Leto IV., štev. 3 ■» • • -.. „ „ t . rosnima parsacrattf. V Ljubljani, četrtek dne 4. januarja 1923 Posamezna ctev. stane i Din Uh»[» eb 4 gjutral. Stane mesečno 10*— Din ca inozemstvo 20-— „ neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitvo: LJubljana, Prešernov* nL št. 64. Telet št 86. Podružnice: Maribor, Barvarska ulic! št. L TeL št 22. Celje, Aleksandr. cesta Račun pri poštn. čekov zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 3. januarja. Iz Beograda nam poročajo, da je finančni minister zaprosil predsednika parlamentarnega finančnega odbora, da skliče finančni odbor, kateremu hoče' predložiti odobritev nekaterih kreditov iz 7% investicijskega in iz dolarskega posojila. Navzlic razpustu Narodne skupščine je ostala funkcija finančnega odbora v polni veljavi To ni le načelne važnosti s stališča parlamentarne konti miitete, temveč je še večjega praktičnega in političnega pomena. Vlada je glede vseh izdatkov, ki niso v burižetu predvideni ali za katere nima že posebnega pooblastila, vezana na odobritev finančnega odbora, ako jo za kritie poskrbljeno. Ker predstavlja sedanji režim le skromno manjšino v narodu, parlamentu in tudi v finančnem odboru in je povrh radikalska vlada že prve dni pokazala, da ji je parti zanstvo nad vse, je sklicanje finančnega odbora zanjo zelo drzen in opa-Kn eksperiment. Le posebni oziri na interese, ki morajo za vsako ceno biti postavljeni nad vprašanje zaupanja ali nezaupanja, bi mogli biti za opozicijo. t. j. večino merodajni, da bi tej vladi odobrila nova pooblastila. T?a dovedni smo zato, katere investicij» smatra vlada za tako pomembne, da pričakuje da bo opozicija njih izvedbo njej zaupala. Ena stvar je pa, radi katere bi se smel finančni minister mirnega srca obrniti na finančni odbor in ne bi propadel. To je zvišanje uradniških do-klad. Vlada je pri svojem nastopu 6pustila v javnost, da bo poskrbela nradništvu trinajsto plačo. To je bilo ohičio in zelo nespretno varan je javnosti. Trinajsta plača ni predvidena v nobenem zakonu, ni osnovana na budžetu in vlada bi morala za njo zahtevati in dobiti formalno odobritev Narodne skupščine v obliki zakona. Finančni odbor te odobritve ne more dati. Pač pa je finančni odbor na podlagi zakona o draginjskih dokladah kompetenten, da odobri predloge finančnega ministra, ki se tičejo zvišanja ali znižanja teh doklad. V to svTho je potrebno le, da se ministrski svet sporazume glede konkretnega predloga in ga potem finančni minister prinese pred oi^bor. Vlada tega do danes nI storila, ako-ravno ji ta predlog ne bi kratil dragocenega časa, ki ga posveča volilnim načrtom. Predlog je namreč že izdelan. Po zaslugi posl. Reisnerja ga je minister Kumanndi že imel na mizi ministrskega sveta, ko so radikalci zaprli vrata parlamenta ter etablirali svoj režim. Lahko bi ga seveda takoj sami odobrili in odnesli pred finančni odbor. Tega pa niso storili, češ. Ku-manudi je vrnil Narodni banki 130 milijonov in so zato državne blagajn' prazne; sploh pa je opozicija vladi nasprotna. Medtem je Narodna banka odštela gosp. Stojadinoviču zopet vseh 130 milijonov, izgovor na opozicijo pa je bil od vsega začetka prazen, ker je zlasti demokratska stranka takoi poudarila. da bo v finančnem odboru brezpogojno glasovala za predlog o povišanju doklad za državne name, ščence, s čemer je bila večina za predlog že zasisrurana. Radikalcem je pa uradniška beda oči vidno deveta briga in sklicevanje na opozicijo je bil le prozoren jalov izgovor. Ne vemo, če bi vlada dobila odobritev za investicijske izdatke, ki so v volilnem času sredstvo zapeljivosti, vemo pa, da bi dobila odobritev za povišanje draginjskih doklad. V to s vrbo naj gospod finančni minister mirno in brez strahu zahteva sklicanje finančnega odbora. Uradništvo je zašlo zopet v novo hudo stisko, ker mu grozi znatno povečanje stanarin. Dvojna dolžnost vlade je. da stori korak, ki bi vsaj nekoliko olajšal bedno stanje državnih nameščencev. Ponoči nam brzojavljajo, da si vlada že zopet premišljuje sklicati finančni odbor in go>p. Protič že dokazuje v «Radikalu», da to ni potrebno, češ, ta odbor je le posvetovalen organ in celo vprašanje uradniških doklad bi mogla vlada sama urediti. To sicer ni res, toda cela javnost bi zamižala z vsemi očmi. če bi vlada mesto, da po gosp. Protiču razpravlja o dopustnosti ali nedopustnost takega koraka-, storila dejanje. Pa gospodje, ki so vzeli državno krmilo v svoje roke, mislijo očividno na povsem druga dejanja. Z vnemo se pečajo z uradniškim vprašanjem le v tem oziru, da preiskujejo, kdo je radikal in kdo ne. in da razmišljajo, kako bi s kar največjim terorjem preganjali neradikalce. To .je za Pašičev kabinet uradniški problem. Demarša Male anianie prof Madžarski INTERVENCIJA PRI VELEPOSLANIŠKI KONFERENCI RADI MA DŽARSKEGA ZAKONA O ZAŠČITI MIRU IN REDA. Praga, 2. januarja, u. Razvoj najnovejših dogodkov na Madžarskem je v zadnjem času vzbudil najživahnejšo pozornost Male antante. Neprestane fašistovske priprave, zveze med madžarskimi in laškimi nacijonalisti, gotove vojaške priprave dokazujejo, da se Madžarska nikakor ne zaveda svojih dolžnosti napram neposrednim so sedam. Sodaj se je pokazalo, da je madžarska vlada pripravila v svojem zakonu o zaščiti miru in reda v državi pravi mobilizacijski zakon, ki izigrava obveze Madžarsike iz mirovne pogodbe, po kateri madžarska država ne sme imeti splošne brambne dolžnosti in je število njenega vojaštva in orožja strogo omejeno. Točka 7. omenjenega madžarskega zakona namreč pooblašča vlado, da sme vlada vsakega državljana od 18. do 50. leta pozvati na osebno službovanje «v interesu javnega zdravstva, prehrane in javnosti». Povrh predvideva zakon kontrolo poštnega, telefonskega in telegrafskega prometa «kadar bi interesi" notranjega reda ali zunanjepolitičnega značaja to zahtevali.» Z ozirom na vse te dogodke in pojave so se vršili med kabineti Male antante razgovori, ki so imeli ta rezultat. da so poslaniki Čehoslovaške, Jugoslavije in Romunije izročili vele poslaniški konferenci v Parizu skupno noto, ki opozarja velesile na opasno izigravanj« mirovnih obveznosti strani Madžarske. Mala antanta sna tra za potrebno, da se predvsem za k on o zaščiti reda in miru primerno revidira. Istočasno se vršijo med Beogradom Prago in Bukarešto razgovori o kolektivni demarši Male antante v Bu dimpeštL VODJA MADŽARSKIH FAŠISTOV POTUJE V ITALIJO. Beograd. 3. januarja, g. «Novi List» poroča iz Budimpešte, da bo Friedrich Štefan vodja madžarskih fašistov, od šel 20. t. m. v Rim, kjer se bo pogajal z italijanskimi fašisti. Od tam bo potoval v Angoro, kjer se bo zadržal nekoliko tednov. Veliko senzacijo je vzbudilo dejstvo, da je Friedrich včeraj posetil italijanskega poslanika Budimpešti, princa Castagnetta. Novinarji so ga vprašali o svrhi njegovega pota v Italijo in o njegovem pose tu pri italijanskem poslaniku. On pa je samo odgovoril, da je smatral za svojo dolžnost, da pred svojim odhodom v Italijo poseti Italijanskega poslanika. v polnem Volilne priprave ieku RADIKALSKI TEROR. — SOCIALISTI IN PROLETARSKA STRANKA DEMOKRATSKE KANDIDATURE. Zagrebški Beograd, 3. januarja, g. zbor demokratskih zaupnikov je napravil tu globok utis. Vsi listi ga komentirajo. «Preporod» objavlja danes intervju Svetozarom Pribičevič em, ki izraža svoje zadovoljstvo nad krasno uspelim zagrebškim zborom. G. Pribičevič ostro obsoja ukazno politiko sedanje vlade, posebno notranjega ministra dr. Vujičiča. Postopanje sedanje vlade ni upravljanje države, temveč radikalskl despotizem, ki predvsem preganja demokratsko uradništvo, kateremu je minister poleg težkega materijalnega stanja naprtil še številne premestitve. Jutri ob 9. dopoldne bo seja glavnega odbora demokratske stranke, radi reševanja tekočih volilnih poslov. Davi se je vrnil iz Požarevca g. DavV-dovid, ki bo nosilec liste v Vranskem okrožju, ter najbrž tudi v Bosni in Ma-cedoniji. Svetozar Pribičevič bo kandidiral v Liki ter v Srbiji Danes se zatrjuje, da predsednik parlamenta dr. Lukinič ne bo več kandidiral. Radikalci bodo Jutri objavili svoj volilni manifest, ki je v glavnem parafraza vla-dinega komunikeja. V kabinetu g. Pašida se vršijo neprestane konference o volilnih pripravah. V ministrstvih se skoro nič ne dela. O. Pašid je danes prezentlral svojega sina Rada Pašida za nosilca liste v Sremu. Sremski radikali odklanjajo to kandidaturo, češ da je preveč kom-promitujoča. Iz južne Srbije prihajajo poročila, da se je tamkaj začela doba najhujšega terorja. Uradniki, ki niso radikalci, se trumoma odpuščajo. Minister dr. Supilo je odšel na volilno agitacijo v Dalmacijo, minister dr. 2u-panič se jutri v isto svrho za dalj časa odpelje v Ljubljano. Med socialisti ln novo se snujočo pro-letarsko stranko je že izbruhnil spor. Pro-letarska stranka postavi socialističnim kandidatom povsodi protikandidate. Dra-giša Lapčevid bo kandidiral najbrž tudi v Beogradu, bivši minister Korač v Srbiji. Danes je dr. Lukinid opozoril s posebnim aktom ministrskega predsednika na določbo ustave in čl. 3 volilnega zakona, po katerem volilci ne smejo biti klicani na orožne vaje 15 dni pred volitvam!, narodni poslanci pa sploh ne. Ta spis je dr. Lukinid vložil zato, ker so v južni Srbiji začeli klicati na orožne vaje narodne poslance, da bi jim onemogočili kandidature odnosno volilno agitacijo. Mnogo mučne pozornosti je danes vzbudilo dejstvo, da je policija zaplenila celokupno naklado dnevnikov «Epoha» bi Republika». Velika nasprotja na pariški konferenci FRANCIJA ODKLONILA ANGLEŠKE PREDLOGE. — PESIMIZEM \ JAVNOSTI. Pariz, 3. januarja, u. Francoska jav- log kot nesprejemljiv in vztrajati n; nost soglasno odklanja angleški načrt Časopisje poudarja, da tvorijo francoski predlogi minimum, pod katerega ne more iti noben francoski državnik. Zato zahteva, da mora Poin-carč na konferenci doseči, da se sprejme francoski načrt za podlago nadali-nib razprav, drugače pa naj Francija konferenco razbije. S tem dobi proste roke. da se lahko takoj posluži vseh svojih pravic, ki ji jih daje napram Nemčiji mirovna pogodba. Ob 11. dopoldne se je sestal ministrski svet. ki je soglasno ugotovil, da so angleški predlogi za Francijo nesprejemljivi, ker pomenjajo znatno znižanje francoskih zahtev in bistvene spremembe verzajskega miru. DANAŠNJA SEJA. Pariz, 3 januarja, pp. Današnja seja pariške konference je bila otvorjena popoldne ob 15. Najprej je govoril Poincarč 2% ure. Utemeljeval je, zakaj je francoski ministrski svet soglasno sklenil smatrati angleški preti-1 tem, da tvorijo francoski predlogi mi nimum. Nato je govoril belgijaki minis trsk predsednik Theunis. Po kratkem od moru ob 17-15 je pričel govoriti Bo nar Lave. vendar pa ni končal svoje ga govora, ki ga bo nadaljeval jutri Nasprotstva med Anglijo in Fran cijo so neizpremenjeno velika. Venda še ni prišlo do razkola. Za jutri e< pričakuje, da bodo imeli belgijski pc sredovalni predlogi uspeh. Na kritiko Poincarčja je Bonar La? branil angleški načrt t3r se zlasti iz javil proti avtomatičnim sankcijam n; ruhrskem ozemlju. Izgleda, da hoč< Bonar Law glede dobe moratorija pri ti Franciji nasproti. Na koncu 6voji> današnjih izvajanj je poudarjal, d: skuša angleška vlada kljub vsem na sprotstvom najti sporazum. V Parizu prevladuje mnenje, da j« sporazum poil danimi razmerami ne mogoč in da bo morala Francija m lastno pest razvozljati reparacjjsk vozel. Francoski načrt za ureditev reparacif FRANCIJA NE PRIVOLI V ZNIŽANJE REPARACIJ. — NAČRT ZA SANACIJO NEMŠKIH FINANC. — POGOJI ZA MORATORIJ. — RE PRFSALIJE. Ministrski svet Novi ministrski kandidati. — Sporazum z muslimani. — Vozni listki za novinarje. Beograd, 3. Januarja g. Danes popoldne je ministrski svet razpravljal o popolnitvi vlade. Za resort poljedeljskega ministra so se imenovali trije kandidati: Ceda Kostid, poslanec Dragovid in tajnik narodne skupščine Vojislav Janjid. Defi-nitivno še ni odločeno, kdo prevzame poljedelsko ministrstvo. Ministrski predsednik Pašid le sporočil, da so muslimani pripravljeni vstopiti v vlado. Jutri ob 11. bo Pašid sprejel zastopnike Magljajličeve skupine, ki mu bodo dali pismeno potrdilo glede sporazuma o vstopu v vlado. Prometni minister Je poročal o svojem esortu, potem pa je referiral o novinarskih voznih listkih, glede katerih se je sklenilo, da dobi vsaka redakcija po 1 permanentni vozni listek I. razreda, glaseč se na redakcijo. Novinarji, ki prosijo vozne listke ad hoc, jih bodo dobili tudi nadalje v promet, ministrstvu za II. razred proti legitimaciji novinarskega udru-ženja. Po seji ministrskega sveta je prometni minister izjavil novinarjem, da Je ta njegov predlog le provizoričen, in jih je obenem pozval, da stavijo konkretne predloge za deiinitivno ureditev v vprašanju novinarskih voznih listkov. PREDSEDNIK MASARYK V TATRI. Praga, 3. januarja, u. Predsednik Ma-saryk Je danes odpotoval v Lomnice pod Tatro. kler ostane dni Sklicanje finančnega odbora! Beograd, 3. januarja, r. Finančni minister se je, kakor se zatrjuje, obrnil na predsednika finančnega odbora drja.Velj kovica, da naj se skliče seja, na kateri hoče zahtevati odobritev nekaterih kreditov iz sedemodstotnega investicijskega in amerikanskega posojila Tudi pripravlja fin. minister baje uki-njenje izvoznih carin v kolikor niso povsem fiskalnega značaja. Carine na svinje in žito naj bi ostale iste. Popoldanski Proticev «Radikal» skuša dokazovati, da sklicanje finančnega odbora ni potrebno, ker je ta odbor samo posvetovalnega značaja Tudi draginjske doklade se morejo dati brez odobritve tega odbora. UREDITEV DEVIZNEGA PROMETA NA ČEŠKEM. Praga, 3. Januarja, u. Danes so bila končana posvetovanja med 'češkim državnim bančnim uradom in zastopniki gospodarskih korporacij glede bodoče ureditve deviznega prometa. Nove devizne naredbe ne bo. Izšel bo le razpis, ki tolmači nekatere točke obstoječih deviznih predpisov. Pri tem ne gre za poostritev, temveč nasprotno za olajšanje deviznega prometa. Izredni ukrepi z decembra so bili potrebni v zaščito češke krone. Kar se tiče inozemskih dobrcimetij bo glede njih veljala popolna svoboda in se na nje devizni predpisi tudi v bodoče ne bodo nanašali. Inozemci smejo ž njimi svobed-no razpolagati. Pariz, 3. januarja, s. Po francoski vladi pariški konferenci pred k/ženi predlog za rešitev reparacijskega vprašanja vsebuje nastopne točke: 1.) poizkus rešitve reparacijskega problema in medzavezniških dolgov; 2.) določitev natančnih političnih smernic v svrho stabilizacije marke in orga/-nizacije nemških financ: S.) takojšnjo odločitev glede moratorija in jamstev, ki jih Francija smatra za neobhodno potrebne. Francija ne privoli v nobeno znižanje svojega deleža na reparacijah, izvzemši ako ji zavezniki nudijo drugo možnost, da doseže izpolnitev svojih zahtev. Francija nikakor ne more plačati kapitala in tudi ne obresti svojih dolgov, dokler Nemčija ne plača francoskih ter-atev. Načrt za organizacijo nemških financ naj vsebuje nastopne točke: 1.) določbe za stabilizacijo nemške marke. 2.) v nemškem proračunu se mora doseči ravnotežje, 3.) nemška državna banka mora ustaviti eskomptiranje zakladnic in 4.) poostritev ukrepov, da se prepreči od našanje nemških kapitalov v inozemstvo. Te odredbe bi se morale izvršiti pod nadzorstvom garancijskega komiteja. Ako Nemčija ne bi prevzela obveznosti ali pa jih ne izpolnjevala, bi se naj to smatralo kot kršitev pogodb, izvršena namenoma in bi takoj nastopile sankcije to je okupacija Porenja. Francija je za dovolitev dveletnega moratorija, toda s pogojem, da ne velja za dva plačila in da se dajo jamstva. Plafila v gotovini kakor tudi dobave in natura naj bodo zajamčena takole: 1.) pobiranje doklad na nemški izvoz v inozemskih plačilnih sredstvih, kar bi dalo na leto 400 milijonov zlatih mark 2.) zaplemba carinskih dohodkov na za sedenem ozemlju in največjih carinskih uradov na ruhrskem ozemlju, t-o je 20; milijonov zlatih mark na leto; 3.) zaplem ba davkov na premog na zasedenem ozemlju in v ruhrski kotlini, kar bi letno prineslo nad 400 milijonov z lat i t mark: 4.) uprava papirnatih mark, vpL*. čanih pri carinskih uradih in iz davkov na premog. Celokupna vsota iz teh jamstev bi znašala eno milijardo zlati! mark. Ako Nemčija ne bi hotela izvršiti teg; načrta, naj takoj in avtomatično nasto pljo sankcije, in sicer: J.) vojaška zasedba dlstriktov Esser in Bochum ter dela ruhrskega basina ki naj bi ga določil maršal Foch; 2.) ustvaritev carinskega kordons vzhodno od zasedenega ozemlja. ANGLEŠKI NAČRT. Anglija predlaga štiriletni moratorij. London, 3. januarja, s. Angleški načrt ureditve reparacijskega vprašanja ir medzavezniških dolgov predvideva, na. se dovoli Nemčiji štiriletni moratorij. Ko ta poteče, naj bi Nemčija skozi štiri le ta plačevala letno dve milijardi zlatfl mark, nadalje skozi dve leti 2 in pol mi lijarde in nato letno 3 in pol milijarde ali manjšo vsoto, ki bi jo določilo nepristransko razsodišče. Ta vsota pa ne bi smela biti manjša kot 2 in pol milijarde. Nemške obligacije naj bi bile £ odst. boni. Ti boni bi se razdelili v dvf seriji, od katerih bi prva v skupni vso ti 50 milijard zlatih mark krila plačila prvih deset let. Druga serija v skuprv vsoti 17 in tri desetine milijard zlatib mark bi služila za kritje plačil od 11. le ta naprej. Posvetovanja v Lausanni obtičala NEPREMOSTLJIVA NASPROTJA V MOSULSKEM VPRAŠANJU. Lausanne, 3. Januarja, u. Delo orijent- j treba, da se sedanja konferenca, ki po ske konference je obtičalo na mosulskem : staja vedno bolj sterilna, čim prej zaklju-vpraša»ju, katerega rešitev postaja vsak či. dan težavnejša. Niti Anglija, niti Turčija noče popustiti. Turški delegati izjavljajo, da so pripravljeni prej v vsakem drugem vprašanju do koncesij nego v mosulskem. Sklicuje se pri tem na poročila o nemirih v mosulskem vilajetu, kjer baje Indijski ukrepi proti angleško-turški vojni. London, 3. januarja, u. Reuterjev urac javlja iz Oaye: Nacijonalistični indijsk kongres je sklenil proklamirati pasivnr rezistenco vseh indijskih muslimanov, ak<_ prebivalstvo soglasno zahteva združitev i bi Turčija zopet pričela vojno, ter tako s Turčijo. Zadnje dni so poskušali premostiti nasprotja potom direktnih privatnih pogajanj mod tukajšnjo angleško in turško delegacijo. Pogajanja pa so ostala doseda) brez uspeha in ni izgleda, da bi mogla v doglednem času dovesti do sporazuma. Vsled mosulske krize se opaža nekaka stagnacija v vsem delu orijentske konference in v zadnjem času zopet prevladuje skepsa, bo li mogoče v Lausanni rešiti orijentski problem. Zato se pojavlja vedno češče mnenje, naj se sklene v Lausanni le nekak preliminarni mir, ki naj de-finitivno uredi le vprašanje morskih ožin, vsi drugi problemi, zlasti mosulski in manjšinski pa naj se prepuste kasnejšim oosvetovaniem. Snlošno se povdaria P0- pričeti s tozadevno propagando v vojsk in med policijo ter z agitacijo proti re-krutacijam in vojnim posojilom. V slučaju vojne bi postavili Indijci posebne legije, ki bi stopile v službo angorske vlade Turško časopisje zahteva vejno! Berlin, 3. januarja u. Iz Carigrad? se javlja, da so pesimistična poročila i/ Lausanne povzročila med turškim prebivalstvo veliko razburjenje, ki ga še povečujejo nacionalistični listi, ki pišejo, d? je brezdvomno, da se bo konferenca izjalovila, in da mora sedaj nastopiti turška vojska. Zmernejši listi pišejo sicei bolj rezervirano, zahtevajo pa, naj se lausannska konferenca konča in naj st skliče druga konferenca, na kateri bi ss vodila oogniania v docela drticem do*1'" Demokrati na deieli! Ali ste pregledali imenik volilrev, ali ste ga prepisali? Ali ste ga v seji volilnega odbora za vsako občino prerešetali in pri vsakem volilcu vpisali, kaj treba glede njega ukreniti? Ali ste že tajništvu JDS naznanili čuvarja skrinjice JDS na Vašem volišču in njegovega namestnika? Ali ste vsi naročili «Domovino», ali ste uposlali seznam novih naročnikov za «Domovino», ki ga zahteva tajnišvo JDS? Ali ste povsod razširili «Jutro»? Prercos v Jiicisft&urgu ustreljenih vojakov 17. pešpolka Začetkom maja leta 1918. je med vojaštvom bivšega slovenskega 17. pešpolka v Judenburgu na Štajerskem nastal upor, ki je zahteval 6 žrtev. Te so bile po zadušenem uporu na podlagi razsodbe pre-Kega sodišča ustreljene in pokopane v -kupnem grobu na pokopališču v Judenburgu. Da počastimo spomin teh slovenskih vijakov, ki so v borbi za svobodo in v odporu proti avstrijskemu nasilju izgubili svoje življenje, se je osnoval v Ljubljani poseben pripravljalni odbor, ki se-s.Mji iz bivših vojakov 17. pešpolka. Ta rdbor namerava skrbeti za prevoz zemeljskih ostankov ob priliki upora ustreljenih vojakov iz Judenburga v domovino. Odbor hoče tudi skrbeti, da se preostalim priznajo primerne preskrbnine. Da se pripravljalni odbor razširi in izpopolni in da se ugotove vse potrebne predpriprave za prevoz, ki mora biti veličastna manifestacija za našo svobodo, vabimo vse bivše vojake in častnike bivše-ca. 17. pešpolka, ki hočejo pri tem delu sodelovati na informativni sestanek v posvetovalnico mestnega magistrata v Ljubljani na dan 5. t m. Dobrodošli so nam tudi pismeni nasveti. Pripravljalni odbor. Politične tieležHs + Novi pokrajinski namestnik za :;rvatsko. Novo imenovani pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo, gosp. Čim i d, je predvčerajšnjim v Beogradu položil službeno prisego ter zvečer odpotoval v Zagreb, da nastopi svoje službeno mesto. -f Težka vprašanja. Za saboterje dr-7.i ve in vse one može, ki z meglenimi ideologijami, prekritimi z demagoškim zanešenjaštvom «težkih državnih vprašanj» ustvarjajo med narodom ne-i fzpoloženje in zmedo, je dr. Lujo Vojnovič, odličen publicist in javni delavec, povedal na zagrebškem demokratskem zboru anekdoto iz svojih dijaških let: «Moj tovariš je polagal izpit. «Kaj je posest?» ga vpraša profesor rimskega prava. Molk. Profesor ponovi vprašanje, dijak molči. «Torej, kaj je lastnina?» Kandidat ne ve odgovora in profesor mu reče: «Gospod kandidat, ali Vi danes sproh ne odgovarjate?» Tedaj odvrne dijak: «Opro-- ite gospod profesor, pripravil sem ■ samo za težka vprašanja . . .» — v v o, eksaktno tako je z današnjo situacijo. Vsi taki gospodje so se specializirali za težka vprašanja, a o navadnih vprašanjih skromnega in poglobljenega življenja ne marajo vede-ri ničesar. Toda življenje bo pregazi-];> vse in v prvi vrsti one, ki so se ¡»ripravili za sama težka, visoka vprašanja . . .» ■ r O enem glavnih problemov naše države je na veliki demokratski skupščini v Zagrebu dr. Voja Marinkovič izrekel sledeče tehtne besede: «Smatrali smo, da se državnopravna borba /avrši z vidovdansko ustavo, ne da bi iiiorda bili teko naivni in smatrali vse, kar ona vsebuje za dobro, saj ni človeškega dela, ki bi bilo popolno v ; vsakem oziru. A sprejeli smo jo, da z likvidiramo ustavno vprašanje. In zato mi smatramo, da je v interesu > m sega naroda, da se protivi vsakemu t unovnemu započenjanju sterilne ustavne borbe. Med narodom ni naj-: ivrrizenejšega separatista, ki bi ne bil irverjen, da moramo ostati skupaj. Tivejo neke druge formalnosti in iznašli so se «mednarodni teritoriji»; toda -ijednica je priznana in ako je tako in "ako to tudi čutimo, potem bi bilo i;«ravno, da takoj ustvarimo čim čvr--:ejšo zajednico, da lahko služimo velikemu cilju, radi katerega je ta dr-žava bila stvorjena. Danes je državna uprava v rokah radikalne stranke, a >;ia ni tako opasna po onem, kar mo-i>:entano zastopa, temveč po tem, da se nikoli ne vd, kaj ona v stvari hoče in kaj zahteva. Radikalski kabinet so ¡ozdravili najrazličnejši elementi, o katerih se nikakor ne bi moglo verjeti, da se zložijo med seboj, zato ne. ker se vsak nečesa nadeja. Pa tudi z. Mislim namreč: ako radikalcem uspe, da celo po 18. marcu obdržijo r,pravo v rokah, nas bodo hitro uve-rili, da v tej državi ni Srbov, Hrvatov Slovencev, temveč le radikalci in ne radikalci.* 4- Radikalci med sabo. Radikalski . Balkan» piše ostro proti gosp. Proti-i'u in imenuje njegovo delovanje de-feiistično in anacijonalno. Kot karakteristiko za razmerje, ki vlada med •.rosp. Protidem in radikalno stranko, pavaja «Balkan» z nekim posebnim veseljem dejstvo, da ie Dovodom krn- ske radikalske veselice v Beogradu visela kraljeva slika, desno od nje Pašideva, levo pa Protideva slika. Letos je pri radikalski veselici, ki se je vršila te dni v Beogradu, visela na zidu samo kraljeva slika, izpod nje ja slika gosp. Pašida. Tako in podobno se obdelujejo radikalci med 6abo! + Radikalci podpirajo blokaše. Zanimive vesti prihajajo iz Hrvatske. Nova vlada, sestavljena iz samih radi-kalcev, se nekako približuje bloka-šem. Za šefa prosvete pri pokrajinski upravi v Zagrebu je n. pr. imenovala znanega blokaša, rednješolskega nadzornika dr. Stjepana Bosanca. Obenem je vlada dovolila ponovno delovanje razpuščenemu separatističnemu Hrvatskem Sokolu v Zagrebu ter frm-kovskemu društvu «Hrvatska žena», ki je bilo razpuščeno radi odkrite pro-tidržavne propagande. + Radič in klerikalci. Klerikalcev Radid nikdar ni maral. Sedaj stopa v volilni boj tudi ž njimi in .jih napada v svojem «Slebodnem Domu» prav ostro. O dr. Korošcu, ki ga imenuje «voditelja slovenskih popovcev», pravi, da je ves uničen in strt zato, ker se je spremenila vlada tako, da niso klerikalci niti v vladi, niti v opoziciji. Ko bi bili v vladi, bi že pritisnili, v opoziciji bi pa razvili tudi republikanski prapor. Tako po pokažejo republikanski prapor samo v ožjem krogu, v javnosti ga pa hitro skrijejo pod svojo črno suknjo. Vse Korošče-vo upanje je v tem, da bo slovenski kmet tudi tokrat ubogal svoje fajmo-štre in kaplane. Pa tudi v tem se bo gosp. Korošec — ako Bog da — temeljito zmotil. Tako je odpravil Radid slovenske klerikalce in ravnotako odpravlja tudi hrvatske klerikalce, za katere ne najde prijazne besede in jim očita največ to, da so sedeli na dveh stolih in vodili dvojno politiko: eno nasproti vladi, drugo pa nasproti kmetu. Radid pravi, da so se «popovci» popolnoma razdružili in da se nahaja tudi njihovo vodstvo v razeulu. V Hercegovini nimajo nič, v Dalmaciji prav malo in ravno tukaj je bila njihova glavna moč. 4- Čuden diplomat. V Parizu, pri francoski vladi zastopa našo državo cir. Miroslav Spalajkovid, znan po svojih simpatijah za caristični režim v Rusiji in po znani izjavi, da je bolje, da umre v Rusiji 20 milijonov ljudi lakote. kakor da bi mi podprli z darovi sedanji režim v Rusiji! Ta Spalaj-kovidova ne samo neslovanska, temveč tudi nečloveška izjava je bila potem po Rusiji plakatirana in lahko si mislimo, kako mnenje je dobilo o Jugoslaviji rusko ljudstvo. Ta čudni •diplomat ima sploh navado, stopati v javnost z raznimi izjavami, ki diskre-ditirajo ne samo ni&ga, temveč tudi državo, ki jo zastopa. Naša država se imenuje uradno kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in pod tem imenom je ona mednarodno priznana. Celemu sveta je to znano, samo naš poslanik v Parizu noče priznati _ tega dejstva in naziva našo državo pri vsaki primerni in neprimerni priliki — Srbija. Sedaj je dal intervju nekemu grškemu novinarju, v katerem večkrat imenuje našo državo konsekventno — Srbiio kakor da bi radikalska koncepcija o Veliki Srbiji že bila uzakonjena! Tega gospoda bo res treba šele učiti spoštovati zakone in izvršena dejstva _ navadno veliko Je bilo število samomorilcev, ki so si — kakor bi se zmenili — vzeli življenje točno ob 12. uri. Eden teh samomorilcev se je bil vrgel na progo cestne železnice in Je bil povožen, drugI življenja sati človek se je pa z nožem zaklal v neki gostilni, ko so si drugi o pc'-noči ravno čestitali k novemu letu in si napijali. Tudi roparski umor je bil izvršen na nekem 661etnem krojaču, kateremu so morilci popolnoma lzropali tudi stanovanje. — Spomer""» rušilo. V Halle (Nemčija) so poskušali te dni neznani mladi ljudje razstreliti velik spomenik, ki je predstavljal cesarja Viljema na konju, ter doprsna kipa Moltkeja in Bismarcka. Doprsni kip Moltkejev je bil zrušen skupaj s podstavkom. Stražnik, ki je zapazil vžl-galno vrvico in jo hotel odstraniti, je bil podrt na tla in precej ranjen. O storilcih še ni nobenega sledu. — Novo balkansko vojno prerokuje pariški «Journal des Debats», ki trdi, da bodo Jugoslavija, Bolgarska, Rumunlja in Grčija prav kmalu morale zgrabiti za orožje proti Turčiji. Sokols fvo Sokol Jožica ima 5. januarja ob pol 8. uri predavanje. Naslednji dan ob 11. uri dopoldne so vabljeni vsi redni in podporni člani v društveno sobo na sestanek za sestavo kandidatne liste. Spori Po svetu — Reorganizacijo grške armade bo izvršila, kakor poročajo iz Aten, posebna francoska vojaška misija. To se je že večkrat zgodilo v preteklosti, pa ni veliko pomagalo, ker bojnega duha niti francoska misija ni mogla vliti v grške vojake. — Bolgarska narodna garda. Tudi Bolgarska se pripravlja, da po Mussolini-jevem vzgledu ustanovi narodno milico, ki bi služila vladi v prvi vrsti za notranje strankarske namene, obeneim pa seveda tudi kot oborožena sila proti Inozemstvu. Ker pa Bolgarska vkljub vsem naporom še ni dobila pravice, da vzdržuje stalni kader, namerava vlada zato odpravit! žandarmerijo in mesto te organizirati popolnoma v vojaškem duhu vzgojeno na rodno gardo. Zakonski načtr je že izdelan in bo še ta mesec predložen sobranju. — Mussolini odlikovan. Za novo leto je italijanski kTalJ odlikoval Mussolinija z vojnim križem in s kolanjo zmageu — Mussollnl skrbi za Reko. Na novo leto se Je po Mussolinijevi zaslugi s par-nikom «Donizetti» otvorila redna tedenska proga Reka - Benetke, Ancona, Messina, Marseille. Pri tej priliki se Je v imenu Reke zahvalil Mussoliniju predsednik sedanje fašistovske reške vlade Ossoinach, ki v svoji brzojavki izraža nado, da bo ta proga vrnila Reki poleg gospodarskih tudi politične dobrote, katere je imela poprej od Italije. — Bombni atentati v Lisabonl. Iz Lisabone se brzojavno poroča: V bližini italijanskega poslaništva je v nekaterih cerkvah eksplodiralo 15 dinamitnih bomb. Človeških žrtev ni bilo. Policija je aretirala več oseb. Atentati se pripisujejo radikalnim ekstremistom, ki so baje na ta način hoteli protestirati proti podelitvi kardinalskega klobuka lisabonskemu nunciju Locatelliju. — Silvestrovo v Berlinu Je bilo tokrat zelo zanimivo. Radi ran, zadobljenih pri zažiganju umetelnega ognja, se je javilo pri rešilnih postajah 30 oseb, še večje število oseb je pa bilo ranjenih pri raznih pretepih. V središču mesta je bila taka smeča. da ie b'Io več Hudi zmečkanih. Nc- Prosveia Ljubljanska drama. Četrtek, 4.: «Kralj na Betajnovi». A. Petek, 5.: Zaprto. Sobota, 6.: ob 3. popoldne: «Peterčkove poslednje sanje». Izv. Ob pol 8. zvečer: «Idijot». Izv. Nedelja, 7.: Ob 3. popoldne: «Peterčkove poslednje sanje». Izv. Ob 8. zvečer: «Zlvi mrtvec». Izv. Ljubljanska opera. Četrtek, 4.: «Seviljski brivec». C. Petek, 5.: «Mefistofeles». E. Sobota, 6.: «Carmen». Izv. Nedelja, 7.: «Mefistofeles». Izv. Šentjakobski oder v Ljubljani. Sobota, 6.: «Charleyeva teta». Mariborsko gledališče: Četrtek, 4.: Zaprto. Petek, 5.: «Vžitkarji». C. Sobota, 6. popoldne: «Pogumni Tonček», zvečer «Faust». Izv. Gostuje g. Knittl iz Zagreba. Nedelja, 7.: popoldne: «Mrakovl», gostovanje ljubljanskih akademikov. • Iz pisarne šentjakobskega gledališkega odra v Ljubljani. Na praznik sv. Treh kraljev dne 6. januarja se ponovi ob 8. zv. priljublejna veseloigra «Char-leveva teta», ki je na novega leta dan napolnila dvorano do zadnjega kotička in se je občinstvo ob nji nad vse izbor-no zabavalo. Predprodaja vstopnic od danes dalje v kavarni Zalaznik. Nova premiera na mariborskem gledališču. Alojzij Remec: Vžitkarji, moderna tragedija v treh dejanjih. To je že tretje Remčevo dram a ts ko delo. «Vžitkarji» pomenijo umetniško strmo linijo navzgor, enotnost notranje in zunanje zgradbe, lapidarno dikcijo, pristnost našega miljeja in tipov. Vse to kaže, da avtor dozoreva v krepkega dramatika. Tragedija bo zelo primerna tudi za podeželske odre. Prva uprizoritev «Vžitkar jev» se vrši v petek dne 5. januarja v režiji ravnatelja Bratine. Sinočnja predstava «Faust» ie morala zaradi nenadnih zaprek odpasti. Naš bivši tenor g. Josip Dervota leži v praški bolnici težko bolan ter se je zadnje dni njegovo stanje zopet poslabšalo. G. Dervota je živel med vojno dalje časa v Ljubljani ter je bil leta 1918 ie kot vojak angažiran za prvega tenorja naše obnovljene opere. Pri sestavljanju opernega solistovskega osobja je bil Dervota kot bivši prvi tenor opere na Kraljevih vinogradih v Pragi ter v Plznu v izdatno pomoč takratni inten-danci. Nato je izvajal skoraj štiri sezone na našem odru glavne in najtežje, zlasti dramatične tenorske operne partije. Bil je pri naši publiki izredno priljubljen ter je užival tudi v slovenski družbi mnogo prijateljstva. Lani na koncu sezone 1922 pa se je prehladil in iskal okrevanja v Splitu ob Jadranskem morju. Žal, da mu ni povsem odleglo ter je, vrnivši se v Ljubljano, iznova obolel. Stanje se mu je tako poslabšalo, da je moral večinoma ležati. Končno se je pripeljal ponj njegov odrasli sin ter ga odvede! v Prago. Te dni je z največjim umetniškim uspehom gostovala naša odlična pevka gdč. Zikova na Narodnem divadlu ter je pela partiji Rusalko in Margareto. Vsi praški listi so polni hvale o umetnosti naše Zikove. Pri tej priliki je gdč. Zikova posetila svojega dobrega bolnega tovariša Pepika Dervo-to v bolnici. Našla ga je jako slabega Bolnik se je s ginljivo ljubeznijo spominjal Ljubljane, njenega občinstva in svojih prijateljev ter je naročil svoji kolegici. naj vse prav prisTČno pozdravi češ: «Bilo je krasno! Rad sem imel Slovence, a — vsega je konec! Nikdar več ne bom mogel peti!» — Bolnega pevca se spominjamo z najtoplejšo simpatijo. Kongres zastopnikov slovanskih gledališč se bo vršil o priliki proslave petdesetletnice beograjskega gledališča v Beogradu dne 16. do dne 18. jan. Udeleže se ga zastopniki praških, varšavskih in sofijskih gledališč, ki bodo na kongresu razpravljali o čim tesnejših vzajemnih odnošajih, o skupnem delu, izmenjavi umetnikov, repertoarju in o eventualnem izdajanju skupnega gledališkega lista. Predavanje o najnovejši poljski književnosti v Ljubljani. Kakor smo zvedeli, bo prihodnje dni v Ljubljani polj«ki ' prof. dr. Jerzy Poganow?ki pred.ivnl e> najnovejši poljski književnosti in sicer v hrvaščini. Opozorilo smučarjem! Ker se vsled pomanjkanja snega množe Izleti v planine, svari Jugoslovenski zimskosportni sa-vez športne klube, da opozarjajo svoje članstvo, da se udeležuje teh izletov le pod nadzorstvom izkušenih vodnikov in krmarjev, katerim se je absolutno pokoravati, kakor nudi zima v planinah nepopisne lepote, so nevarnosti za onega, ki zime v planinah ne pozna, ogromne, ker je treba biti absolutno oprezen. Izkušeni smučar in vsi oni smučarji, ki pa bodo krmarili pod pravim nadzorstvom, bodo zamogli uživati vse krasote v planinah brez nevarnosti. Obenem opozarjamo v;e smučarie, da v planinah absolutno ne poškodujejo pastirskih koč ali drugih plan-čarskih naprav, da si ne osovražijo tamkajšnjega prebivalstva. Jugoslovanski zim skosportnl savez. Smučarski propagandni izlet na Bloke dne 6. in 7. t m. se odloži na poznejši čas, istotako se bo pričel tudi smučarski tečaj v Bohinju ob ugodnejšem času, ki ga pravočasno objavimo. S. K■ Primorje v Ljubljani. Redni občni zbor S. K. Primorje se ne vrši, kakor javljeno, 6. t m., temveč 14. t m. Tajnik. Nogometne tekme v Zagrebu. Ker sta se tekmi beograjske Jugoslavije proti Concordiji in Gradjanskemu odpovedali, sta se zadnji dan prošlega leta in na Novo leto odigrali v Zagrebu dve tekmi za novoletni pokal, pri čemer so si stali nasproti Viktorija (I. razred) in Makabi (II. razred) ter Sparta (I. razred) in Penkala (II. razred). Viktorija je sicer premagala Makabi s 4 : 3, vendar pa se mora reči, da je b8 Makabi zlasti v drugi polovici popolnoma v premoči. V prvi polovici je bila igra otvorjena. Viktorija se ima zahvaliti za svojo zmago le goli sreči. Pri drugi tekmi pa Je drugorazredna Penkala premagala prvorazredno Sparto z 2 : 0. Zmaga Penkale je bila popolnoma zaslužena. V finale prideta torej Penkala in Viktorija, dočim bosta premagana kluba Sparta in Makabi igrala za tolažilni pokal. Termini za ti tekmi še niso določeni. WAF. v Italiji. WAF. je imel v Pisi in Livornu svoji zadnji dve tekmi v Italiji, ki sta obe končali s porazom DunaJ-čanov, in sicer v Pisi z 2 : 3, v Livornu pa 1 : 2. Dunajčani, ki so se včeraj, v sredo, vrnili domov, so se zelo pritožili o pristranosti italijanskih sodnikov. V Li-vorni tamošnji sodnik ni hotel pripoznati kar 4 golov za Dunaj čane. Dopisi stra je nastopil g. Mirko PugeiJ te Ljub. ljane s pevskimi točkami, ki so žele mnogo priznanja. Ob 12. je brat starosta dr. Zdolšek, pozval navzoče občinstvo, naj po neprilikah starega leta pričakuje v novem letu več sreče, zlasti pa želel, da se oživi brežiško življenje; priporočal je vnemo ln vzajemnost, da se tudi koristi naši svobodni mili domovini. Nato Je sledila krasna alegorija, predstavljajoča osvo-bojenje. Zal, da jo jo zastor tako hitre zakril, da občinstvo ni moglo razvldet: lepega pomena. Ko smo pozdravili Nove leto, se Je razvila živahna prosta zabava in mladi pari so se veselo zasukali. SELO PRI LJUBLJANI. Za božične praznike nas Je naš župan Oražen osrečil z zopetno otvoritvijo svoje gostilne. Stvar nas zanima le v toliko, ker bi radi vedeli, kako je mogel ta krščanski bogatin po preteku več kot dveh let zopet začeti z gostilno? Ta gostilniška koncesija bi se namreč morala že zdavnaj smatrati za ugaslo. Antialkoholna gospoda pri «Slovencu», ki navadno prav rada nastopa proti množenju gostiln, je tiho, ker ji je stvar najbrže — neznana. JE2ICA PRI LJUBLJANT. Pri nas je volilni imenik na vpogled le ob uradnin županovih urah. Kljub vzornemu tajniko-vanju je bil zakonu neprimerno in šele pred dvema dnevoma razglašen. Ob uradnih urah, v katerih bi se vendarle postreglo z imenikom, gospoda župana ni doma, v izgovorih pa se celo sliši, da je tudi vsiljeni «tajnik» že «skopnel». Če se danes, v četrtek, gospod župan spet ne odpelje do 4. popoldne v Ljubljano, bo Je-žica srečna, da ji je ostal volilni imenik. 500 upravičenih volilcev za reklamacije in vse drugo je milostno na vpogled polnih 90 minut. Seveda le, če se g. župan ne odpelje! O kaki zakoniti komisiji za reklamacije ni duha! Volilni imenik je silno potreben popravkov I Naprednih volilcev mnogo manjka. Ježičani, potrudite se danes od 12. — pol 2. ure v občinski urad Ti dnevi so važni! SPODNJA POLSKAVA. Pred kratkim je bil pri nas shod SLS, na katerem Je poročal poslanec Zebot iz Maribora, ki pa je zadel na zelo kisla jabolka. Bolj zanimivo, kakor Zebcrtov govor pa Je bilo dejstvo, da je shodu predsedoval župan, ki so ga Izvolili socialisti ln je bil tudi poprej socialistični kandidat. Ali bi ne bilo bolje, ako bi g. župan zaspal tudi pri Zebotovem shodu, kakor je storil pri proračunski seji? Ali pa Je župan morda žt> z razpetimi jadrami zaveslal v SLS? BRE2ICE. Tudi letos smo se poslovili od starega leta v nadi, da nastopijo z novim letom boljši časi in da se oživi družabno življenje v Brežicah. Za lop «poslovilni» večer je skrbd naš Sokol z obilnim sporedom, ki je privabH razen meščanov mnogo gostov iz okolice in sosednih krajev, kateri so že ob 20. do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano v Narodnem domu. Ni jim bilo žal. Izvrstno igrana enodejanka «Brat Sokol» Je spravila občinstvo v dobro razpoloženje, kar Je zasluga g. br. Lukeža, ki je igral vlogo očeta Koruze. Vzorno mu je stala na strani g. \Vizjanova (kuharica Narja). Komični prizor (g. Kolya) v zdravniški ! ordinacijski sobi je spravil občinstvo v bu ' rcn smeh; posebno se je odlikovala glava I ministra. Mai sviraniem domačega orke- Našim književnikom! Malokatera doba je bila umetnosti tako nenaklonjena kakor je sedanja povojna brutalna doba, ki s svojim mate-rializmom pritiska k tlom vsak pokret in vsako ustanovo, ki bi slonela na principih altruizma in medsebojne pomoči. Naši umetniki, med njimi zlasti književniki, so zaradi razmer na našem književnem trgu naravnost v obupnem položaju najbolj brezobzirno izkoriščanih. Izkoriščani so duševno, ker morajo pisati tako, kakor velevajo drugi in ne. kakor jim veleva duša. izkoriščani sc materialno, kajti njihovi miierni honorarji so v kričečem protislovju z dobički založnikov. Književniki lahko apelirajo na altru-izem — s tem pa današnjih razmer ne bodo izboljšali. Edini izhod jim ostane v samopomoči. Ta pa je izvedljiva le v velikem udruženju, kakršno hoče oživo-tvoriti v korist književnikom sedaj v Beo gradu osnovana zadruga «Polet». Vsi, ki potrebujejo založnika, naj postanejo s pomočjo zadruge «Polet» sami svoji založniki, gospodarji 6vojega dela tako v duševnem kakor v materialnem pogledu. Vsak zadružnik «Poleta» plača vsaj en zadružni delež (200 Din); z izpolnitvijo te dolžnosti pa ima pravico zahtevati od zadruge, da mu razproda knjigo, ki jo je izdal v lastni nakladi, oziroma uživa ugodnost, da dobi potrebno posojilo za izdajo svojega dela, ki bi jo eventualno oskrbela zadruga sama tei po pokritju posojila izplačala ve6 nadali-nji izkupiček avtorju. Evidentno je, da bo mogoče ta načrt v manjšem obsegu izvesti že tedaj, ako stopi v zadrugo vsaj tisoč zadružnikov. Ker so pozvani v zadrugo pisatelji, pesniki, znanstveniki itd. iz vse Jugoslavije je zadruga «Polet» že danes gotova stvar. Vsi, ki vam je kaj na tem, da se enkrat za vselej osvobodite izkoriščanja ki hočete sadove svojega truda tudi uživati, ali ki se za zadevo sploh zanimate, se javite zadrugi «Polet», Beograd, Poen kareva ulica 31, odkoder dobite podrobnejše podatke in navodila. Prispevki za socialno zavarovanje Važno za delodajalce to njih usluž-bence. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam Javlja: Ker je minister za socialno politiko Statut Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odobril, se prispevek za bolniško zavarovanje, ki je dozdaj znašal v celokupnem iznosu (za delodajalca in delojemalca skupaj) 5 odst., na podstavi § 197 tega statuta počenši z dnem 1. januarja 1923 zviša na 6 odst. zavarovanega zaslužka (mezde). Od tega prispevka plača delodajalec kakor doslej polovico, t j. 3 odst., drugo polovico pa ima pravico odtegniti od plače (zaslužka) delojemalca. Z istim dnem se uvede na podstavi na-redbe ministra za socialno politiko od 7. decembra 1922, št. 10.810, prispevek za Borzo rada v višini 5 odst. celokupnega bolniško-zavarovalnega prispevka (delodajalca in delojemalca skupaj). Tudi ta prispevek plačata po polovici delodajalec in delojemalec. Prispevek za zavarovanje za slučaj nezgode se na podstavi naredbe ministra za socialno politiko od 20. novembra 1922, št. 8507, počenši z dnem 1. januarja 1923 zniža od dosedanjih 8 odst. na 6 odst. zavarovanega zaslužka ln ga plača kakor doslej delodajalec v celoti. Prispevek za slučaj nezgode znaša torej od omenjenega dneva dalje za vsakih 100 Din zavarovanega zaslužka (mezda) tolikokrat po 6 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerem je v zavarovanje priglašeni obrat (podjetje, gospodarstvo, gospodinjstvo) uvrščen, kar je razvidno iz uvrstit-venega odloka, ki ga je vsak delodajalec dobil, oziroma ga bo še dobil. O navedenih spremembah bodo vsi delodajalci še posebej obveščeni. Kakor znano, se deli zavarovani zaslužek po zakonu o zavarovanju delavcev v 17 mezdnih razredov, na podlagi katerih se izračunavajo in predpisujejo v plačilo vsi zgoraj napominani prispevki. Vsi prispevki se bodo predpisovali detajllrano na skupnem plačilnem nalogu. Vsled silnega navala dela in pomanjkanja osobja se je predpis prispevkov za minule mesece zapoznil, da mnogi delodajalci še niso dobili plačilnih nalogov; ker se je seda) osobie pomnožilo, bo mogoče, da bodo prispevki za dobo do konca leta 1922 predpisani in plačilni nalogi zanje do najpozneje 31. januarja 1923 vsem delodajalcem dostavljeni. Po dovršen! reorganizaciji Okrožnega urada bo urad Izdajal plačilne naloge, iz katerih bodo razvidni prispevki za vsakega delojemalca posebej. Razširialte c.JUTRO"! Domače vesti * Novi reliki župani. Objavljen je prvi ukaz o imenovanju velikih županov. Z letno plačo 9000 dinarjev so imenovani po sledečem rangu: dr. Vilko B »11 i 6 za Ljubljano, dr. Miroslav Ploj za Maribor. M. Aleksič za Beograd, F. Kukuljevič za Zagreb, B. B a n t i 6 za Bregalnico; s plačo 8000 dinarjev: P. Juzbašič za Karlovac, dr. l'r. G a b r e k za Osi-jek, P. Drago iS irovid za Vukovar, St. Krasojevič za Mostar, V. Vučkovid za Niš, A. Vil d o vi č za Skoplje, * Kralj med deco. V nedeljo dopoldne je bil na skromen način v domu društva za zaščito sirot proslavljen dečji praznik v Beogradu Svečanost je posetil tudi kralj, ki so ga otroci pozdravili najprej z narodno himno, nato pa mu priredili viharne ovacije in ga obsuli s cvetjem. General Ra^ šič je kot predse inik društva podal kratko sliko veliiega pomena dečjega doma, v katerem se vzgaja v vojni osirotela deca, da postane enkrat koristen član človeške družbe. Nato se je kralj pomešal mod otroke in jim razdelil darove. Kraljica se svečanosti radi lahne obolelosti ni mogla udeležiti. * Kraljev dar za siromašne študente. Kralj je povodom božičnih praznikov daroval 5000 dinarjev kot svoj prispevek za božičnico siromašnim študentom v Beogradu. * Odlikovanje umetnikov in književnikov. Poleg ukaza o odlikovanju povodom proslave desetletnice narodnega gledališča v Beogradu, ki bo vseboval v glavnem samo aktivne ulane beograjske drame in opere, bo na dan sv. Save, dne 14. januarja po starem koledarju, objavljen še en ukaz o odlikovanju večjega števila književnikov in umetnikov iz cele države. * Ravnatelj zagrebške direkcije drž. železnic dr. L. F r a n i 6 je vpokojen. * Palača francoskega poslaništva v Beogradu. Francija namerava za svoje poslaništvo v naši državi zgraditi moderno palačo in je francoski senat že odobril kredit za nakup potrebnega zemljišča v Beogradu. * K stanovanjskemu vprašanju. Beograjske «Službene Novine» razglašajo naredbo ministra za socijalno politiko, po kateri se člen 16. pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih z dne 30. decembra 1921 spopol-nuje tako da je najemnik dolžan za primer, ako se z lastnikom hiše ne sporazumi o visokosti nove najemnine, plačati dosedanjo najemnino in ima veljati nova najemnina, ki naj jo določi sodišče, od prvega dne prihodnjega meseca, ko je bila vložena prošnja za določitev najemnine. Ce lastnik noče sprejeti najemnine, jo najemnik lahko založi pri upravnem oblastvu. Te najemnine bo tedaj v Sloveniji zalagati v Ljubljani, Mariboru. Celju in Ptuju pri mestnem magistratu, v drugih krajih pa pri okrajnem glavarstvu in ne več, kakor do-»edaj, pri sodiščih po določbah paragrafa 1425. o. d. z. * Promet s poštnimi nakaznicami. Kakor smo že poročali, se od Novega leta dalje pristojbine za poštne nakaznice ne plačujejo več v znamkah, ampak v gotovini ob predaji nakaznic pri poštnih linicah. Občinstvo naj to novo naredbo upošteva in naj ne lepi več na poštne nakaznice znamk. * Več obzirnosti napram potnikom. Kakor nam poročajo iz Beograda, je finančni minister izdal podrejenim organom naslednje navodilo: Z raznih strani sem bil opozorjen, da carinski organi pogosto brutalno nastopajo napram potnikom, zlasti pri carinskem pregledovanju glede iznosa valute iz naše kraljevine. Moja želja je, da se to pregledovanje vrši v bodoče na obširnejši način in da se ne prekorači skrajna dopustna meja pri reviziji prtljage, v kolikor se revizija nanaša na valuto. Treba je eicer paziti na to, da s-e ne prenašajo večji denarni zneski v inostranstvo. vendar par frankov ali dolarjev več pri tem ne prihaja v po-gtev. Zlasti priporočam carinskim organom, da nastopajo taktno in vljudno napram potnikom iz prijateljskih in zavezniških držav. Naj se jemlje tudi potreben obzir na tranzitne potnike, katerim naše odredbe niso znane. * Občinske volitve v Trbovljah. Občinski odbor v Trbovljah je. kakor znano, razpuščen, ker je bila večina odbornikov komunistov. Letos v februarju bi se imele vršiti nove volitve ter je bil novi imenik volilcev že ■sestavljen. Število volilcev je naraslo od 3308 pri zadnjih volitvah na 5643. Razni dogodki zadnjega časa in zlasti tudi celjski proces so menda povod, da se je pokitjnska uprava, kakor čujemo, seda; «dlo&la, da volitve odgodi na še nedoločen čas. * Upravna »«-editev Julijske Krajine. Italijanski ministrski svet bo v četrtek končno sklepal o novi upravni ureditvi Julijske Krajine, s čemer so si italijanski nacijonalisti že štiri leta belili glave Oficijozna Agenzia Štefani je že včeraj objavila po italijanskih listih komunikž, iz katerega je razvidno, da bo nova ureditev taka, kakor »o «si jo zamišljali fašisti, ne pa. kakor je želelo prebivalstvo samo. Bivša Primorska, ki ima v pretežni večini slovansko prebivalstvo, bo razdeljena na tri dele. Goriška b Furlanijo bo CrikloDliena Vidmu, da bo tako zasi- gurana italijanska večina in da se bo lažje izvajala asimilacija slovenskega življa, Trst s Tržičem. Miljami in delom kraškega zaledja bo tvoril samostojno provinco 6 sedežem v Trstu, Istra pa samostojno provinco 6 sedežem v Pulju. Nova upravna ureditev odgovarja baje vojaškim in narodnim interesom. Toda, zakaj je bilo slovensko ozemlje razkosano, priča najbolj sledeči odstavek komunikeja Agenzie Štefani: Ni izključeno, da more biti Goriška v poznejši dobi. ko bo izvedena asimilacija slovenskega življa, ki ie tamkaj v večini, povzdignjena isto-tako v samostojno provinco. * Vendar enkrat! Te dni je izšla v Bernu v Švici knjiga nomenklature za brzojavne urade, v kateri je cela vrsta mest nasledstvenih držav navedena le še z nacijonalnim imenom, in sicer brez prejšnjega nemškega naziva. Tako na primer čitamo notri Ljubljana mesto Laibach, Lwow mesto Lemberg, Maribor mesto Marburg itd; — medtem ko so prejšnji mednarodni nazivi popolnoma izginili. Mesta na Češkem, kjer so Nemci v večini, imajo le še nemško ime v oklepaju. Sedaj smo vendar končno že v Ljubljani, tudi za Švicarje! Želeti bi bilo, da bi se te novosti poprijel ves svet. * Pogreb računskega ravnatelja Pe-trovčiča. Včeraj popoldne so bili zemski ostanki računskega ravnatelja finančne delegacije v Ljubljani, Antona Petrovči-ča ob ogromni udeležbi občinstva odpeljani k večnemu počitku. Sprevod je otvorila sokolska godba, za njo sta korakala oddelek Sokola II in pevski zbor Glasbene Matice, Id se je poslovil od svo jega dolgoletnega člana pred hišo žalosti in na Martinovi cesti z dvema žalo-stinkama, Pogreba se je udeležilo mnogo dam, vse uradništvo finančne delegar cije pod vodstvom dele-rata dr. K. Šav-nika, načelniki raznih drugih državnih uradov, zastopniki številnih organizacij, Zveze jav. nameščencev in veliko število občinstva. Ko je dospel sprevod na pokopališče, je pozdravila pokojnika pev ca in zvestega Jugoslovana tudi vojaška godba, ki je svirala ob pogrebu Lu-dovika Tomažiča. Ta čin izredno pozornosti in pietete do pokojnega Petrovčiča je napravil na občinstvo globok vtisk. * Poslopje za mariborsko oblast Iz Maribora se poroča, da ie tamošnje finančno ravnateljstvo dobilo iz Beograda pooblastilo, da Izplača kupnino za Koko-schineggove hiše, ki so bile kupljene za urade oblastne uprave v Mariboru. * Konferenca za pravilnik o delovnem času. Zakon o zaščiti delavcev predvideva 8urno delo v podjetjih. Le v manjših podjetjih, v katerih ni tako naporno delo, se more delovni čas v sporazumu z delavci določiti tudi na 10 ur. Katera so ta podjetja, se mora določiti v posebnem pravilniku, ki bo obenem vseboval odredbe o otvarjanju in zatvarjanju obratov. Ta pravilnik je izdelan v ministrstvu socialne politiko in obravnavan s predstavniki pristojnih oblasti in zbornic v Beogradu. Da se omogoči tudi sodelovanje zbornic izven Beograda, je sklicana za 15. jan. nova konferenca, na katero so pozvani zastopniki trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic iz cele državo. * 13, plača javnim nameščencem. Iz uradniSk:h krogov smo prejeli: «Jutro» z dne 2. januarja priobčuje v domačih vesteh i/jremembo koledarja, da se leto razdeli na 13 mesecev po 28 dni. Na ta način dobe tudi javni nameščenci 13. plačo. Le puiipljenja — 13. plača pride, ako Zveza narodov po predlogu popravi gregerijanski koledar. Kdaj bo to, je 5<» vprafanje. * Opcije za državljanstvo. Na mestnem magistratu v Ljubljani leži veliko število rešenih opcijskih prošenj z dekreti in rodbinskimi prilogami. Rešitve pa se optantom ne morejo dostaviti ali poslati, ker so optantje izpremenili bivališča, ne da bi naznanili svoja nova stanovanja. Seznam dotičnih imen je nabit na mag. deeki. * Stanovanjski spori so sicer iHsto nepolitični a raznim demagogom dajo vendar prilike dovolj, da se izkazujejo. Zato je bila prav potrebna informacija, ki jo je te dni «Jutro» prineslo, da so ta zakon prinesli in odglasovali tedanji opo zicijonalci. Zakon je bil sprejet v Zakonodajnem odboru dne 14. decembra 1021, imel pa je stopiti v življenje šele 1. jan. 1923. Takrat dr. Žerjav ni bil minister, kakor bi hotel «Slovenec» imeti. Za zakon so glasovali klerikalci, socialisti, zemljoradniki, samostojna kmetska stranka in del demokratov. Ostali demokrati in radikalci so se glasovanja vzdržali. O vsebini zakona se lahko govori za ali proti in so pač v tem vprašanju mnenja razdeljena, Vsekako je dejstvo, da so celo leto vse organizacije hišnih posestnikov ta zakon obsojale in trdile, da je njim krivičen. Tako je posebno trdilo Prvo društvo ljubljanskih hišnih posestnikov, kjer se zelo postavljajo klerikalci n. pr. kanonik Sušnik in tam šuntajo posestnike hiš zoper vlado, kadar oni sami v njej ne sede. Torej kako je to razumeti: v Beogradu klerikalci in socialisti glasujejo zanj, doma klerikalec razsaja, da je z njim hišnim posestnikom premalo dano, zdaj pa, ko je zakon uveljavljen, čujemo nove hujskarije. Vsega tega bi ne bilo, če bi bila spre- ' jeta novela, ki jo je predlagal dr. Zer- i jar in ki je imela omejiti spor«, poviševanje najemnin pa izvesti v stopnjah skupno s službeno praermatiko. ki zopet uvaja stanarine. Nova vlada je ta predlog pokopala in prepustila strankam in razsodiščem, da sama mejijo najemšči-ne na pošteno in izvedljivo mero. To se v mnogih slučajih ne vpošteva. Z vseh strani nam prihajajo dopisi, ki tožijo nad prekomernim zvišanjem stanarine. Tako nam pišejo iz krogov celjskega uradni-štva: «Kot nadomestek za trinajsto plačo in povišanje draginjskih doklad so v Oelju dobili mnogi uradniki dopise, s katerim se jim naznanja silno povišanje hišne najemnine. Nekatere stranke bi morale po novi tarifi plačevati pet do osemkratno dosedanjo najemnino, to je do 20 do 30krat več nego leta 1914. Da je med prizadetimi 80 odst, uradni-štva, ki danes trpijo veliko pomanjkanje in lakoto, o tem ni treba podrobneje razpravljati. Nekatere stranke bi morale odslej skoraj polovico svoje plače dati za najemnino. Med najemniki vlada veliko ogoiuenje in je bil storjen sklep, da se temu v gotovih slučajih naravnost krutemu povišanju nihče ne odzove, pač pa bodo vsi vložili priziv na razsodišče, ki ga predpisuje novi stanovanjski zakon in ki bo stopilo povsod, kjer so stanovanjske oblasti, v funkcijo». * Razmere pri Trboveljski družbi. Z ozirom na «Poslano» g. župana drja. Ro-ša v včerajšnjem «Jutru» smo dobili od Trboveljske družbe sledeče informacije: Družba je daleč od tega, da bi protežira^ la kateregakoli tujca proti Slovencu, od-nosno Jugoslovanu. Obratovodja inž. Koch je bil res edini kvalificirani kompetent. Mesto je bilo ponovno razpisano v jugoslovanskih in čeških strokovnih listih. Po prvem razpisu se je javil kot edini kompetent, neki češkoslovaški državljan, po rodu Nemec. Pogajanja z njim so re razbila. Na drugi razpis se ni javil nihče, na tretji razpis pa inž. Koch, ki je pred leti že služil v Trboveljski, pozneje v Št. Janžu ter v Dalmaciji. Inž. Koch je avstrijski Nemec, obvlada pa za silo naš jezik ter se je obvezal se jezikovno izpopolniti. Drugih kompetentov za mesto obratovodje ni bilo in trditev, da sta se oglasila dva slovenska inženjerja in več Čehov ni točna. Pač je nedavno vložil prošnjo za sprejem v službo družbe mlajši slovenski inženjer, ki bo tudi sprejet, toda ta še nima kvalifikacije za obratovodjo. Trboveljska družba dosedaj še ni odklonila niti enega slovenskega inženjerja. Vsi, ki so se javili, so bili sprejeti ter so se tudi prav dobro kvalificirali. Naravno, da so to sami mladi možje, ki danes še ne morejo stati na odgovornih vodilnih mestih, ki zahtevajo poleg teoretičnega znanja tudi daljše praktične izkušnje. Rav-nateljska mesta zato danes res še niso zasedena s Slovenci, vendar so ravnatelji po večini naši državljani, v narodnem ožim vsi korektni, deloma so Slovani, nekateri imajo slovensko rodbino. Vsi tudi obvladajo naš jezik, mnogi izvrstno. Kar se tiče centralnega ravnateljstva je med višjim uradništvom 27 Slovencev in Hrvatov ter 6 inozemcev-strokovnjakov, ki obvladajo deloma dobro naš jezik ter o njihovi popolni korektnosti in lojalnosti ni dvoma, * V nedeljo dne 7. januarja 1923 dopoldne ob desetih zboruje v pevski dvorani Glasbene Matice v Ljubljani Zveza slov. pevskih zborov. Popoldne ob 4. uri pa se vrši v veliki dvorani Uniona velik pevski koncert, na katerem nastopijo sledeči zbori: Glasbena Matica v Ljubljani, glasbeno društvo «Ljubljana», pevsko društvo «Slavec», pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», pevski zbor Zveze jugosl. železničarjev, pevski rbor bralnega društva iz Tržiča in pevsko društvo «Zvon» iz Trbovelj. Poio tudi rdruženi zbori Adamičev koral «Ti ki si nas ustvaril» s spremljevaniem fanfar muzike Dravske divizije. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Preskrbite si jih takoj! * Silvestrov večer v Celju, ki ga je priredil tudi letos celjski Pokol, se je razvil v sijajno manifestacijo sokolske ideje v Celju. Zbralo se je toliko narodnega občinstva, da so bili vsi gornji prostori Narodnega doma nabito polni. Prečno sestavljeni program je vplival nad vse ugodno in prijateljsko razpoloženje je krajšalo zadnje ure starega leta. Marljivo je sviralo celjsko godbeno druftvo pevski krožek je zapel par lepih in v srce segajočih pesmi, eksaktni so bili nastopi članov celjskega Sokola, pohvale vreden balet, tudi enodejanka «Napoleonov saroovar» je sijajno dosegla svoj efekt. Ze 24krat je insceniral g. Ben čan na Silvestrov večer razne vrlo uspele slike in alegorijo, tokrat Jugoslavijo v želj^nem pričakovanju. Staro leto je zaključil starosta celjskih Slovencev dr. Josip Pernec s primernim nagovorom, ki je izzvenel v bodrilo, tudi v težkih časih ohraniti samozavest, kajti značaji se r,krešejo ln v boju. Veselo razpoloženje ie vladalo zlasti med mladino že do zgod njega jutra, * Zastražen ples. V Mariboru se je vršil sinoči v Oötzovi dvorani elitni ples nemških buršakov ob ogromni udeležbi Nemcev iz vse Spodnje Štajerske. Komično je uplivala skrb naše varnostne oblasti za ta ples. Vsa policija le bila mobilizirana, v bližini Götzove dvorane je kar mrgolelo stražnikov. Tik pred vhodom so stali štirje policisti, revirni nadzornik, 6 detektivov in sam vodia policijskega komisarljata ie promeuiral po trotoarju. Baje so se bali Orjunašev, ki pa jih od nikoder ni bilo. * Mistiflkacija. V «Jutru» od 31. de-eembra *mo objavili Inserat t naznanilom zaroke g. Irana Fabjana iz Stražišča t gdč. Minko Masterl iz Zg. Bit6nj. Kakor smo zvedeli ie inserat prost» mi»tifikA- clja; poslan j« bil upravi «Jutra» ¿kupno z ineeratno pristojno od nekega neznačajneža, ki s« je pa podpisal seveda z napačnim imenom in napačnim naslovom. Upamo pa, da bo vseeno mogoče ga izslediti. * Novi znaki za nenntformlrane javne straže. Po roredbi ministrstva za gozde in rudnike je i/dala pokrajinska uprava za Slovenijo nove znake za neuniformi-rane javne Ettaze. Novi znak je 8 cm visok in 6 cm širok, na vnanjo stran izbočen. podolgasto-obel Sčitek iz medi. V sredi ščitka «e nahaja državni grb, ob strani je 1 cm fiiok napis in sicer na levi v cirilici «.'avna straža», na desni pa v latinici «. avna straža»; grb in napis sta na vnanjo stran izbočena. Znak je nositi vidno na levi strani. Raba doslej veljavnih znakov se s 1. februarjem 1923 ukine in se po tem terminu ne smejo reč rabiti. Zapriseženo čuvajno osob-je dobi znak, ki stane 5 Din pri pristojnem okrajnem političnem oblastvu. * Izprememba posesti Znano obsežno poslopje v Ljubljani ob Poljanskem nasipu, tako imenovano «cukramo» v Ljubljani, ki je bila doslej last gospoda Ponsrratza, je kupila tvrdka Kunz. ki je uredila v tem poslopju svojo tekstilno tovarno. * Električna centrala v PodroščicL Kakor poročajo iz neodrešene Koroške, se i je v Ledenicah ustanovila lansko leto posebna zadruga, ki je imela nalogo, da oskrbi električno napeljavo iz državne elektrarne r Podroščici. Delo je bilo pretekli mesec končano in pred božičem je prvikrat zažarela električna luč po ra-seh Ledenica, Svatne-Malnice, Spodnje Borovlie, Zgornje Borovlje in Pečnica. * Uvedba selske dostave r Križevski vasi. S 1. decembrom 1922 se je začelo dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoži r Križevski vasi, pošta Metlika. Dostavljalo se bo vsak pondeljek, sredo in soboto. * Stavita v tvornlci vagonov v Slav. Brodu. Uprava tvomice vagonov v Slav. Brodu je odpovedala službo vsem stav-kujočim delavcem, katerih je okoli tisoč ker niso hoteli sprejeti nobenega pogoja vodstva tvornice niti inšpektorja ministrstva za socialno politiko, ki je interveniral. * Lastno ženo aretiraL V mariborski okolici je te dni žena nekega orožnika ukradla hišnemu gospodarju znesek 30 tisoč kron. Orožnik, kateremu je bilo poverjeno izsiedovanje storilca, je dognal, da je tatvino izvršila njegova žena, Aretiral jo je ter izročil sodišču v Mariboru. Orožnik je izjavil, da se bo i !oČil od svoje žene. * Smrt pod vlakom. V pondeljek je i padel orožnik Lešar iz Zg. Kungote, ko se jo peljal iz Št. Ilja v Maribor, pred postajo Pesnica tako nesrečno z vlaka, da je obležal na mestu mrtev. * Žrtvi nesreče. V torek sta umrla v ljubljanski splošni bolnici petletni France Brvar, ki ga je po nesreči ustrelil sosedov sin Pavšek in pa 321etni Franc Pešec, ki se je po neprevidnosti sam ustrelil v trebuh. * Epidemija škrlatlnke v Banatu. V zadnjem času se je v Banatu začela močno širiti škrlatinka. Vsak dan oboli več oseb in tudi smrtni slučaji niso redki. Zdravstveni odsek v Novem Padu je potrebno ukrenil, da se epidemija omeji * Ljubavna tragedija. V zagrebškem Tuskancu so našli predvčerajšnjim elegantno oblečeno mlado deklico mrtvo, poleg njo pa je ležal revolver. Dognalo se je, da je deklica 161etna Zora Marko-vič, po poklicu rrodistka. Iz pisma, ki se je našlo pri njej, je razvidno, da je šla r «mrt zaradi nesiečne ljubezni. Policija je mnenja, da ie bila deklica dogovorjena s svojim ljubavnikom. 181etnim trgovskim pomočnikom Milanom Marinom, ki je najbrže ustrelil svojo ljubico, sam pa je izgubil korajžo in pobegnil Marin je bil aretiran, vendar odklanja vsako krivdo. češ da ni vedel za namero svoje ljubimke. F Tiskava se nadaljuje. * Deklica padla v cisterno. V Titelu v Vojvodini se je te dni pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Dvajsetletna deklica Marija Večej, ki je Dvnisetletna deklica Marija Večej, ki je služila pri posestniku parnega mlina Pmitmayerju, je imela zvečer posla na dvorišču. Ker je bila črna tema, ni opa^ rila. da se bliža cisterni v kateri je bilo vrelo olje. Padla je v cisterno in smrtno ponesrečila. * Nevarna tatinska družba. V Hrastniku se je ustanovila tatinska družba, se-stoječa najbrž iz samih domačinov, ki skušajo skoro vsako noč tu ali tam udre-ti. Pred 14 dnevi jih je odgnal mesar Logar s streli iz samokresa, pred 5 dnevi je pa streljal na nje lovec Bučar, žal brezuspešno. Te dni so skušali svojo srečo pri našem zdravniku, a pri Rucklu so neki dobili okoli enega tisočaka. Orož niki so noč in dan na nogah, vendar se jim še ni posrečilo, da bi vsaj enega zgrabili. Treba bo pomoči, ker ljudstvo je razburjeno. Objave * Pevski zbor Glasbene Matice v Tjdb-llarti. Pevska vaja za ženski zbor Je danes v četrtek, dne 4. t. m. ob četrt na 7. uro zvečer. (Skupna pevska vaja za ves zboT pa je v petek, S. t. m. ob isti uri.) Pevska vaja je namenjena za nastop v Celin in za koncert Pevske zveze; zato polnc-številno! Odbor. * Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani. Danes v petek, 5. t m. ob 8. url zvečer se vtšI vaja orkestralnega društva v mali dvorani (soba št. 17 poslopja Glasbene Matice, Gosposka ulica). Ker Je vaja nujna, prosimo polno-številne udeležbe! Odbor. * Društvo «Soča» v Ljubljani vabi vst člane In prijatelje na predavanje, ki s<-vrši v petek dne 5. januarja 1923 ob pol 9. url zvečer v salonu pri «Levu». Predava g. dr. J. C. Oblak o «Ivanu Cankarju, apostelju neodrešene domovine». ' Društvo državnih policijskih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani prired; dne 6. januarja 1923 ob 8. uri zvečer v velik! dvorani hotela Union plesni večer z bogatim srečolovom. Sodeluje celokupna godba Dravske divizije. Ker je čisti dobiček namenjen podpornemu skladu vdov in sirot omenjenega društva, prosi mo za mnogoštevilno udeležbo. * Češkoslovaška propagaitda v Mariboru. Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Mariboru priredi danes v četrtek ob 18.4" predavanje o lepotah slovaške s krasnim! skloptičnimi slikami v mali dvorani Narodnega doma. * Sestanek državnih pisarniških uradnikov. Sestanek članov društva državnih pisarniških uradnikov se vrši Jutri dne 5. t. m. in ne v soboto, kot ie bilo pomo toma priobčeno. * Izgubil se je pes, čistokrvn «stalplnč». temnosiv in s porezanimi ušesi in repom Sliši na ime «Hektor». Pes se Je utrga' 12. dccembra zvečer z verige in je zate brez znamke. Najditelj naj ga odda v LJubljani v trgovini Magdič nasproti glavne pošte. * Za Sokola v Medvodah je nabrala pri rodbini Wrischen družba Primork 50 Din. * Za ob deseti uri dopoldne iz hiš« žalosti na domače pokopali»r' Nepozabnega priporočamo ▼ blag spomin. Dram 1 je, dne 3. januarja 1923. MIci, Rudi, Gustl, Mlnlo. Lojzka 16 otroci priloga #Jutruu št. S, dne 4L. januarja 1923. Politični Tekma med Benetkami in Trstom Naravna želja italijanske vlade je, da ge Trst v vsakem pogledu čim tesnejše «veže z Italijo ter da se mesto kolikor Vsako zanemarjeoje Trsta v trgovskem pogledu bi namreč za Italijo pomenilo ustvarjanje političnih težkoč, katerih Itar lija ne ljubi. propadanje Trsta v pogledu pomorske trgovine je, zlasti po svetovni vojni, ogromno. Pod bivšo Avstrijo je Trst bil pomorska luka prve vrste. Italija mu tega polažaja ni mogla vrniti. Ona mora najprej paziti na Genovo, katere ne sme prikrajšati na račun Trsta. Zato je dobila za rešitev tržaškega vprašanja drug izhod — Benetke. Benetke so se pred vojno kot trgovska luka precej povzdignile teT so stale za Genovo gotovo na prvem mestu. Na jadranskem morju je Benetke z uspehom pobijal edino Trst. Reka je za Benetkami zaostajala. Toda. vojna je tudi Benetkam odrinila svoj nemilosrdni delež, in to tem bolj, ker se je trgovski promet zaradi avstrijskih in nemških pod-mornikov na Jadranu obrnil v smeri proti tirenskemu moiju. Komaj leta 1920. so se Benetke začele nekoliko popravljati in naslednjega leta so dosegle polovični promet predvojnega obsega. Dasi sta pred vojno Trst in Benetke pripadali dvema različnima državama, vendar je bilo med njima čutiti tekmovanje za prvenstvo. Trst je Benetke v marsikaterem pogledu že nadkrilil, ker se je trgovina severovzhodne Italije povečini obračala na Trst namesto na Benetke. S priključitvijo Trsta k Italiji so se razmere za Benetke izpremenile. Izginile so carinske meje, katere so med mestoma obstojale prej. Trst je vrhu tega luka, ki je bolje urejena od Benetk. Poleg tega ima Trst tako zaledje, glede katerega si Italija že leta in leta prizadeva, da bi ga pridobila zase. Proti Trstu gravitira dobršen del jugoslovanske države, Avstrije in tudi češkoslovaška republika si je zagotovila v Trstu svojo sfero. Toda prometa iz teh krajev ni mogoče usmeriti na Trst zaradi tega. ker tržaško mesto še ni proglašeno za svobodno Inko. Italija zdaj na vse kriplje dela na to, 3a bi vrnila Trstu vsaj nekoliko pomena, ki ga je imel pred vojno. Ali to se mora zgoditi samo na račun Benetk. Mogoče je zato, da si bo Trst, ako se bo italijanska vlada z vsemi potrebnimi, razmeram odgovarjajočimi sredstvi za-ložila zanj, v trgovskem pogledu opomogel, toda to okrepitev bodo morale plačati Benetke s svojo dosedanjo trgovino. In baš v tem tiči tragika pomorske tekme med Benetkami in Trstom. odmevi. južno od glavnega grebena Alp ter pripada že porečju rek, ki teko v Pad, največ Tičina, južni del Tesina že skoro v gornjeitalsko nižino samo. Geografsko sodi tedaj Te6in v polnem obsegu k Italiji. Prebivalstvo ima Tesin popolnoma italijansko. Kanton meri 2800 kvadratnih kilometrov in ima 160.000 prebivalcev, od tega 97% Italijanov, ki so vsi katoliki; le 2.3% je Nemcev. Tudi narodnostni princip govori sedaj za Italijo. V historičnem oziru je pripomniti, da je tesinsko ozemlje v prejšnjih časih vedno pripadalo Italiji. V rimski dobi je šla severna meja Italije vedno zgoraj po glavnem grebenu. Tehtnejše je, da je v srednjem veku Tesin vedno pripadal Lombardiji, oziroma vojvodini Milanski. Šele ko so izumrli Visconti in se je za njihovo deželo začela srdita borba med Francozi in Španci, so si Švicarji odtrgali najsevernejši kos dežele, to je ravno poznejši kanton Tesin. To pa se je zgodilo šele začetkom 16. stoletja. Odslej je Tesin del Švice, a je postal z ostalimi kantoni enakopraven šele pozneje. Priznati je tedaj treba, da so Italijani upravičeni imenovati Tesin — ugrabljeni kos Lombardije. Poglejmo še politično stran. Danes je Italija v srečnem položaju, da ima na vsej svoji severni strani najboljšo pri-rodno mejo. Napram Franciji gre meja po razvodju, to je po visokem grebenu Alp, napram Avstriji gre istotako najugodnejše po visokih Alpah; naši kralje- ■»fnl Je mogla vsiliti mejo po grebenu Julijskih Alp in po najvišjih kraBcih planotah Hrušice in Snežnika. Edinole napram Švici je meja neprirodna; tu se nahaja švicarski sosed tako rekoč int-a mu ros, tostran alpske ograje. Da je Švica nevtralna in da ta značaj meje vojaško vsled tega nima one značilnosti, ki bi jo sicer imel, to je že moment, ki ga je treba oceniti subjektivno. Tesinci sami so se seveda čutili v Švici popolnoma zadovoljne. V zadnjem času, po osnovanju uedinjene Italije, pa se je med tesinsko inteligenco začelo gibanje, ki je kazaio vedno večje poudarjanje italijanstva. in čutiti je bilo rastočo nezadovoljnost z narodnostnim razmerjem v Švici. Švica je namreč dejansko nemško-francoska država, v kateri tvorijo Italijani še nekoliko manj ko 7% celokupnega prebivalstva, — Razen v Tesinu bivajo še v Granbundenu, kjer jih je le 17 %, poleg So % sorodnih Retoromanov. — Jasno je, da v centralnih državnih institucijah vzpričo takega-razmerja ne more biti popolne enakopravnosti italijanskega jezika z nemškim in francoskim in to poglavje je bilo že predmet precej razburjenim razpravam v Švici. Ni tedaj izključeno, da so med Tesinci še bolj razširi iredentistično gibanje za priključitev k Italiji. Napisali smo o tesinskcm problemu popolnoma objektivno presojo. Če pa prisojamo Italiji in Italijanom pravico do Tesina. s koliko večjo upravienostjo moramo govoriti o jugoslovanskem ireden-tizmu v Julijski Krajini. Vemo pa, da v Milanu ne bodo prej uvideli take logično-sti, dokler jih tega ne bomo naučili — s pravimi argumentu Kulturni pregled Tesinska iredenta Te dni je začel izhajati v Milanu list. ki mu je glavna naloga, propagirati idejo — tesinskega iredentizma, Švicarski kanton Tesin mu velja za »neodre-šeni del Lombardije», ki ga je treba združiti z materjo zemljo Italijo. Baje so v Švici nad tem pojavom zelo nejevoljni in bodo zahtevali, da se z iredentično propagando preneha. Pojav tesinskega iredentizma ni nov. Že pred vojno dobo je bilo čuti o njem, se takrat je kalil razmerje med Italijo in Švico. Da se pojavlja v ojačeni meri na novo sedaj, po zmagoviti nacijonalni vojni, ki je prinesla osvobojenje avstrijskih neodrešencev Triente e Trieste, zlasti po zmagi nacionalističnega fašizma, je zelo umljivo. Za kaj gre? Tesin je eden izmed švicarskih kantonov, in sicer edini, ki leži Dve mladinski publikaciji založbe „Jug" Tudi ljubljanski „Jug" je vrgel zadnje čase na trg več knjig, med njimi dva zvežčiča literature za miadino: drugo izdajo Zupančičevega „Cicibana" ter zbirko koroških pravljic „Gor čez izaro". Župančičev „Ciciban" je dovolj znan žirom domovine in ni treba, da ga priporočamo vnovič. Njegovo potrebnost opravičuje dejstvo, da je prvotna naklada v založbi „Omladine" popolnoma pošla, vsled česar se je moral prirediti nov natis. „Ciciban" je sladek in melodijozen skozi in skozi, po vsebini in izrazu docela samorasel proizvod pesnika solnca in vedrine. V njem je obseženo otroško razkošje in ugodje, njegova radost in resnost. Zlasti zadnje pesmi v „Gobanu" so priča Župančičevega genija, ki v svojstvu poeta ne pozna razlike med starim in mladim. Cena drugi izdaji „Cicibana", kateri je j založništvo oskrbelo primerno obleko, lep papir in razločen večji tisk, je 9 Din. Druga knjiga „Juga" so pravljice ,,Gor čez izaro". Že naslov sam nas pelje na Koroško. In koroške so tudi te pravljice. Izšle so prvotno v „Mladi Jugoslaviji", listu za mladino, ki je izhajal v Velikovcu v času pred plebiscitom. Kakor nam pojasnjujeta prireditelja pravljic, Gaspari in Košir v opombi, so večino teh pravljic nabrali koroški otroci sami. Zato veje iz njih tisti duh, katerega se bo vsak otrok navzel s toploto. A še nekaj. Ne samo da nam bodo te pravljice v razvedrilo, one nam bodo tudi v opomin, da je mladina na Koroškem še vedno naša. Naša zato, ker je v nji naše srce, polno idealnih in plemenitih čuvstev. Založba „Jug" zasluži zaradi njene agilnosti in marljivosti vso našo pozornost. Naročanje knjig, katere izdaja, je ne le delo za širjenje prosvete med ljudstvom, ampak tudi delo za našo narodno stvar. In te ne smemo zanemarjati in prezirati nikjer. Stoletnica rojstva Petofi-Petroviča. Dne 1. januarja je minulo 100 let, odkar se je narodi! slovaški materi najslavnejši madžarski lirik Alesander PetSfi. Bil je prvi demokratski poet v madžarskem, dotlej aristokratsko romantičnen slov, stvu ter je pol za ljudstvo. Njegov oče je bil mesar Štefan Petrovič; študiral je na gimnaziji, a vstopil je najprej prostovoljno v vojsko, nato je potoval z igralsko družbo ter se hkratu bavil z moderno literaturo, le leta 1812 je izdal svoje prve pesmi, ki jih je podpisoval še s pravim priimkom. Nato je pisal lirske in epske pesnitve, pravljične in humoristič-ne epe, povesti, drame, novele i. dr. Leta 1848 v letu revolucije, se je pridružil nacionalni revolucionarni mladini ter zapel «Ta'.pra magyar»! («Kvišku Madžar!») ki je postala himna revolucionarcev. V borbah proti Dunaju je bil pobočnik upornega generala Bema ter je padel 26 let star za svobodo Ogrske menda dne 31. julija 1849 v bitki. Njegovega trupla niso na-šli več. Leta 1882 so mu postavili v Pešti spomenik. Petflfijeve lirske pesmi so postale narodne ter so našle mnogo posnemalcev. Tudi njegov rojak, slovaški najodličnejši pesnik. Hviezdoslav se je v mladosti učil pri PetOfiju. Madžari proslave stoletnico z velikimi prireditvami; gotovo pa pozabijo, da je bil Pe-tfifi po jeziku in krvi Slovak, ki se je potujčiL Šest angleških povesti Poslovenil Jan Baukart. Maribor 1922. Tisk Mariborske tiskarne. Ivan Baukart je prevel tri povesti ameriškega pisatelja \Va-shingtona Irvinga, dve povesti Edgarja Allana Posa, in eno povest Charlosa Dickensa, Ti prevodi so zbrani v lepo in okusno opremljeni knjigi, ki je te dni izšla v založbi Mariborske tiskarne. Povesti so zelo mične in si bodo gotovo pridobile širok krog čitateljev. Irvingo- vi prvi dve povesti se dogajata ob zelenem Hudsonu med nizozemskimi naseljenci v Ameriki, tretja «Pošastni ženin», pa se godi v srednjeveški Nemčiji. Poeova fantastična slika «Maska rdeče smrti» je biser ameriške pripovedne umetnosti. Dickensonove «Večerne sence» so prožete s tistim globokim altruizmom, ki diči vsa dela tega od- ličnega aagleSkega pripovednika. Prevod je jezikovno dovršen m ima knjiga po vsebini in obliki trajno literarno vrednost. Čitatelji. ki jih ne morejo zadovoljiti najmodernejši proizvodi, bodo radi posegli po teh osvežujočih povestih. Knjiga se dobiva v v6eh knjigarnah. Pripominjamo še. da sta izšli Irvingovi povesti «Rip van Vinkle» in «Povest o dolini sna» v posebnem zaključenem zvezku pod naslovom «Dve angleški povesti», cena broš. 7.50 Din, po pošti 8.50 Din, ostale povesti pa tudi v posebnem zvezku pod naelovom «Štiri angleške povesti», cena broš. 7.50 Din, po pošti 8.50 Din. In končno vseh šest povesti v skupnem zvezku pod naslovom: «Šest angleških povesti», cena broš. 14 Din, po pošti 15 Din. Tako je mogoče, da si tudi manj imoviti sloji nabavijo sukcesivno celo delo. Toplo priporočamo zlasti javnim knjižicam. Janačkovo opero «Katja Kabanova» so uprizorili v Kolnu. Tamošnje novine j poročajo, da je ts Čeft« nov» open I skladatelja «Jenufe» dosegla izreden i uspeh. Poljak - odličen angleški pisatelj. Jo?. Konrad Korzenioivski piše povesti ir malajskega in avstralskega milje,ia te-je danes med najbolj znanimi pisatelji na Angleškem. Zdaj prinaša njegova an gleška dela v francoskem prevodu pa riški mesečnik «Nouvelle Revue Fran caise». Zanimivo je, da imenuje «Journal des Débats» Poljaka Korzeniowskega — novega Shakespearja! Pri nas pa je pies telj povsem neznan. Ruska univerza v Berlinu. Vse ruske akademske organizacije bode imele te dni v Berlinu veliko skupščin" na kateri bodo zahtevale, da se v pre stolici Nemčije osnuje tudi ruska univerza. Univerza naj bi imela štiri fa kultete, poljedelsko, statistično-gospo darsko. pravoslavno in filozofsko-teo-loško. Po slovanskem svetu Gradiščanski Hrvati Na Dunaju je začel izhajati tednik «Hrvatske Novine». glasilo gradiščan-skih (burgenladskih) Hrvatov. List so urejuje in tiska isto tam kakor ¿Koroški Slovenec»; tudi naloga mu je ista: pod geslom «Sloga je moč» hoče dramiti narodno zavest ter gojiti enotnost hrvatske narodnostne manjšine v avsrijski republiki. O gradiščanskih Hrvatih vemo Slovenci prilično toliko, da jih tudi nosi ta zemeljska obla in da prebivajo v deželi, imenovani «Burgenland». — Okrog 70.000 jih je. Pred 450 leti so pred turškimi handžarji pribežali od morja, iz Dalmacije, v svojo sedanjo pokrajino. In tekom petih stoletij so navzlic madžarski knuti ohranili svojo živo domačo čakavsko besedo. Poldrugo uro od Bratislave pa do našega Monoštra so kompaktno naseljeni v 70 občinah, med katerimi jih 26 šteje po 2000 prebivalcev. Po nedavnem plebiscitu je 11 občin padlo nazaj pod madžarski režim, ostalim je v avstrijski republiki zagotovljen kolikortoliko neoviran manjšinski razvoj. Šolstvo je zadovoljivo, ker je občinsko; otroci se poučujejo v materinščini, šolske knjige »o sestavljene po dokaj modernih vzorih. Da gradiščanski Hrvati premorejo tudi svojo skromno literaturo in svojega barda, častitljivega Mata Miloradife, je vredno zabeležiti v vsako jugoslovansko slovstveno zgodovino. Hrvati v Burgenla-ndu lahko torej reprezentirajo precej čvrsto narodno enoto. To so dokazale posebno poslednje volitve v gradiščanski deželni zbor: oddanih je bilo 25.000 hrvatskih glasov, Id so se žal razcepili na 4 nemške stranke. Ako bi bili nastopili v enotni narodni volilni fronti, bi bi bili priborili 5 do 7 mandatov. Nacionalna in politična enotnost gradiščanskih Hrvatov je torej bistveni pogoj za njihov nadaljnji obstanek in prosvetni razvoj. «Hrvatske Novine» imajo važno misijo da postanejo hrbtenica omamljenega hrvatskega življa v Gradišču. Priporočali bi. di "najdejo prostora vsaj tudi v naših lokalih. List se naroča: Wien V., Margaretenplatz 7 in stane letno 60 dinarjev. Kongres slovanskega dijaštva v Pragi Prvi, žal ponesrečeni poizkus obnovitve slovanske vzajemnosti. Za časa mednarodnega študentskega kongresa (Confederation internationale des Etudiants), ki je zboroval meseca aprila 1921. v Pragi, se je vršila konfe- | renca slovanske omladine, na kateri s® je sklenilo, da naj se čim prej skliče vse-slovanski akademski kongres. Ta kon gres naj bi bil dokument novega pojmovanja dijaških nalog v slovanski vzajemnosti in naj bi prispeval k trdni solidarnosti slovanske omladine ter ji dal sme^ niče za bodoče delo. Osnoval se je pripravljalni odbor, sestoj iz zastopnikov vseh slovanskih narodov. Ta odbor je sklical za 16. decembra kongres pod protektoratom češkega zunanjega ministra dr. Beneša v Prago. Udeležili so se ga po svojih zastopnikih sledeči slovanski narodi: beloruski, bolgarski, češkoslovaški, jugoslovanski, lužickosrbskl poljski, ruski ir ukrajinski. V nedeljo 17. decembra je bila slavnostna otvoritev kongresa v Staromest sk; radnici. Minister dr. Beneš je v dolgem in pomembnem govoru očrtal potrebo revizije dosedanjega pojmovanja slovanstva, in sicer v političnem, gospe darskem in kulturnem pogledu. Kongres so nadalje pozdravili župa-i primator dr. Basa v imenu mesta Prage, rektor Karlove univerze dr. Horaček. ki se je spominjal prejšnjih slovanskih kongresov, zlasti pa onega iz leta 1848., rektor tehnične visoko šole inž. Zvoniče!-tat zastopnik minstra prosvete dr. Ma touš. Nato so pozdravili kongres zastopniki posameznih delegacij, nakar je minister dr. Beneš zaključil slavnostna sejo. PopcMne so si delegati ogledali Prago, zvečer pa je priredil Ustredni svaz českri slov. studentstva slavnostno večerjo. V ponedeljek bi se moral začeti dclavn: del kongresa. Tedaj pa se je pojavil bo> garsko-jugoslovanski spor. Jugoslovan: so namreč zahtevali, da naj Bolgari izja vijo. da so Slovani — in ne Tatari kakor so za časa svetovne voine večkrat naglašali — in da obsojajo neslovansko politiko svojih voditeljev, kar evo ipsu sledi iz prvega. To zahtevo eo Jugoslovani sporočili že pred kongresom pripravljalnemu komitetu s pripombo, d» je taka izjava pogoj njihove udeležb«-. Bolgari so izjavili, da ne morejo dati nobene izjave, ker nimajo zato pooblastila. Ker je spor ogrožal eksistenco celega kongresa, eo skušale druge delegacije posredovati Tako je ruska delegacija predložila kompromisni predlog, na katerega so tudi Jugoslovani pristali. Rav-no tako je jugoslovanska delegacija, sprejela tudi poljski kompromisni predlog. Sploh je jugoslovanska delegacija pokazala vso resno voljo do dela ravno s tem, da je sprejela omenjena kompromisna predioga. Toda Bolgari so bili nepopustljivi Pogajanja so se vršila več dni brez pozitivnega rezultata. Kongres, ki je imel tako lepo in važno nalogo. Železni človek (Srbska narodna pripovedka.) Živel je kralj, ki je imel tri sine. Ko mu sinovi doraetejo za ženitev, jim veli popeti se vrh grajskega stolpa in izstreliti: kamar bo komu padla puščica, odondod mu privede nevesto. Sinovi poslušajo očeta in ko izstrelita starejša dva, jima padeta puščici v dve mesti; ko pa izstreli najmlajši, se njegova puščica izgubi. Povsod jo iščejo, ali ne morejo je najti; nazadnje naletijo na nekakšen vodnjak, v vodnjaku pa zagledajo veliko žabo in pri žabi puščico najmlajšega kraljevega sina. Takoj naznanijo kralju kako so našli puščico. Ko kralj to čuje, privede takoj nevesto iz onih dveh mest za oba starejša sina. za najmlajšega pa prinese ono žabo. Praznovali so poroko in so bili vsi prav zidane volje. Starejša dva brata sta se poročila z nevestama iz onih dveh mest, najmlajši pa z žabo. Ali po poroki je iz tiste žabe prišla krasna deklica, da ji v celem kraljs-stvu ni bilo enake. Samo žabja koža je ostala na zemlji. Ko pa se je zdanilo, je deklica zopet zlezla v žabjo kožo. Tako je bila podnevu žaba, ponoči pa deklica. Čez nekoliko dni vpraša mati sina: «Za božjo voljo, sinko, kako pa se počutiš s tisto gnusobo?» On ji odgovori: «Ej draga mati, da bi ti videla kakšna krasotica je to. Izvleče se iz liste srajčke, pa je deklica, da je ni take pod milim nebom.» Tedaj mu reče mati: «Čuieš. če je taka. jo pa odrešimo. Zvečer ukradi srajčko in jo položi na okno; jaz jo vzamem počasi z okna in jo vržem v peč, naj izgori.» On posluša mater; ko se zve-čeri in izleze iz žabe deklica, ji on ukrade srajčko in jo položi na okno, mati pa pristopi in jo vzame in vrže v peč, kjer izgori. Ko vstane deklica še pred zoro in jame iskati srajčko, da se izpremeni v žabo, ne more srajčke nikjer najti in tako ostane deklica. Ko napoči dan, stopi iz hiše in ko jo vidijo, se vsi začudijo; ne morejo se nagledati take lepote. Pride prva nedelja in kraljica gre s svojimi sinahami v cerkev; ko pridejo iz cerkve, se vse čudi kakšna lepota je to; za kraljico se nihče ne zmeni. Tedaj se kraljica razsrdi na najmlajšo sinaho in ko pride domu, reče kralju: «Ne bom več jedla kruha s teboj, če tega najmlajšega sina ne poženeš z dvora» Kralj jo jame tolažiti in komaj jo nekoliko umiri. Ko pride druga nedelja, gre kraljica zopet s svojimi sinahami v cerkev; ko stopijo iz cerkve, gleda vse samo najmlajšo kraljevo sinaho in se čudi taki lepoti. Ko pride kraljica domu. plane na kralja: «Ali on iz doma, ali jaz.» Ko vidi kralj, da ni druge pomoči, pokliče najmlajšega sina in mu reče: «Sinko! Čujem, da se hvališ, da moreš z eno samo merico prosa nakrmiti sto prešičev.» Siromak 6e jame prekriževati, rekoč, da ni nikoli niti pomislil na to. Ali kralj ne pet, ne šest, mu reče: «Če tega ne storiš, boš ob glavo.» Tedaj gre siromak k svoji ženi in ona za vpraša zaJtai se joia. Pav« ji vse kaj je in kako je. Ona pa mu reče: «Ne boj se nič, pojdi k tistemu vodnjaku, kjer ste mene našli, nagni se čezenj in zakliči: .Svak, svaki' Odzval se bo in te vprašal kaj bi rad, ti pa mu povej vse, kar je oče rekel.» On posluša svojo ženo, se odpravi k vodnjaku in jame klicati: «Svak, svak!» Svak se mu odzove iz vodnjaka: «Kaj bi rad?» On pa mu potoži, kako ga hoče oče pogubiti, če ne nakrmi z eno merico eirka sto svinj. Tedaj mu reče svak: «Počakaj malo» in mu vrže ven svinjarja in reče: «Samo merico vzemi iz shrambe, za drugo se pa ne brigaj, svinjar bo vlekel kolikor bo treba, a nihče ga ne bo videl.» Kraljev sin vzame svinjarja in gre z njim domu. Ko se vrne domu, krulijo gladne svinje po dvorišču in čakajo, da jim dajo jesti. Vos dvor je prišel gledat, kaj se bo zgodilo. Tedaj odpre najmlajši kraljev sin shrambo in prinese merico sirka in ga nasuje svinjam; svinje jedo a svinjar nasipa in se je nasitilo toliko svinj od ene same merice sirka. Svinjar odide nato po svoji poti. Kmalu potem pozove kralj zopet najmlajšega 6ina in mu reče: «Cujem, da se hvališ, da moreš napojiti sto volov z enim vedrom vode.» Siromak se prestraši in se jame opravičevati, da ni nikoli niti pomislil na to. Ali kralj ga ne pusti mnogo govoriti, ampak mu reče: «Če tega ne storiš, boš ob glavo.» Jokaje se vrne siromak domu in ko ga vidi žena. da joče, ga vpraša po vzroku. Pove il kako s» oče zor>et preganja. Todaj mu reče ona: «Pojdi zopet k tistemu vodnjaku in zakliči: ,Svak, 6vak.'» On se razsrdi in ti poreče: ,Piši me v uho. tudi če si svak," ti pa mu reci: ,V stiski sem.' in povej mu vse kako in kaj.» On posluša svojo ženo, se napoti k vodnjaku in začne klicati: «Svak. svak!» Ali svak se mu jezen odzove: «Piši me v uho. tudi če sem tvoj svak, kaj bi spet rad?» On mu odgovori: «Svak, v stiski sem, oče mi je ukazal, da z enim vedrom vode sto volov napojim.» Tedaj mu reče svak: «Počakaj malo!» Vrže mu ven govedarja in reče: «Izvleci samo eno vedro iz vodnjaka in izlij v korito, potem se ne brigaj več. ta govedar bo izvlekel kolikor bo treba in nihče ga ne bo videl.» On se zahvali svaku in vzame govedarja in se odpravi z njim domu; ko se vrne domu. že stoje voli pri koritu in čakajo, da se jim da voda in ves dvor je prišel ven, da vidi, kaj se bo zgodilo. Tedaj izvleče naimlajši kraljev sin vedro vode in jo nalije volom v korito. Voli pijejo govedar pa doliva in doliva, a nihče ga ne • vidi. Kralj »e čudi. kako da se napaja sto volov z tnim vedrom vode. Govedar pa odide potem sam po svoji poti. Kmalu potem pozove kralj zopet najmlajšega sina in mu reče: «Čujem, da se hvališ, da moreš privesti železnega človeka.» Siromak se začne opravičevati. da ni nikoli pomislil na to, ali kralj mu reče: «Niti besede več: č« :e-ga ne storiš, izgubiš glavo.» Siromak odide jokaje k svoji ženi in ko ga žena vidi. a. vnraš»: «Zakai jočeš?» On £ pove kaj je in kako. Ona mu reče tedaj: «Pojdi k vodnjaku in zakliči: .Svak. svak.' On se odzove in se razsrdi in ti poreče: Piši me v uho. tudi če si svak.' Ti pa mu reci: ,Za pet ran Kriščevih! V 6tiski sem!' in povej mu vse po vrsti.» On posluša ženo. se napoti k vodnjaku in začne klicati: «Svak. svak!» On «e srdito odzove: «Piši me uho, tudi če si svak, kaj bi zopet rad?» On mu odgovori: «Za pet ran Kriščevih, svak, v stiski sem. oče zahteva, da mu prinesem železnega človeka' da bi se z njim razgovarial.» Tedaj mu 6vak odgovori: «Počakaj malo. zdaj pridem tudi sam ven, ali nikakor se ne prestraši.» Komaj to reče, že se prikaže železni človek. Velik je, strašen je! Drog vleč« s seboj in orje zemljo in pušča brazdo za seboj, kakor da orje osem volov. Ko zagleda kralj oddaleč. da prihaja železni človek, se prestraši in zapre vsa vrata in pobegne v eornje prostore in se zaklene. Železni človek pričae trkati po vratih in prosi, naj mu odprejo, ali ko vidi, da mu nihče ne odpre, sune s pestjo v duri, ki 6e takoj razkrojijo na dvoje. Tako odpre po vrsti vsa vrata in pride pred kralja. Ko pride pred kralja ga vpraša: «Zakaj si me klical?» Kralj molči, ko da je nem. «Kaj pa imaš z menoj,« pravi železni človek in ga česne po čelu. kralj pa takoj dušo izpusti Tedaj vzame železni človjk svojega svaka in ga postavi za kralja in tako je najmlajši sin e svojo ženo kraljeval do svoje smrti sjkdd m pnsei ao resnega dela, ampak se je — razbiL Sieer so se vršili informacijski sestanki, toda brez sodelovanja jugoslovanska delegacije. Na kongres je prišla tudi macedonska delegacija, ki pa vsled energičnega protesta Jugoslovanov ni bila priznana. Na željo ministra Beneša je bil kon-?res proglašen kot predsestanek za bo-ioči vseslovanski studentski kongres. Dosedanji pripravljalni odbor ni bil razrešen funkcije, ampak ima nalogo, orga-nifirati bodoči kongres. Upajmo, da bo prihodnji kongres prinesel pozitivne rezultate na polju slovanske vzajemnosti! Za časa kongresa so bili prirejeni razni zabavni večeri, na katerih so imeli de- fegati priliko pobližje Seznaniti «o s praško javnostjo in češko kulturo. Tako so narodni socialisti priredili tak večer, na katerim je govoril poslanec Klofač; v torek so bili jugoslovanski delegati gostje češko-jugoslovanske lige. Mlada generacija češkoslovaške narodne demokracije je priredila v «Mčštanski Besedi» udeležnikom kongresa na čast lep zabavni večer. Tudi minister dr. Beneš je povabil zastopnike posameznih delegacij na večerjo. Ostali delegati pa so se odzvali vabilu ruskih študentov. V teh dneh so imeli vsi delegati priliko spoznati znano gostoljubnost deškega naroda in vzorne organizacije češkoslovaškega • stu-dentstva. D. S. vlaka niso pustili dalje; začela so se po-t inspiracije ta *}in transpiracije», t. J. na- i obuvalo Čevlje z lesenimi podplati, včas gajanja med Moskvo in krajevnimi so-' pora. U slamo opletenimi; vam pa, meščanom vjeti, nakar je centralni sovjet odločil, da | Toda pustimo slavospeve slovenskemu j bo mogoče urezati podplat iz 8 do 16 čas-bo carska obitelj internirana v Omsku.! zdravniškemu društvu, ki bo v kratkem nišklh listov, ki se viože v obuvalo. Kako Toda Moskva obrača, Ekaterinburg pa proslavljalo spomin nesmrtnega bakterio- j že pravi Hugojev irkolinček? »Dnevniki? obrne. Ekaterinburški sovjeti so «obrnili» loga. ter nanizajmo nekaj uporabnih higi- No, da, po njih jaz hodim.» Rad! trpež-JakovlJevov vlak v nasprotno smer in j jenskih navodil, potekajočih iz Pasteurje-1 nosti lahko papir parafinirate. Trajnejš tako je privozil v Ekaterinburg, ne pa v | vih izsledkov. Dr. Colin je pol leta zaman 1 so vsekakor vložki iz plute ali probkovine Omsk. Jakovi jeva so takoj odposlali v ! poskušal, kako bi vcepil kokoši bacil, iz tenke slame, iz drobne rafije (palme) ir. Moskvo, carsko obitelj pa prepeljali v i anthraks (frc. charbon). Pasteur pa stori J žime. Nogavice naj bodo jako drobne «Ipatjevskij dom». Centralnemu sovjetn naslednje: kuro prlveže za noge na dnu | bombažaste (pavolaste) ali pa svilene, to- Iz življenja in sveta Tajnost japonske oporoke v Beogradu Pred par dnevi se je pri belem dnevu «a Terazijah v Beogradu zgodila zanimiva tatvina. V novo ustanovljenem uradu za prevajanje in prepisovanje raznih listin «Kosmosu», je neznani zlikovec pokradel celo vrsto važnih dokumentov velike vrednosti Urad je namreč nekaj dni ix>prej prejel v prevod neko japonsko oporoko v vrednosti več milijonov japonskih jenov. Tat je nedvomno hotel dobiti v roke to dragoceno listino, ki pa je bila k sreči dobro skrita. Janko krenil v Bosno. Pred odhodom mu je gospa Mitsu izročila oporoko, po kateri mu v slučaju, da bi umrla pred njegovim povratkom na Japonsko, zapušča vse svoje premoženje v znesku nad 10 milijonov jen v denarju, kakor tudi vse nepremičnine. Boljše viski opis carjeve smrti Še vedno se širi med Rusi legenda, da niso bili umorjeni vsi člani carske obitelji. Eni pripovedujejo, da živi sam imperator Nikolaj, drugi vedo za njegovega brata, Tatvine ie bil takoj osumljen neki tu- j tretjj celo za vso 0bitelj. Te legende ožive lec, ki je že v rokah oblasti in se vodi I od gasa do časa v ruskem emigrantskem zaupna preiskava. Po dosedanjih rezulta- j tisku ¡n ugasnej0 tako hitro kot s0 se tih je ugotovljeno, da je imenovani tujec pojavile_ Tudi v sovjetski RusiJi S8 širijo ni preostalo drugega kot priznati eka terinburško «samovoljo» ln je odposlal iz Tobolska v Ekaterinburg tudi še ostale člane carske obitelji: prestolonaslednika Aleksjeja in dve njegovi sestri. Tako je bila v Ekaterinburgu vsa carska obitelj. Na to navaja A. S. Izgolev nekatere podrobnosti iz življenja carjevih v Eka-terinburgu, ki kažejo samo to, da se je s carjem postopalo podobno kot z vsakim drugim jetnikom in da se je Nikolaj mirno udal v svojo usodo, dočim je carica neprenehoma protestirala... O samem umoru je objavil ekatorinburški sovjetski glavar naslednje podrobnosti: čebra, tako da je tičala tretjina života v da obuvajte jih po več eno vrh druge, da pomnožite osamljene plasti. Tudi volna je izvrstna, ker hrani v svojih stanicah zračne mehurčke. Če so v modi ali ne. uporabljajte gama-še bodisi kratke nadplžtnice ali dokolenke Na odprtem vozu pa si vzemite še mehke vrečice okoli kolen. Moker mraz je še bolj opasen nego suh, zato v snežni požlčpicl sumljiv tip in morda celo zaupnik neke aam sovražne države in da ga že dolgo zasleduje tudi zemunska policija. Oblasti ■trže vso stvar strogo tajno. Dogodek je vzbudil v Beogradu veliko senzacijo, ki pa se je še povečala, ko se ie zaznalo, kako je prišla imenovana dragocena japonska oporoka v Beograd. V splošni zmedi v Rusiji, ko se je skoro vsak general skušal dokopati do vrhovne oblasti, je tudi general Bakič, rodom Črnogorec, sestavil iz Bosancev večjo četo, ki je po neprestanih bojih z boljševiki prispela končno do mandžurske meje. General je pobegnil potem na Kitajsko, kjer so ga kmalu izsledili boljševiški agenti in ubili v njegovem «glavnem stanu». Med borci njegovega oddelka je bil tudi 32 letni Janko Mrkonja iz Tuzle v Bosni, delavec po poklicu. Kot vojni ujetnik je stopil v oddelek generala Bakiča, na umikanju pa je zaostal in se klatil potem nad mesec dni po nepredirnih gozdovih ob mandžur-ski meji, hraneč se z listjem in raznimi nepoznanimi sadovi. Nekega dne naleti v neki dolini na silno zbegano žensko, ki so io boljševiki obsodili na smrt, a se ji je posrečilo pobegniti in so jo sedaj zasledovali. Pojasnila je Janku z raznimi znak! svoj obupni položaj in Janko se je ne-srečnice usmilil. Ko je v daljavi zapazil boljševiške konjenike, se je skril v grmovju, nameril puško in s streli pregnal zasledovalce. Ko je neznana ženska videla, da njen rešitelj ni boljševik, ga je objela in tavala sta potem več dni skupaj, dokler nista prišla oba do neke kolibe na Mongolskem, kjer sta bila izven nevarnosti. Stopila sta v hišo, kjer je Janko potom tolmača izvedel o tej ženi sledeče zanimivosti: Povedala je, da se piše Mitsu Togonha-raa in da je iz plemiške hiše. Njen mož je padel kot komandant večjega oddelka v rusko-japonski vojni v Mandžuriji. Prosila je Janka, naj gre z njo v Tokijo in ostane tamkaj kot upravnik njenega ogromnega premoženja in 10 tovarn svile. Janko ie sprejel ponudbo. Ko sta prišla v Tokijo na Japonsko, je Japonka prisegla, da raje umre, kakor da zapusti svojega rešitelja. Janko se je v resnici nastanil v palači vdove Mitsu z vsemi pravicami naslednika. Pričelo pa se mu je nenadoma tožiti po domu. Razkril je svoji bogati dobrotnici, da je oženjen in da ima dvoje otrok. Gospa Mitsu ga je nato zaklinjala. naj takoj odpotuje v domovino in pripelje s seboj svojo ženo in otroke v Tokijo. Po dveletnem življenju na Japonskem je tako od ust do ust po zakotnih mestih, kjer še Uka/a,i so- naj vsi dvignejo roke. Na to mrzli vodi. Paličasta gliva se je po cepitvi prijela, po malem so se pojavili pri-znaki okuženja in piška je drugi dan poginila. Kako to? Pravotna toplina pri tej perotnini znaša 42°; umetno se je znižala na 38°; ohlajeno telo se nI moglo več braniti napadovalcu; nedotičnost ali imuniteta je izginila ln nastopila je smrt. Nauk iz tega? V prahu in zraku plava ' ne pozabite na galoše ali nabotnice, znani nebroj glivic in plesni, kali za vse bolez- ruski izdelek. Ako vam je ta noša ob kani. V nosu, v ustih in grlu jih hranimo n» kih slovesnostih preokorna in če ne mara-milijone. Dokler smo čvrsti, živč pritajeno te po lovčevsko ramazati svoje obutve, si z nami. Kadar pa naša odpornost in inoC nainažite stopala z rahlim revulsivom ali opeša, razvijajo nevidni legijoni svojo izvlečkom, n. pr. s tinkturo «Kapsikum». „ , ^ . . Strupnost in otrovnost. Kaj pa pospešuje Ta razmok učirkuje kakor voščilo, ka- Bhžma Kolčakove protlrevolucijonarne našo dostopnost in dovzetnost za bolezen? i kor maža. vojske je prisilila uralski sovjet, da je po- j Domislite se na kokodajco v mrzli kadi. j Najbolj gotovo nas obvaruje zeboče gor stavil v ospredje načelno vprašanje, kaj j Ako nas v noge zebe! j čiina moka> naillta v n0Kavice. Ce bi vla- bo s carsko obiteljo. Sredi milja se je: Kadar v Franciji umre ugledna oseba ga polagoma proniknila do kože, bi gor-vršila seja, na kateri je padla odločitev. ( pozimi, pravi pogosto neki šaljivec: «Ka-i jušičr.l prah po-nalem posrkal mokroto in Smrtna obsodba je bila izvršena takole:,teri sedež v instjtutu se bo pač izpraznil začel razvijati svoje jedro: prav rad! Pozno zvečer se je pred «Ipatjevskmi, ^ tem pogrebu?» Skoro vselej zahteva vlažnosti bi vam postalo jako toplo, domom» ustavil avtomobil z osebami, ka- udeležba pri pokopu, v inrazu in pišu, žr- Ako ste se premrazili v noge, si koplji-terim je bila poverjena izvršitev smrtne j tev me novoletno darilo: nov ženski mesečnik . . T . n. „„ •__¡„„^ iiaruženje» v Trstu. Glavne m naivaz- Ženski svet" glasilo ženskih društev v Julijski KrajinL «Ženski Svet». Vsekakor ni slučaj, da so prvi ženski Ust ustanovile in od 1.1897. do 1902. izdajale tržaške Slovenke. In sedaj so zopet primorske Slovenke po- nejše naloge tih organizacij so: 1.) dobrodelnost, 2.) prosveta, 3.) pouk v ženskih ročnih dcih in pospeševanje ženska narodne obrtt. Društva so marljiva, kar fT^J^ ^^t^l^f: nam predvsem priča list «Ženski Svet», Je zasnovan na strogo demokratski in nadstrankarski podlagi. V politiko se ne bo vtikal. Vso skrb hoče posvečati občemu blagru, socialnemu delu, ki spada predvsem v področje ženske, kulturnemu razvoju in pridobitvam ženstva doma in v svetu, gospodinjstvu, zdravstvu, ženski obrti, ročnemu delu, modi, skratka vsem vprašanjem, ki morajo zanimati žensko in jej koristiti. V prvi vrsti pa hoče delovati ki so ga začela z novim letom izdajat!. «Ženski klub češki». Češka žena se odlikuje po nenavadni energiji, vztrajnosti in delavnosti in naj bi bila zato vzor nam Jugoskivenkam. Velik zmisel žene za organizacij» in za javna vprašanja opažamo v vs«h ženskih slojih na Čeho-slovaškem. Združene v društva so mogli Čehlrtje izvršiti velik del kulturnega in Nekoliko zdravstvenih nasvetov velikega Pasteur j a Ves kulturni svet je 27. decembra 1922. praznoval rojstveno stoletnico duhovitega Pasteur.ia, prvovrstnega kemika, ki je pričel svoje plodovito delovanje s kristalo-grafijo. Zasledil je neskončno majhne ži-votinje, katere je pozneje Sčdillot imeno- ekaterinburškega sovjeta. Opisuje spor, ki | val «mikrobe». To njegovo odkritje je je nastal med ekaterinburškim, omskim in | neizmerno koristilo industriji, kmetijstvu, sobolskhn sovjetom glede bivanja carske 1 higijeni in medicini. Zato se je po pravici obitelji. Prva dva sovjeta sta poslala v | izrazil znani naravoslovec, ki je umri iste-Tobolsk četo oboroženih «deputatov» in \ ga leta kakor Pasteur (1895), Tomaž je malo manjkalo, da se niso spopadli do krvavega. Centralni sovjet v Moskvi je poslal v Tobolsk pooblaščenega komisarja Jakovljeva, ki je imel nalogo, da carsko obitelj odpelje iz Tobolska, ne da bi navedel kraj novega bivališča. Jakovljev je res odpeljal s posebnim vlakom del carske obitelji, da jo spravi v Moskvo. Uralski sovjet je ogorčeno protestiral in poslal poseben vlak za Jakovljevim. Moskovski komisar se je moral ustaviti, ker Huxley: «Če bi se dalo v številkah povedali, kaj je prinesel Pasteur omikanemu človeštvu, bi se videlo, da skupni znesek presega desetkratno odškodnino, ki jo je morala 1. 1871. plačati Francija Nemčiji.» Te silne uspehe je slavni proučevalec mi-krooganizmov dosegel z neumornim delom, zavedajoč se Buffonove definicije: «Veleum je dolgotrajno potrpljenje», ali kakor jo je kesneje nekoliko drugače zasukal izumitelj Edison: «Bistroum je '/lo list za zbližanje narodov, torej v smeri socialnega dela. Tako gledajo lahko da- narodnega pomlrjenja ter proti največjemu zlu na svetu, proti vojni. Vsebina 1. številke je sledeča: Naša poljana. (Program Usta.) — Olcsja. Povest. A. Kuprina. Iz ruščine poslovenila P. Hočevarjeva. — Revmatizcm. Črtica. Fr. Milčinski. — Naša ženska društva. Milka M. — Kako obvaujemo našo deco j etike. Dr. Jos. Vdavšek. — Dobra gospodinja. Jerica Zcmljanova. — Večerna. Pesem. Utva. — Rječ ženama. —sja. — Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Higijena. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — Ročno delo. — Razgovori. V «Razgovorih» hoče list priobčevati vprašanja atatdjic. V vsaki naslednji številki pa odgovore drugih čitateljic. Tako se bodo razvijali koristni pogovori med nepoznanimi naročnicami, kar bo gotovo marsikatero zanimalo. «Ženski Svet» izhaja prve dni vsakega meseca z ovitokm vred na 28 straneh «Zvonove» oblike. Ureja ga gdčna. Pavla Hočevarjeva, Trst, poštni predal 354, k! je tudi naslov uprave. Naročnina je za I uradnic, vse leto L 14, za pol leta L 7, za četrt leta L 3.50. List je lepo opremljen, po vsebini prav dober in zasluži vsestransko nes s ponosom nanj. Trdna narodna zavest, ki vodi 7sak korak čehoslovaške matere in gospodinje ter vsake žene sploh, in požrtvovalna delavnost v društvih, to je vodilo k uspehom. Prav mnogo je pripomore! k tem uspehom * Ženski klub češki», ustanovljen l. 1903. To društvo je namenjeno predvsem ženi sami, njeni koristi, njeni Izobrazbi. V ta namen prireja že vsa leta svojega obstoja kurze ter predavanja, vedno celo vrsto, ki je med seboj v organski zvezi. Minulo leto je priredil in še prireja Ženski klub češki v svojih prostorih Praha II., Jama ?, od jeseni do spomladi vsak petek ob 7. ciklus predavanj pod naslovom «Kako živi ženstvo pri nas in drugod». Ta ciklus vsebuje predavanja: Življenje doraščajo-čih deklet. — 2ena bedne inteligence. — Kako žive študentke pri nas in drugod. — Življenje žene najširših slojev. — Kmetica. — Življenje žene v zakonu. — Zens delavka. — Poljedelska delavka In po. močnica v gospodinjstvu. — Življenje sebnih uradnic. — Življenje prometnih Kako žive žene drugih javnih Inštitucij. — Učiteljica. — Akademsko izšolana žena v pTaksi in študiju. — Slo-vaška žena. — Nadaljnji večeri bodo pc podporo. Slovenke, naročite sc na «Ženski | svečeni življenju žen nekaterih drugih na-Svet» in dopisujte vanj! M. G. j rodov. Ženski klub češki stori torej --(mnogo za izobrazbo češkoslovilke žene. Parabola o Keturi v plavi obleki (Saled Modri.) Ketara in jaz sva bila povabljena k nekemu sprejemu. In Ketura je poizvedovala pri meni in vprašala-' «Katero obleko naj oblečem?» In rekel sem: «Obleci plavol» In ona je rekla: «Najraje bi oblekli» ve,e tri!» (To je namreč majhna šala pri nas!) Toda nova plava obleka, v katero je bila zadnjič oblečena, ugaja zelo mojim očem, ako jo nosi Ketura. In rekel sem: «Tam ne bo nobene žene, ki hi bila tako lepa kakor si ti, Ketura!» Kajti njena lica so bila rdeča in njena hoja je bila živahna kakor hoja 16-letne deklice. In rekla je: «O moj soprog, nič ne eeseli žene bolj kakor v očeh moža, katerega ljubi, veljati za lepo. Toda svojih let pri tem ne morem pozabiti, niti pozabiti sivih las, katere so mi leta prinesla. Daj Bog, da bi tvojim očem vedno ugajala!» In rekel sem: «Bodi o tem prepričana!» In rekel sem: «Nekoč je bil prerok, 7. imenom Mohamed. In ne manjka se ljudi, ki mislijo, da je bil kriv ororok — toda to ne spada v mojo zgodbo. In on je imel ženo, z imenom Kadiža. In zgodilo se je, da je Kadiža po dolgih letih umrla. In on je obupal nad tem, da bi ena sama žena mogla nadomestiti njeno mesto — zato je vzel mnogo žen. In ena teh je bila njegova ljubljenka in imenovala se je Aiša. In ta Aiša je vprašala nekoč Mohameda in mu rekla: «Ali nisem lepa?» In rekel je: «Da!» In vprašala je dalje: «Ali me ljubiš?» In odgovoril je: «Da!» In rekla je: «Nisem-li tvoja najljubša žena?» In Mohamed se je ozrl najprej na vse strani, da bi se prepričal, če katera ostalih žen ne prisluškuje, in je potem odgovoril: «Da!» In Aiša ga je vprašala še dalje in rekla: «Ali me ne ljubiš bolj kakor vsako tvojih ostalih žen?» In zopet se je ozrl okoli in je rekel potem tiho: «Da!» In 6e bi Aiša bila pametna, bi ga ne vprašala ničesar več. Toda bilo je vprašanje, katero je stavila raje nego vsa druga. In napravila je pogrešek in stavila to vprašanje. In je rekla: «O Mohamed, ti velik in plemenit mož — ali me ljubiš še bolj kakor si ljubil KadUo? Kajti Kadiža je bila vendar stara in je imela gube in sive la^e —• a jas sem mlada in lena!» A Mohamed je odgovoril s silno prisego in rekel:" «Ne, pri Alahu! Kajd Kadiža je bila prva žena, ki je imela vero v mene!» In rekel sem Keturi: «Če bi bile vse lepe žene sveta postavljene v eno vrsto in bi jaz moral z občudovanjem korakati mimo cele vrste — bi vendar med vsemi ne našel niti ene same, ki M mi obudila spominjanje na najin trud in skrbi in najino skromno domačnost in na najine borne zmage in najine sladke in 6vete radosti! Ti, v novi plavi obleki, v katero si bila zadnjič oblečena. ti si svojemu soprogu najlepša vseh žen!» In Ketura ni rekla ničesar. Toda ko sva skupaj odhajala, je poiskala mojo roko in jo nekoliko stisnila. - (Po nemškem prevodu Delta.) Zikovci (O priliki njihovega odhoda v Ameriko.) | Komorni kvartet Zika je po svoji umetniški višini zaslovel že po vsej Srednji Evropi, ki vzporeja kvartet kar se tiče kvalitete z najboljšimi kvarteti svetovne slave v isto vrsto. Znano je, da Je kvartet Zika dssignlran naslednik češkega kvarteta, ki uživa sloves prvega evropskega kvarteta, pc uspehu Zikovcev v Dor.au-eseliingenu. na se iim ic omocočila tur- neja v Ameriko, kar dosežejo le največji glasbeniki na kontinentu. Prisrčno čestitajoč kvartetu k temu veleuspehu, naj se ozremo nekoliko na njegovo zgodovino, ki je presenetljivo kratka, kar znači, da se je kvartet v strmi liniji dvignil cd svojega Tojstva na današnjo višino. Osnoval se je v današnji obliki (Rihard Zika, Karel Sancin, Černy, Ladislav Zika) pri nas v Ljubljani v mesecu marcu leta 1920. Člani kvarteta so bili tedaj zaposleni kot godbeniki ljubljanske opere, obenem pa so bili sčasoma imenovani tudi za profesorje pri Glasbeni Matici. Gojili so komorno glasbo zasebno, Iz veselja do umetnosti. Še isti mesec so dali svoj prvi javni koncert v Ptuju, temu pa je sledila prva komorna produkcija v Ljubljani v Unionu, in sicer pod okriljem prireditev pevskega društva «Zvon». Takrat so igrali Griegov kvartet v g-molu in Beethovnovega v B-duru: prvega so ravno teden dni pozneje na istem mestu grali mojstri Sevčlkovcl, to dejstvo nam je dalo v roke pravo merilo za kvaliteto Zikovcev. Oboji so igrali z veliko umetnostjo ln silnim čutom, Tazlika pa je bila kakor razlika med profesorsko plešo in rdečico razpenjene mladosti, plesnivimi lavori-kami ln eksplozivno razganjajočim po-pjem. Po tem prvem uspehe je začel kvartet čisto zares: stavil si je cilj ln začel z delom z vso resnostjo. Tisto uoietie le koncertiral samo še na Bledu in v Rogaški Slatini, potem pa do julija 1921. nikjer več. Takrat so člani kvarteta odpovedali svoja mesta v operi in pri Matici. da so se mogli tembolj posvetiti £*»-diiam del komorne glasbe. Kvartet je pi naključju odkril na Planini knez Turn-Taxis, najboljši prijatelj pokojnega Smetane in znan mecen, ki je pomogel tudi Češkemu kvartetu do današnje veljave. Taxis je Zikovce kratkomalo rešil sle venske umetriške bolezni s tem, da jih je peljal seboj na svoj grad Lovčen pri Nym-burku na Če?ko, kjer so mogli naštudiratJ obširen repertoar prosti kTuhoborskin skrbi. Knez je podaril R. Ziki tudi izborno violino in Cernyju Compostanovo violo iz leta 1792., čije glasu še noben kritik nikoli ni zamudil pohvaliti. Na Lovčenu ie odkril Zikovce Harold, violist Češkega kvarteta in takoj potem se je že našla praški agentura (Svojsig), ki je ponudila umetnikom aranžma turneje po Češkem pcJ naiiigodne¡5lini pogoji. Iz raznih vzrokov je kvartet ponudbo odklonil in pristal samo na koncert v Musikvereinssaalu es Dunaju, ki Je pozimi 1921. entuziazmir-' vse dunajske glasbene kroge. Po povratl v Jugoslavijo so se — kajpak! — zopit začele fin-nčne krize in samo mecenatski požrtvovar.osti bratov gg. Zangger v Celju se imamo zahvaliti, da kvartet šs danes obstoja. Spomladi 1922. je prired i kvartet prvo samostojno turnejo po Ju?o-slavii ta 2eL kakor smo že pri tisti Dril »J Junaška Srbktajn. Ilustrirani mesečnik «Vidov dan» v Beogradu je prinesel v 7. štev. fotografijo gospe Jelene Bojo-vičeve roj. Šavličeva, učiteljice, ki je v času avstrijske okupacije vodila v Cmi gori srbsko komitsko četo. Slika kaže mlado damo v elegantni toaleti, okroglega obraza, majhnih, nekoliko bujnih ust, velikih temnih oči in gostih las; v ozadju je videti isto damo v moški uniformi k puško pod pazduho in naslonjeno na skalo. Ta dama je četovala tri leta po Cmi gori ter napadala avstrijsko posadko s puško in bomb-mi. Bila je Srfckinja Crno- gorka, ki Je rajša prenašala težko življenje upornikov po črnogorskih pečinah, nego suženjstvo pod nemško avstrijsko strahovlado. Napori, mraz bi glad pa so končno uničili junaško ženo, ki je po dolgem hiranju umrla dne 21. marca 1921. v Plevlju, stara šele 27 let. Jelena Bo-jovičeva je bila, kakor mnogo Srbkinr iz kraljevine in Črne gore, do skrajnosti požrtvovalna in moško hrabra žena. Njeno ime ostane zabeleženo med prvimi Junaki, ki so se borili in umrli za svobodo in ujedinjenje Jugoslovanov. ški študenti; nemiri so bili na dnevnem redu. Namestnik Clary si nI upal nastaviti promocije, ker se Je bal, da bi nemški dijaki napravili ob tej priliki kravale, posebno, ker bi promoviral slavist ta M na promociji govorH o slovanskih stvareh. Odpeljal sem se nekako marca aH aprila v tmei politične pomisfleke, se zahvalit ce- | sarju za kaj takega? TRŽNA POROČILA! Zagrebški žitni trg (2. t m.). Postav- Prstana pa nisem nosil nikoli. Sram bi „<> baška odnosno vojvodinska postaji me Mio ga deti na roko. (Nikoli me ni j notirajo v dinarjih: pšenica 432.50 — bilo v življenju bolj sram nego takrat, ko mi je pri promociji namestnik govoTil, ker vse prenesem lahko, le slavospevov Naše domače zadeve Mariborsko pismo Ob novem letu 1923. Želel bi si ledenih rož na oknu, zunaj pa snega in zime takšne, da škriplje pod nogam! in hribčka in sank in rdečih raz-paljenih lic krog sebe. To Je dan na novo leto, ne pa to krmežljavo cmerikanje jesenske megle in blatne ceste. Pa treba se je znajti, in tako sem naložil v to pusto peč in pišem pismo. Za takšne popoldneve je najpripravnejše pismo: kramljaš, nergaš in kritiziraš al! hvališ vse krivično in nihče ti ne zame-, ri. Toda jaz hočem biti boljši in pravičnejši. Zvečer bi bilo treba telefonirati, — seve senzaciionalne novice. Pa ljudje ravno ob tako dolgih praznikih nočejo poznati žurnalističnih potreb. Nobenegi umora, ne vloma in ne ropa, ne eksplozije, nobena tovarna ni hotela pogorett, celo politika je spaia in tako dvakrat hvala onemu, ki si je izmislil takšna lo pisma brez dogodkov in celo brez filozofije. In vendar smo imeli v Mariboru včeraj in danes senzacijo, da ne rečemo dogodek, o katerem govori vse mesto, čeprav ne oni veliki svet računajočih in kalkulirajočih. Narodno gledališče je končno, končno zaigralo tudi našim malim. EJ, to Je bilo enkrat življenja v Ta-lijinem hramu. Ni bilo treba čakati na velespoštovane obiskovalce, ko se zbira višja inteligenca; že davno pred napovedano uro je pričelo mrgoleti drobnjadi pred teatrom in končno so se morala vrata udati vrišču in trušču in sto in sto svetlih žarečih očk je drhtelo po svetlih lučkah na čarobno osvetljenem za štoru. Stojišče se je kar zibalo kot val polnega klasja, niti prostorčka ni bilo praznega, ko se je stemnilo in je cela hiša dahnila v dolgem, koprnečem »ah» pred lepo gorsko pokrajino s skromno bajtico. In potem smo sledili presrčkani igri «Pogumnega Tončka», ki ga je korajžno in drzno podajala majhna Rasbergerjeva Branka. Toliko je bilo mladostne ljubkosti, toliko lepe luči in sanjavih skrivnosti, temne noči ob zeleni vodi, kjer plezajo vile, grmi povodni mož, zapira vrata Supline škodoželjni zeleni mož in sodi predobri beli kralj, da ni motilo niti preveliko vsiljevanje dobrih naukov. In ko je zasvirala muzika pod taktirko našega sivolasega starčka dobrodušnega Viktorja Parme, se nam Je zdelo, da razliva beli kralj, oče vseh teh malih, lepoto in ljubav v odprta srca. Dobro ln lepo je trepetalo pod lučkami in dehtela so srca starih, ki so spremili malčke. Sredi 6. punčk in fantov si je otirala ganjena mamica solzo... Drobni prstki so se sklenili proti njenemu licu. Ravno sem bila par dni bolna. Kako lepo bi bilo, če bi moral tudi moj mali Tonček v noč po kruh za mamico. In mati sedmih malih zopet ni mogla zakriti bele kapljice, ki je zatrepetala na tistem plemenitem licu. Tako je bilo včeraj. In ti malčki znajo agitirati za svojo stvar. Za današnjo predstavo so že dopoldne razprodajall vstopnice. In zopet je bil naval pred za-barikadirano trdnjavo in zopet so pela mlada srca, trepetale otročje duše strahu in sočutja, ko je zeleni mož pobasal deco v svoj črni brlog. In široko so se smeja la usta klepetavemu kraljevemu poslancu in učenjaku, ko sta z debelimi bukvami preizkušala vilinsko čisto zlato. Prav lepo so igrali vsi, samo naučili bi se lahko nekateri boljše. Deca ima tudi za to prav fina ušesa. Ta dva popoldneva, ki sta tako lepo pregnala sklsano dolgočasje praznikov, sta nam šele pokazala, koliko je gledališče zamudilo, da se ni že prej spomnilo mladine. Menda se tudi blagajna ne pritožuje, zato čim več za najmlajše, toda prave čiste poezije, ne doktrinarsko našemljenih naukov, ki ne ogrevajo src. Ako nima tega domača literatura, drugi narodi imajo dovolj dobre mladinske literature. n. r. Jugoslovanska zastava plapola... Naša jugoslovenska zastava plapola ... Svež veter piha po široki naši domovini... Perje se malim petelinčkom šopiri in ku-kurikajo z negodnimi glasovi sredi svoje vasi... Navadno se ne zmenim za njih kuku-rikanje. Danes pa moram ipak izpregovo-riti. Očitajo mi mojo promocijo, češ, Ile-šič je pravi avstrijski doktor, saj je dobil od cesarja prstan. Ker je z njo v zvezi nekoliko naše politične prošlostl, naj ml bo dovoljeno, da stvar pojasnim, vestno in nepristranski; verjel mi bo, kdor ni — dohtarski Avstrijec. L. 1898. sem položil rigoroze za filozofski doktorat na univerzi v Gradcu. Položaj Je bil tak, da sem mogel reflektl-rati na Promotio sub auspiciis impera-toris, t. j, na promocijo pod pokroviteljstvom cesarjevim; ob taki promociji je dobil kandidat kak dar, običajno prstan v znak priznanja. Stvar ni šla gladko. V mojem izpriče-valu iz 5. razreda gimnazije je bil skrajno slab red iz vedenja s politično aluzijo. Ko sem bil namreč v 5. šoli, smo dijaki mariborske gimnazije (1889.) pripravljali počitniško svečanost; nekdo nas Je ovadil, da se zbiramo po gostilnah in da Imamo tam cela politična zborovanja, kjer se snujejo zveze z Zagrebom in Bog ve s kom. Baron Hein je bil takrat v Mariboru okrajni glavar in ta je otvorll vele-mučno inkvizicijo proti nam. Nekoč smo morali vsi dijaki po končanem pouku ostati v svojih razredih; poedinci so bili klicani ven, a nazaj ni bilo nobenega več. Oni, ki so ostali že v razredih, absolutno niso vedeli, za kaj gre. Bilo je pa tako: Hein je prišel s svojim tajnikom sam na gimnazijo preiskovat naše veleizdajniške Gradec ter šel h Claryju; hotel sem mu j ne, ki bi veljali meni? Pomnite za vselej, reči, da če se boji nemških študentov, jaz obrckovalci, to iskreno mojo izpoved!) odstopim od promocije, samo naj se to cesarju sporoči. Toda Clary mi Je brž s svoje strani izjavil, da se je odločil, promocijo Izvršiti sredi maja. In tako se Je tudi zgodilo. Govoril sem menda prvi in zadnji v svečani dvorani graške univerze o slovanskih stvareh (prof. Krek menda nikoli m bil rektor). In Clary Je, Izročajoč ml prstan, naglasi!, kako sem se iz najpriprev stejših razmer povzpel do te promocije, t. j. slovenski demokratizem Je bil primerno occnjen. Razume se, da sem se šel cesarju zahvalit za dar. To zahteva vsakdanji takt, da se človek zahvali za dar, ki ga je prejel. Kateri naš študent bi v onih časih Prav nič ne cenim Izpričeval in njihovih odlik, ker le redko pomenijo popolno vrednost človeško. Gospodje, če niste Vi odklonili avstrijskih srednješolskih ln univerzitetnih izpričeval, zakaj zahtevate od mene, naj bi bil odklonil svoje zadnje Izpričevalo — oni prstan? Ne budalite! Seveda eno neprijetno stvar moram končno še povedati našim avtonomistom: Pet Slovencev je bilo promoviranlh sub auspiciis imperatoris, a vsa petorica Je bila iz mariborske oblasti. Planite po njih, ki so s pravo zahrbtnostjo že takrat pripravljali delitev Slovenije v 2 oblasti! To prvo pojasnilo pišem v hrvatsko-srbski LJubljani. Drugo bom pisal v slovenskem Zagrebu. Dr. Pr. Ilciič. Gospodarska vprašanja Položai industrije v Sloveniji V Sloveniji moremo razločevati dve skupini industrije, in sicer staro industrijo, ki Je obstojala že pred preobratom in še danes reprezentira naše glavne najrazvitejše in najmočnejše Industrijske sile Ur mlado industrijo, ki je iastala po preobratu in se je začela žele razvijati Prva rkupina naše industrije je bila prej po večini v tujih rokah in se je po preobratu več ali nanj nacijonalizirala, druga skupina je usti^uvljena pretežno z domačin kapitalom ter ima zahvaliti svoj postanek naši politični svoboat, oziroma zaradi novih državnih mej lzpre-menjenim gospodarskim razmeram. V mejah bivše monarhije je imela industrija slovenskih krajev prav ugodne pogoje za uspešen razvoj in obstanek. Veliko število vodnih sil, bližina bogatih premogovnikov ln izdatnih rudnikov, dobi e prometne zveze, kratka, prosta zve- morjem, obilne zaloge sirovm v zaledju; krepke inteligentne delavske moči so ji omogočale plodno in ceneno produkcijo; obsežni tržni teritorij in ugodni geografični položaj za izvoz na jug in jugovzhod. Prednjačila je težka in lahka industrija železa, daleč »o bile znane domžalsko slamnikame, v veliki množini so se proizvajali kemični izdelki v Hrastniku, cvela je papirna ln usnjarsfco-čev-ijarska industrija. Poleg teh pa so uspevale še številne druge industrijske panog» večj°oa in manjšega obsega. Ta industrija se je znašla ob prevratu naenkrat tik ob državni meji. Korak proti severu, zapadu in jugozapadu, pa ji je že zaprla carinska meja prost dostop do priprave za počitniški kongres. In prišla je j pokrajin, s katerimi so jo družile dotlej sodba! Mase karcerjev! Mi petošolci smo i skupne meje, v katerih so se nahajali dobili nekoliko manj karcerja nego tova- i nJctli vodilni in finančni centri, iz kate- riši višjih razredov, ipak sem jaz dobil v svojem razredu največ, namreč šest ui. Izguba sem vsled tega formalno odliko, oproščenje šolnine in štipendijo. Ko je čez devet, deset let šlo za mojo promocijo, sem bil že učitelj v Ljubljani, a v Ljubljani je bil tudi — baron Hein kot deželni predsednik. On je dobil akt o moji promociji ad referendum v roke. Kako Je on to opravil, ne vem; vem pa sigurno, da se je dobro spominjal naše mariborske afeTe; sicer pa je pri aktu bilo seveda tudi ono zloglasno izpričevalo. Promocija sub auspiciis se mi je končno dovolila. Kolikor se spominjam, smem z mirno vestjo reči, da za njo nisem nikdar nikogar prosjačil. In če bi bil iskal pomoči, ne bi to bil še nikakršen greh. Pač pa se je za mojo promocijo od začetka do konca zelo zanimal prof. slavistike Gregor Krek. Od dovolitve promocije do promocije same je preteklo zopet več časa. Bilo je to v letih 1900./1901. Na graškl univerzi so se spopadali slovanski m nem- rih je dobivala večino potrebnih sirovin in ki so tvorili glavna njena tržišča. Orientacija proti jugovzhodu nove drža-va ji je prinesla delno kompenzacijo. V državi potrebi,ih sirovin in obratovalnih sredstev sploh ni dobiti ali pa le v nezadostni meri ali kvaliteti, a še to le z veliko težavo zaradi dezolatnih prometnih razmer in neurejenih tarif, dočim je uvoz iz prejšnjih dobavljalnih pokrajin zaradi nastalih carinskih in prometnih težkoč pa tudi ovir s strani tuje države komaj mogoč in zvezan z velikimi stroški. Iste prometne in tarifne neprilike so pa tudi vzrok, da so industriji Slovenije skoro-da zaprta tržišča južnovzhodnih pokrajin Jugoslavije. Teh pokrajin ee polašča vrhufega v veliki meri cenejša tuja konkurenca, proti kateri je državna zaščita nezadostna. Nastala izo'acija vpliva seveda uničujoča na nadaljni obstoj naše predvojne industrije. Mnoga prej cvetoča industrijska podjetja producirajo danes le majhen del predvojne množine in so morala ne- sbširno poročali, sijajne uspehe, kvarte-tovce so kar na ulici aklamirali, kjer so katerega zasačili. Na Planini je kvartet pri knezu Windischgratzu, ki ie strasten ljubitelj godbe in umetnikov spoznal knez Fiirstenberg, še večji ljubitelj godbe in najboli knežji mecen malone vseh nemških in čeških glasbenikov — čudno! Človek bi mislil, da so živeli Eszterhazyji, Waldsteini etc. samo v Beethovnovih časih, pa da danes vsak godbo rajši posluša, kakor da bi se ji potrudil koristiti — no, Fiirstenberg je omogočil kvartetu turnejo po Južni Nemčiji (22 koncertov), ki je pridobilo kvartetu slavno ime, slovanski komorni glasbi — to (Novak, Smetana, Dvofak) so propagirali Zikovci, pa pozornost vse Nemčije, zakaj — no, Nemec pozna Goetheia, Verlaina ne več. In vendar so se nemški kritiki kar kosali med seboj, kdo bo navalil v svoj članek več pohvalnih superlativov, glasbene agenture so ponujale Švico, Dunaj, Berlin, Dresden itd. No, po vsem tem je bi! kvartet povabljen k vsakoletnim julijskim glasbenim svečanostim v Donaueschlngen, kar je smatrati za redko odliko. Ker o teh svečanostih naš list doslej še ni obširneje poročal, naj povemo, da so svečanosti v Donaueschlngenu neke vrste tekma, Sangerkrieg, da Imajo namen odkrivati svetu mlade ženije, preceniti njin ustvarjalne in reproduktivne zmožnosti In da privabijo vse evropske glasbenike in kritike brez tazlike narodnosti v Donau- eschlngen. Letos je fungiral tam častni odbor slavnosti: Ferruccio Busoni, Ri-chard Strauss, Schrecker, Pfitzner, Haus-egger (ravnatelj monakovske glasbene visoke šole), ki je žlriral došle kompozicije in izvedbo. Ker se je odredilo tako, da je odbor sam odločil, kaj bodo reproduktivm umetniki izvajali — par dni časa za stu-diranje samo — so odstopili takoj vsi kvarteti razen frankfurtskega Amarja, ki pa je dobil nalogo izvajati «Simfoničen kos za 9 solo-instrumentov» mladega češkega modernista Kfeneka — kolosalno težko, pa splošno priznano najbolje delo, ki se Je izvajalo pri slavnostih. Amarjevci so štiri dni pred koncertom kapitulirali ln tako so ostali Zikovci sami In dobili na rame že omenjeno delo poleg poprej prl-sojonega Petvrekovega teksteta za kvartet, klarinet in klavir ter ZoIInerjev kvintet. O teh skladbah, ki predstavljajo najboljše, najnovejše, kar se je tedaj ustvarilo v Srednji Evropi, bi o priliki radi še posebej Izpregovorili. K?enekova skladba je dosegla največji uspeh, dirigiral jo je Nikischev naslednik na berlinski operi Hermann Scherchen, Petyrekovo skladbo na klavirju je spremljal komponist sam. Pri tem se je posebno Izkazal čelo mlajšega Zlke, ki Je imel težko nalogo. Izvedba Zikovcev Je bila, kakor si tiste dni — zadnje dni lanskega julija — čital po vseh listih v vseh ozlrih nenadkrlljiva. Knez Fiirstenberg si je štel v čast, da Je mogel odpočiti mnetnike na svoiem srradu ob Bcdenskem jezeru. Po dveh mesecih je kvartet zopet zvabil na Češko knez Taxis. Takrat je kvartet absolviral redno veliko turnejo po Češkem, ki se je končala s koncertom v praškem Mozarteju. Ta koncert je bil krona vsega. Sedaj je kvartet sprejel ponudbo za turnejo po vsej Severni Ameriki, gospod Corry iz Newyorka priredi stvar na lasten riziko. Tja odpotuje kvartet začetkom Januarja. Mimogrede bo koncertiral še v par nemških mestih ter v Hamburgu. • • • Ponosni moramo biti na naše Zikovce. Vrli Vrhničani si prisvajajo tu precej lastninske pravice: en član kvarteta je Vrhnl-čan, drugi trije se pa čutijo tam ravnota-ko doma kakor na Češkem — vrhniškim meccnom se je to zahvaliti. Da ne tratimo besed s frazami o željah po uspehih — te bodo doser'i Zikovci 1 brez njih, naj voščimo kvartetu srečno Novo leto, Ljubljani pa čim prej zopet Zikovce v fflharmonlčno dvorano. Fran Mllčbiskl: «TOLOVAJ MATAJ.» Zbirka pravljic za mladino. Mllčinski črpa iz duše naroda, piše samonikel jezik in ima čisto svoj slog; zabava in vzsaja. vetja 15 Din. Naročite ca pri Tiskovni zadrug! v Mublian}. katere »anoge obrata celo ustaviti, ln če bo šlo tako še dalje, bodo nekatere industrije opustile sploh vsako obrato-ranje, doKer se produkcijske in razpe-cevalne ni ¡like ne izboljšajo. Vzgled nam nudijo v tem pogledu n. pr. jeklarne v Ravnah, cinkarna v Celju, železarna na Jesenicah in Javornikn, kosarska industrija v Tr.Tiču, tovarna železnega orodja na Muti, Wrstnova tovarna emajlne posodo v Celju, kemijska industrija v Hrastniku, tlamnikarska v Domžalah ter še mnoge druge, katerih položaj j« dane: naravnost obupen. Pojav intenzivnega povpraševanja po gotove vrste biagu zaradi pomanjkanja lomače produkcije in s tem obetarv» do bička na eni strani, na drugi pa politična svoboda sta izzvala mnoge podjetne domačine, da so začeli takoj po prevra» tu ustanavljati nova industrijska podjetja. Lep razvoj kažejo razne lesne, nekatere vrfte železne (pločevlnske in žične) in primitivnejše kemične industrije. Razvita je elektrifikacija dežele. Kakor povsod je preobratna doba tudi pri nas izredno poživila gradbeno industrijo ter prodnkcijo, ki je z njo v zvezi, kakor n. pr. opekarstvo in žganje apna, produkcijo gradbene lesni ne in železnine. Nekatera nova industrijska podjetja se udejstvnjejo celo izvozno, druga se na izvoz pripravljajo. Značilna poteza pri naši mladi industriji je vsestransko uveljavljanje domačega kapitala in preustroj številnih, po-sebDo zadružnih, obrtniških podjetij iz čistih rokodelskih v tovarniške z uvedbo električnega pogona in vpostavo raznih oNielavalnih strojev, ki naj omogočajo hitrejšo in obilnejšo produkcijo, pa tudi cenejšo in finejšo izdelavo. Med domača podjetja se je žalibog vrinila pod jugoslovansko firmo tuja inozemska industrija. ki izigrava zaščitne mere države tako, da mesto gotovih fabrikatov dobavlja svojim jugoslovanskim ekspozituram polfabrikate. katere te z malenkostno predelavo dovrše. Tako seveda izpodrivajo zaradi nižjih produkcijskih stroškov z uspehom domačina z domačih tržišč. Položaj naše mlade industrije pa je v mnogih primerih prav težaven, mogoče še slabši kot položaj stare predvojne. Vzrokov je več. Predvsem je treba upoštevati, da je investicija novih podjetij požrla v primeri s predvojnimi naravnost ogromne kapitale, ki so bili mogoče celo še kreditirani, tako da jih je treba poleg težavnega odplačevanja še visoko obrestovati, česar vsega starim podjetjim po večini ni treba Pri ustanovitvi podjetja se z mnogimi pozneje nastalimi pasivnimi postavkami, kakor z zavarovanjem delavstva, novimi davščinami, ni kalku-liralo. Mezdni boji, štrajki, laviranje valute, velike težkoče pri nabavi sirovin in prevozu izdelkov, nezadostna zaščita pred že uvedeno in silno inozemsko konkurenco, zraven pa še neizkušenost in dostikrat nezadostna komercijelna in tehnična izobrazba podjetnika in usluž-benstva prete zrušiti našo mlado industrijo « prvim sunkom občutnejše gospodarske krize. Pogled na celotno industrijo v Sloveniji kaže, da zelo boleha. Vendar pa bi se mogla ob primerni ureditvi gospodarskih odnošajev prav lepo razviti in uspevati ter misliti tudi na obilen izvoz. Vodnih sil je dovolj, elektrifikacija je zelo napredovala, prometnih sredstev v Sloveniji je dovolj, sirovin imamo v Jugoslaviji mnogo, le še ne izrabljenih, kapaciteta industrije je precejšnja, potreba konr.uma, posebno v jugovzhodnih pokrajinah, velika in geografična lega Slovenije naravnost izziva k trgovini s sosednjim inozemstvom. Treba nam je le solidnih in izobraženih industrijcev. primerne zaščite domače industrije, potem seveda ureditve prometa in pomnožitve prometnih zvez z ostalimi pokrajinami Jugoslavije. Nad vsem bi bila potrebna stabilizacija gospodarskih prilik, v prvi vrsti valute in industrija v Sloveniji bi vzcvetela ter se mogla kosati s tujo industrijo ne samo na domačih, temveč tudi na inozemskih tržiščih. Pogoji so dani za razvoj slovenske industrije, a kako se bo ta razvoj vršil, je vrhu tega brezdvomno v veliki meri odvisno od krmilarjev naše države. 437.50, turščica žolta 287.50, fižol 375, moka «0» 637.50 — 662.50, «2» 612.50 — 637.50, .6» 587.50 — 612.50, za krmo 250 — 275, otrobi drobni 175 — 200, debeli 200 — 225. Tcndenca mirna. Novosadska blagovna borza (2. r. m.) Pšenica baška 7 vagonov 437.50 — 440, banatska 4 In pol vagona 432.50, ječmen baški 1 vagon 312.50, 2 vagona 32i>, oves baški eksekutiven 1 vagon 300, turščica baška suha 5 vagonov 292.50, nova 85 vagonov 220 — 26250, v storžih (Stokih) 4 vagone 175 — 177.50, fižol beli baški 2 vagona 376, moka pšenlčna «grlf-fig» 625 ponudba, »2» 5 vagonov 4S7 — 485, otrobi 2 vagona 170. «= Denarno «tanje Pokojninskega zavoda za nameščence. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani poroča, da je bilo njegovo denarno stanje dne 81. decembra 1922 nastopno: Blagajna 61.195 Din, čekovni urad 48.730 Din, Jadranska banka S45.57P Din, Ljubljanska kreditna banka 834.005 Din, Trgovska banka 56.935 Din, Slovenska banka 107.926 dinarjev. Obrtna banka 272.652 Din, Sla-venska barka 304.G11 Din, Zadružna gospodarska banka 301.494 Din, Splošno kreditno društvo 257.128 Din. Razen tega 7 odst. investicij, drž. posojilo. Ostanek je naložen kakor predpisano deloma v državnih papirjih, deloma v nepremičninah. = Gradnja ozkotirne proge v Banatu. Iz Zagreba poročajo: Spomladi prične giadnja nove ozkotirne železniške proge od Česterega do Bažide preko "forde v dolžini 12 km, kot stranska proga železnice Veliki Bečkerek-Zombolj. Pozneje se bo ta stranska proga podaljšala. Kredit bodo dale občine. Priporoča se špedicija R. RANZINGER Ljubljana — Jesenice. 33 } DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO! POSLANO Gospodu dr. Franu Rošu, odvetniku in županu v Laškem. Na Vaše «Poslano» v zadevi nastavitve inž. Kocha v Jutru z dne 3. januarja 1923 sem primoran, da Vam javno odgovorim, Potrdil sem Vam že privatno prejem Vašega pisma in Vam tudi obrazložil razloge, ki so me napotili, da sem na mola ime naslovljeno pismo odstopil rudarskemu glavarstvu. Obrnili ste se gospod župan privatno name v uradni zadevi, ki nI spadala v moj delokrog. Sem predstojnik okrožnega rudarskega urada v LJubljanf, čigar področje ne sega v celjski politični okraj, ne pa šef rudarskega glavarstva, ki je meni nadrejeno rudarsko oblastvo druge stopnje. Smatral sem pa zadevo za važno. Ako sem torej hotel, da se zadeva s primernim poudarkom obravnava, sem moral skrbeti, da pride obvestilo v roke onega oblastva, kojega šef je tudi kot državni komisar Trboveljske družbe v prvi vrsti poklican, da se interesira za nastavitev rudarskih nameščencev Trboveljske družbe. V svojem «Poslanem» očitate rudarskemu glavarstvu inkorektnosti glede odpiranja privatnih pisem, ne da bi se o tem prej prepričali. Povdarjam še enkrat, da sem pismo sam odprl in sam osebno iz« ročil gospodu rudarskemu glavarju inž. Strgarju. Nimam povoda imeti v zadevah, ki se tičejo uradnega delokroga rudarskega glavarstva, v enem ali drugem oziru tajnosti in mislim, da je bilo moje postopanje z ozirom na važnost zadeve popolnoma pravilno. V svojem «Poslanem» pozivate nadalje javnost, da sodi o okolnosti, da vprašuje rudarsko glavarstvo Vas, kot odpošiljate-Ija privatnega pisma, v katerem trdite, da se je prezrlo pri zasedbi mesta v Laškem domače ponudnike, za imena in kvalifikacijo teh prosilcev. To postopanje je popolnoma v redu. Iz lastne izkušnje kot odvetnik morate vedeti, da se le na pod-stavl konkretnih podatkov utegne proti eventualnemu osumljencu uvesti uspešno postopanje. Ravno tako more rudarsk« glavarstvo Ie potem, ako so dani podatki točni, nastopiti proti Trboveljski družbi in preprečiti, da se namerava na vodilna mesta vriniti tujerodce. Trboveljska družba je v svoji, rudarskemu glavarstvu radi nastavitve inž. Kocha predloženi vlogi po-vdarjala, da se kljub razpisu tega mesta v jugoslovenskem, čeških ln nemških strokovnih listih ni zglasil nobeden drug zz obratovodjo sposoben inženjer. Te razloge vpoštevaje je rudarsko glavarstvo prošnji družbe, da se nastavitev inž. Kocha odobri, ugodilo. Vi gospod župan pa trdite v svojem pismu, da so se za to mesto rotegovali Cehi in tudi 2 Siovenca. Ako to trdite, morate brez dvoma tudi njih imena poznati in ako hoče rudarsko glavarstvo pravilnost nasprotnega poročili Trboveljske družbe presoditi, mora isto-tako imena teh vedeti. Pripomnim še, da se mora vrhu tega rudarsko glavarstvo kot strokovno oblastvo v smislu zanj veljavnega zakona ozirati tudi na predpisano kvalifikacijo in skrbeti, da zasedejo tehniška mesta res strokovnjaki z zadostno strokovno izobrazbo in prakso. Vsled tega moram priznati, da je bilo postopanje rudarskega glavarstva popolnoma korektno, ako vas je povabilo, da imenujeta dotične prosilce, katere se ie prezrlo in označite njih kvalifikacijo. LJubljana, 3. januarja 1921 Ing. Igo Pebarii rudarski svetnik- Claude Farréra: Obsojene! «Torej?» Ona je začudena nad odgovorom in vidno vznemirjena vsled njegove ravnodušnosti. «Torej? Vaše besede so protislovne! Na eni strani priznate, da po pričeti stavki ne morete delavcev prisiliti k delu niti jih nadomestiti preko noči; na drugi strani pa menite, da vlada ima pravico, ali skoro dolžnost posredovati in Vi verjamete, da moj oče, strinjajoč se z Vašimi nazori, pusti posredovati in da bo imel uspeh . . . Gotovo sem silno radovedna, kako in kaj naj se ukrene?» On zmaje z glavo: «Ne vprašujte me po državnih tajnostih! Prvič: moja dolžnost, čast. diskrecija . . .» Andrej se posmehne, ona se zasmeje. «In drugič: Vi ste guvernerjeva hčerka: ni mi treba omenjati, da guverner državnih tajnosti ne zaupa drugemu kakor samemu sebi.» «Da,» pravi ona, «to je res.» Pri pran se zopet k obleganju in sadaljuje: «Vseeno! Mislite si enkrat, da ste Vi na njegovem mestu: da ste Vi guverner in da izbruhne štrajk? . . .» On jo prekine z dvignjeno roko: «Oh!» pravi on, «če bi jaz bil guverner, bi do štrajka sploh nikoli ne prišlo! . . «Kako to?» «Da štrajk nastane, je treba delavčev! £e bi jaz bil guverner pa bi delavci ne bilo.» «Nobenih delavcev? Kaj bi jih na-iomestovalo?» «Stroji.» «Te vendar imamo! Kaj torej hočete s tem reči?» «Samo to - le: res, stroje imamo; popolni divjaki nismo več; imamo sto-trideset do stoštirideset tisoč strojev, ki jih imenujemo fabrikacijske stroje in ki potrebujejo za svoj normalni pogon okrog stopetdeset tisoč ljudi. Dobro! Če bi jaz bil guverner bi istotako imel stotrideset do stoštirideset tisoč fabrikacijskih strojev. Toda namesto stopetdeset tisoč delavcev bi namestil dvanajst do trinajst tisoč pomožnih strojev, — dvanajst do trinajst tisoč pomožnih rok, da jih imenujem s pravim imenom — in teh dvanajst do trinajst tisoč mehaničnih rok bi nadomestilo vseh mojih 6toinpetdeset tisoč delavcev, in sicer s koristjo, to mi verjemite!» «Tako?» meni mlado dekle s svojo prirodno nevernostjo. «Toda, ako razumem prav: ti pomožni stroji, te ...» «Mehanične roke . . .» «Te mehanične roke bi dirigirale glavne stroje?» «Točno.» «A one same? Kdo naj dirigira ajih?» «Nikdo. One ne potrebujejo delav-tfev, ki bi jih vodili: one se vodijo 29 same ta same opravljajo svojo nalogo. Zadostuje prilično oddaljeno nadzorstvo in naših dvanajst do petnajst tisoč obratnih mojstrov bi z lahkoto nadziralo materiji v vseh delavnicah.» Ona ga pazno motri pol nezaupno, pol boječe: «Ali se ne Šalite malo z menoj?» «Nikakor, prisegam Vam!» protestira on. «Kako naj se drznem? Sami veste najbolje! . . .» Ona molči in je prepričana. On jo opazuje vznemirjen. Oba sta govorila le kratek čas. Svež vetrič veje okrog rundela, vendar je toplo in prijetno. In nenadno ga popade domislek, impulz. Morda je Evina roka, naslonjena na njegovo, vzbudila v njegovih žilah korajžo. «Eva,» začne zmedeno, «morda stojimo v predvečeru strašnih dni V takih urah ljudje potrebujejo medsebojnega zaupanja in opore, da se strnejo proti skupnemu sovražniku. Ali verjamete ali ne: resno si pomerimo moči. Poglejte mi v obraz in odgovorite mi pošteno, brez laskanja ali za-smeha, prav odkrito, kakor znajo odgovarjati ameriška dekleta . . .» «Nikoli ni^em drugače odgovarjala!» ga prekine ponosno. «Zato Vam govorim tako,» odvrne on živahno, da prekrije svojo neokret-nost «Poglejte mi torej v obraz in odgovorite mi: ali menite, da bom dober borec v borbah, ki nas čakajo? Ali me smatrate za hrabrega, razumnega in vztrajnega človeka?» Ona ga pogleda. «Čemu to vprašanje?» On odgovarja z moledujočim glasom: «Povedal Vam bom, toda povejte Vi poprej, prosim Vas! . . . Recite da ali ne! . . .» Ona še vedno strmi vanj. Zdi se kakor bi ga tajno primerjala z drago sliko. Končno odgovori z glasom, v katerem ni niti najmanjšega pomišljanja: «Da! gotovo . . . Vse to ste, brez dvomno. Toda, še enkrat, povejte, čemu to vprašanje?» On povzame sapo: «Ker . . .» Beseda mu zastane; premalo se je zagnal, da bi premagal oviro. Pol iz pravega poželjenja po njej, pol da prežene težak dvom, ki mu je ležal na duši, jo je hotel prositi, naj mu postane žena. Toda zastal je v gotovi slutnji, da svoje prošnje ne izvede do kraja. Ona se čudi njegovemu molku. Kajti ona ne sluti ničesar. Kakorkoli so žei«ske finočutne v takih rečeh, dokler je njih srce svobodno, postanejo v ljulezni brezrazumne, otopljene in se po samem dejstvu, da ljubijo in so ljubljene, čutijo sakrosanktne [»roti vsakemu drugemu poželjenju, za nedotakljive in posvečene. Ona, Eva, misli na Pietra, ne na Andreja. In ko Andrej molči, se ona ue trudi, da ga pripravi k jasnejši izjavi. Vseeno ji je. Toda ker je Andrej Pietrov brat, začuti željo, da mu po okoliščini Izrazi odkritosrčuo priznanje: «Razumljivo je končno, da ste hraber, razumen, vztrajen in tako dalje . . . To so osnovne vrline moža, kakršen ste Vi. Dobra kri ne vara!» Dobra kri? Kaj ve ona o tem? Nikdar ji ni niti z besedico črhnil o svojem pokolenju, o svoji rodbini. Za te stvari <*e v Ameriki brigajo manje ko v Evropi. Ona torej o tem ve toliko kakor nič, razen, morda, da ima brata, katerega jc videla, ko je bil še v U* I ___: I v>nii iifflinm irM/lil \-1t:.*Xi čega polmerečja, do petka tridesetega marca, torej dne. ko 6mo prejeli ultimat, in potem do danes, do srede tridesetega aprila 1990. Ugotovljeno je po dnevnih poročilih gospoda poverjenika transformacije Johna TVe-shama, da se je vkljub vsej naši pozornosti škoda na materijalu in strojih v zadnjem tednu tako povečala, da je pridelek tvornic v zadnjem tednu neprestano padal. Vkljub vsem našim ukrepom je direktna organizacija kratkomaJo zmagovita nad nami. Šef razdelitve je moral poseči po naših Siturgiki in nad ustjem gradil viseči rezervah, kajti običajna dnevna produkcija ne more več kriti zahtev eks-porta. Da povem le eno samo številko: tranzit eksportira dnevno tri milijone centov kruha iz pšenične. ržene. ječmenove in mešane moke, v zadnjih sedmih dneh pa smo producirali samo šestnajst milijonov centov mesto enaindvajsetih, tako da imamo deficit petih milijonov v enem samem tednu. Vse rezerve so zato padle od normalne številke dvajsetih milijonov na štirinajst. Doslej smo producirali za ameriški kontinent le za štiri dni v na most . . . brata? . . . Andrej Ferrati dvakrat ponovi v sebi to besedo . . . Tako je presunjen, da pozabi prositi gospodično Evo Ma: Head Vohr za njeno roko. 7. Visoki svet »Otvarjam sejo!» objavlja Mac Head Vohr svečano s svojega sedeža. Poslaniška dvorana se zdi ogromna. Mesto stopetdesetih šefinženerjev. ki so sicer ob navadnih zborovanjih jedva do polovice napolnili prosto.-tio i prej. Če torej ne ukrenemo ničesar dvorano, je danes prisotna le peščica posebnega in izjemnega in če prične poverjenikov v ono omejeno sejo, ki se imenuje «visoki svet». In tudi njih je danes, kakor navadno, le četvero namesto petorice, kajti poverjenik za laboratorije, Georges Torral, se je kakor običajno oprostil. Danes ni niti daktilografov niti onih tablic, na katerih se pojavljajo svetle številke, in prisotni so le guverner, šefinžener Andrej Ferrati kot tajnik, ter štirje poverjeniki. Poverjenik tajnih zadev Ralph Atliole, upravni poverjenik Just Bellecourt. prometni poverjenik James Galbraith in poverjenik transformacije John Tresham. Vsi poslušajo molče. «Gospodje.» povzame Mac Head Vohr, «vsi ste svoječasno doznali za tako zvani ultimat, katerega sem prejel tridesetega marca, torej pred štirimi dnevi. Le zaradi natančnosti ponavljam vse to. Ultimat je bil naslovljen ntme imenom delavstva Siturgi-covega in podpisan od delegata Pra-viteljstvujuščega sovjeta Anarhije, Pietra Ferratija. Ta okolnost ni važna. Kako malo važnosti pripisujem stavka zares v soboto dne sedmega aprila, bo kontinent v četrtek dvanajstega aprila brez grižljeja kruha, Ali smo si vsi edini v tem?» Molk, ki sledi tem besedam in retoričnemu vprašanju, le potrjuje mnenje guvernerjevo. ► Zares, kakor je povedal, takšen j« položaj. Strašna anarhistična organizacija je iznova potrdila svojo bajeslovno moč in jo dokazala. Da, takšne zahteve delavstva so zares brez «nista in povsem neumestne, ker gospodarsko brez koristi, kakor so zahteve udov do želodca ali do možgan; toda morda ga ni boljšega dokaza, kako zares nesmiselne so te zahteve, kakor je ta. da se vedno ponovljene težnje po moči in oblasti vedno izjalovijo, vkljub tej strašni anarhistični disciplini in organizaciji, ki podpira te zahteve. Zgodovinski poizkus Lenina in Trockega pričetkom dvajsetega stoletja, tako junaško zamišljen in tako dosledno izveden, je končal, kakor je moral končati, v smrtnem razkroju. ... in vendar morda nikdar ni bilo na svetu boljšega poizkusa dobro organizirane sile proti priročnemu redu, kajti priroda zahteva, da ukazujejo živci in da poslušajo mišice. Mišice so v tej borbi močnejše, vztraj-nejše, zato imajo vse šanse zmage na svoji strani, pa vkljub temu morajo vedno podleči in so vedno podlegle, kajti njihov upor je upor proti ravno tež ju sveta, proti gravitaciji, proti zakonu prirode — zakonu Newtona ali Danvina. Ta zakon ne pozna izjem. Imanentna prav!ea ne zmore ničesar proti kvadratu brzine. Ali bolje, kvadrat brzine je enak imanentni pravici, vkljub vsem samoprevaram, katerim podlega naš slani duh (Dalje prihodnjič.) •tanal« M 90 Mixt Olk S*—, raatlh aadal|n!IH S b*Mdl • Olik — Trge«*! aglaal. dopiaovanla, •» »r«ml4«m» da 60 6 Ota., •••kl» ••dl'lnllh « -,„«•<» 9 Diu. - ""US. •• •■9r«|. ILjh». «IC* • — tum kMbl Na rpraiania M «dgooarla II« I» rpraftanj* prtlotMi cnamka ta ad go* or. — Korespoudent (strojepisec), starejši, popol-n ma samostojen, dobi, ako res irnož-o, dobro plačano nadarjen in prideu praktikant z& pisarno. 28 mesto t Ljubljani. Ponudbe tej stvari," dotožuje" že" dejstvo, da je j l^^lZ K™ na današnji strogo tajni seji tajnik ^lo^Spr" mf sV tudi Andrej Ferrati, nas mladi prijatelj m le slučajno sorodnik onega delegata, Dalje. Gospodje, ponavUam glavne točke onega ultimata. Najprej nas svari, in obenem nam grozi, da se bo . . . produkcija zniževala od šestindvajse-j mladsamsk, pre.zk"*« «*>} tega marca do sedmega aprila in da j ~ P0™ uPr»I* se bo končno objavila generalna stavka dne sedmega aprila, če poprej enostavno ne kapituliramo in ne sprejmemo pretiranih zahtev, ki so nam bile stavljene. Sedaj ponavljam vse dogodke od šestindvajsetega marca dalje, torej od prvega dne teko- Preklic. Podpisana preklicujem žaljive besede o gospej Antoniji Albrehtovi, stanujoči t Ljubljani, na Rimski cesti št 11, s katerimi sem jo obdolžila, da je odnesla salamo in nekaj krompirja, ker so te stvari prav po njenem odhodu izginile. V Ljubljani, dne 3. jantiarja 1923. 14 Frančiška Seliškar. Velika izbi a otroških vozi-P* čkov, dvokles inšvalnih f^v strojev poceni. F. BATJEL, LJUBLJANA, Stari trg 28 Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje ▼ ognjem in ponikljanje dvokolosa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. ¡39/1 „TRIBUNA« Tovarna dvokoles in otrožfeih vozičkov, ljubi'"ana, Karlovska cesta 4 — Zvonarska ulica 1. Prodaja po 1 znatno znižanih cenah: zimske parilo, pletene jopice, rokavice, nogavice Itd. fl. Siitoic nasl. H. Soss Ljubljana, Mestni trg itov. 19. Avtomobile kolesa, motorje pnevmatiko vseh vrst oll@9 bencin Id droge potrebščine Ima eedno s zalogi F. Ffodančic 124 Ljubljana. polliterskih, že rabljenih, kompletnih, glavice iz kositra, se proda. Proda so tadi bencinmotor Largenwolf z 12 HP. — Ponudbe na Aloma Company, Ljubljana, pod šifro „SitOU". 4581 Sprejmem družabnika ali druzabnico k dobro vpeljani trgovini, na zelo prometnem industrijskem kraju na Gorenjskem. — Potreben kapital Din 40 tisič, z lastno soudeležbo ali bre«. — Cenjene ponudbo pod „Takoj", poštnoležeče Begunje pri ¿esoab 11 Proda se 80 PS kompletni parni stroj, 8 atm., fabrikat Skodawerke, zelo malo rabljen, stoječi enociliudrski, 7, ekspanzivnim zasakavnim razvodom (Expansionsschiebersteuerung), i regulatorjem na glavni osi, z zamašnim kolesom (Schwungrad) z jermenico, transmisijo in dvema jermenicama, s parovodom itd., z generatorjem za krožni tok 230 voltov, 35 KVA. Ogleda se lahko r obratu pri Sentjanskem premogokopu An dr. Jakil, KrmelJ-Dolenjsko (postaja Šentjanž)._*66i Pisalni, računski, kopirni, razm cževalnl stoji kakor tud: pafiinirke (numeratorji) se poprav Ijajo in prenavljajo v mehanični delavnici Ludovih Barago < Selenburgova ulica štev. 6./I. W. F.Tichy Zora Borštnar IS zaročena. Službo l«če «Jutra». 26 Pisarniška moč (kontorUtinja), zmožna slovanskega, nemškega in srbohrvaškega jezika v gov. ra in pisan, strojepisja, stenografije, pisarniških del, se sprejme Reflektira se samo na dobro moč. 1'onudbe s sliko ¡e vposlati na naslov: Tovarna zlatnine. Gatej & Comp., Celje. 29 Vzgojlteljloa k dvema dečkoma v starosti 7 in 8 let se sprejme. Prednost ima učiteljica, vendar so sprejme tudi vrtnarica. Ponudbe na Antonijo Čuček. Ptuj. 45M7 pulte in štelaže in register blagajno po jako ugodui ceni. \ se je še v dobrem stanju in dobro ohranjeno. M hael Omaben, Višnja gora. Bukova drva 4618 suha, žagana, dostavljena na dom 165 K za 100 kg Slomškova ulica 21. Otroški vozički, zložljive lesene Btolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igračni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dvukolesa, so najcenejši: «Triliuna>, tova'ne dvokoles m otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4. 4«! i Bukova drva >20 1 na drobno in na debelo prodaja, dostavlja ista na dom ter žaga drva lesna družba «Ilirija», Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Svinjsko mast garantirano prvovrstno, in soljeco slanino od debelih srbskih svinj prodaja tvrdfca D. S. Markovič, Beograd. Zastopnik za Slovenijo: Božidar Jova-novič, Aleksandrova ul. 55, Maribor. Zastopnike (trgovske potnike), in sicer krajevne za Ljubljano in okolico ter druge rajone, išče proti proviziji veletrgovina vina. — Prvovrstne moči naj vpošljejo ponudbe pod „Upeljana trgovina" na upravo „Jutra". 17 Javnost opozarjani, da bom proti vsakomur, ki bo trosil o meni neresničue vesti ali iste pospeševal, brezobzirno sodnijsko postopal. — Toliko t vednost onim, ki se zanimajo za bajko «o zajcu ▼ nahrbtniku». Z odličnim spoštovanjem Peter» Maroh 10 invalid t Ptuju. Okrajno zastopnike za Celje, Brežice, Laški trg, Žalec, Konjice, Šoštanj, Vransko, Sioveuigradec, Ptuj, Ormož, Ljutomer in Doljna Lendava sprejme pod ugodim i pogoji Svetovna zavarovalna družba. Ponuilbe pod «Commerc ai Un:on» na podružnico «Jutra» v Mariboru 4600 Postrežnloa sc sprejme na Breg 18/IÍI., desno. 8 Knjigovodklnja z več'etno prakso, vešča vseh pisarniških del, slovenskega, nemškega, italijatikega jezika, strojepisja, išče slnžbo Ponudbe pod .Knjigovodkinja' na upravo «Jutra». 17 Sprejmem 15 dva mlinarska pomočnika. Plača po Jogovoru, stanovanje in hrana v hiši. Aut. roljauec, Radeče pri Zidanem mostu. Absolventko 24 trgovske šole t Ljubljani sprejme takoj Osrednji odbor 8. P. D. v Ljubljani. Plača po dogovoru. Predstavi se naj meti 4. in 6. uro popoldne v pisarni Osrednjega odbora Slov. Plan. Društva, Kralja Petra trg 2, pritličje. Prodajaloliko opravo, dobro ohranjeno, oddam radi prenovitve trgovine, kakor ,,UNIVERZ AL" kono. prometno pisarno za nakup In prodajo zemljišč JSarlbor, Aleksandrova cesta 28 proda: krasno veleposestvo v bližini Maribora, več vil in hiš s piostim stanovanjem, dva hotela, več gostiln v Mariboru in okolici, velika gozdna posestva, g ad na Hrvaškem, več lepih njiv in travnikov tik Maribora, stavbni prostor v Mariboru in okolici, cena 2U do 200 K m1, več industrijskih objektov po ugodnih cenah, več hiš v Mokri n gu, mlm in žago v Beli Krajini, gosposko posest v >ovem mestu, več bii v Celju, vioogradiia posestva v ljutomerskih in slovenski hgoricah itd. 459J Mala biša v Ljubljani ali bližnji okolici se kupi. Ponudbe z navedbo približne cene na T—r, uprava «Jutra». Gospod kot sostanovalec z vso oskrbo se sprejme takoj. Prednost ima o oni, ki bi imel lastna posteljnino. Naslov v upravi «Jutra». 10 Avskultant išče za takoj sobo v mestTi ali bližnji okolici. Ponudbe na apratništvo «Jutra» pod «Avskultant». 25 ¡i) ,i>» J Gospodična, 3C stara 32 let, se želi seznaniti z gospodom s stalno državno službo v svrho ženitve. Le resne ponudbe je poslati na upravo «Jutra» pod «Srečna bodočnost» do 15. januarja 1923. Valvasorjevo 12 «Ehre des Herzogtoms Krain» (hrajcevo iz ajo se kupi. Ponudbena upravo «Jutra». Sodi. 4557 Dobro ohraojene lesene sode od petroleja, strojnega olja in stro.ne masti kopi dražba «Zora», Dunajska cesta št. 33 (pri Balkanu^ V ponudbah je navesti razpoložljiva množina sodov in skrajna cena. Na stanovanje 462S se takoj sprejme boljši gospod. Več se izve v upravi «Jutra» pod «Hrana». Državni uradnik, 27 let star se želi seznaniti z gospodično v svrho žen tve. Le resne ponudbe s Eliko je poslati na upravo «Jntra» pod «Prijatelj nara-e» do 8. ja-nmrja 1923. 9 Znanja z njemu primerno gospico, v starosti od 17 do 2J let, išče mlad slikar, pred kratkim odsluživši vojaščino. Le resne ponudbe je poslati pod «P. li. 182», po;-tnoležeče Trbovlje 2. 4538 Mlad samostojen trgoveo želi znanja z dobro izvežbano. inteigentno gospodično ali mlado vdovo z dobrimi refe-renrami preteklosti, zaradi t^kujsnje ženitve. Prednost: Trgovina v mestu zaradi informacij vsaiidan ib cen iu nakup blaga. Tudi gostiloa pride v poštev ali sploh kaka samostojnost. Samo resne ponudbe, če mogoče s sliko pod šifro «Dobrosrčnost» na upravo «Jutra». 3 Frlziranje dam in manikiranje vs&k dan od i. do 8. popol ne. Nunska, ulica 19/11. 16 Avto - delavni oa v Miriborn, Tržaška cesta 16 sprtj1116 v popravilo avtomobile, biciklje, motociklje, ši-vabe in pisalne stro.e, se-sal;ke (pumpe), vsakovrstne dv)- in štiritaktne motorje ra lieicin, motorje na nafto, m sarske in druge stroje, kakor tudi aparate in manr,-mstre za avtogenično var-jeaje in rezanje. Delo zajam-icio, postrežba točna, cene soli i ne. 97 Dvokolesa, 121 mili motorji, otročji vozički, ši