška uprava ne bo upoštevala pritožb radi nezadostne dostave vozov za lesne pošiljke v času izvozne sezone. — Radovljiška podružnica SPI) obvešča svoje člane, da imajo pravico do treh polovičnih voženj po vseh državnih železnicah pod pogojem da so že dve leti člani SPI). Tozadevne izkaznice se dobivajo pri načelniku dr. Prešernu, sodniku v^ Radovljici. Društvene izkaznice izdaja g. Slavko Ven-gar v Radovljici. Članstvo se poživlja, da plača članarino do 1. 7. t. 1., ker bi se drugače v smislu pravil zahtevala tudi nova vpisnina. . — Dražba lovov. Lova občin Bloke m bv. Vid nad Cerknico se bosta oddala na javni . dražbi v zakup za dobo od 1. junija 1927 do j 1. aprila 1932 in sicer prvi na uradnem dnevu srezkega poglavarja v Ložu v torek, dne 17. maja ob 11. uri dopoldne, drugi pa v pondeljek, dne 16. maja ob 9. uri dopoldne v uradu srezkega poglavarja v Logatcu. Dražbeni pogoji so na vpogled pri srezkem poglavarju v Logatcu med navadnimi uradnimi urami. — Novo po-lopje finančnega ministrstva. Nova zgradba finančnega ministrstva v Beogradu, ki se gradi že od predlanskem, bo začetkom meseca septembra t. 1. gotova. — Učue osebe za meščanske šole. Ker se bo v bodočem Šolskem letu rabilo na meščanskih šolah v ljubljanski oblasti več učnih oseb. iz Višje pedagoške šole pa jih še ne bo prišlo dovolj, se bodo nastavljale začasno še učne osebe z osnovnih šol. Dobro kvalificirani učitelji(ce), ki bi želeli poučevati na meščanskih šolah, naj po uradni poti vlože prošnje na velikega župana ljubljanske oblasti. V prošnji je navesti sedanjo službo, službeno dobo in predmetno skupino, ki jo žele poučevati. — Za drugo redno porotno zasedanje v Je-lu 1927 so imenovani: I. pri deželnem sodišču v Ljubljani: 1. za predsednika: predsednik deželnega sodišča Fran Rekar, 2. za namestnike: podpredsednik deželnega sodišča I eter Keršič, višji deželnosodni svetniki An-!°n Mladič, dr. Adolf Kaiser, Jakob Antloga 111 Mihael Vehovar in deželnosodni svetnik ■ osip Janša; U. pri okrožnem sodišču v Nobeni mestu: 1. za predsednika; predsednik • okrožnega sodišča dr. Jurij Polenšek, 2. za I namestnike: deželnosodni svetniki Anton Kuder, dr. Josip Fischinger in Jakob Luznar; ! 111. pri okrožnem sodišču v Mariboru: 1. za predsednika: predsednik okrožnega sodišča dr. Franc Žiher, 2. za namestnike: višji deželnosodni svetniki Josip Sterger, dr. Franc Peitler, Fran Posega in Janko Guzelj in d“-želnosodni svetniki Oskar Dev, dr. Franc Pi-chler in dr. Franc Vidovič; IV. pri okrožnem sodišču v Celju: 1. za predsednika: dvorni *n predsednik okrožnega sodišča dr. nosodnM°lUlk.’ -"T za namestnike: višja dežel-nosodna svetnika dr. Friderik Bračič in dr aia - nico svojega rojstva in 50 letnico svojega književnega udejstvovanja. Ob tej priliki priredi akademsko gledališče na beograjski univerzi slavnostno predstavo. V prizori se Vojnovičeva sijajna drama »Ekvinokcij*. Pfed predstavo se vrši predavanje o življenju in delu pesnika. — Velik dar za akademijo znanosti in umetnosti. Zboruica za trgovino, obrt in in-dustnjo v Ljubljani je prispevala v Fond zn akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo znesek Din 100.000. Uprava Fon-da se najtoplejše zahvaljuje uglednemu za-v»du * t,iva^e> ki ga je pokazal za naj-u -Jx Prosvetna instituta, in pose- bej še kom sai ju, bivšemu predsedniku Zbor-„,ce gospodu Ivanu- Jelačič za vnemo, s katero se je zavzel za dotacijo _ Število prebivalstva mesta Prage Po uradnih podatkih je imela Velika Praga’ dne 1. januarja t. I. nekoliko manj kot 750 000 prebivalcev. — Panameriško mednarodno pravo. Iz Rio de Janeiro poročajo: Pod predsedstvom zunanjega ministra je bilo otvorjeno na slavnosten način zasedanje konference za kodifikacijo panameriškega mednarodnega prava. Kongresa se je udeležilo 30 ameriških držav. — 18 letna princezinja — član državnega sveta. Začetkom meseca maja bo sklican, kot poročajo iz Haaga, nizozemski državni svet. Predsedovala mu bo kraljica. Državni svet bo 9Prejel v smislu ustave kot članico 18 letno princezinjo Julijano. \r ^a'k°nito varstvo ptičev na Angleškem. angleškem parlamentu je bil te dni sprejet nov zakon o zaščiti ptičev. Vsi ptiči pridejo pod nekako državno zaščito. Prestopki se bodo kaznovali z globami 5 funtov (ca 1375 dinarjev) oz. tudi z zaporom do 1 meseca. Navadni ptiči se po tem zakonu ne smejo moriti ob času valjenja, pri manj navadnih ptičih je prepovedan roj) njihovih jajc, redki pliči pa vživajo sploh stalno zaščito. Vsakovrstne ])asti so prepovedane. Angleži so uvideli, kako velikansko škodo povzročajo ptičarji poljedelstvu in sadjereji, zaio so zaščitili uničevalce škodljivih gosenic s posebnim zakonom. Zakon, kakor so omenili poslanci sami v zbornici, še ni vzoren, vendar se bo njegov koristni efekt že letos občutil. Želeti bi bilo, da bi prišlo tudi v drugih državah do slične zaščite koristnih ptičev! — Smrtna nesreča v gorah. Te dni sta pod-vzela zagrebška turista Maksimiljan Mandl in Ivan Prišlin hribolazko turo na 1760 m visoki masiv Biokova pri Splitu. V gorovju je je presenetil silen snežni metež in hud mraz, tako da se prvi dan nista mogla vrniti ter sta iskala zavestje v neki jami. Drugi dan sta se podala kljub nevremenu na pot, da bi našla začasno streho vsaj v prvi vasi. Približno 3 km pred selom Tokič se je zgrudil Manedl, izčrpan vsled silnih naporov, v sneg. Vse prizadevanje njegovega tovariša, da bi ga spravil dalje je bilo zaman. Prišline se je privlekel z naporom zadnjih moči do prve hiše v vasi, kjer je javil nesrečo. Stanovalci so obvestili orožnike, ki so se podali nemudoma na označeni kraj nesreče, kjer pa so našli Mandla že mrtvega. Mandl je bil poročen ter je imel položiti v kratkem profesorski izpit. Planinsko društvo »Sljeme< v Zagrebu, čigar član je bil, namerava dati njegovo truplo prepeljati iz Splita v Zagreb, kar bo pa stalo okoli 80.000 Din. — Samomor učitelja radi bede in bolezni. Te dni si je končal v Bijelini s strelom iz samokresa življenje tamkajšnji učitelj iPetar Manojlovič. V smrt ga je gnala beda in dolgotrajna neozdravljiva tuberkuloza. Pokojnik se je ponovno izrazil napram svojim kolegom, da do zadnjega časa noče čakati, temveč bo izvršil samomor, da pa bi samo želel da bi umrl daleč proč od svojih svojcev, da’jim povzroči manj žalosti. Nameraval se ie peljati v bolnico v Sarajevo, ker pa ni imel denarja.za vožnjo, je izvršil samomor doma. Bil je vzoren oče in soprog m dober P Zopet železniška nesreča pri Lazah. Skoraj na istem mestu, kjer je povozil v nedeljo vlak zavirača Ivana Zavrla, ki je hodi po progi, se je pripetila včeraj zjutraj zopet nesreča, ki jo je povzročila neprevidnost ponesrečenca. Železniški delavec Hance rovšek iz Laz je pomagal v bližini ^ele-zni-ške proge spuščati hlode s hriba. Okoli ■ zjutraj j? Med tem je privozil mimo vlak Cilmdei je zadel Perovška v levo sence, da st e g dil nezavesten poleg proge na tla. Stiojevod-ja je vlak ustavil ter naložil ponesrečene a v službeni voz in ga pripeljal v Ljubljano. > kolodvora so odpeljali Peroska v bolnico, kjer je bil operiran. Perovšek ima prebito lobanjo ter je ležal včeraj vse dopoldne nezavesten. Požar, ki je zahteval dve človeški žrtvi. Y selu Kljenu v nevisinskem srezu je pekla žena nekega seljaka te dni na odprtem ognjišču kruh ter se razgovarjala s težakom Miljavičem, ki je prišel v hišo na obisk. Poleg ognjišča se je nahajal velik kup slame. Nenadoma je odskočila v slamo iskra. V par trenutkih je bila v plamenih ne le slama, temveč vsa soba lesene hiše. Kmet in kmetica ter njiju gost so se pravočasno rešili. Zunaj hiše se je spomnila kmetica, da je pozabita v goreči hiši otroka. Hotela je udreti skozi gorečo vežo. Miljavec pa jo je zadržal ter hotel rešiti sam otroka. Komaj pa je stopit v vežo, se je onesvestil in padel v plamene. Izvlekli so ga težko opečenega, dočim je otrok s hišo vred zgorel. Miljaviča so prepeljali v bolnico, kjer je naslednji dan v strašnih mukah umrl. — Mazač obsojen radi goljufije na 5 let ječe. Te dni se je vršila pred okrožnim sodiščem v Osijeku zanimiva kazenska obravnava. Na zatožni klopi je sedel v Slavoniji splošno znani »čudodelni zdravnik Milan Kabilac in njegov »pomočnik« Arcada. lvi-bilac je bil obtožen, da je lazil po slavonskih selih, se predstavljal neukim ljudem za zdravnika, ki more ozdraviti brez vsakih ležkoč vsako bolezen tfi' jim prodajal neke brezvredne tekočine. Prevaril je veliko število »pacijentov«. Njegove zdravniške takse ■so znašale od 300 do 3000 iDin, v enem siu-°aju je osleparil nekega lahkoverneža celo za 9000 Din. K obravnavi sta prišla obtožen- o ?, e*e8antno opravljena. Zagovarjala sta ‘ J tem> >da sta delala v ineteresu siromašnega ljudstva ter zdravila ljudi, skoraj bi ezplačno«. Kabilca je bil obsojen na 5 let ječe, njegov »pomočnik« pa je bil oproščen. — Muslimanka zaklala svojega novorojenčka kot jagnje. Te dni je bila obsojena preti okrožnim sodiščem v Mostaru 20-letna . muslimanka Zelentorovič na 3 leta ječe. Mlado dekle je rodilo nezakonsko dete, ki ga je pa zaklalo takoj po porodu s kuhinjskim nožem kot jagnje. — Boj med orožniki in kačaki. Iz Kača-nika poročajo: Te dni je naletela neka naša orožniška patrulja v bližini Kosovega polja na 10 glav broječo kačaško tolpo. Nad orož-liiik in kačaki se je razvila ljuta bortba. Ker razdalja med orožniki in kačaki ni bila velika, je bilo na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. Po par ur trajajočem streljanju so kačaki končno pobegnili. Orožniki so jim sledili ter jih v neposredni bližini Cičevice obkolili. Uspeh še ni znan. — Razbojnik — upravnik jetuišnice. Iz Berlina poročajo o čudni historiji, mogoče najbolj čudni svoje vrste. Pred letom dni so postavile višje sovjetske oblagti za nadzornika zaporov v Seraušanskuju nekega Šod-šejeva. Sodšejev je bil .nevaren razbojnik, ki je vzbudil, čim je nastopil svojo službo, strah in trepet v vsej okolici. Čudni upravitelj zaporov je aretiral ljudi, jim odvzema! denar in dragocenosti ter jih prisilil s torturo, da so podpisovali protokole, v katerih so se priznavali krivim raznih zločinov. On in njegovi komplici imajo na Vesti veliko število takih slučajev. Banditi 'so vzbudili med prebivalstvom tak strah, da se ni upal nihče pritožiti zoper nje pri višjih oblastih. Vsi protokoli o aretacijah in priznanjih so pomazani s krvjo, ker je šodšejev vse svoje aretirance mučil do krvi. Mnoge od njih je tako pohabil, da so ostali za vsako delo nesposobni. 24 aretirancev je vsled batin umrlo, . dva sta zblaznela. Končno so prišle stvari na dan in bestijalni upravnik zaporov je bil s 30 komplici vred aretiran, obenem je bilo izpuščenih iz zapora 155 oseb, ki jih je držal lopov, ne da bi imel za to zakonito podlago, v zaporu. — Umor iz ljubosumnosti. V neki vasi v bližini Moravske Ostrave je povzročilo te dni veliko razburjenje razkritje umora. 28-letni brezposelni rudar Robert lvniebl je zadavil svojo ljubico, natakarico Kristino Beleg ter stlačil nato truplo v kovčeg. Motiv dejanja je ljubosumnost. Hišnemu gospodarju so je zdelo čudno, da že par dni ni videl niti rudarja niti natakarice. Obvestil je policijo, ki je udrla v stanovanje s silo. V kolu sobe so našli velik črn kovček, na katerem je ležala slamnica. Ko so slamnico dvignili, so zagledali, da sti moleli iz kovčega dve nogi. Potegnili so truplo iz kovčega ter ugotovili, da gre za Kristino Beleg. Domneva se, da je izvršil Kniebl samomor. V njegovem stanovanju so našli pismo, naslovljeno na^ nekega inženjerja. V pismu grozi Kniebl inženjerju, >da ga bo umoril, če se ne bo tekom 14 dni poboljšal«. Najbrž je bil Kniebl na inženjerja ljubosumen. — Kanal Volga—Don. Iz Moskve poročajo: Pripravljalna dela za zgradbo kanala, ki bo vezal Volgo z Donom, so se pričela. Prva skupina inženjerjev je prispela na lice me-niesta. Ljubljana. 1— Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Pavla Levčeva roj. Mrak, vdova po pokojnem dvornem svetniku in književniku Franu Levcu. Pokojnica je uživala v narodnih krogih splošne simpatije, ugled in spoštovanje. Pogreb bo jutri ob 4. pop. iz hiše žalosti, Dunajska cesta 17. — V Vikrčah pod Šmarno goro je umrla dne 19. t. m. ga. Kati Fiala roj. Bevc, soproga kavarnarja. Bila je simpatična dama in dobra gospodinja. Pogreb bo danes ob 5.30 pop. iz Vikrč na pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani. 1— Orkestralno društvo Glasbene Matice ima v petek, dne 22. t. m. obvezno polnoštevilno vajo za vse člane. Vežba se koncertni program za nastop 9. maja. Po vaji važen razgovor zaradi koncertne turneje. 1— Koncert Vide Jerajeve in Jadvige Po-žcnelove, ki-se je prestavil od dno 7. aprila ena 25. se mora ponovno prestaviti in to vsled tega, ker se vrši dne 25. I. m. predavanje slavnega turista dr. Kugy-ja. Nepreklicno pa se vrši ta koncert prve dni meseca maja. Natančnejši datum objavimo v prihodnjih dneh. 1— Današnja operna predstava Madame Butterfly je popolnoma na novo zrežisirana in režiser g. Anton Šubelj se je v režiji oziral na dragocena navodila, ki jih je dobil z ozirom na razne japonske šege in običaje od ge. Marije Skuškove, rojene Tsuneko Kondo. Gospa je bila tako Ijubeznjiva, da je dala navodila tudi za prikrojitev japonskih kostumov, ki so se napravili za nekatere soliste, v prvi vrsti za interpretinjo naslovne vloge ge. Lovšetove. Tako bo la predstava tudi v tem oziru zanimiva. 1 — šolarske predstave v ljubljanski drami. Tekom prihodnjih tednov priredi uprava Narodnega gledališča v Ljubljani v dramskem gledališču par mladinskih popoldanskih predstav z izredno nizkimi cenami. Sedeži v parterju ter v ložah I. reda so po 6 dinarjev, sedeži v balkonskih ložah na balkonu in galeriji so jso 4 Din, stojišča pa po 2 Din. S temi otroškimi predstavami hoče dati gledališka uprava tudi najrevnejšim slojem ljubljanskega prebivalstva odnosno njihovi mladini možnost, da morejo poselili gledališke" predstave. Prva 'taka prestava se vrši v čc-trtek, dne 28. t. m. popoldne ob treh v ljubljanski drami. Vprizor ise Golieva mladinska igra »Triglavska bajka . Prijave za to otroško predstavo sprejemajo posamezna šolska vodstvii ljubljanskih osnovnih deških in dekliških Šol. 1— Šentpcterski in šentjakobsko-trnovski podružnici Sv. Cirila in Metoda prirede dne 8. maja 1927 na ljubljanskem gradu običajno »Jurjevanje«. Društva se prosijo, da se na to prireditev ozirajo. 1— Požar na Golovcu. V gozdu posestnice Marije šiške na Golovcu je pričela v torek popoldne goreti suhljad. Požar je opazil posestnik Kastelic, ki je opozoril stražnika, nakar so skupno pogasili ogenj. Zgorelo je kakih 100 kvadratnih m suhljadi, škoda je neznatna. 1— Nesreča. Neznan kolesar je na Veliko nedeljo povozil na Dolenjski cesti gospo Ivanko Deržičevo, ki se je težje poškodovala na desni roki, tako, da je morala iskati zdravniško pomoč v bolnici. Spert. Ljubljanski derby. V nedeljo. 24. t. m. se vrši na igrišču Ilirije prvenstvena tekma med Ilirijo in Primorjem. Zdi se nam, da so šanse na zmago za oba kluba precej enake. Res je, da je Ilirija v zadnjih tekmah z Her-tho pokazala izredno moč in silo, toda nastopili bo morala brez Ciroviča in Zemljaka, ki še nimata pravice nastopa pri prvenstvenih tekmah. Nasprotno je tudi Primorje momen-tnno y tako dobri formi, in napram jesenski sezoni naravnost ojačeno. Obeta se nam torej res zanimiv boj. Profesionalne rokoborbe za svetovno prvenstvo na Dunaju. Ker so se boji v lahki teži (pod 100 kg) že završili, se nadaljuje konkurenca samo v težki teži. V četrtek sta bila dva boja zopet neodločena Ln sicer med Nemcem Schwarzem in Estoncem Jaago ter med Avstrijcem Lobmayerjem to Amerikan-cem Bahnom. V zadnjem boju tega večera Je vrgel Rus Petrovič svojega 165 kg »eiKega rojaka Paradanova v 18 min. a dvojnim po- tegoin za roko. — Na veliki petek se rokoborbe niso vršile. — V soboto 81. dan konkurence se je vršil odločilen boj med še nepremaganima borcema Nemcem Schvvarcem in Rusom Petrovičem, ki ga je po 44 min. sebi v prid odločil Schivarz s podprijemom in roulado. V drugem boju sta nastopila Avstrijca Steinbach in Lobmayer; zmagal je prvi po 23. min. z roulado na tleh in vtisnjenjem mostu. Kot tretji par sta nastopila Estonec Jaa-go in Amerikanec Bahn in sicer v tretjič; vendar ta boj ni štel v konkurenco. Zmagal je Jaago z lučalnim prijemom po 81 min.; njegova zmaga je izzvala nepopisno navdušenje v razprodanem cirkusu. — V zelo zanimivem boju je zmagal Jaago Steinbacha po 1 uri. Steinbach je prijel podprijem od zadaj, ki ga je pa Jaago pariral s potegom za roko in položil gladko Steinbacha na obe rameni. Petrovič je porazil Bahna po 48 min. z dvojnim potegom za roko. — V pondeljek vrže Sch\varz po 49 min. Steinbacha s potegom za roko; nadvse zanimiv je bil boj med Jaagom in Petrovičem. Slednji je večkrat nastavil svoj sloviti double-nelson, toda pri zadnjem poskusu ga je Jaago prestregel in ga po eiii uri vrgel s potegom za roko. — Izvršila se bodeta torej samo še dva boja in sicer med Sclnvarzem in Jaagom za 1. oz. 2. nagrado ter med Steinbaehom in Petrovičem za 3. oz. 4. nagrado. Salvadore Chevalier, ki si je pri rokoborski konkurenci na Dunaju priboril naslov svetovnega prvaka v lahki teži, je pravi gentlemanski borec radi svojega fair nastopa in reelnega borenja. Star je šele 35 let in si je tudi lansko leto že priboril navedeni naslov v Mainzu. Rokoborbe se je izučil v Parizu, kjer je postal leta 1943 profesijonal. Tudi na Perschingovi olimpijadi 1. 1919 je bil Chevalier v lahki teži zmagovalec. BORZE. Ljubljana, 20. aprila. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 86 — 86.50, vojna škoda 0 — 337, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska "kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 — 100, Pra-štediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 450 — 455 (450 — 455), Vevče 135 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke čvrsta. Zaključenih 5 vagonov lesa. Zagreb, 20. aprila. Devize: Newyork ček 56.75—56.95, London 276.20—277, Pariz 222.25—224.25, Curih 1094—1097, Praga 168.30—469.10, Dunaj 800.5—803.5, Italija 286.329—288.329, Berlin 1350.5—1353.5. Curih, 20. aprila. Beograd 9.125, Ne\vyork 519.875, Pariz 20.365, London 25.2525, Milan 26.375, Berlin 123.21, Praga 1.5.40, Bukarešta 3.21, Varšava 58, Sofija 3.75, Dunaj 73.0925, Budimpešta 90.70. SLEPARJI V MONTE CARLU. Na italijanski obmejni postaji Monle Carlu so svoječasno našli pri neki Avstrijki Juliji Abrich pri carinski preiskavi večje število ponarejenih igralnih znamk igralnice v Monte Carlu. Carinski uradniki so opazili, da se je hotela neka dama izogniti carinski preiskavi ter zamenjati svoje kovčke s kovčki nekega gospoda, ki so bili že preiskani. Damo so odvedli v posebno sobo, kjer jo je uradnica preiskala. V njeni spodnji obleki je našla številne igralne znamke po sto in tisoč frankov. Preiskali so natančno še kovčke ter dognali, da imajo dvojno dno. V kovčkih so našli za štiristo tisoč igralnih znamk. Abri-chova je priznala, da so te znamke ponare- jene, dejala pa je, da jih je dobila na Dunaju. O slučaju so opozorili oba ravnatelja Monte Carla Gillardga in Selisa, ki sta prispela z avtomobilom v eni uri iz Monte Carli'. Svojega začudenja nad izborno ponarejenimi igralnimi znamkami nista mogla pri-ki ili. Vodstvo igralnice je že poprej dobilo iz Budimpešte poročilo, da obljublja budimpe-štauski juvelii' Friderik Goro razkritje veh-ke ponarejevalske afere, seveda le proti nagradi kakih stotioč frankov. Kazino je na to pristal, nakar so na podlagi Cerovih navedb aretirali dva druga budim poslanska juvelirja in dva trgovca, ki so na debelo iponareJ811 igralne karte ter jih spravili v M®nte Carlu v promet že za dober milijon traw°v-Ponarejevalce pa so morali izpustiti, kev ne določa zakon državice Monako, kjer se Monte Caric nahaja, za ta prestopek nikake kazni- Slična afera se je pripetila pred kakimi petimi leti, ko so v Monde Carlu razkrinkali nekega Di Cello, nastavljenea v igralnici, ki J0 ponaredil celo vrsto igralnih znamk ter si pridobil s tem .prav lepo premoženje. V NI°JV te Carlu imajo organiziran velik detektivski aparat, ki nima druge naloge, kakor, da samo pazi na ponarejevalce igralnih znamk. Zakonske sladkosti. Nesrečni mož je stal v angleškem parku poleg račjega paviljona in opazoval pločevinaste race, kako so krožile krog malega otoka, kjer je stanoval lastnik račjega lova in natikal obročke na palico kakor ražnjiče ter jih nato podajal gospodični, ki jih je posojala ljudem, dva obročka za dve desetici. Race so plavale po vodi kot žive, naravnost veselje jih je bilo gledati in še večje veselje j" bilo metati jim na vrat obročke. Najbolj pa na krasnega racmana s čopom. Mož ni odvrnil oči od racmana s čopom. Zelo mu je bil všeč, toda ni se upal reči nit' besede, kajti poleg njega je stala njegova žena. ■No, zijalo, se je drla žena, ti seveda samo stojiš tu in zijaš. Drugi zadenejo debele race, midva pa naj bi se zadovoljila z njihovimi piščeti.« /Racajo, je pametno odvrnil mož, »piščela cvilijo, race racajo.« .»■Kaj cviliš, nesrečnež? je zagodrnjala že- na. »Drugi odnašajo mastno račjo pečenko domov. Toda ti, seveda! Da, da, prav dobro sem se omožila!« Pripomniti je treba, da je bilo to, kar je žena govorila popolnoma brez podlage. Drugi so res kupovali kar po deset obročkov in jih metali na race, niso jih pa zadeli niti od blizu. »Tudi jaz bi rad iposkusil,« zajeclja mož. >xSeveda, zato, ker bi rad pognal tri goldinarje v vodo. Seveda! Ali je vredna taka raca tri goldinarje? Kaj? Za tri goldinarje si lahko kupim prav lepega mladega telička in imam potem za ves teden dovolj mesa in Se kožo si lahko prihranimo, dokler Gjuri ne zraste in ne pride k vojakom. Kako si neki predstavljaš to, da bi zagnal, meni nič, tebi nič, tri goldinarje v vodo?« Ne, ne,« zajeclja mož, »toda rad bi le poskusil, dvoje za dvajset vinarjev.« /Dvoje rac?« »Ne, dvoje obročkov.« Da drznost je osupnila ženo. Iz torbice je vzela dvajsetico in je dejala gospodični glasno, tako glasno, da je lahko vsakdo slišal: »No gospodična, dajte temu idijotu dva obročka. Ni mu dovolj, da je zaigral mojo doto, sedaj hoče vreči racam še čevlje svojega sina.« Mož je s sključeno glavo sprejel obročke. Žena pa je dejala: »Ahahah! Sedaj boš seveda kar tako vrgel oba obročka in denar po šel v eni minuti po vodi. In potem Aaj grem prat ali ipa pometat, samo, da zadostim tvojim dragocenim razvadam!« Mož ni rekel niti besede; samo čakal je. Čakal je na racmana s čopom, ki mu je pri-rastel na srce, čakal je ugodnega trenutka. Čakal je nato, da mu pride divjačina v primerno pozicijo, kakor je to čital v lovskih povestih. Toda racman ni prišel tako kmalu; zadržali so ga dečki, ki so pobirali obročke iz vode. »Tako-o-o!« je zagodrnjala žena. »Kar ostanimo tu ves večer, vso noč! Zjutraj vstaneš potem ob desetih, da te vrže šef iz pisarne o. Za- lo potem naj grem jaz služit za kuhar/reto sem se vendar rodila. Toda mož je čakal, čakal, dokler se ni P" kazal racman. Že se je sklonil mož nad vodo in pripravil obroček. »Kaj čakaš, zijalo? je vprašala ženica. »Jahahahaha!« se zakrohota žena. Ah* cilja! Kaj dela! On cilja! Kajti on je lovec, ki je prebil vse življenje v gozdu in ustrelil z- obročkom le tedaj, ko je že celo uro ciljal. Ti! Ti! Ti nesrečna pokora! Zakaj si ne najameš še dva nadgozdarja, da bi ti stala za hrbtom, kakor stoje za znamenitimi cesarji, kralji in knezi? Tudi to se spodobi za takeg“ - *stO% tako , na vragu zapisani, nu gre povrhu vsega ^'vce’< -1 rni- Mož je molčal. Racman je že prijadral mo njega in mož je vrgel nanj pri obroče Hihihi! - zatuli ženica. »Nočem niti gl0 dati. Nočem videti, kako lovi tak vol race. (Konec prihodnjič-) Nimroda. On cilja! To je neverjetni/ da bi bil vrgel obročke, ki so že tako in Najpripravnejša šivalni stroji in kolesa Znamke OBITZNER, ADLER, PHONEKS s prostim tekom (Freilaul), pneumatika, olje ter posamezni deli (uajnovejše opreme). Edino io v Ljubljani, blizu Prešernovega spomenika ob vodi. T.i.fon »15. Najnižje cene, tudi na mesečna odplačila. Sodna dražba raznega stavbenega lesa in stavbenih potrebščin, raznega ključavničarskega in gospodarskega orodja se vrši dlte 22. aprila t. 1. počenši ob 9. uri v Ljubljani na Taboru hiša štev. 2. —1 — Več se poizve v odvetniški pisarni Dr. D. Majarona, Miklošičeva cesta števil8. m o r©v«c -natl MeUa Pertlo kravate Modne Pcfrciircine P(elenme Palice D e zn itf i cu losr Mtsfm' trg POMLAD T nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, pati e. dežniki, kioti v vseh barvah, Sifoni, S lingen škarje, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje. Razna dišeča mi»« - samo pn Josip Peteline blizu Prešernovega spomenik«, Ljubljana ob vo«*1 Na)nl£)e cene. Oglašujte V Narodnem Dnevniku. Točna postr Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, mamica, stara mamica, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa KATI FIALA roj. Bevc soproga kavarnarja včeraj, dne 19. t. m. po dolgi, trpljenjapolni bolezni nenadoma odšla v večnost. .... , Pogreb nepozabne se vrši v četrtek, dne 21. aprila 1927 ob 4 uri popoldne v Vikrčah pod Šmarno goro, nakar se prepelje pokojnico na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljano, kjer jo po blagoslovitvi ob pol 6 uri popoldne položimo k večnemu počitku. Prosimo tihega sožalja! V1KRČE-LJUBLJANA, 20. aprila 1927. , Jan Fiala, soprog. Poldi Kraker, hči. Josip Kraker, zet. VV.rn.r, Jana, vnuki. In ostalo sorodstvo. So! i-J3< Bre* posebnega obvestilo-Mestni pogrebni zavod v Llubtjunl. tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana Itudl . . najfineisi m najokusnejši namizni kis is vinskega kisa. Zahtavajta ponudbo. s—: Telefon itev. 2309. Tehnično in higljenitno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. ,j Pisarna t Ljubljana, Dunajska cesta it. la, II. nadstr. Naša ljubljena mamica,, stara mamica, sestra, tašča in svakinja, gospa Pavla Levieva rol. Mrak vdova dvor. svetnika je danes zjutraj po trudapolnem življenju in hudem trpljenj'1 izdihnila svojo blago dušo. „Drila 19>7 Pogreb nepozabne pokojnice ho v petek 24. »P* ob 4. uri popoldne iz hišo žalosti, Dunajska ces i • • a pokopališče k Sv. Križu. . m« Maša zadušnica so bo darovala v -isork » J ga Oznanenja v soboto, dne 23. t. m. ob 7. uri. V Ljubljani, dne 20. aprila 1927,- Žalujoči: Levčevi, Grasselltjevi in Pajkovi. Mesini noacebhi zavod v Ljubljeni, Za vs»k° bSebeVtiskano 5» ',arpa Din 1.-. Iščem za 1. julij stanovanje, ob- i stoječe iz kuhinje ter '/ do 2 sob. Plačani dobro Naslov v upravi listn.^ Oddajo se s 1. julijem t. 1. 3 sobe' primerne za zdravnik ali za pisarne. Naslov pove uprava lista. Moderna knjižnic* izhaja v zvezkih. 1. zvezek: Milan Pugelj-Novele in črtice. 32 stra® Vsak zvezek slane 4 j-Jh in «e .4°“ v Tisj«. »Slovenija« v Ljubu Wolfova ul. l- Kontorlstinja samostojna moč, veSu* knjigovodstva, korespo dence, stenopisja in st jepisja, išče službe, nudbe prosi na uPlrA lista pod značko >v letna praksa«. Simon K 11 m a n e *’ LJUBLJANA, ^ Šelenbitrgova «»«• m0<]i de po najnovejM ospo-izdeluje obleke^ v M-ine zmernih ‘ najboljš^ logi ima v* jgško sukno-Koško in 8 * ___-—•— češko in Drva *•!!■▼• 1/11 fjetoin . Telet. t* Izdajatelj Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v j