Leto XV.
V Celju, dne 5. maja 11)05. 1.
Stev. 35.
s
DOMOVINA
\
Uredništvo je v Sohfflerjerfli nllcah it. 8. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi w m vračajo.
Še enkrat savinjska železnica.
Ali bo klic po pravici res ostal glas vpijočega v puščavi! Ali nas ne peče dovolj Kaj-novo znamenje nemške nadvlade v slovenski Savinjski dolini? Ali nam je res treba ,,čakati, da bomo videli, ali bo Gautsch delil pravice vsakemu narodu, in tudi nam Slovencem enako ? * Na vseh poljih moramo občutiti zapostavljanje, povsodi nas vladna roka ovira v našem razvoju, nikjer ne spoštuje naših pravic.
Nekaj samo po sebi umevnega se nam zdi, da bi ravno železniška uprava uvidela potrebo gojitve jezika avtohtonega prebivalstva. Drugod se to tudi dogaja. Saj še ni dolgo tega, kar je južna železnica odgovorila na pritožbo roveretske trgovske zbornice, da si je vedno v svesti potreb ljudstva in da bo vedno nameščala v dvojezičnih pokrajinah italijanske uradnike. — Samo pri nas se ravnopravnost ne priznava, samo nam se drzne vlada vsiljevati nemštvo. kjer more.
Naj se ne misli, da smo samo nadležni kve-rulanti. Upravičenost naših zahtev hočemo dokazati s številkami. In da se ne bo morda mislilo, da hočemo pretiravati, povemo, da so podatki posneti po uradni statistiki.
V občinah od Celja do Velenja, v katerih so železniške postaje, je skupaj 97'5% Slovencev in samo 2'5% Nemcev, na celi progi do Spod. Dravograda pa je razmerje 94% : 6%. Jasno je torej, da je nemški živelj v teh krajih tako neznaten, da ne more priti v poštev. In vendar je na celej progi, posebno med Celjem in Velenjem vse strogo nemško.
* Posl. dr. Ploj na shodu ..Katol. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.
LISTEK.
Karin.
Zgodovinska povest. — Spisal Mavro Jokaj. Prevel Prost.
Mrvičkov.
(Dalje.)
Ta deva bodi moja žena, spregovori ter se obrne k slugi.
Gospod, ravno včeraj, si se oženil; oče tvoji soprogi je prokonzul.
Torej se ločim od nje. Kdo je tej deklici roditelj ?
Kuhar je na tvojem dvoru.
Imenujem ga prokonzulom.
To ti bode torej deveta žena v dveh mesecih!
Karin veli Frigijanki. da sede poleg njega, ter jej položi glavo v naročje. Okolu njega se pleše in popeva. Evij krasnoslovi, ne da bi ga motilo petje in ples. Njegovi jambi slave z nesramno laskavostjo Karinova svojstva, ki jih nikdar ni imel. hvaleč mu rožno rdeči lici in hrabro srce. Na dolgo in široko opisuje sekularne igre, ter ne prizanaša niti Jovu, niti Apolonu, da ne bi Karina povzdigal nad njiju.
Oj, nekaj me tišči, nekaj me draži, toda ne vem, kaj, je zaječal Karin.
Dva, trije sužnji priskočijo takoj, da mu popravijo blazine, pogladijo lase ter razpno opravo.
Tišči me, še zdaj me draži nekaj!
Morda te dražijo Evijevi jambi? vpraša Marcij. brivec cesarjev.
Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek
ter velja za Avstrijo in Nemčijo na Ičto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 3 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravniStvu, plačale se vnaprej.
Ponovimo najprej staro našo zahtevo po slovenskih postajnih napisih. Sramotno je, da nam naši poslanci ne znajo izposlovati niti te drobtinice. Občine so že storile svojo dolžnost, prosile in peticionirale so, pa vse zastonj. In še danes s« bleste na postajnih poslopji!).' r^esto lepili slovenskih imen spakedranke ,.Pletrowitsch, Hundsdorf"' (!) i. dr.; in v zadnjem, času se jim je pridružil Packdorf. Tu vprašamo: Če že hoče železniška uprava ohranjati status quo, naj nam vendar pove, kje je dobila ta status pri novo otvorjeni postaji Paka. Tujci, ki se vozijo po naših krajih, ne poznajo staroslavnega Žalca, ne Velenja, vedo le, da je tam nekak Sachsenfeld, "VVollan. In če na kateri teh postaj zahtevaš vozni listek slovenski utegne se ti zgoditi, da te ne bodo razumeli, kakor je nedavno poročala ,.Domovina" iz Pesjega. Pisma, oddana v ambu-lanco. katera imajo samoslovenski naslov, sprehajajo se po celi progi, predno pridejo na svoj naslov. Imamo slučaje, ko je slovenski naslovljeno pismo potrebovalo iz Žalca na Polzelo (peš 1 uro) dva dni, ekspresno pismo iz Celja na Polzelo tri dni (po ovinku čez Sp. Dravograd). Tovori brez tudi nemškega naslova ne pridejo tja, kamor so namenjeni, zapisniki postajnih imen so samo nemški.
Ravno tako je izklicavanje na postajah še vedno samo nemško. Dostikrat sem videl polno čakalnico samo kmetskega ljudstva, slovenski uslužbenec pa ob prihodu vlaka ni v domačem jeziku povedal smeri, ampak si je lomil jezik s tujimi skovankami. In to izklicevanje vendar ne more imeti drugega namena, kakor da opozori občinstvo, kam se pelje vlak. To vendar ni nikako notranje uradovanje.
Mogoče! Prenehaj Evij.
Ponižno se pokloni pesnik ter tihoma pro-klinja brivca, ki ga je bil prekinil v deklamo-vanju.
Kaj, za besa, mi je vendar, se zadere Karin razdražen. Uganite vendar! Ali naj mari mesto vas mislim o samem sebi? Jadi me nekaj, draži, zlobi me, rad bi se ujezil.
Vem, pravi brivec, veli si porezati ali iz-pukati poedine dlačice svoje brade, ki ti rasto na prevzvišenem obrazu, oj Karin. ter ti vznemirjajo veličastni nos ter visoko brado. Obličje ti je že tako žensko lepo, in koliko krasnejše bi še bilo, da te ne kaze ti odurni znaki moštva.
Morda imaš prav, Marcij, pravi August ter si ukaže populiti brado. Stem poslom svojega brivca je tako zadovoljen, da ga takoj imenuje prefektom.
Nenadoma nastane šum pred vrati. Nekateri so spoznali po glasu starega Mezembrija, ki burno zahteva, naj ga puste noter.
Galga, tracijski velikan," ki je stal na vratih, ga zadržuje ter mu veli, naj pride drugo jutro, kajti Karin spi sedaj.
Že desetič sem tu, kriči Mezembrij. Enkrat praviš, da spi, drugič, da je, tretjič da se koplje, četrtič, da nima časa, — a jaz' moram govoriti ž njim!
Po hudem boju potisne Galga starca iz
atrija.
Jako je zadovoljen Karin s svojim Galgo.
Ker zna Galga tako izvrstno čuvati moje duri, je viknil, imenujem ga kancelarjem Rima.
Za imerate se plačuje 1 krono temeljne pristojbin« ter od vsake peti t-vrste po 90 vinarjev sa vsakokrat; sa večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten poposk
Ravnotako je z napisi v čakalnicah. Ceniki so vsi samonemški, uradne ure so razglašene samonemški. vsi važni razglasi, tikajoči se večinoma pošiljanja tovorov, so samonemški. Ali železnica uraduje samo za Nemce, za teh 2'5 % ? Ako je že potrebna enojezičnost, potem bi. bila vendar v savinjski dolini umestnejša slovenska enojezičnost, zakaj Nemci (?), ki so naseljeni tod, znajo vsi slovenski, — saj morajo. Drugače pa je s kmelskim ljudstvom. Čemu bi se moralo tudi to ubijati s tujim jezikom, namesto da bi se učilo koristnejših rečij ? Ali samo zato, da se lahko pelje iz Žalca v Petrovče?
Železniški pravilnik zahteva, da se morajo vozni redovi javno naznanje dati. Ali ni potem ironija, če visijo tam samonemški lističi? Ali predstavlja pri nas javnost samo tistih 2'5 % Nemcev? Najlepše pa je, da ima železniška uprava v zalogi dvojezične vozne redove. Od kraja se je tudi zdelo, da jih bomo kdaj videli; saj na nekaterih postajah so bili objavljeni. Kmalu pa se je pokazal nek višji vpliv, in status quo se je začel zopet varovati. Izginjali so dvojezični listi kakor kafra. Nedavno se je otvorilo postajališče Paka. To postajališče gotovo ne bo igralo nobene vloge v svetovnem prometu. Interesirani so gotovo samo domačini, slovenski kmetje. In glejte! Rumeni lepaki so naznanjali tem interesentom samo v tujem jeziku podrobnosti te postaje. Kdo, ki ne razume nemški, bo uganil, da se listki izdajejo v neki gostilni itd. Ali se hoče s tem dokazati, da se brez nemščine ne pride niti iz domače vasi?
Tiskovin ni dobiti dvojezičnih, železniški listki so samonemški. Brzojavni uradi, kateri so na postajah, ne razumevajo slovenskih naslovov, ker imajo samonemške seznamke.
In jaz, gospod, ne dobim nič? zakliče Evij.
Tebi; Evij, bodem dal zgraditi tempelj, in na njegovem žrtveniku ti morajo darovati vsi pesniki svoje prvence.
Hvala ti, o August, na tempelju in na prvencih mladih pesnikov; ali Tuskulan ? vpraša.
Veš, pod kakimi pogoji, sem ti ga bil obljubil.
' Ako pregovoriš Glicerijo, to zemsko boginjo, s silo svoje zgovornosti, s svojim medenim jezikom, s čarobo svojih poezij, da te osreči s svojo prijaznostjo.
Je nisem li pripeljal tu sem?
To se ti je posrečilo, a kaj mi je koristilo tq? Ko me zdraži divni ta fantom, da zbesnim zbog hrepenenja, ko mi izvabi moje tajnosti, me začne smešiti, pahne me od sebe ter me ostavi; in zdaj želim tisočkrat bolj, nego prej, da bi bila moja.
Ni li bilo v tvoji moči, da si demona, ki ti je prišel v mrežo, osvojiš šiloma?
Le vprašaj robove, kaj je storila njim! Zaukazal sem jim, da primejo čarovnico. Ona pa zagrabi polno čašo vina, šepne nekako neznano bajilo vanjo, in mahom bruhne iz nje plamen in dim. S strašnim ^obrazom se obrne potem k slugom in jim vikne s kričečim glasom: Kdor se ne vrže takoj na obraz, ter se le drzne ganiti, tega nemudoma začaram v svinjo! In ti besi so popadali na zemljo, a drzovita čarovnica je odhajala preko njih skozi vrata. Ali Evij,_čemu me siliš, da moram tolikanj govoriti, čemu mi mučiš misli, čemu kratiš mir mojemu jeziku.
Toda Evij ne smatra njegovega jezika tako dragega ter deklamira: Prevzvišeni Karin, ta
nost .sprejema vzame s tem pogojem, da se mora v IV. razredu nemščina učiti. Ta stavek je stiliziran sicer res na zelo poseben način, a dvoumen ni. in misliti si ne moremo, da bi bil v njem kak drugi smisel, kakor ta. da se bo poučevala nemščina kot učni predmet, kakor se poučuje po vseh štajerskih, po vseh kranjskih štirirazrednicah. To je torej pomladni grom iz Mozirja, ki je bobnel gori do Berolina! To je bila nočna vešča, ki je strašila, iz katere so napravili nemški listi slona. Mozirski občinski odborniki pač svojega sklepa ne morejo drugače tolmačiti, kakor samo po edinem smislu! Ta sklep je provzročil v Mozirje, iz Velenja priseljeni pek, Šuster, ki ima dovolj masla na glavi.. Znano je o njem, da jemlje od -Rakuscha „štinkmalnarsko" moko, in da sploh trobi v nemškutarski rog. Tak človek naj bi bil lepo ponižen, ker ne spoštovati jezika svojih dobrotnikov in rediteljev, ni zdravo! Orožje imamo tudi zoper njega. Utemeljeval je torej svoj predlog, pa tako zavito in politično, da ga je bilo težko razumeti. Hotel je tudi zriniti svoj predlog, naj bi se poklicalo nemškega učitelja; a ta mu je spodletel. — Zlasti ob tej priliki vidimo zopet, kako neobhodno potrebno je, da volimo v občinske zastope same zavedne narodnjake.
— Slovenska pisma in celjska pošta. Stokrat pribita stvar je. da je celjska pošta nezmožna pravilnega uradovanja, ker ima večino faktorjev, ki slabo ali celo nič ne umejo slovenskega jezika, ker so nasprotni slovenskemu narodnemu stremljenju in z veliko škodoželjnostjo omalovažujejo slovensko občinstvo. Skoro bi lahko očitali tem uradnikom, da včasi nalašč, iz same zlobe šuštarijo in v službi napak odpošiljajo pisma. Mi pošiljamo list, n. pr. v Št. Gothard, p. Trojane; kar naenkrat ga začno vračati; mestu na Kranjsko so ga pošiljali v inozemstvo, menda v švicarski Št. Gothard, in od tam smo dobivali list nazaj. Ali je to zakrivila zloba ali brezmejna nevednost! Poslal sem pismo v Kapele, p. Radenjci. Pismo je rabilo teden dni, predno je prišlo na določeni kraj. Romalo je v Kapele, ker je uradnik na celjski pošti zamenjaval pošti Radenjci in Rann! Dobili smo pismo nazaj, ker je bilo naslovljeno na gospoda N. N. v Makolah. in ife v Makole. Ali delajo to uradniki iz hudobije ali iz neumnosti, ali so tako zabiti, ali škodoželjni! To se dogaja dan na dan s slovenskimi pošiljatvami na celjski pošti. Tem strašnim neredom smo tudi sami precej krivi. Iz zanesljivega vira vemo, da Slovenci pogosto odpošiljajo nemški naslovljena pisma, in samo tedaj je naslov gotovo slovenski, kadar je namenjeno pismo kakemu odličnemu rodoljubu, ki bi se znal škandalizirati nad narodno nemarnostjo dotičnika. Tako smo Slovenci sokrivi,
Od onega večera sem videla smrt v raznih oblikah, in danes ti izjavljam taisto, da je volja božja, da se mi oveliči ime z mučeniško smrtjo. Naj. se izpolni to, in vesela bodem sprejela mu-čeniški venec, ki je obdajal čelo rešiteljevo, in blagoslovljala roko, ki mi otvori nebeške sladkosti. O j, smrt nikakor ni muka krščanu!
Ali oni, katere tu zapuščaš.
Onstran groba me bodo zopet našli.
Da, kamor pojdejo za tabo iz obupa. O čuj me, Sovronija. Zate molita sedaj bitji, ki preklinjate mene, Ako se ne umakneš kruti smrti, ne vidiš se z njima niti na onem svetu, kajti strahota življenja ju bode preganjala v Hades. Oj, pusti meni umreti, pusti, da sem pozabljena jaz, katere ne bode nikdo oplakoval, nikdo blagoslovil, nikdo me zaželel nazaj. Naj tvojega očeta isti dan dohiti dvojna sreča: življenje tvoje in moja smrt!
Smrt nikakor ne pristoja tako zagrenelemu srcu, Glicerija! .
Meniš li, da bi jej ne mogla mirno zreti v oko ?
Mirno pač, toda radostno ne! Smrt je svit onemu, ki vidi, večna tema njemu, ki ne veruje.
Naj me zagrne tema! Mene teži breme življenja; živeti nočem, pozabljena hočem biti!
O Glicerija, zakaj se ti je tako zmračilo lice ?
Kaj ne da, nekdaj ni bilo nikake razlike med nama. Srce mi je bilo čisto, obraz jasen, kakor tebi, bili sve slični, da naju je komaj oče ločil drugo od druge. Ljubili sve celo enega in istega. Nisve si prikrivali tega, nego zgovorili se. da naj voli on, in da se druga odreče sreči.
da imamo v Celju ljudi za svoje uradnike, ki niso naši in so nezmožni biti naši. Da bi bili dosledni vsaj pri pošti, bi bile takšne neznosne razmere nemogoče!
—	Gostilniški vrt „Slovenskega delavskega podpornega društva" je zdaj ob krasnih pomladnjih dnevih odprt slovenskemu občinstvu, da si oddahne, se okrepča in naužije luči in zraka v cvetoči naravi. Mogoče z najlepšo lego je omenjeni gostilniški vrt; sadno drevje in vrbe šume nad teboj, zelena, bistra Savinja podi mimo tebe žuboreče valovje, a na vseh straneh, kamor se ti ozre oko, vidiš bujno zelenje košatih naših gor. Vrt s takšno lego in razgledom je dragocen; vrh tega pa je to javen gostilniški vrt, namenjen slovenskemu občinstvu. Zato bi naj ne pozabilo ob urah počitka gostilne »Slovenskega podpornega društva", kjer vabi lepota in bogastvo slovenske domovine na oddih po trudnih urah, na svež požirek po vročem solncu.
—	Veliki koncert »Celjskega pevskega društva". Dne 1. junija priredi „Celjsko pevsko društvo" v veliki dvorani ..Narodnega doma" velik koncert in po koncertu mali slovenski raj. Ta prireditev naj bode velika narodna manifestacija o duševnem napredku slovenskega Celja in naj pokaže, kako mogočno napredujejo slovenski Celjani na polju umetnosti. Čisti dobiček cele prireditve je namenjen „Dijaškemu domu" v Celju. Da pa bode uspeh koncerta res tudi popolen, je sveta dolžnost vseh slovenskih celjskih pevk in pevcev, da se udeležijo tega koncerta do zadnje osebe in prihajajo k vajam zanesljivo redno. — Dozdaj so se vršile redne pevske vaje za vse tiste, kateri so imeli res veselje do petja in so se hoteli učiti; za ta veliki nastop pa se zanaša odbor ,.C. p. dr." na polnoštevilno udeležbo vseh pevcev in pevk, ki so se bili morda udeležili že velikega koncerta lansko leto. Kakpr je pri kaki volitvi povoljen izid le mogoč, če stopijo vsi volilci na volišče, tako je mogoč nastop našega pevskega društva 1. junija le takrat, če pridejo k vajam in stopijo na oder vse petja zmožne osebe.
Odbor »Celjskega pevskega društva".
—	»Celjski Sokol" namerava prirediti to poletje več izletov Poleg manjših izletov omenimo izlet 6. avgusta v Gornji grad, kjer se udeleži takratne velike narodne slavnosti m izlet na Teharje.
—	Celjski okrajni zastop in upravno sodišče. Dne 17. maja t. 1. bodo se pred upravnim sodiščem na Dunaju razpravljale zopet važne zadeve. Odločilo se bode v 9 slučajih, ali so dotični volilci iz skupine veleposestva v okrajnem zastopu celjskem pri zadnjih volitvah imeli pravico voliti ali ne. G. dr. I. Dečko se je pritožil zoper odločbe c. kr. okrajnega glavarstva v Celju
Oj, da je vendar izvolil tebe, sedaj bi bili srečni obe.
Oj sestrica, to je moja usoda. Bogovi niso hoteli tega. Nevidne roke tam gori motijo človeka in ga pode skozi življenje. Soprog, kateremu sem se bila- udala, je bil baje oslobojenec, ki je prišel baš tedaj, ko me je zavrgel Manlij. Pokazal mi je tajinstveni list, ki je pričal proti najinemu očetu ter izdajal, da se je udeležil zarote proti Karinu. S tem pismom me je prisilil, da sem mu postala žena.
In oče moj te je preklinjal radi tega?
Nikdar naj ne prekliče svoje kletve! Dopolnilo se je. Plahi ta suženj je izgubil svojo glavo, ko je cesar samo. enkrat mene videl. Od tedaj mi je bilo življenje večen boj; orožje moje: hinavstvo in zapeljevanje. Vsak hip mi je bilo ščititi očeta. Glej, kolikor ljudi sope tu, toliko ima sovragov. Njega sovraži cesar, ker se mu noče laskati, njega mrze dvorniki, ker je poštenjak, njega srepo gleda narod, ker je imovit, njega mrzi vsak grešnik, ker menijo ti, da je krepost zarota proti grehoti. Ves Rim od cesarja do zadnjega plebejca sem si morala osvojiti, da mu branim sivo glavo.
Bila sem v orgijah Karinovih, pustila, da mi je v amfiteatru ploskalo smetišče narodovo, pripuščala, da so se mi dobrikali ničevni dvorniki. Kolikokrat sem uničila smrtno sodbo Mezembrijevo, kolikokrat iztrgala jo, ali z dobrikanjem ali silovito, iz rok vohunom, demagogom, senatorjem in liktorjem! Da, celo iz rok Karina samega!
In radi tega te je preklinjal oče!
in graškega namestništva v zadevi nemških volilcev, ki so bili z malenkostnim zemljiškim davkom po 40 K v imenik veleposestva vpisani: Celjska mestna hranilnica, Rakusch, Terschek, Jože Herz-man, Marija Zangger. Nemci so se pa pritožili zoper izbris njih volilke Pellč, odrejen vsled pritožbe dr. I. Dečka s strani namestnije, in zoper vpis dveh slovenskih volilcev, zaukazan od namestništva vsled pritožbe po dr. I. Dečku. Ta volilca sta Štefan Koželj in J. Fazarinc. Po g. dr. I. Dečku se je pritožil zoper izbris iz imenika g. župnik Zupančič v Gotovljah. V teh 9 slučajih bode torej upravno sodišče razsodilo dne 17. t. m. Nemce zastopa odvetnik dr. Foregger, Slovence pa g. dr. Lenoch, odvetnik na Dunaju.
—	Volitve v rogaški okrajni zastop. V
rogaškem okrajnem zastopu se je zgodilo nekaj izrednega, kar bo zagrenilo nemški oholi gospodi v Rogatcu in Slatini spanje nekoliko noči. Ta okrajni zastop je imel do sedaj razven šest zastopnikov kmetske skupine same krepko nemškega duha nadabnjene odbornike. Letos pa je namest-ništvo v Gradcu razveljavilo volitve v veleposestvu in veliki obrti. Pri novih volitvah omenjenih dveh skupin pa se je zgodilo, da je prišlo še pet Slovencev v okrajni zastop. Slovenci imajo torej 11, Nemci 13 glasov. In to je vzrok, da so Nemci vznemirjeni. Slovenska javnost pa pričakuje od teh 11 Slovencev, da se bodo zavedali svoje naloge in tudi pri sejah pokazali, da se je nekaj izpremenilo.
—	t Jožef Pečnak. Dne 2. majnika je umrl na Teharjih g. Jožef Pečnak, posestnik, v 90 letu svoje starosti. Pokopali so ga danes zjutraj na teharskem pokopališču. Pokojnik je bil vrl rodoljub, kremenit, zaveden Slovenec, ki je globoko ljubil svojo domovino, povsod zagovarjal in branil narodno čast ter pravice. Odpočij si mirno, blagi mož. po trudu in trpljenju!
—	Častno občanstvo. Občine Brestovec, Nimno, Okolica Slatina, Plat. Rajnkovec, Sečovo, Sv. Katarina, Sv. Mohor, Sv. Trojica so imenovale v svojih sejah dne 16. aprila t. 1. velecenjenega gospoda Simona Škrabl, nadučitelja, pri Sv. Križu tik Slatine, v znak hvaležnega priznanja njegovih izrednih zaslug na šolskem, gospodarskem impo-litičnem polju svojim častnim občanom.
—	Porotno sodišče v Celju. Za porotno zasedanje, ki se začne v ponedeljek, dne 8. maja, so doslej razpisani sledeči slučaji: V ponedeljek, dne 8. maja, Fr. Belihar, uboj; v torek, dne 9. maja J. Durnik, uboj; v sredo, dne 10. maja Al. Počivalnik, zažig; v četrtek, dne 11. maja J. Knavs, posilstvo; v petek, dne 12. maja Andr. Horvatič in tovariši, uboj; v soboto, dne 13. maja Jul. Henel, tatvina.
Prav tako! Bilo je to ponižajoče dejanje za hčer rimskega patricija. O, da ne bi nikdar izvedel tega. kajti da ve, za kako ceno živi, bi se umoril.
Si li tudi vedela, da je izdano skrivališče vernikov, drugov mojih, in si li zaradi tega prihitela tja?
Dva dni prej sem poslala Manliju vest. on pa je preziral mojo hišo. Pa sedaj ni nikakega drugega sredstva več, da se rešiš nego to, katero ti predlagam. Na ta način bo zadovoljna usoda. Kdor je vreden smrti ter si želi umreti; oni naj pogine. Oni pa, ki se vesele življenja ter zaslužijo živeti, naj bodo srečni. Sovronija vrni se k svojemu očetu, k svojemu ljubimcu, in bežite — daleč, daleč od tod.
VI.
Ihteč se vrže Sovronija svoji sestri okolo vratu. V kratkem boju, ki so ga borili čuti, vidi v duši sijajno stanje življenske sreče. Pred sabo vidi svojega očeta, ki jo je tolikokrat nazivljal luč svojemu očesu, vidi ljubimca, čegar srce ji obeta dolgo vrsto let bodoče sreče. Zdi se, da devo zapušča moč, da jej upada pogum.
Žuri se od tu, prosi Glicerija, ter vrže svoj širok' plašč sestri čez rame. Drzno odidi z mojim slugo. Nikdo ne bode opazil izmene, najmanje pa v vriščujočem labirintu cirkusa.
Ne, nikakor ne morem od tebe sprejeti te žrtve, pravi Sovronija; prepoveduje mi jo bog.
Tvoj bog je bog ljubezni, zavrne Glicerija temnega obraza. Ako se ne rešiš radi te ljubezni, se ti zaklinjam. da bode ta dan, dan groze vesoljnemu svetu. Vse kletve znam, ki pretresajo
f
Popolnoma nemški so tudi napisi na in v kupejih. Madjarski šovinizem je vendar znan vsemu svetu, a celo na ogrskih železnicah dobiš najpotrebnejše napise v treh jezikih. A pri nas doma v slovenskem jeziku ne zveš ničesar. Bil sem priča prizoru, ko je sprevodnik ostro prijel starega možička, ki si je v oddelku za nekadilce prižgal pipico. Mož je debelo gledal — seveda — razven tistega »Nichtraucher" ni bilo nikjer nobenega napisa. — Niti onih napisov, katerih namen je varnost potnikov, ne najdeš v slovenščini. Nemec in Italijan pač lahko čitata, da radi varnosti ni dovoljeno stati zunaj kupeja; Slovenec pa izve to šele iz kondukterjevih ust, seveda z zakonito „uljudnostjo".
Še ene strani nam je omeniti — uradnikov. Res, da so na nekaterih postajah nastavljeni Slovenci; drugod pa je vendar še najti take, ki ne poznajo slovenskih postajnih imen. Kako dolgo pa je še, kar smo to slišali o načelniku postaje Pesje. Sam poznam nemškega postajenačelnika v popolnoma slovenskem kraju, kjer celo c. kr. statistika šteje le 22 Nemcev. Mož je vsega spoštovanja vreden, in gotovo ne more zato, da svoji službi ne more zadostiti v popolni meri. Lomi sicer slovenščino, ima dobro voljo, a brez nemške pomoči ne more dati količkaj daljšega pojasnila. Njega ne zadene krivda, pač pa zadene tiste, ki hočejo trdovratno vstrajati na germanizatorični poti.
V vsaki drugi deželi bi bila taka železniška uprava nemogoča, le mi Slovenci moramo vse nositi molče. Ali nimamo tudi mi zagovornikov, zastopnikov? Pazljivo smo zasledovali delovanje drž. zbora in njegovih odsekov, a nismo je našli besedice, ki bi se bila spregovorila o teh naših kričečih razmerah. »Domovina"' je prinesla pred par meseci dovolj gradiva, danes ga prinaša zopet, in ponavljala bo svoje pritožbe tudi v bodoče. —; Toda more li slovensko prebivalstvo zaupati zastopnikom, ki v očigled takim dejstvom molče? More li zaupati zastopnikom, ki vladi, katera tako krivično postopa s Slovenci, dovoljuje rekrute in topove ?
Karel Havliček Borovski.
Zakonita opozicija napram vladi. Napram pošteni, svobodomiselni vladi ne morejo niti najzlobnejši ljudje z revolucijo prav nič opraviti. Napram despotični, zakone samo oblastno teptajoči vladi, pa mora biti dovoljeno posluževati se nasilja, kar nam dokazuje zgodovina. Proti takšnemu režimu so nastopili tudi najplemenitejši možje z orožjem v roki ter se bojevali za svobodo. Če pa ti v nekaterih slučajih niso marali prijeti za meč,' storili so to samo iz previdnosti,
ženska te ni vredna, zaničuj jo. Našel sem ti dokaj dragocenejši zaklad, na njegovi strani je Glicerija, kar .kremen ob dijamantu, kar vešča poleg solnca, kar navadno vino poleg nektarja kar klinček ob ambroziji!
In kdo bi bila ta?
Kakor sem dejal, deva, ona pa je vdova. Ta še ne pozna ljubezni, a ona se je že navadila sovražiti jo, a kljubu temu je storila ljubezen prve že več čudežev, kakor Glicerijina. Zalotena krščanska devica je, ki so jo na tvoje povelje z njenimi drugovi zaprli k levom. Pomisli le, gladno zverjad je ukrotil pogled deve, in laskala se ji je ter ji lizala roki. Sam sem videl ta prizor. Spo-ljarijski čuvar je velel nato prepeljati devo ter jo izročil najbolj divjim ilirskim legijonarcem, da jo oskrunijo. Toda glej, — komaj je verjetno, — v dobri uri smo videli vse te vojnike pri njenih nogah. S sveto gorečnostjo so slušali čarni njen govor ter ji močili roki s svojimi solzami. In ko so jim hoteli tribuni iztrgati deklico, da bi jo izročili drugim, so se jim postavili po robu ter se dali posekati do zadnjega moža.
Poln zanimanja se vskoleba Karin na svoji postelji. Čudovit ogenj mu žari iz oči. Pahne najnovejšo soprogo od sebe in namigne Eviju:
Veli mi pripeljati to dekletce!
Niti za hip se ne obotavlja pesnik. S cesarskim pečatnim prstanom v roki hiti v ječo.
V.
Popolnoma sama je bila Sovronija v ječi. Solnčni žarki so prodirali tušem le skozi malo, okroglo okno in kadar so obsevali glavico klečoče
ker so se čutili napram vladajočim oblastnežem preslabe in so se torej bali z ustajo spraviti svojo domovino v še večjo nesrečo.
Izražajmo svoje zahteve vedno zakonitim potom in bodimo uverjeni da se mora vsikdar to zgoditi, česar si želi vesoljni narod. Nobena moč na vsem svetu ni tako velika, da bi se mogla zoperstavljati opravičeni zahtevi vsega ljudstva.
V politiki ne smemo nikdar dati prednosti pesniškim mislim in načrtom, katerim manjka realnega temelja.
Vztrajajte pri svojih pravicah in pomnite, da kdor prostovoljno trpi krivico, ne škoduje samo sebi, temveč tudi drugim. Če se godi tvojemu sosedu krivica, skoči mu na pomoč, kajti pomisliti morate: danes meni, jutri tebi.
O revoluciji. Revolucija proti despotom je krasna stvar samo, kadar se posreči.
Vlade so prava narodov upoštevala vedno bolj iz strahu pred njimi kakor iz ljubezni do njih. Moje stremljenje ima torej namen pripomoči svojemu narodu do te veljave pri vladi, ki jo povzroča strah.
Bala pa se bode vlada samo politično zrelega naroda, in radi tega se moramo potruditi, da dosežejo vsi stanovi naroda zrelost v političnem mišljenju.
Samo ona vlada bode spoštovala ustavo, ki je prepričana, da bi narod utegnil vsak hip* izvesti revolucijo, da pa tega zato ne mara storiti, ker si upa mirnim potom doseči vse za svoj blagor potrebno.
Mi smo bili vednp prepričanja, da se vsak napredek vrši najlepše mirnim potom — brez nasilja.
Kdor pa le hoče uprizarjati revolucijo, mora uvaževati dvoje: prvič ima li zmago popolnoma zagotovljeno, drugič, bode li zmogel po zmagi podati revolucij on ar jem lepšo svobodo, kakor so jo imeli prej.	s
Zaslugo ima torej samo oni, ki je pomagal ljudstvu do lepše svobode. Kako jje to dosegel, je postranska reč — najbolje je seveda, če se mu je to posrečilo brez prelivanja krvi.
Navadno je število zatiranih mnogo večje, kakor ono zatiralcev, in boj med njimi bi bil približno kakor med levom in mačko. Zatiranim bi trebalo samo svojo voljo odločno izraziti, svoje zahteve, in takoj bi ponehala naduta oblastnost. Za ta odlični korak pa bi zatiranci morali biti tako izobraženi in edini, kakor skoraj nikdar in nikjer niso, ker se oblastneži pred vsem trudijo onemogočiti izobrazbo, edinost in duševno osamo-svojenje svojih podanikov.
Radi- tega ne bode skoro nikjer mogoče pridobiti si svobodo brez prelivanja, ker se upor-
deklice, se je zdelo, da jo obseva slava pre-obraženja.
Vitko telo ji krije snežnobela obleka, čista kot njena duša.
Vrata v ječo se odpro, — visoka ponosna ženska vstopi. Stražarju, ki je držal odprta vrata, vrže težko mošnjo zlata.
Dama je zavita v svilen plašč, ki ga vežejo na ramenih dijamantni gumbi. Krasne lase ji okrožuje sijajen diadem. Nizdol viseči, blesteči se zlatotkani razvoj ne pripušča vkljub svoji nežnosti niti ene poteze zakritega obličja.
Sovronija se ozre, ko začuje šumenje svilene obleke in zagleda pred sabo damo; vpraša jo začudena: Kaj hočeš od mene, Rimljanka?
Dama odstrani kopreno ter pokaže svoje lice, ki je res božanski lepo.
Sovronija se prestraši, ko zagleda ta obraz. Takoj za tem pa poda dami, smehljaje se, roko ter reče prijazno: Sestra moja, Glicerija!
Ne nudi mi svoje roke, pravi žalostno Glicerija. Ne grli me, prvi hip si se ustrašila, ko si me zagledala. Bojiš se tega obraza in morda imaš prav. Štiri leta so prešla, da se ■ nisve videli, v štirih letih si često čula kletve zoper mene, in bila so častitljiva usta, ki so me proklinjala.
Jaz te nisem nikdar nehala ljubiti.
Verujem ti, ali ne govorive o tem. Tvoja nova vera te uči, da ljubiš tudi svojega neprija-telja, mene pa je učila usoda, da sem se odrekla vsem, celo onim, katere sem ljubila. Ali prav je tako, in neumestno bi bilo, da tožim sedaj o tem. Poizvedela sem, da se končajo jutrajšnje zabave v cirkusu z mučeniško smrtjo krščanov.
nikom radi njihovega neznatnega števila takoj pri prvem nastopu navadno ne ugodi.
V obče sem velik neprijatelj revolucij z orožjem in zagovarjam pred vsem revolucijo v srcih in glavah. — Priznavam sicer, da imajo narodi pravico pridobiti si proti nasilju svobodo z orožjem v roki.
Žalibog pa opazujemo ob takih prilikah, da se vodje vstaje ob pravem času odstranijo v inozemstvo, da so varni pred neljubimi posledicami ter puste narod po ponesrečeni akciji na cedilu. Radi tega je to za ljudstvo nevarna igra v loteriji bodočnosti. Sploh pa revolucija kot taka večinoma ni zadostno sredstvo za dosego popolne svobode, kar nam je pokazalo 1. 1848. na Francoskem, kjer smo se prepričali, da sicer v ugodnem slučaju spremeni vlado, da se pa' stari sistem povrne v kratkem z novimi osebami.
Po češkem izvirniku M. G.
Domače in druge vesti.
—	Veliki ljudski shod se vrši v nedeljo,, dne 14. maja t. 1. ob 3. uri popoldne na vrtu g. Fr. Robleka v Žalcu. Na shodu bode poročal deželni poslanec g. dr. Juro Hrašovec, nadalje bodo govorili razni govorniki o narodnem in političnem položaju Slovencev. V slučaju neugodnega vremena se, ob isti uri vrši javen shod v dvorani g. Franja Hodnika v Žalcu. Slovenci! Rojaki! Pridite mnogoštevilno na ta slovenski tabor, da tam zopet poživimo v srcih vseh navdušenje za svojo slovensko domovino. Pokažimo narodnim nasprotnikom svojo slogo in moč, povejmo vladi, s čim nismo zadovoljni in kaj od nje zahtevamo.
Celjsko politično društvo »Naprej".
—	Ljudski shod v Žalcu. Za govornike so bili dosedaj naprošeni in so svoje sodelovanje obljubili g. deželni poslanec dr. Juro Hrašovec, nadalje predsednik pol. društva »Naprej" g. dr. Josip Karlovšek in g. dr. Vek. Kukovec iz Celja. Priprave za shod so v najboljših rokah in pričakujemo izredno udeležbo kmetskega ljudstva iz vseh slojev prebivalstva.
—	Nemščina in ljudska šola v Mozirju. Dobili smo o tej zadevi, ki je provzročila toliko huronskega vpitja po nemških listih, od celjske »D. Wacht" do dunajske »N. F. Presse", zanesljive podatke. Ta stvar je vzbudila tolikšen vrišč, in za man kakor nič, nemški listi pa so trobili v velike pozavne, kakftr da se že postavlja v Mozirju nov steber germanskemu mostu. — V zadnji seji občinskega sveta se je sklepalo tudi kot peta točka o razširjenju mozirske šole od trorazred-nice v štirirazrednico. To je gotovo zelo pametno in je Obveljalo, in sicer s pristavkom: Se ved-
Zgodi se volja božja, pravi Sovronija in sklene roki na prsih.
Že dvakrat sem te nameravala rešiti, dvakrat sem prišla prekasno, a sedaj prihajam pravočasno. Zamenjaj svoje krilo z mojim, zastri si obraz z : mojim zavojem, visoka si, kakor jaz; nikdo ne bode opazil tega. Zunaj te pričakuje služabnik z osedlanimi konji, in v eni uri si že na prsih svojemu očetu, svojemu ljubljencu.
Bolestno zatisne Glicerija oči, da si z veke otare solzo, kot bi hotela reči: moj oče, moj ljubimec! r In ti? vpraša Sovronija!
Jaz ostanem tu mesto tebe!
In jutrajšnje igre v cirkusu?
Končale se bodo z menoj.
Nikdar! vikne Sovronija.
Zakaj ne? Tebe ljubijo oni, ki sovražijo mene, in vsaj en usmiljen smehljaj njihov bi si rada kupila z mukami, trajajočimi leta in leta. Ako mora že strmoglaviti ena naju. čemu bi morala biti to ti? Vsled tvoje izgube obupalo bi dvoje bitij. — Zakaj ne rajša jaz, mojo smrt bi oni blagoslovili ? Ti ohraniš življenje v srečo drugim, a jaz je vržem grenko od sebe.
Sovronija prime svojo sestro za roke ter ji ljubeznjivo gleda v oči,
Ti si bila ona ženska, ki mi je ono noč, ko so me ujeli, ponudila konja, da pobegnem?
Čemu to omenjaš?
Se li spominjaš, kaj sem ti tedaj odgovorila ?
Dejala si, da krščan ne sme bežati pred nevarnostjo.
—	Slovenj Gradec. Pri vojaškem naboru je bilo od 308 nabornih zavezancev potrjenih samo 28.
—	Štinkmalnarji so sijajno pogoreli. Okr. glavarstvo se opetovanim-pritožbam slovenskih in nemških sosedov ni moglo upirati in je odredilo, da morajo odstraniti smrdeči stroj, ki dela poleg tega tako strašen ropot, da se sliši po noči po vsem mestu. No, so si rekle brihtne glavice, saj imamo „kontrakt" s tovarno, da mora vzeti stroj nazaj, ako se ne bi obnesel. Pa jim je tudi to pot spodletelo, ker so napravili tisti kontrakt tako pametno, da v istini tovarna ni primorana ga nazaj jemati in so zgubili pravdo, ter še bili obsojeni v stroške. Pravijo,' da imajo škode 50.000 K, razun tega je pa moka iz smrdečega stroja tako slaba, da je ne marajo več niti naj-zagrizenejši nemčurski kramarji. Tako bode štink-mainerjem odklenkalo. Radovedni smo le, ali bo gledalo okrajno glavarstvo na to, da se izvrši njegov ukaz v doglednem času, ker nismo več voljni prenašati smradft in ropota.
—	Štajerski Sangerbund je hotel letos o binkoštih prirediti svojo slavnost v Celju; zdaj je nenadoma odpovedana. In vendar, kako je že bilo veselje; že v Brežicah so vedeli, da pridejo germanski pevci in bratci hajlat na mejo, zdaj ne bo žive duše. In tega so krivi samo Celjani, ker se niso dali izmolzti — mogoče, da niso nič imeli — ter niso dali 20.000 kron iz žepa, da bi postavili gornještajerskim krulačem raznih drvarskih „jodlnov" leseno stavbo, kjer bi se producirali. Obljubili so jim 5000 kron. kar pa je res premalo za sveto navdušenost do mozga in kosti nemškega Celja
—	Državnozborska dopolnilna volitev za mestno skupino Maribor. ,.D.-nat. Korr." prinaša iz Maribora poročilo: V nedeljo popoldne se je vršil od župana Smiedererja sklicani volilni shod županov vseh k volilnemu okraju spadajočih mest in trgov. Predsedoval je ptujski župan, Ornig. Kot kandidatje za izpraznjeni mandat vsled dr. Wolffhardtove smrti so imenovani deželni poslanec Pfrimer, advokat dr. Mraulag in pisatelj Wastian v Gradcu. Končni sklep se prepušča eni za naj-bližnji čas sklicani zaupni seji. Pri volitvi L 1902 je dobil dr. Wolffhardt 1187 glasov, socijaldemo-kraški kandidat 315, slovenski 253. — Dr. Mraulag je že odstopil od kandidature.
—	Na Laško! Kdor se želi v teh lepih dneh nekoliko v cvetoči božji naravi razvedriti, nasrkati se svežega pomladanskega vzduha na deželi, temu svetujem nedeljski izlet na Laško, ta krasno ležeči trg ob bistri Savinji. Železnična zveza je z Laškim trgom nepričakovano ugodna. Za šetalce nahajajo se na Laškem lepi senžni gaji in drevoredi, ravne ceste in steze, pa tudi strme gorske poti n. pr. proti Šmarjeti, proti Marijagradcu, za Savinjo mimo Jagoč, v Rečico, k Šmihelu, k Sv. Krištofu na Hum itd. Izlet na strmi Hum je jako hvaležen. Tekom pol ure si na vrhu, kjer se ti nudi krasen razgled na bližnje
hribe in doline in na trg pod teboj. Komur pa se
)
celo duhove teme, pred katerimi se stresa zemlja, s katerimi se začarajo ljudstva, ter popade mor in črna kuga človeški rod. Ako se ti žrtvuješ tvojemu bogu, žrtvujem se jaz svojemu; rimsko mesto, prekolnem je, da bodo bodoča stoletja našla le še poedine krpe kraljevega bagra!
Bleda deva se je tresla v rokah svoje divje, vzhičene sestre. Ta pa jej med tem pritrja diadem, ki si ga je bila snela z glave v lase.
Tako, oteta si sedaj, in ako te vprašajo kdo te je rešil, reci, da ne veš! Zamolči moje ime!
Jokaje objame znova Sovronija svojo sestro, ter se nikakor ne more odtrgati od nje. Glicerija jo priganja.
Idi, žuri se, ne poljubljaj me, kajti ni dobro, ako se poljublja mene; na mojih ustnih leži nek fatum.
A vkljub temu jo poljublja Sovronija
V tem hipu vstopi Evij v spremstvu telesne straže.
Izdani sve, vikne Glicerija, in s svojim telesom ščiti sestro.
In z divjim gnjevom zakliče Evi ju: Kdo te pošilja sem, sikofant prokleti? Izgrešil si svoj pot, tu je ječa, a ne bakanal!
Oj, zlat tičnik je, v katerem najdem dve golobici mesto ene.
Neslane svoje dovtipe stavi v verze, meni pa prizanesi. Odlazi!
Ako me hočeš spremiti, srčno rad. A mene je poslal Avgust tu sem.
Brzo, šepne Glicerija sooji sestri na uho:
Ne izdajaj se za mojo sestro, če ne je izgubljen tudi oče.
In potem vikne vojakom: Predrzneži, vi me poznate? Jaz sem strahovita Glicerija. Ko bodete
zdi pohod na vrh le pretežaven, za tega je idilična gozdna pot okoli hriba priporočljiva. Zoper žejo je tudi preskrbljeno! Saj smo tu na izvirku pive delniške družbe in na najlepšem prostora trga je njena prostrana, jako udobno urejena pivnica, kjer se toči oživljajoča rajava tekočina poleg izvrstnih vin. Vsestranska zabava čaka izletnike na Laškem.
Y Ločah so baje vlomili tatovi. ,.Deutsche Wacht" porablja to priliko, da sumniči Slovence, češ, da je povsod na Slovenskem nevarnost imetje in življenje. Mi na tako časnikarsko lum-parijo ne bomo odgovarjali, pribijemo samo to, da so Loče eno najhujših štajerčijanskih gnjezd, kjer kraljuje znani paša Posek. (Opomba uredništva.) V kratkem objavimo par člankov o Ločah, o katerih osvetlimo zopet loške razmere. Vahtarca bode uvidela, da v gnezdu kakor so Loče ta-mošnje nemčurske barabe še doprinašajo mnogo slavnejša dela, kakor je zgoraj navedeno.
—	Y Konjice smo dobili za kazenskega • sodnika moža, ki je vreden naslednik vsenemca Zangerja. Takoj po -prihodu semkaj se je postavil v službo šulferajna in siidmarke. Kakor kakšen havzirar bezga po trgu z nabiralniki. Slovensko ljudstvo, glej kako ljubezen ima do tebe ona vlada, katero podpiraš ti, pošilja v tvojo sredino ljudi, ki so uprav zakleti tvoji sovražniki.
—	Nemški listi si brusijo jezike o naši „Družbi sv. Cirila in Metoda"'. Povod jim je naš članek v eni zadnjih številk. Res, da ni vse, kakor bi bilo lahko, a pred svojim koncem dražba še dolgo ni. Nasprotno. Zavest o njeni potrebnosti raste z dnevi, in na tem ne spremene ničesar revolverski nemški žurnalisti. „D. Wacht'1 pristavlja v svoji neslani notici še par stavkov o Mozirju in nekem sklepu tamošnje občine. Bavimo se na dragem mestu z zadevo obširno, danes lahko rečemo le, da so omejenci okoli vahte naredili spet iz niušice slona. Pojdite, pojdite. Vse pobožne želje ne pomagajo nič. ne boste se gostili Nemci iz polnih skled v Savinjski dolini!
—	Polzela. V nedeljo, dne 30. aprila sta priredili polzelski narodni društvi, „ Bralno društvo" in „Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda"', običajno veselico. Spored se je izvršil, kakor navadno, prav lepo. Nečemo bralcev „Domovine" dolgočasiti "s podrobnostmi, samo dve, tri moram pribiti. Obe društvi ste kazali od začetka nekako nezaupnost med seboj, sedaj pa ste spoznali svojo nalogo ravno v tako važnem kraju, kakor je Polzela, in njihovi skupni nastopi kažejo, da je to edino prava pot. Za dobri uspeh nedeljske veselice moramo se pred vsem zahvaliti odboroma, odnosno predsednikoma obeh društev, in posebno tudi g. J. Žiganu, ki je z znano požrtvovalnostjo prirediteljem tudi to pot šel na roko. Pohvaliti je treba tudi naša vrla narodna dekleta, katere so kot pevke in igralke pokazale, kaj znajo, in dokazale, da so in bodo vedno vrle Slovenke. Zaslug za veselico si je stekel tudi g. A. Nerat iz Šoštanja s .svojim krasnim goslanjein in z drugo dejansko pomočjo. Obisk veselice je bil dober — dasi bi bil lahko še boljši. No, pa saj
taborili, pošljem vam ognjenega dežja; rekam velim izstopiti in po leti pošljem ob strašnem solncu v vaše vrste uimo, da boste cepali, kakor muhe jeseni.
Se" li ne spominjate več Tirija, katerega sem zaklela v jelena ter mu zopet vrnila človeško lice šele, ko so ga že raztrgali psi? Niste li videli pred mojo palačo kamenih Karijatid, ki nosijo sleme mojega doma in ki se zde mimoidočim, da se vedno ozirajo za njim ? Bile so mi služkinje, ki so se bile pobunile in katere sem z enim samim dihom spremenila v kamen! Hočete li, da vas, kipe, postavim ob te stene, da vas premerim v divjo zverjad, ki se bode jutri med seboj trgala v cirkusu? Kdo si drzne dvigniti roko proti meni, kdo mi zapreti pot?
Plaho so se umaknili vojniki lepi ženski, le Evij stopi naprej.
Rajsko krasna žena, odveč bi bilo, da pre-meniš te mladiče v vole; morda pa ti je moč, okameniti mi srce, da ne bode čutilo zate. Zdaj pa mi dovoli, da odvedem to krščansko dekletce Avgustu. Ob drugi priliki vidi tudi tebe srčno rad, a baš sedaj hoče videti le njo. Da si pa hočeš ljubeznjivo svojo jezo ohladiti na mojih laseh, no, proti temu nimam nikakega višjega ukaza. Na1 službo ti je glava in srce moje, roki pa ima že Karin; ž njima moram to devo povesti k njemu.
Glicerija šepne svoji obledeli sestri:
Seda] te čaka več nego smrt! Toda ojači se! Za pasom, ki sem ti ga dala, tiči bodalo. Rimljanka si; več ti povedati ne utegnem!
Stisne Sovroniji roko, in niti ne pogleda Evija; oddalji se brzo skozi vrsto vojakov, ki so se'jej plaho umaknili.
(Dalje prihodnjič.)
ni bila to zadnja prireditev. Upamo, da bomo napredovali vedno bolj na jezo in strah našim nemškutarjem.
—	Ministrska podpora. Gospod Andrej Žmavc, bivši ljudskošolski učitelj, sedaj enolog, je dobil od c. kr. ministrstva za poljedelstvo podporo, da nadaljuje svoje strokovne študije v inozemstvu zlasti na Francoskem. Ta vest bode gotovo njegove prijatelje prijetno iznenadtla. ker je našlo njega umno stremljenje primerno oporo. Nekako zadoščenje je pa to tudi za kmetovalce, posebno vinogradnike, da se nudi prilika nadarjenemu, za stvar sila vnetemu in marljivemu strokovnjaku svoj obzor razširiti, svoje znanje spo-polniti v korist domačega vinogradarstva. Gospod Žmavc je preučeval sedaj že skoraj leto dni vino-gradarstvo, kletarstvo, posebno pa zadružništvo, povsod praktično delujoč po vseh vinorodnih krajih Nemčije. Lepa svota že tam pridobljenih skušenj bo v Francoski še bolj narastla in sploš-nost mora z veseljem pričakovati koristi, katere jej bode ta svota prinesla.
—	Nemška šola na Pragarskem. Nemškutarski uradniki južne železnice na Pragarskem pod vodstvom poštarja Kastelica so sklenili, da se mora za njihove otroke in podrejenih železniških delavcev ustanoviti nemška šola. Dokler pa zadeve ne reši deželni šolski svet, napravi se zasebna učilnica, v kateri se je ponudil poučevati polskavski učitelj Kakel za 1 K 60 vin. od ure, dočim je župnik Hebel obljubil, da bo poučeval po 8 ur v mesecu brezplačno. — Najponižnejši izraz za takšno servilnost: Škandal! Prispevke za novo ponemčevalnico pobira uradnik Jakob Potočnik, ki je včasi se hlinil Slovenca.
—	Iz Laškega. Preselil se je iz Laškega g. Zdravko Vodenik, dosedaj poslovodja v narodni trgovini Karola Cimperšeka, v Polčane, kjer otvori lastno trgovino. Slovo od njega, kot ljubeznjivega tovariša in prijatelja ter delavnega narodnjaka bilo nam je jako težko. Želimo mu mnogo uspeha na njegovem novem mestu, poljčanskim Slovencem pa čestitamo na njegovi pridobitvi ter jim priporočamo geslo: ,.Svoji k svojim", kajti g. Vodenik je njih edini narodni trgovec.
—	1. maj v Mariboru in socijalno-demo-kraška mednarodnost. Dne 1. majnika so priredili tukajšnji socijalni demekratje svojo ,.Mai-feier". Cela slavnost je imela skoraj popolnoma nemški značaj. Vstopnice samonemške, petje istotako itd. Odkritosrčno moramo priznati, da nas je dirnilo, da kažejo na ta način svojo mednarodnost v mestu, kjer se pristaši socijalno-demokraške stranke rekrutirajo skoraj izključno le iz sinov in hčera naroda slovenskega! Še bolj nas je dirnilo, ko je v torek, dne 2. majnika, socijalni demokrat g. Krainer glasoval v mestni hiši za predlog, s kojim so v Mariboru slovenski napisi prepovedani. Se več-! Ta mož je čutil ob navedeni priliki celo potrebo, se izraziti, da Slovani na Avstrijskem preveč agresivno nastopamo in da raditega glasuje za omenjeni — mimogrede povedano, naravnost smešni predlog mariborskih mestnih očetov! — Avstrija šteje med svojimi prebivalci 2krat toliko Slovanov kakor Nemcev. Nevedni dunajski in tudi nedunajski aristokratje in birokratje skušajo vkljub temu še zmiraj vladati državo tako. da zatirajo slovansko večino in povzdigujejo oholo nemško manjšino ter jej na vse kriplje skušajo obraniti krmilo državne ladje. Slovanom se godi krivica — socijal- demokrat Krainer mora to sam priznati, če noče podpirati laži! Ce se skušajo Slovani otresti nemškega jarma, ki jih ovira v njih kulturnih streml/enjih, imenujejo to brezdomovinci agresivno nastopanje! Ako mislijo socijalni demokratje, da mora njih mednarodnost imeti tako, barvo, kakor so to pokazali v teh dveh slučajih, potem je pač potrebno, da jim tudi Slovenci povedo na glas svoje mnenje!
—	Nemškutarsko divjaštvo v Mariboru. V sredo, dne 3. t. m. se je vršila v prostorih ,.Slovanske Čitalnice" v „Narodnem domu" pevska vaja. Nekega nemškutarskega falotka, ki se je najbrže že tudi navzel istega velikonemškega duha, ki vlada v mestni hiši. je slovensko petje strašansko grizlo po ušesih ter je zato v svoji nemškutarski navdahnjenosti kratkomalo pobral kamen in ga zagnal skozi okno med pevce. Le malo je manjkalo, da kamen ni priletel nekemu gospodu ravno v glavo. Seveda jo je zavratni pobalin hitro odpihal v temno noč. *
—	Nove šole. Nova dvorazrednica v drugem plačilnem razredu se ustanovi v Pernovi pri Žalcu; dvorazrednica v Št. Petru v Savinjski dolini se razširi v trirazrednico.
—: Umrl je v ptujski okolici veleposestnik g. Franc Leskoschegg, star 42 let.
—	Ogenj je uničil dne 28. m. m. precejšni del gozda Jože Mariniču v Slaptincih, dne 30. m. m. pa Mariji Vrbnjak v Seliščih. Uvedla se je sodnijska preiskava.
—	V Murskih zasadili je zgorela dne 29. m. m. Bohančova in Kardinarova viničarija. Kdo je zažgal, se ne ve.
—	T Slaptincih je bila 27. m. m. občinska volitev. Izvoljeni so večinoma sami narodno-za-vedni možje.
—	Nesreča. Dne 2. t. m. se je prigodila Martinu Laporniku iz Št. Ruperta blizu Laškega nesreča. Peljal je voz sena. Voz se je prevrnil,
konji splašili, da je eden zdirjal ter si nogo pri spodnjem členku skoro popolnoma odbil. Vzel ga je konjski mesar. Konj je bil vreden kakih 600 kron.
—	Umrl je v Gor. Radgoni posestnik in gostilničar Jan. Škerlec; bil je svoj čas goreč narodnjak v obmejnih krajih.
—	Vitanje. Dne 2. t. m. se je pri neki hiši pripetila nesreča. Mati je vzela svojega otročička v svojo postelj ter utrujena zaspala. Zjutraj pa ga je našla mrtvega. Brž so ljudje govorili, da je otrok zadušen. Zadeva je bila naznanjena oblastvim. Komisija je dognala, da je bila smrt povzročena od pljučnice.
—	Tečaj za drenaž«. Dne 15. t. m. se začne v Presiki pri Ljutomeru tečaj za izsiljevanje (drenažo), ki bo trajal do 20. t. m. Za ta tečaj se bode podelilo 15 ustanov po 20 kron, za katere je vložiti prošnjo na deželni odbor štajerski vsaj do 8. t. m. Vse rodoljube v okolici zlasti Ljutomera. Gor. Radgone in Ormoža poživljamo, da naj gredo kmetskim delavcem pri sestavljanju prošenj na roko!
—	Samomori v Gradcu. Nekaj dni sem se v Gradcu vsak dan dogajajo samomori ali samomorilni poskusi. V torek popoldne so se hotele usmrtiti tri osebe. Hišni posestnik Linhart se je ustrelil. Neka mlada deklica si je vsled hipne razburjenosti zasadila nož v prsi.
Sad nemčurske vzgoje. Kake krasne sadove rode utrakvistične ljudske šole po Koroškem, naj služi v dokaz sledeče pismo, ki je je pisal sin svoji materi: Ich Mache Inen Pekent das Ich Naeh Teinach durten Beri di ferbonte auf Suchen Ich bleib in Suntak durten am 15. August! gumie Nach Klagenfurt in Erschten zug! mechten so gut sein unt miech ab barten oder Lenge! ich gum das bagen drum das ich inen noch eimal sehen ber: pefou ich Ein riken ber.
Kaj je pač porekla mati na ta sinov pozdrav, na to jecljanje, ki je povse nerazumljivo. To je žalostno za matere; tako se potem maščuje na njih slaba uzgoja, da ne morejo razumeti več lastnih otrok.
Poneverjenje na pošti.* Naše kmečko ljudstvo na deželi ima grdo in kaznjivo navado, da pošilja majhne svote denarja v navadnih pismih, ne da bi jih rekomandiralo ali da bi jih posebej, bodisi po poštnih nakaznicah ali v denarnih pismih izročevalo v odpošiljatev, hoteč s tem sebi nekoliko novčičev prihraniti, pošto pa seveda za za isti znesek prikrajšati ozir. ogoljufati. Da to zlasti pismonoši in drugi poštni uslužbenci vedo in da hrepene zasačiti take nepravilne in ne dovolj trankirane poštne pošiljatve, je izobraženemu občinstvu znano. Ne tako našemu kmečkemu ljudstvu. Ta grda razvada pa ni v praksi samo pri pošiljatvah denarnih svot v Avstriji, ampak naši izseljenci zanesli so jo i v Ameriko in sploh v inozemstvo in od tam jo prakticirajo pri svojih denarnih pošiljatvah v Avstrijo. Tako pride vsako leto od naših izseljencev mnogo denarja in bančnih nakaznic na denarne zavode, ne da bi se za njih pošiljatev plačalo zadostno pristojbino in ne da bi oddajatelj vedel in imel potrdilo v rokah, da sprejme naslovljenec v resnici v pismu priloženi denar ali bančno nakaznico. Taka navada je pri naših izseljencih splošna. To kaznjivo razvado si je znal nek poštni uslužbenec na vozni pošti med Trstom in Dunajem na kaznjiv način sebi v korist obrniti, da je poštna pisma iz Amerike ukradel, odprl, denarno vsebino seveda obdržal, a prazna pisma je blizu Zidanega mosta proč vrgel, kjer jih je našel nek čuvaj in otroci, koji so vso stvar ovadili orožnikom. Samo iz prvih najdenih 15 pisem se je dognalo, da je bilo v njih nad 7000 K, našli so pa še ostanke nad 80 uničenih pisem. Denar je bil namenjen večinoma v novomeški in črnomaljski okraj in tudi v Istro. Vsa stvar se sedaj preiskuje. Našim ljudem na deželi bodi ta slučaj v svarilo, da ne goljfujejo pošto in da skušajo dognati, katerim je bil denar poslan in da to javijo pristojnim -oblastvom.
* .
—	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
prosi tem potom vse one častite rodoljubkinje in cenjene rodoljube, ki se ukvarjajo z razprodajo ,.Narodnega koleka", da izvolijo vsaj do konca meseca majnika 1905 uposlali podpisanemu vodstvu še dolžne zneske. Obenem se naprošajo, da izvolijo naznaniti, od koga da so sprejeli te ..Narodne koleke", za katere pošiljajo denar. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
. _ — Občni zbor „SIov. planinskega društva" v Ljubljani se je vršil v soboto zvečer v ,.Nar. domu". Udeležba je bila prav povoljna. Dohodkov je bilo 15.527 K 89 v, (koče so dOnesle 5303 K 26 v), izdatkov pa 17.196 K 44 v. (koče so ve^ ljale 9.544 K 61 v). Potemtakem je primanjkljaja 1668 K 55 v. Društvena imovina (koče, posestva, pohištvo itd.) znaša 37.546 K 40 v. Pasiv je
17.046 K 55 v. potemtakem je čiste imovine 20.499 K 85 v ter se je društveno premoženje zadnje leto povečalo za okroglih 5090 K. Proračun za leto 1905 izkazuje 13.146 K dohodkov in 11.300 K 60 v izdatkov, potemtakem prebitka 1845 K 40 v. Vsi računi so bili v lepem redu ter so se odobrili. Izvoljen je bil enoglasno z vzklikom dosedanji odbor.
—	Zanimiva obravnava se je vršila zadnja dva dneva pred okrajnim sodiščem v Ljubljani. Mestna občina je tožila ultra-nemško ,.Kazinsko društvo", da nima pravice pred svojo kavarno pod kostanji v drevoredu „Zvezda" postavljati stole, ker so vsa pota v sprehajališču javna. Obravnava je izpadla na korist mestni ljubljanski občini; „Kazinsko društvo" je pripoznalo, da nima do ,.Zvezde" in do trotoarja, kjer imajo postavljeno verando, nobenih pravic.
—	Ustanove za obrtna učilišča. Naučno ministrstvo razpisuje za obisk obrtnih šol večje število ustanov. Dotični razpis se nahaja v IX. številki lista: Verordnungsblatt des k. k. Ministeriums tur Kultus und Unterricht. Iz njega je razvidno, da veljajo ustanove tudi za obiskovalce z i m-skih kurzov za stavbne obrtnike. Ne-premožnim. a podjetnim in nadarjenim pomočnikom (in tudi mojstrom) zidarskega, tesarskega in kamnoseškega obrta je torej dana prilika, dobiti za obisk takih kurzov, ki se nahajajo tudi na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani, izdatno podporo (40 K na mesec). Prošnjam, katere je vložiti do 15. maja pri ravnateljstvu imenovane obrtne šole v Ljubljani, je pridjati krstni list (zahteva se starost najmanj 17. let), domovinski list, ubožno izpričevalo, šolska izpričevala in učni list dotičnega obrta. V interesu naših stavbnih obrtnikov opozarjamo na te ustanove.
—	Nečuveno postopanje celovškega c. kr. sodišča proti slovenskemu uredniku. Prošli teden so c. kr. orožniki hodili v okolici Celovca po vasi Vrba od hiše do hiše po nalogu c. kr. deželne sodnije v Celovcu in povpraševali po naročnikih ,.Mira". Urednika „Mira" g. Ekarja toži namreč nekaj zasebnikov, med njimi tudi nekaj c. kr. uradnikov in pa zloglasna „Sudmarka" radi ža-ljenja časti. Dotični dopis je bil naslovljen „Iz Vrbe". Ko so orožniki poizvedeli za naročnike,, so pozvali vse v. občinski urad v Vrbo po pozivu c. kr. deželne sodnije v Celovcu, da izpovedo proti uredniku. To je res že skrajni terorizem, s katerem hočejo uničiti slovenski list na Koroškem.
Društveno gibanje.
„Savinjsko učiteljsko društvo ima svoj občni zbor dne 14. majnika ob 2. uri popoldne na Vranskem. Spored: 1. Zapisnik. 2. Poročilo o drugem občnem zboru „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic". 3. Poročilo tovariša Pečarja o Hirn-ovem organizacijskem statusu. 4. Predavanje tovariša Zotter-ja o enotnem postopanju učiteljstva glede šolskih zamud. 5. Volitev odbora in delegatov k ,.Zavezi".
, Bralno društvo v Laškem trgu. Prihodnjo nedeljo, dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši v pjvarni § 11 izredni občni zbor (.Bralnega društva" za Laški trg in okolico. Na sporedu je predrugačenje pravil. Ob 4. uri popoldne istega dne ima pa svoje redno občno zborovanje v isti dvorani Ciril in Metodova podružnica. Člani, kakor tudi tisti, ki želijo pristopiti, so vljudno vabljeni k udeležbi. Po zborovanjih prosta zabava.
Črešnjevec. Izlet in zborovanje Slovenj ebistriškega učiteljskega društva, katera bi se imela vršiti meseca majnika na Pragarskem, se preloži iz različnih vzrokov na poznejši čas.
Polanec, načelnik.
•— Gornji grad. Učiteljsko društvo za gor-njegrajski okraj zboruje v nedeljo, dne 7. t. m. pri Novi Štifti. Gostje dobro došli! Zaradi kosila je pravočasno javiti g. nadučitelju. K obilni udeležbi vabi	odbor.
—	Učiteljsko društvo za brežiški in sev-niški okraj zboruje dne 7. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v šoli na Vidmu. Odbor pričakuje, da se cenjeni drnštveniki udeleže zborovanja polno-številno.
—	Št. Jauž na Dravskem polju. Dne 14.
majnika ob 3. uri popoldne bode pri vsakem vremenu v šolskih prostorih predaval potovalni učitelj, gospod Jurančič o umni čebeloreji. Šent-janževčani in okoličani, udeležite se v prav obilnem številu tega zanimivega in za nas prepotrebnega predavanja!
—	Zalivala. Gospod dr. Tom. Horvat, odvetnik v Ptuju, je daroval kot kiajni šolski ogleda za uboge učence vurberške šole 15 kron, za kar se mu izreka najtoplejša zahvala.
Kraj ni šolski svet v Vurbergu, dne 30. aprila 1905.
—	Zahvala. V minolih zimskih mesecih bilo se je pogostilo na tukajšnji šoli vsak dan povprečno po 80—100 otrok. P. n. darovalci zlasti župnik M. Plečnik, veletržec N. Zanier. baronica Hackelberg Landau, tovarnar H. Stirker, naduč. v pok. J. Vidic, dr. Kunst, trgovec Piki, posestnik in učitelj Sadnik, Vedehik, Vasle, Marine, Kunst, Randl. ki so to omogočili naj sprejmo na tem mestu najtoplejo zahvalo. Istotako gre zahvala gdč. Pavli Vedenik za prebitek veselice, ki se je uporabil v nabavo oblek za revne učence.
Št. Pavel pri Preboldu.
—	Javna zalivala. Izobraževalno društvo v Št. Janžu na Dravskem polju izreka tem potom javno zahvalo gosp. Josipu Šnuderl za velikodušni dar v znesku 30 (trideset kron,) kateri znesek so njemu, kot volilnemu komisarju, moraH plačati sodnijsko kaznovani pristaši Vračka in „Štajerca" za poškodovanje obleke na dan zadnje deželno-zborske volitve v kuriji. — Istotako se izreka iskrena zahvala gosp. župniku J. Simonič za darovanih 10 kron, kakor tudi gosp. nadučitelju Andr. Golob, gdč. Reziki Schmidlechner in Trezi Lončarič za mnogobrojne, društvu darovane knjige.
—	Sv. Jurij ob Ščavnici. Veselica našega bralnega društva z gledališko igro: „Požigalčeva hči" se je na velikonočni pondeljek v moralnem, kakor tudi gmotnem oziru vrlo dobro obnesla.
. — Prostovoljnemu gasilnemu društvu pri Sv. Jur ju ob Ščavnici so letos darovali: Slavna posojilnica v Gornji Radgoni 20 K. g. dr. Leo Kreft 8 K, č. g. Ivan Kunce 4 K, č. g. F. Štuhec, č. g. F. Mandeliček, g. J. Farkaš a 2 K, gg. Mi-helič, Sterniša, Kocmut, Kosi, Korošak. Majcen, Šijanec, Vrzel, Vuk, Senčar, Zentnec a 1 K, c, kr. žendarmerija 70 v, c. kr. finančna straža, g. Korošec in g. Trstenjakova a 60 v. gg. Kvas, Štumpf in Matjašič a 40 v, gg. Čeh, Vojsk, Do-manjko in gdč. Ivica Lilek a 30 v, Golob 20 v in Žnuderl 10 v, za kar izreka društveno vodstvo vsem najprisrčnejšo zahvalo.
—	Društvo pisarniških pomočnikov in pis. pomožnih delavcev pri c. kr. političnih oblastvih na Štajerskem s sedežem v Gradcu. V nedeljo, dne 30. aprila t. 1., se je vršilo v trgovski hiši v Gradcu ustanovno zborovanje društva pisarniških pomočnikov in pis. pomožnih delavcev pri c. kr. političnih oblastvih na Štajerskem. Gospod Aleksander Schrapttck pozdravi navzoče tovariše ter razloži pomen društva: izvolilo se je za predsednika Kari Pichler-ja. (na-mestnija). Naglašal je. da bode odbor vestno zastopal koristi članov ter povedal, da je že mnogo zunanjih tovarišev prijavilo svoj pristop.
Slov. akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu ima v soboto, dne 6. vel. travna 1905 v prostorih „Hotel Schimmel" Reitschulgasse 31, svoj VII. redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Glavno poročifo tajnikovo. 4. Poročilo odbornikov. 5. Poročilo revizorjev. 6. Poročilo znanstv. in sablj. kluba in vseuč. odseka. 7. Volitev odbora za letni teč. 1904/05. 8. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobrodošli.
„Zvezda" izobr. zabavno in podporno društvo ua Dunaju priredi v nedeljo, dne 7. maja svoj zadnji zabavni večer v tej sezoni v dvorani „zum Senator", Dunaj. I. Reichsratsst. 19. Sodelovali bodo: Gospica Marijanica Zmerzlikar-jeva, gosp. Karol Jeraj, član orkestra c. kr. dvorne opere, društveni pevski zbor pod vodstvom g. V. Krušiča. Predavanje ima gosp. dr. F. GOstl pod naslovom ,.Lajiki in blazniki". Začetek ob 8. uri zvečer. Prijatelji društya dobrodošli! — Društvo ,.Zvezda" priredi letos sledeče izlete: V Kloster-neuburg v nedeljo 4. junija, na Giesshiibl v nedeljo 2. julija, v Maria Enzersdorf — Lichtenstein v nedeljo 6. avgusta.
—	Veselico v prid ..Učiteljskemu kon-viktu" v Ljubljani priredi „Savinsko učiteljsko društvo" v nedeljo, dne 14. majnika 1.1. točno ob 4. uri popoldne v salonu g. J. Brinovca na Vranskem z raznovrstnim in krasnim sporedom. Cene prostorom: Od 1.—3. vrste 1 K 20 vin., od 3.—10. vrste 80 vin. Stojišča 40 vin. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno odbor. Ker je mesec majnik kaj pripraven za izlete, se odbor nadeja, da se zbero ta dan z ozirom na človekoljubni in dobrodelni namen veselice vsi učiteljski prijatelji sa-vinske doline na Vranskem.
Dirkalsko društvo v Ljutomeru.
Propozicije za pomladansko dirko za leto 1905.
v nedeljo, dne 28. maja n«a C ven i.
I. Plemenska vožnja s prvenci 350 kron, od teh 200 kron od štaj. dež. zbora in 150 kron od dunajskega dirkalskega društva za 3 do 8 letne, na Štajerskem toj^ne in izrejene žrebice in žrebce, ki še pri nobeni dirki tekmovali niso
Želodčne bolečine, slabosti, bljuvanje, slab tek, zabasanje, gorčica, krčni in nervozni popadki povzročajo hude posledice, ako se zanemarijo. — Zdravniška pripoznanja in 60.000 zahvalnih pisem priporoča v tem slučaju Fellerjeve rabarbara-krogljice z znamko „Elsa-Pillen", 1 zavoj (6 škatljic) 4 K, in E. V. Fellerja, Stubica, Elsni trg, Hrvatsko, 12 malih ali tf dvojuatih steklenic za 5 K. Fellerjev rastlinsko esenčni fluid z znamko. ....................................................■'■................................ ........................ lil«
in so v lasti kmetskih posestnikov. Daljava 2000 m. Triletnim 25 m dovoljeno' 120 kron in eno zastavo prvemu, 80, 60, 40, 30, 20 kron. Vloga 6 kron. Neobdarovani dobijo 4 K nazaj.
II.	Glavna vožnja: 400 K od dunajskega dirkalskega društva za 3 do 10 letne, na Štajerskem rojene in izrejene kobile in žrebce, ki so v lasti kmetskih posestnikov, konji z rekordom 2:05 ali boljšim za vsako boljšd sekundo po 15 m doklade. Daljava 2000 m. Triletnim 50 m dovoljeno. 130 K in eno zastavo prvemu, 80, 70, 50, 40, 30. Vloge 6 K; neobdarovani 4 K nazaj
III.	Dopolnilna vožnja 225 K. od teh dalo 150 K badensko, 50 K dunajsko in 25 K ljutomersko dirkalsko društvo. Za inozemske konje vsake starosti. Konji z rekordom 2:02, za vsako boljšo sekundo 20 m doklade. Dobitelji prvih daril pri današnjih vožnjah pod I. in II. so od te vožnje izključeni. Štiri častna darila in sicer En gyg, vreden 100 K prvemu, ena amerikanska dirkalska vprega vredna 75 K drugemu, dvovprežne vajeti vredne 30 K tretjemu in ena ura vredna 20 K četrtemu. Daljava 2000 m. Vloge 5 K; ne obdarovanim 3 K nazaj.
Zadnji zglasilni termin v petek, dne 26. maja dopoldne do 12. ure pri gospodu M. Semliču v Ljutomeru. Druga določila kot prejšnja leta.
Dirkališče je vozcem za vajo svojih konj samo zadnja dva dni pred dirko, t. j. 26. in 27. maja na razpolago.
Za dirkalsko društvo:
Jos. Nlursa, tč. preds.
Politični pregled.
Državni zbor. Po štirinajstdnevnem odmoru je 3. maja poslanska zbornica zopet pričela svoje delo. Soc. demokratje so prišli ž rdečimi nagelji v znamenje radosti, da so dobili novega tovariša. V volilnem okraju umrlega poslanca Poscha na Gor. Štajerskem je namreč pri nadomestni volitvi zmagal soc. demokrat Resel. Resel je sedaj prvi soc. demokrat v Avstriji, ki zastopa kmečke občine. Prva točka dnevnega reda je bila carinski tarif.
—	Wittekov odstop. Železniški minister Wittek je 30. m. m. vložil svojo prošnjo za odstop. Za začasnega ravnatelja železniškega ministrstva je imenovan sekcijski načelnik tajni svetnik dr. Vrba. Wittek je odstopil, ker je železniški pododsek grajal, da se je pri gradbi alpskih železnic prekoračil proračun.
—	Iz Dalmacije. Narodna in stranka prava v Dalmaciji sta se združili. Združeni poslanci bodo tvorili y deželnem zboru „Hrvatski klub", kateremu bo glasilo zadarski „Narodni list". Ta. pravi, da je to velik vspeh za hrvatsko stvar, ker je napravil Hrvate v Dalmaciji složne in močne. Sloga je v tem hipu potrebneja, ker postane — ako pojde Avstrija v dva kosa rešitev hrvatskega ( vprašanja nujna. Program „Hrvatskemu klubu" ne bo nov in bo stremil le po tem, po čemer streme Hrvatje že stoletja, po združenju Dalmacije s Hrvatsko —- po nezavisnosti in zje-dinjenju vsega hrvatskega naroda.
—	Poplačan krvavi dolg. Plačilo za grško klanje v Zagoričanih je kmalu sledilo. Četa bro-ječa 80 Bolgarov je napadla sosednjo grško mestece Plizuro ter je ubila 70 Grkov, med temi mnogo onih, ki so se udeležili klanja v Zagoričanih. Iz Soluna je došlo poročilo, da je Turčija zaukazala preganjanje tudi grške vstaške čete. Pred kratkim so prepodili Turki grško vstaško četo med Desnico in Bogačko. - Iz Sredca poročajo, da so bile v več bolgarskih mestih demonstracije proti Grkom. Osobito ostro so nastopali proti njim v Plovdivn, Varni in Bur-gasu. O velikonočnih praznikih so bili v Carigradu krvavi izgredi.
—	Krvav 1. majnik v Varšavi. Iz Varšave poročajo, da je v ponedeljek pbpoludne prišlo do spopada med vojaštvom in množico 5000 delavcev. Vojaki so streljali. Sanitetne straže so naštele 31 mrtvih in 15 ranjenih. V jeruzalemski ulici je množica napadla vojaštvo. Ob tem spopadu je bilo ubitih 25 delavcev in ravno toliko ranjenih.
Rusko-japonska vojna.
Ruska armada v Mandžuriji. Ruski listi cenijo rusko armado, ki ji sedaj poveljuje general Linevič, na 335.000 mož. Vsled izgub pri Mukdenu je število ruske armade padlo od 350.000 na 200.000 mož. Novi voji in sicer 4. armadni kor, dve strelski brigadi kavkaške kozaške divizije in baterij gorske artiljerije —štejejo 65.000 mož Razen .tega se je vrnilo k fronti 60.000 rezervistov in 10.000 ranjencev. Armada generala Andrvafkeva, poveljnika vladivostoškega okrožja, šteje 45.000 mož. Vladivostok je izborno utrjen in bogato preskrbljen z živili in streljivom.
O bitki pri Mukdenu., Z ruskih mero-dajnih stranij se trdi o bitki pri Mukdenu: Rusom se je posrečilo Japonce poraziti na levem krilu in jih potisniti daleč proti jugu. Po uradnih izkazih je bilo v bitki pri Mukdenu ranjenih 50.000 mož, od katerih se je pretežna večina že vrnila k armadi ubitih je bilo 15.000 mož, 7.000 do 8.000 jih je bilo ujetih. 10.000 do 12.000 pa jih je ostalo na bojišču brez vesti. Topov so Rusi izgubili 32.
Iz tega uradnega poročila je razvidno, da so bile vesti, kakor da bi Japonci ujeli okoli 90.000 Rusov in uplenili več sto topov, popolnoma izmišljene.
Nagovor japonskega državnika O k ume. Iz Tokija se poroča: Okuma, vodja napredne stranke v japonskem državnem zboru, je v nekem svojem javnem govoru izjavil, da ceni število v vojni ranjenih in zbolelih na 200.000 do 300.000 mož, ubitih pa najmanj 50.000 mož. Okuma poživlja japonski narod, naj bo pripravljen na nadaljevanje vojne, ter izraža nado, da« vojna srečno konča za Japonsko. V svojem govoru je tudi grajal japonske diplomate ter naglašal, da bi pravočasno energično postopanje japonske diplomacije lahko preprečilo, da bi baltiško brodovje ne moglo pripluti na Daljni Vztok. -
Položaj v Mandžuriji. Zadnjo soboto je poročal general Linevič carju, da so Rusi vzeli mesto Tuvazian. To mesto leži v porečju reke
je S tem po-
zadostnimi ker imajo nevarnosti ne le to, takorekoč
Jalu, blizu korejske meje., Linevič maknil svoje čete zelo proti jugu.
Ako se je operacija izvršila z silami, ima ta okupacija velik pomen, Rusi v oblasti ves zgornji Jalu in v so tudi japonske zveze s Korejo. Pa ampak ruska mandžurška armada je že v zvezi z letečimi ruskimi oddelki v Koreji. Ta okolnost pa silno otežkočuje Japoncem, obkoliti Vladivostok.
Združenje o b e h r u s k i h e s k a d e r. Reuterjev biro je v pondeljek sporočil iz Tsing-tava, da so videli pri Hainanu obe ruski eskadri, to je, tretjo baltiško eskadro in eskadro Roždestvenskega.
Londonski „Daily Telegraph" pa je poročal iz Tokija, da bosta dne 2. t. m. obe ruski eskadri združeni. „Daily Telegraph" poroča, da odpluje brodovje Roždestvenskega proti Filipinskim otokom. Tam da počaka ladije. admirala Skrydlova (ta vest se nam ne zdi verjetna) iz Vladivostoka in potem da skupno rusko brodovje prestopi v ofenzivo ■proti Japoncem.
Ruski p a r n i k i • iščejo admirala Togo. Iz Londona se poroča, da so Rusi v Sangaju skrivaj kupili velike parnike, ki imajo brzino, ki presega 11 vozlov. Takih parnikov so nakupili enajst ter jih razposlali na vse strani, z namenom, da izvedo, kje da se nahaja admiral Togo.
London, 4. m a j a. ,,Daily Express" poroča iz Honkonga: Moštvo nekega parnika javlja, da je zapazilo v nedeljo popoldne severno od Anama 30 do 40 ruskih vojnih ladij. Ko je par-nik plul mimo brodovja, sta ga spremljali dve opazovalni križanci,
London, 4. maja.. „Times" poroča iz Peterburga: Po zanesljivih poročilih iz glavnega stana ima maršal Ojama na razpolago 600.000 mož. Japonski vjetniki pravijo, da so se japonske divizije, katerih je bilo 13, potrojile.
Uredništvo potrjuje, da naš list še napisal niti Črke.
ni .Tanko Ddrnovšek ža
Zahvala.
; Za dokaze sočutja in sožal ja, ki so nam došli povodom bolezni in smrti našega dobrega soproga in očeta gospoda
Feliksa Pust
se vsem, posebno pa si. gasilnemu društvu Trbovlje in Dol, si. pazni-škemu društvu v Trbovljah ter p. n. darovalcem krasnih vencev najiskre-neje zahvaljuje	(225) i
rodbina Pustova.
TRBOVLJE, meseca aprila 1905.
Na prodaj je
zraven je nekaj njiv in travnik s sadnim drevjem 10 minut od Laškega trga v zelo prijaznem kraju. Za upokojence jako pripravno.
Natančneje se izve pri FRANCU DROLC, organistu v Laškem trgu.	(228) 3-1
V najem i
se da nova trgovina z lepim pohištvom (šte-lažami), zraven farne cerkve blizu rudokopa v poštni hiši. Dobi se tudi stanovanje. — Natančneje se izve pri upravniŠtVu ,Domovine'.
Išče se krepka
žetima oseba<
ki se čuti sposobno temeljito pomagati gospodinji pri večjem gospodinjstvu in ki je na dobrem glasu. — Glavni,pogoji so: Zadostno znanje gospodinjstva, energični značaj ter pravilno uporabljana strogost nasproti podložnim. Naslov pove upravništvo „Domovine". g§



Mlad trgovec in gostilničar želi poročiti deklico iz boljše kmečke hiše, v starosti 18 25 let, ki bi imela 2000 do 3000 gld. premoženja. Ponudbe na
upravništvo ,,Domovine". (22«) 2-1 & $
(20 o) 11—3
Ferdinand Sikosek
slikarski in pleskarski mojster
Cerkveni trg 4 CELJE Cerkveni trg 4
prevzame vsa cerkvena, sobna, dekoracijska, črkoslikarska, pohištvena in druga v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje .po konkurenčnih cenah, točno in solidno po najmodernejših vzorcih, seess Proračuni na zahtevanje brezplačno.
Račun deležev
Račun inventarja:
Stanje pisarniškega inventarja 31. dec. 1904
„ posojil:
Stanje 31. decembra 1904 .....< •. .
„ naloženega denarja v raznih denar, zavodih:
Stanje 31. decembra 1904 .......
„ poštne hranilnice:
Stanje 31. decembra 1904 „ tekoči:
Stanje 31. decembra 1904 .......
„ pro diversi:
Stanje predplačanih ekspenzarjev 31. dec. 1904 Stanje predplačane zavarovalnine 31. dec. 1904 Stanje izdanih vadijev 31. decembra 1904. . „ vrednostnili listin:
Stanje 31. decembra 1904 .......
„ raznih obresti:
Stanje 31. decembra 1904: zamudne in zaostale obresti od posojil . . Nevzdignjene in kapitalizovane obresti od naloženega denarja v raznih denarnih zavodih Nevzdignjene obresti pri poštni hranilnici Nevzdignjene in kapitalizovane obresti od tekočega računa...........
Nerealizovani kuponi vrednostnih listin . . „ splošne rezerve:
Stanje splošne rezerve, naložene na lastno vi. knj. št. 2696 dne 31. decembra 1904 . . „ hiš in zemljišč:
I. Narodni dom v Celju: Stanje vrednosti 31. decembra 1904 . . . . Stanje vrednosti hiš. inventarja 31. dec. 1904 Zaostala najemnina 31. decembra 1904 . . . Predplačana zavarovalnina 31. dec. 1904 . .
II. Hiša v Graški ulici v Celju: Stanje vrednosti 31. decembra 1904 . . . . Stanje vrednosti hiš. inventarja 31. dec. 1904 Predplačana zavarovalnina 31. decembra 1904 Zaostala najemnina 31. decembra 1904 . . . III. Hiša v Savinjski ulici v Celju: Stanje vrednosti 31. decembra 1904 . . . . Zaostala najemnina 31. decembra 1904 . . . IV. Hiša na Ringu, v Graški in Kovaški ulici v Celju: Stanje vrednosti 31. decembra 1904 . . . . Stanje vrednosti hiš. inventarja 31. dec. 1904 Zaostala najemnina 31. decembra 1904 . . .
V. Zemljišča: Stanje vrednosti 31. decembra 1904 . . . . Stanje vrednosti inventarja in živine 31. decembra 1904............
„ blagajne: _ Gotovina 31. decembra 1904 ......
Stanje glav. deležev 31. dec. 1904 K 28.820-Stanje oprav, deležev 31. dec. 1904 ,. 58.34410
hranilnih vlog:
Stanje 31. decembra 1904 . K 6,871.95777 Kapitaliz. obresti za 1. 1904 . .. 251.547'69
pro diversi:
Stanje prejetih prehodnih zneskov 31. dec. 1904 raznih obresti in dividende:
Za 1. 1904 predplačane obresti od posojil . . Nevzdignjena dividenda 31. decembra 1904 .
hiš:
I. Hiša na Ringu, v Graški in Kovaški ulici v Celju: Stanje dolgov 31. decembra 1904 .....
splošne rezerve:
Stanje 31. decembra 1904 .......
posebne rezerve:
Stanje 31. decembra 1904 .......
izgnbe in dobička:
Čisti dobiček leta 1904 ........
CELJE, dne 31. decembra 1904.
Ta računski sklep z glavnimi in pomožnimi knjigami primerjali in v redu našli
Za nadzorstvo:
Dragotin Hribar 1. r. Franc Ogradi 1. r.	Dr. Janko Sernec 1. r.
udje nadzorstva.	(231) 2-1
Dr. Jos. Sernec 1. r.
ravnatelj.
Lovro Baš 1. r.
nam. ravnatelja.
^ iŠ^l	Patentirane, same ob sebi delujoče
mkM ŠKROPILNICE ,S\TIIOM A'
■n jSŽŽM (143)15-7
za vinograde in hmeljnike za zatiranje sadnih škodljivcev
uninr- proti bolezni na perju, za odpravo predenca in divje sorčice itd.
Same ob sebi delujoče, nošnje brizgalnice tudi i bakrenim kotlom
se oddajo
= s 1. junijem 1905 -
pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Konjicah
Pogoji: Znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, in pisarniška praksa v službi politične uprave.	> (227) 1
Plača mesečnih 80 in 70 kron. Podprte prošnje naj se vložijo do 20. maja 1905.
C. kr. okr. glavarstvo v Konjicah,
dne 1. maja 1905.
za 10 ali 15 -litrov tekočine, s pripravo za petrolejno mešanico ali brez nje in vožnje, same ob sebi delujoče brizgalnice proizvaja kot specijalitete
tvornice poljedelskih strojev, specijalna tvornica vinskih in sadnih stiskalnic in drugih strojev DUNAJ, II. Taborstpasse št. TI.
Ilustrovani ceniki zastonj.	Zastopniki in preprodajalci se iščejo.

Fižol, krompir, jabolka, orehe
sploh vse deželne pridelke
kupi	(42) 50-15
Anton Kolčne, trgoVec V Celju.
11600 hektolitrov
najboljšega laškega rilčka, malega rilčka, tra-minca, rutlandca, belega in rdečega burgundca iz let 1904, 1903^ 1901 prodaja grajščina
Dugoselo, Hrvatsko
kjer je železniška in poštna postaja.
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri brizgalnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja
"R. a. SIMEKAL-a
iz Smichova. Podružnica Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih potrebščin. Tudi na obroke.
S spoštovanjem	(497) -26
podružnica R. A. Smekal.
mmmm
II najem
se vzame dobro idoča
mesarija in gostilna.
Nastop s 15. junijem t. 1. — Ponudbe na upravništvo „Domovine".	(206) 8—2

I
IM
09 «
O
a> c eti
>N
ISI
.1
I'
O N
•MM
f
Točna in solidna postrežba.
Prva narodna in največja trgovina z
urami, zlatnino, srebrnino
in optičnimi predmeti
Y CELJU, »Napodni dom
tt
Rafael Salmic
Bogato ilnstrovane cenike razpošiljam na zahtevo brezplačno in
poštnine prosto. Vsa y mojo stroko spadajoča dela, popravila itd. izvršujejo se točno
in ceno. - - - Za dobro delo jtimčim.
Svoji k svojim!
(20) -16

ICO v
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-= sinca 8905 pri zemljiških posojilih od pet na
štiri in tricetrt odstop.
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih
Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
štiri in pol odstotHe.
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je
--: bila dosedaj 4%- ^^ -
(14) 19

CD N<
O o< s »i
o
C/J<
«-4-
CD &
I
i



Ne podpirajte tujcev, ampak ozirajte se na domače zanesljive tvrdke, katere Vam nudijo boljše blago.
v
Sledilna ognjišča,
izrsila.
vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v
Vsakovrstne vodovode,
kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove.
v v g najsihodo gorka, mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — J Izvršujem vsa konstrukcijska dela, kakor
Prevzamem popolno napravo kopališč
mostiče, železne cvetljičnjakejverandejstopnice^ ra^
Vsakovrstne železne ograje
________________
(tudi iz žice), n. pr. zastopnice, cerkve, šole. grobove, vrtove in zasebne hiše itd. — Železna vrata za prodajalne in skladišča ali pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za~vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, p^" napeljavo strelovodov itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča
dela po tovarniških cenah.
(154) 40—5
Priporočam se za obilno naročbo
IVAN REBEK,
Poljska ulica št. 14.
stavbeni in umetni ključalničar
CELJE Poljska ulica št. 14.
najboljše kakovosti se dobiva v „Zvezni trgovini" poprej ^ccr^ D. Hribar y Celju, c^cr:
Proda
se pod ugodnimi cenami za l1/2 vagona vsakovrstnega mladega brezovega lesa. — Kaj več pove lastnik Blaž Nlevželj, posestnik v Mokronogu na Dolenjskem.	(214) 3—3
Kupujte narodni kolek!
JŠčeta
stenoarafa
(221) 2—2
Ki je tudi Vežban za pisalni stroj.
pr. Josip Seme.
Učenka
zmožna slovenskega in nemškega jezika z dobro šolsko izobrazbo, se sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blapom. — Vstop 15. maja.
Ponudbe pod	IOO", poste restante,
Šoštanj.	(220) 2-2
Naprodaj
sta dve obrtniški hiši, ena v Zagorjah, kozjanskega okraja tik farne cerkve, v kateri se nahaja trgovina mešanega blaga ter točenje žganja in piva v zaprtih steklenicah. Proda se brez blaga, za 800 gld., z blagom pa za 2800 gld. — Druga hišit je v Podgorjem, sevniškega okraja, tudi,zidana, z opeko krita ter popolnoma nova; v njej se nahaja trgovina mešanega blaga, gostilna, točenje žganja, prodaja tobaka itd. Obdana je z vsemi gospodarskimi poslopji ter se proda brez blaga za 6000 gld. z vsem blagom za 12000 gld. S posestvom pa za 15000 gld. Hiši in posestvi se prodata na obroke, blago pa proti takojšnjemu plačilu; vse to se proda iz proste roke ter je vprašati pri lastniku Lukatu Senici, v Podgorjem pri Sevnici. (223) 3—2
Usojam si Vaše blagorodje vljudno opozoriti na mojo

v Mariboru
Gosposka ulica št. 44.
Čast mi bode šteti tudi Vaše blagorodje med svoje odjemalce ter zagotavljam v vsakem oziru najboljšo postrežbo in najnižje cene. Z najodličnejšim spoštovanjem
(224) 8—2
Dragotin Herzog.
Potnikom u Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
Z Wl LC H E N BART
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
3 sprejema potnike za linijo čez PARIŠ—HAVRE po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; ič odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden
uradnikov do HAVRE. — Govori in piše se v vseh jezikih, og Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zaupljivo na nas, in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.
priporoča:
TRAVERZE, želežniške šinje CEMENT, cevi iz kamenščine in strešno lepenko.
Razne poljedelske stroje ^ ^
e © © posebno pa & & ©
peronospora-brizplnice.
! Gumi za cepljenje ! Kose, srpi in najboljši brusni kamni.
Mreže in trnjeve žice za ograje. © Železno pohištvo in stoli ter mize za vrtove.
# # <$> CENIK POLJEDELSKIH STROJEV JE IZŠEL. <$> 4> <$>
Man beachte dle Fabrikmarke.
Singer Qo.NahmaschinenAct.Ges.
Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko.
Najprimernejša darila za godoVe, = VeltHonoč, birmo itd. so =
5tajcrjrii SiValni stroji
za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaHe Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje = tvornosti ter so vsakomur v uporabo.	=
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih == modernega in umetnega vezenja =
Sin.3ei»j evi šivalni stpoji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -9
t
F. P. llidic & Komp. Ljubljana
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno
množino'
zarezane Me opel(e
, Koroni model'
(222) 20-1
(Strangfalzzicgcl).
Barve: pdeči naravno žgani, bi cmo impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah. ♦ Lastniki patentov: F. P. Vidlc & Komp. in J. Marzola.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. '	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	Sprejmejo se zastopniki.
zdrav in priden
želi službe
kot pisar.
Ponudbe sprejema iz prijaznosti uredništvo.
Oznanilo!
Pri Jakobu Janiču v Žalcu ima
Hrastnikova tovarna- veliko zalogo vsake vrste umetnega gnoja za hmelj, vinograde, travnike in njive po ravno taisti ceni kakor tovarna naprodaj.
Obenem se pa še naznani, da se dobijo pri Janiču tudi najboljše in
čisto zanesljive vrste semen
kakor: Konjska detelja, lucerna, vse sorte trave za polje, kakor tudi vsa druga semena za vrtnarijo. Naprodaj so razven tega še lese za hmelj sušiti po 28 kr. komad, prav dobre in močne.	(130) 10-10

Ameriko
Kralj, belgijski poštni parnlk.
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi York - - in Filaldelfijo. - -
Koncesijovana od visoke
---- c. kr. vlade.----
Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV., Wiene»-giirtel 20 ali pa Resman Ivan, glavni zastopnik v Ljubljani, Kolodv. ulica št. 41, druga hiša na levo.
pomaga izborno kot nedosežen uničevalec mrčesa.
Kupi samo v steklenicah.
Celje: Gustav Stiger Viotor Wogg Alois Walland's Nf. Carl u. Frid. Teppei Milan Hočevar Josef Matič Anton Fevjen1 Franz Zangger Josef Hasenbiichel Ferd. Jakowit,sch Anton Kolenc
Celje: Franz Pečnik
Franz Eanzinger Rauscher Adler Ap. Johann Ravnikar ,, Otto Schwarzl 4 Co. Josef Srimz W. Wratschko Dobrna: Josef Sikošek Braslovče: Johann Pauer ,,	Ant. Plaskan
Gomilsko : Franz Cukala
Konjice: Franz Kup«ik Vojnik: Franz Zottl Hrastnik: Paul Bauerheim ,,	Konsumno društvo
,, Josef Wouk Ljubno: Joh. Filipič F. X. Petek Sevnica: S. F. Schalk ',, Ludwig Smole. ,, Anton Verbič Trg Lemberg: Fr. Zupančič

Trg Laško: Andr. Klsbacher
,,	Carl Hermanu
Planina: Ludw. Scheseherko „ F. Wamlirechtsteiner Gornjigrad: Jacob Božič
„	Franz Scharb
Poljčane: Ferdinand 1 vanus .,	Franz Kaučič
A. P. Krautsdorfer „	Anton Schwetz
,,	Carl Sima
Mozirje: Leopold Vukič Pristova: Marie Suppanz ,,	Anton Suppanz
Brežice: Franz Matheis ,, Joh. Piuteric ,, Uršič & Lipej ,, Franz Varlee Žalec: Adalbert Globočnik „ Adalbert Geiss ,, Jacob A Marie Janič Št. Jurij: F. Kartin
Trbovlje: Konsumno društvo ,, Franz Dežman ,, Anton Krammer Jos. Mahkovec & Jos. Moli ,, Johann Miiller sen. Videm: Joh. Nd\vak Vitanje: Anton Jaklin Velenje: Ulrich Lager ,, 'Carl Tischler Josef \Vutti