Leto 1876.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXIX. — Izdan in razposlan dne 8. avgusta 1876.
Ukaz skupnega ministcrstva od 5. avgusta 1876,
s katerim se razglašuje opravilni (poslovni) red za c. kr. upravni sodni dvor.
Naslednji opravilni red upravnega sodnega dvora, katerega je c. kr. upravni sodni dvor na podlogi §f“ 46, odstavka 2, v postavi od 22. oktobra 1875 (Drž. zak. od 1. 1876 št. 36) načrtal in ki je bil z Najvišjo odloko od 4. avgusta 1876 odobren, pridi v moč tist dan, katerega se razglasi.
Auersperg s. r. Lasser s. r. Streniayr s. r. Glaser s. r. Lager s. r.	Clilumecky s. r.	K*retis s. r.	Horst s. r.
Zieniia-'kowski s. r. iflannsfeltl s. r.
Opravilni ali poslovni red
c. kr. upravnega sodnega dvora.
§• 1-
Voditi oskrbovanje opravil (poslov) upravnega sodnega dvora in čuti nad tem pristoji po postavi od 22. oktobra 1875 (Drž. zak. od 1. 1876 št. 36), po ukazu o notranji uredbi upravnega sodnega dvora (§. 11, 12 in 46 te postave) in po pričujočem opravilnem redu prezidentu ali namestniku njegovemu.
§• 2.
Stanovitni odbori (finančni odbori ali senati), ki po §. 13 postave bivajo za davkovne in pristojbinske reči, naj se sestavljajo iz tistih udov, katere prezident enkrat za vselej v to določi.
(Sluveoisch.)	47
K temu naj se določajo najmanj en prvosednik, šestem svetovaveev in dva nastopnika.
Prezident sme prvosedstvo v finančnem senatu ali sam prevzeti ali pa kateremu prezidentu izročiti.
Kadar bi prvosedniku takega senata branil kak zadržek, namestnik mu bode tisti izmed svetovaveev spadajočih k finančnim senatom, kateri je po činu naj-stariji.
§• 3-
Kako naj se sestavijo drugi odbori ali sonati, to se prepušča sprevidnosti prezidenta, ki naj se ravna po določi lih postave-in opravilnega reda.
Za ude teh senatov naj se, kolikor bi potrebno bilo, kličejo tudi svetovavci k finančnim senatom šteti.
§• 4.
Vsak odbor ali senat, ki ima kaj razločiti ali razrešiti, a zlasti tist, kateri je poklican v sklepanje razsodila po §. 36 postave (razpravni odbor), treba je že naprej takrat sestaviti iz Šest svetovaveev in enega prvosednika, kadar se vidi, da bode razsojati mu o veljavnosti kakega ukaza, na kar naj pomisli prezident in tist odbor, kateri sklepa po §. 22.
§• &•
Polni (plenarni) zbor upravnega sodnega dvora naj z izimkom v §. 27 ustanovljenim stvar tedaj razsodi, kadar senata prvosednik tneni. da kak nasvet, za katerega se je oglasila večina glasovavcev, nasprotuje postavi od 22. oktobra 1875 ali pa opravilnemu redu
§. 6.
Da kako stvar polni zbor upravnega sodnega dvora razsodi, narediti je z izimki v §§. 9 in 27 določenimi tudi takrat, kadar kateri odbor ali njega prvosednik najde, daje menitev večine o kateri v posvetovanje vzeti stvari navskriž s poprejšnjim razsodkom upravnega sodnega dvora.
§• 7.
Z izimki prej omenjenimi ima tudi prezident upravnega sodnega dvora pravico, vprašanja splošne, načelne pomenljivosti, pa tudi posamezne reči, da ne bode kakega nasprotja v sklepih, ali z drugih važnih razlogov polnemu zboru bodi naprej bodi po začetem posvetovanji v pretres odkazati.
Kadar se kaj takšnega primeri v odboru, v katerem nima prezident sam prvosedstva, sme prvosednik nasvetovati prezidentu uporabo tega določila.
. §• 8.
Polni (plenarni) odbor praviloma sestoji iz vseh udov upravnega sodnega dvora.
Da bode ta zbor sklepčen (zmožen, sklepe delati), potrebna je doležnost najmanj treh četrtin vseh lidov.
Odborni prezidenti se polnega zbora udeležujejo kot glasovavci, razen ko bi kateri prezidenta nadomeščal.
Število glasovavcev, kar jih je pričujočih razen prvosednika, mora biti ravno (sodev) in, — kadar polni zbor namesto odbora (§. 13 postave) razsoja, — sestavljeno najmanj do polovice iz takih üdov, kateri so usposobljeni za sodnistvo (sodniški urad).
Kolikor bi bilo potrebno, da se to razmerje na to ali <5no stran doseže, naj se posvetovanja in glasovanja zdržuje z žrebom (lozom) določen ud.
Vendar žreb (loz) ne more izločiti odbornih prezidentov niti referentov in koreferentov, poslednjih namreč gledé tistih reči ne, o katerih imajo oni poročati (referirati).
§. 9.
Vprašanja in stvari, pri katerih gre za razsodbo o uporabi postav in drugih propisov v davkovnih in pristojbinskih reččh, ne morejo se odkazati na polni zbor vseh üdov, ampak smejo se na polni zbor vseh tistih lidov upravnega sodnega dxora, kateri so udje stanovitnih finančnih senatov.
Na tč se določila §fa 8 zmisloma uporabljajo.
§• 10.
Ako upravnemu sodnemu dvoru ni znan nadpis pritožnikov niti je povedan drug pooblaščenec, kateri bi prejemal kaka vročila, tedaj se vsa rešila vročajo tistemu odvetniku (advokatu), kateri je podpisan na pritožbi (§. 18, odstavek 3 postave.
§• H-
Ako so v stvari, za katere razsodbo gre, udeležene tudi druge osebe razen tistih, zoper katere meri pritožba (§§. 19 in 27 postave), ter njihovo ime in sta-novališče ni znano, to utegne upravni sodni dvor dolžnosti, ki mu jo naklada §. 27 postave, — če mu se zdi namenu primerno, — zadovoljiti z naznanilom, katero enkrat v dotični uradni deželni časnik vvrstiti dd.
§. 12.
Pri vsakem posvetovanji o kaki reči mora najpred referent razložiti, kako stvar stoji, in nasvetovati, kakč bi jo bilo rešiti.
Kadar je postavljen koreferent (soporočevavec), naj on na ravnost za referentom svoje mnenje povč.
Na to prvosednik razgovor (debato) sproži ter daje glasovavcem besedo v tistem redu, v katerem se kateri oglasi.
Odstopne (drugačne) nasvéte je treba v razgovoru staviti in z razlogi dotrditi.
Ako nihče ne zahteva besede ali kadar je razgovor dokončan, naj prvosednik dd glasovali o stavljenih nasvetih.
§. 13.
Prvosednik postavlja vprašanja, o katerih, in red, po katerem se bode glasovalo.
Vendar sme po nasvetu katerega si bodi glasovavca tudi o tem svetovavstva zbor sam posvetovati se in skleniti.
Svetovavci naj oddajo svoje glasove po službenem činu, počenši od naj-starijega.
V polnem zboru naj odborni prezidenti, pričujoči kot glasovavci, glasujejo za vsemi svetovavci in to mlajši pred starejšimi.
Glasuje se brez naznanjnaja razlogov ali nagibov.
§• 14.
Sklepi se delajo z nadpolovično (absolutno) večino glasov (§. 37 postave).
Ako so glasovi med dve mnenji enako razdeljeni, ali kjer ima eno izmed več mnenj najmanj polovico vseh glasov za se, dolžan je tudi prvosednik, svoj glas oddati.
Ako on v katerem teh slučajev pristopi takemu mnenju, za katero je že polovica glasov, tedaj velja to mnenje ter je sklenjeno.
Ako se v slučajih §fOT 40 in 41 postave ali sicer razloček med dvema enako razdeljenima menitvama suče edino o količinah, tedaj sme prvosednik vzeti srednjo količino.
Tudi kjer prvosednik ni dolžan oddajati svojega glasu, ima pravico po tem, ko bode sklep že storjen, izustiti in na zapisnik dati, kakö on meni.
§• 15.
Ako se za nobeno menitev ni našla nadpolovična večina glasov, naj se v drugo glasuje, pri čemer je pa — ako je treba, — stavljene nasvete razstaviti na več vprašanj.
§. 16.
Kar seje o neki točki sklenilo, to bodi podloga posvetovanju in sklepanju o vseh naslednjih točkah (členkih) tako, da morajo zdaj tudi tisti glasovavci, ki niso bili potegnili s poprejšnjim sklepom, držati se tega sklepa kakor podloge, katera jih veže, ter svoje glasove o nadaljšnjih točkah po le-tej oddajati.
§. 17.
Takisto (§§. 12 do 16) je delati, kadar gre za ustanovitev razsodilnih razlogov.
§. 18.
Iiočc-h kateri glasovavec odstopiti od oddanega glasd, naj to izreče, predno je sej i sklenjena. Ako se s tem razmerje glasov takö predrugači, da storjeni sklep nima več nadpolovično večine glasov, napraviti je novo glasovanje. Tudi so sme v tem slučaji skleniti, da bode vnovič razgovor.
§. 19.
Izhod glasovanja naj zapisnikar zapiše na referatu ali na priloženih polah.
Ta zapis naj obsega dan, katerega jo bilo posvetovanje, imena pričujočih in poleg tega popolno razložbo, kakö se je vršilo glasovanje.
Našteti je vse stavljene nasvete ter povedati glasovavce, kateri so glasovali za-nje.
Vsakemu glasovavcu je na voljo, razloge svojega mnenja pismeno sestaviti ter zahtevati, da se ta sestavek pridene zapisu o glasovanji.
Prvosednik naj zapisnikarjeve zapise preudari, kjer bi treba bilo, popraviti dâ in sè svojim podpisom potrdi.
§. 20.
Kadar gre za pripravljavne naredbe in razsodbe o kakem vmesnem prepiru (§. 13, odstavek 4, postave), sme se glasovanje tudi brez seje po pismenem potu napraviti. Ako se vendar med dvema glasujočima svetovavcema pokaže različna misel, treba je o tem vsakakor seje.
§. 21.
Rešila, ki se izdajö na podlogi storjenih sklepov, načrta praviloma referent, a če se je sklep v glavni stvari storil proti njegovemu mnenju, tist glasovavec, po katerega nasvetu se je sklenilo.
Prvosednikova reč je, pregledati in preudariti, je li načrt rešila soglasen sè sklepom.
§. 22.
Da je pismeni vvodni postopek dovršen in da se preporna stvar odkazuje v javno in ustno razpravo (§. 28 postave), to je po referentovem poročilu izreči sè sklepom svetovavst\a.
§. 23.
Vpoložki, katerih rešitev nima določnega vpliva na pravice dotičnikov in gledč katerih ne piše postava ali opravilni red, da se je posvetovati, smejo se, kadar je prezident ene misli z referentovim nasvetom, brez posvetovanja (kurentno) rešiti.
§• 24.
Odvetniki (advokati), ki zastopajo stranke, in pa pooblaščenci oblastev, korporacij in občin (§. 31 postave) morajo svojo zastopniško pravico prav izkazati.
§. 25.
Ob ustni razpravi naj referent najpopred prebere svoje pismeno poi’očilo.
To poročilo naj obsega razložbo o tem, kakö stvar bistveno stoji, na kaj se pritožba opira in kaj morebiti tožena upravna oblastva in stranke proti temu odgovarjajo, a ne razodeva vendar nikakoršnega mnenja, kak<5 bi bilo reč razsoditi.
Na to se dd beseda pritožniku, za njim zastopniku toženega upravnega oblastva in za tem osebam, katere bi bile soudeležene.
Toženim pristoji po vsakem pravica poslednje besede.
§. 26.
Udeležencem je na voljo, v obrambo svojih pravic zahtevati, da se za trdno ustanovč ali ugotovijo posamezne točke v zapisniku, kateri se nareja o ustni razpravi (§. 42, odstavek 1 postave).
Kjer gre za ugotovitev besedne sestave, naj prvosednik, ako kateri udeleženih zahteva, da precej posamezna mesta prebrati.
§. 27.
Posvetovanja in sklepanja o razsodilu, katero naj se izreče na podlogi ustne razprave, smejo udeležiti se samb tisti udje upravnega sodnega dvora, kareri so bili pri celi ustni razpravi.
Določila §f0T 5. 6, 7 in 9 ne veljajo za sklepe tega odbora (senata).
§• 28.
Ako se pri ustni razpravi pokaže, da bode razsojati o veljavnosti kakega ukaza in ako razpravni odbor ni sestavljen iz šest svetovavcev in enega prvosed-nika, treba je razpravo precej popustiti in za tisto reč določiti novo razpravo pred pomnoženim odborom.
Nova razprava bodi rudi tedaj, kadar se vprašanje o veljavnosti ukaza sproži pri posvetovanji, katero nastopi po ustni razpravi (§. 36 postave), ter razpravni odbor za to ukrene obnovo razprave pred pomnoženim odborom.
§. 29.
Pri posvetovanji, omenjenem v §. 27, mora najpred referent nasvetovati, kaj bi bilo skleniti.
Za obliko, kak<5 naj se vrši posvetovanje, glasovanje in sklepanje za vsebino in potrdbo zapisnika (§§. 42 postave, odstavek 2) in za izdatek razsodila veljâ to kar velevajo §§. 12 do 18, 19 (odstavki 2 do 5) in 21.
§• 30.
Razsodbe polnega (plenarnega) zbora in skupnega zbora vseli finančnih senatov (§. 9), in tak<5 tudi vse razsodbe, ki se tičejo veljavnosti kakega ukaza, treba je sprejemati v posebne zbirke.
Vrhi tega naj se vse te razsodbe razmnožavajo in vsakemu udu upravnega sodnegu dvora dajö.
§. 31.
Na to, kakö upravni sodni dvor občuje z oblastmi in strankami, kak<5 se zvrsuje sejna policija (§. 32 postave), potem na uredbo in ravnanje pomočnih uradov, kakor tudi na vse notranje poslovanje naj se primerno uporabljajo tisti postavni propisi, ki veljajo za redna sodišča.
'	§• 32.
Upravnemu sodnemu dvoru je pridržano, nasvetovati kako premeno tega opravilnega reda. Take nasvete naj upravni sodni dvor v polnem zboru razpravlja in po ministerskem svetu polaga pred cesarja v odobrenje (§. 46).
• §• 33.
Kjer se v tem opravilnem redu v misel jemlje postava brez drugega pristavka, razumeva se postava od 22. oktobra 1875 (Drž. zak. od I. 1876 št. 36), o ustanovitvi upravnega sodnega dvora (sodnega dvora za upravno reči).
95.
Ukaz skupnega ministerstva od 5. avgusta 1876,
8 katerim se v zvršbo postave od 22. oktobra 1875 (Drž. zak. od 1.1876 àt. 36), §. 46 odstavek 1), dajo določila o notranji nredbi c. kr. upravnega sodnega dvora, po tem o osebji, ki naj se pri
njem v službo vzame.
1.	Voditev ali ravnanje upravnega sodnega dvora pristoji njega prezidentu in kadar bi ta bil izdoina ali zadržan, po činu najstarijemu senarnemu prezidentu. Ako bi tudi senatnim prezidentom kak zadržek branil, tedaj prevzame voditev po činu najstariji dvorni svetovavec.
2.	Prezidentu ali namestniku njegovemu pristoji zlasti pravica, opravila sve-tovavcem in pomočnim uradnikom za konceptno in manipulacijsko službo odka-zovati, dalje pravica, v važnih slučajih koreferenta postavljati.
On določa število sej, kakor ludi, kdaj in kje bodo seje. Njegova reč je sestavljati posamezne odbore ali senate, držčč se določil obseženih v §. 13 postave od 22. oktobra 1875 (Drž. zak. od 1. 1876 št. 36). Pred-nj je polagati zapisnike o razpravah in posvetovanji vseli odborov.
On imenuje pisarnice ravnatelja izmed svetovavcev in prezidialnega tajnika izmed drugih konceptnih uradnikov upravnega soduega dvora.
3.	Tista službena mesta upravnega sodnega dvora, za katera imenovanje ni pridržano Njegovemu Veličanstvu, popolnjuje po razpisu (konkursu) upravni sodni dvor sam.
Ako se vendar v času, dokler razpis veljâ, ali vsled popolnitve tistega mesta, za katero je bil izdan razpis, izprazni enako službeno mesto, ter je za-nj kaj pripravnih prositeljev, sme se nadaljšnji razpis službe opustiti.
Pri popolnjevanji dosluženim podoficirjem edino pridržanih in takih službenih mest, pri podeljevanji katerih gre njim prednost pred drugimi iskavci (soprosi-telji), treba je izpolnjevati dotične posebne propisc.
4.	Kar se tiče zadržka rodu (žlalite) in svaštva med služečimi pri upravnem sodnem dvoru in dolžnosti prosečih za tako službo, v prošnji naznanjati take razmere, ako gledč njih veljajo, po tem kar se tiče kvalifikacijskih tabel iskavcev službe, uporabljajo se določila postave o notranji uredbi sodnih mest od
3.	maja 1853 (Drž. zak. št. 81).
5.	Za osebne reči, zlasti za popolnitve službenih mest in za disciplinarno postopanje z nesodniškimi uradniki in služabniki upravnega sodnega dvora naj prezident tega sodnega dvora sestavi iz šest udov njegovih sestoječo stanovitno komisijo pod svojim ali svojega namestnika predsedstvom, katera razločuje po večini glasov o reččh te vrste.
6.	Noben uradnik ali služabnik upravnega sodnega dvora ne sme zvrševati svojega urada, ako ni opravil propisane službene prisege.
Prezident prisegujo v roke Njegovemu Veličanstvu cesarju.
Senatne (odborne) prezidente, svetovavce in druge konceptne uradnike, ravnatelje pomočnih uradov in adjunkte ali pristave ravnateljstva pomočnih uradov zapriseguje prezident, a ostale pisarnične uradnike in služabnike načelnik polnočnega urada.
7.	Kadar se kdo odpovč službenega mesta, ravnati je po dotičnih določilih postave od 3. maja 1853 (Drž. zak. št. 81).
8.	Isto veljd o ondukaj zapovedanih izkazih stanu osebja, od katerih je en primerek (pare) v prezidiji upravnega sodnega dvora hraniti a drug primerek izročiti ministerstva prezidentu.
9.	Uradnik upravnega sodnega dvora ne sme se kot prvosednik ali sveto-vavec udeležiti pravosodja in sosebno ni delovati na razsodbo stvari niti pričujoč biti pri razpravi in posvetovanji:
1.	v svojih lastnih in vseh tistih poslovili ali opravilih, pri katerih pričakuje na ravnost (neposredstveno) ali posredstveno kake škode ali koristi ;
2.	v opravilih svoje zakonske žene, svojih sorodnikov v navzgornji in navz-doljnji vrsti, svojih slraničev in tistih, ki so mu še bližje v rodu ali do tega istega kolena v svaštvu;
3.	v opravilih svojih posinoviteljev ali rednikov, posinovljeneev ali rejencev;
4.	v opravilih svojih varovancev in oskrbovancev;
5.	v opravilih svojih upnikov (verovnikov) ali dolžnikov, bodi si da so vse tako v tem, kakor tudi v 2. 3. in 4. odstavku naštete osebe v svojem imenu ali samd kot pooblaščenci ali zastopniki neposredstveno ali posredstveno deležne tiste stvari;
6.	v opravilih, v katerih je poprej kot priča, odvetnik ali oskrbnik, sveto-vavec, mešetar ali srednik delo imel;
7.	tudi ne sme pri upravnem sodnem dvoru nikdo udeležiti se razsodbe v reččh, v katerih je že v administrativni razpravi, na podlogi katere se je storila razloka ali naredba s pritožbo izpodbijana, kakor referent, glasovavec, revident ali aprobant svoje mnenje izustil;
8.	ud upravnega sodnega dvora izločen je ter ne sme imeti referata ni prvo-sedstva pri razpravi in posvetovanji, ako referent pri katerem iz upravnih organov, ali pa uradnik, kateri je bil v tisti stvari razsodil (razloko storil), stoji do njega v katerem pod 2 naštetih razmerij rodii ali svaštva.
Tudi nižji uradniki so dolžni od 1 do 6 povedane razmere, ako kateri pri njih nastopi, svojemu nadstojniku naznaniti ter prositi ga odveze od naloženega uradnega djanja.
Ako kdo stoji s kom v razmeru najmovne ali zakupne (štantne) pogodbe, ne veljd to za razmer, kateri bi ga po odstavku 5 izločal (izključaval).
10.	Prezideu -no uradnikom in služabnikom upravnega sodnega dvora dajati dopust (urlavb) na šest tednov.
Ako se pripeti ter je potreba, uradniku ali služabniku v enem letu bodi na enkrat ali v več razdobjih pod 'liti dopust vsega skup na več nego šest tednov, obrniti so je k ministerstva prezidentu za dovoljenje.
Podelitev dopustov prezidentu je izprositi pri Njegovem Veličanstvu.
Ako kdo oboli ali se mu kaj drugega neogibnega primeri, da ne more službe opravljati, naznaniti je to prezidentu, a če se v osebi tega kaj takšnega prigodi, ministerstva prezidentu ter po njegovem ukazu pismeno izkazati. Izostanje vsled takšnih zadržkov naj se ne šteje za dopust.
11.	Za disciplinarno ravnanje sè sodniškimi uradniki upravnega sodnega dvora velja postava od 21. maja 1868 (Drž. zak. št. 46).
Uradnikom nesodnikom ali služabnikom upravnega sodnega dvora, kateri prelomijo dolžnosti naložene jim po njihovem uradu ali njihovi službeni prisegi, sme prezident dati opomine in svarila ali pa, ako bi ti pomočiti ostali brez uspeha, odbiti kaj od plače in aktivnostnega priboljška do vsote, ki komu pristoji na četrt leta (tri mesece).
Proti danim pismenim posvarilom in prisojenim odbitkom sme se dotičnik pri ministerstva prezidentu v 14 dneh pritožiti.
Kadar te manjše disciplinarne naredbe nič ne izdado ali če je kdo zakrivil se s takim prelomom svoje dolžnosti, ki je sam na sebi velik, ter se po njem gubi službeno doverje ali zaupanje, treba je po dovršeni preiskavi prisoditi mu katero tistih okolnostim primernih disciplinarnih kazni, katere se v takšnih slučajih nakladajo uradnikom nesodnikom in služabnikom rednih sodnih dvorov.
12.	Pravice prezidentove presegajočo disciplinarno oblast o nesodniških uradnikih in služabnikih upravnega sodnega dvora zvrŠuje ta sodni dvor sam, oziroma osebstvena (personalna) komisija, ki jo je sestaviti po točki 5, zmisloma uporabljaje določila postave od 3. maja 1853, št. 81, I. del, 7. poglavje, veljajoča za uradnike nesodnike in služabnike sodnih dvorov. Pravice ondukaj ministru pravosodja odkazane pristoje ministerstva prezidentu.
13.	Vse pismeno izdane disciplinarne naredbe, naj izhajajo od prezidenta po točki 11, ali od personalne komisije po točki 12, treba je vpisavati v izkaz stanu osebja (točka 8).
Ako se je dotičnik tri leta brez graje vedel, sme poprositi za izbris posvarila v izkaz vpisanega, o čemer določa prezident.
14.	Upravni sodni dvor naj konec vsacega solnčnega leta izroči ministerstva prezidentu zaradi vpogleda in predložbe Njegovemu Veličanstvu izkaz opravil, kar jih je bilo v celem letu. Ta izkaz naj obseguje v prvem razdelku skupni stan opravil sodnega dvora, v drugem stan opravil, ločenih po posameznih minister-stvih, zoper katerih razsodbe ali naredbe merijo pritožbe, ali v katerih področje kaka reč spada, naposled v tretjem razdelku po posameznih deželah stan opravil vsled pritožeb zoper razsodbe ali naredbe organov deželnega, okrajnega ali občinskega upravstva.
Ta ukaz pride v moč tist dan, katerega bode razglašen.
Auersperg s. r. laisser s. r. Stremayr s. r. Glaser s. r. Uuger s. r.	Clilumeeky s. r.	Pretiš s. r.	Horst s. r.
%iemialkowski s. r. IVlaunsfeld s. r.
(SlovenUch.)
4H
1