poštnina plačana v gotovtnL
Leto XVI., štev. 15
(Mi
w ^ravmaivo ujuDijana Knafljeva ulica <x — reieton tt 8122 8123,
»124. 3125. 8126
aseratnj Kiaeiea. ujuoijana Selen-ourgova Oi 5. - Tei 5492 2492. eoaruzmca Maribor viospoeka ulica
St 11 - reieton fit 2455 ^oaružnica :eije Kocenova ulica tt
2. - TelefoD <tt 190 tiaCuni pn poŠt ftek zavodih: L«jul>-tjana fit 11.842 Praga čislo 78.180, wtpp «t inr> 241
J
LJubljana, petek 18. januarja 1955
Cena 1 Din
Naročnina mate mesečno Ola 25*— Za inoaemstrc Oin 40.—
Uredništvo-Ljubljana, Knafljeva ulica 6 Felefon 8122 8128. 8124. 8125, 8126 Maribor Gosposka ulica 11 reieton tt 2440 Celje, Str *maverjeva ulica tt L Telefon 4t 05.
Rokopisi sa ne vračajo. — Oglasi po tarlfu
Potreba reforme davčne zakonodaje
iniciativnost in odločnost, ki se kažeta iz že izvršenih in še napovedanih ukrepov novega finančnega ministra, sta bili v javnosti, zlasti v gospodarskih krosih sprejeti z zadoščenjem. Upravičeno vzbujata upanje, da bomo končno, res že ob dvanajsti uri, v našem finančnem življenju vendarle krenili z mrtve točke, na katero smo zašli. Spoznanje, da je treba poseči po energičnih sredstvih, je prodrlo že davno ne le v vladnih krogih, ma vec tudi v parlamentarnih vrstah. Baš eno je povzročilo, da sta obe zbornici Narodnega predstavništva že lani izglasovali vladi obsežna pooblastila za izdajanje gospodarskih uredb z zakonsko močjo. Toda pod prejšnjim vodstvom našo finančne politike se vlada danega ji pooblastila ni mogla v polni meri poslužiti, ker se je odklanjal p, de je vseboval kak riziko, rav ie bil riziko le majhen in čeprav se je s ličen ukrep kje drugod že esel. Tako mnogi lepi načrti niso bi-i realizirani in so ostale neizvršene ne želje gospodarskih krogov, marveč udi nekatere napovedi, vsebovane že v vladni deklaraciji, in zahteve, ki tvorijo važne točke v programu Jugoslovenske nacionalne stranke.
Ena takih splošnih želj in zahtev vsega prebivalstva je reforma našega sistema neposrednih davkov. Sedanji zakon o neposrednih davkih se izvaja že šesto V tem času se je izkazalo, da sistem neposrednih davkov po tem zakonu ni ravno najbolj pravičen, zlasti v primerili, kjer ima posameznik razne vrste dohodkov, ki so podvrženi raznim davčnim vrstam in se odmerjajo na raz-h krajih. Progresija, ki jo vsebuje naš davčni sistem v dopolnilnem davku. v takih primerih pogosto ne more : i do izraza in zadene kolikor toliko ravično le onega, ki se mu vsi dohodki ;ra-menjujejo z eno vrsto daVkov, fa-ira pa onega, ki ima več vrst dokov. podvrženih raznim vrstam davkov.
f a tudi v primerih, kjer gre samo za ao davčno vrsto, progresija ne pride idno do veljave. Kdor ima na primer eset hiš na območju različnih davčnih •jprav, ako z donosom 10.000 Din, pla-.i od skupnega donosa hiš le 2 odstot-a dopolnilnega davka. Kdor pa ima le ao hišo z donosom 100.000 Din, plača koro 9 odstotkov dopolnilnega davka, eprav bi bilo pravično, da bi bil od-otek enak v obeh primerih. Gospcdar-- d in socialni momenti zlasti glede štela rodbinskih članov, ki jih mora . . rževati davkoplačevalec, pridejo v ašem davčnem sistemu do veljave le uslužbenskem davku, dočim gre /sa sodobna davčna zakonodaja za tem, . se iz razlogov socialne pravičnosti n bolj razširi sistem olajšav glede na eviio rodbinskih članov. Veliko trdoto vsebuje naš davčni za--;on tudi v tem, da dopušča davčno prostost za dohodke od državnih papirjev brez vsake omejitve, tako da ima posameznik lahko ogromen dohodek iz tega vira, pa ne plača prav nobenega davka. Tudi v drugih državah so državni papirji prosti rentnine, vendar se dohodek od' take rente všteje v skupni dohodek davkoplačevalca, ki se potem obremeni z osebno dohodnino, kjer gre davek v tem višje odstotke, čim višji je dohodek. Naš sistem pa favorizira onega, ki brezskrbno živi od donosa kapitala, na-oženega v državnih papirjih, ki nosijo današnjih tečajih nad 10 odstotkov, čim trdo obremenjuje onega, ki svoj -apital naloži v produktivno podjetje er s tem ustvarja možnosti zaposlitve pri tem nesi tudi znaten riziko. Navedli smo le nekaj primerov, ki kanejo na nedostatke našega davčnega zagona kot takega in ki jih bo na vsak lačin treba korigirati. Še .bolj pa so ko-ekture potrebne v onih točkah zakona, d so prišle v ostro navzkrižje s spre-aenjenimi gospodarskimi razmerami in ki danes neznosno obremenjujejo cele stanove, obenem pa jih naravnost silijo k davčni utaji. Zemijarina n. pr. je bila odmerjena v ča»u, ko kmečke bede še ni bilo in ko je bilo razmerje med cenami vse drugačno, kakor je danes. O pridobnini smo pisali in razpravljali v našem listu že toliko, da bi bilo ponavljanje na tem mestu odvisno. Da je po-rebna ko-renite reforme, o tem je sodba soglasna
Iniciativni duh, ki je zavel pod novim vodstvom naše finančne politike, vzbuja upanje, da b( v najkrajšem času postavljen na dnevni red celotni problem naše davčne zakonodaje in rešen v skladu s spremenjenimi gospodarskimi in socialnimi razmerami. Rešen zlasti tudi v skladu z načelom dekoncentraeije, ki se mora vsekakor uveljaviti tudi v našem davčnem sistemu. Bodisi v novem davčnem zakonu samem bodiisi z isto-:asnim samostojnim zakonom se mora končno urediti tudi finansiranje samouprav.
Američanom je kupčija nad vse
VVashington, 17 januarja AA. Zedinje ne države bodo po vsej priliki odbile predlog Društva narodov, da naj se prepreči izvoz orožja v Bolivijo.
Po težavnih pogajanjih med Francijo in NemSjo:
K o m n i* o m i
v Z
Po celodnevnih pogajanjih je bil zvečer dosežen kompromis glede pogojev načina deSinitivne izročitve Posaarja Nemčiji
Ženeva, 17. januarja, g. Svet Društva narodov se je sestal danes ob 17. Do 18. ure se še ni vedelo, ali se bo še da-nas ha vil s posaarskim vprašanjem, ker poročilo odbora trojice še ni bilo izgo-tovljeno. Delo odbora se je zavleklo predvsem zaradi tega, ker Nemčija v Ženevi ni zastopana in se morajo voditi pogajanja z Berlinom s posredovanjem italijanskega delegata barona Aloisia in nemškega generalnega konzula Kraula. Nemci izjavljajo, da sicer priznavajo kompetenco sveta Društva narodov za ureditev upravnih, gospodarskih in finančnih vprašanj ter avtomatične pri-klopitve Posaarja demilitarizirani po-renski coni, poudarjajo pa obenem, da mora Nemčija vztrajati na brezpogojni določitvi datuma izročitve. Prav tako odklanja Nemčija zahtevo, da bi v smislu določb o demilitarizirani porenski coni uničila nekatere vojaške naprave in strategične železnice in druge tehnične naprave. Kakor je predsednik pri otvoritvi seje izjavil, pa upajo, da bo najkasneje do jutri dosežen sporazum. Dejstvo, da je nemški generalni konzul Kraul danes popoldne posetil angleškega delegata Edena, dokazuje, da skuša angleška delegacija posredovati.
Težavna pogajanja
Ženeva, 17. januarja. w. Pogajanja, ki so se vodila pod vodstvom odbora trojice za posaarsko vprašanje med francoskim pooblaščencem Massiglijem in nemškim zastopnikom generalnim konzulom Kraulom o novih vprašanjih, ki so v zvezi z zopet-no priklopitvijo Posaarja k Nemčiji, so stopila v kritičen stadij. Od nemške strani se zagotavlja, da vztraja francoska delegacija na tem, da se prizna svetu Društva narodov pravica določiti posamezne ukrepe glede demilitarizacije Posaarja, ako se do 1. marca ne doseže popoln sporazum med Nemčijo in Francijo v tej zadevi. Kancelar Hitler je to zahtevo odklonil ter je vztrajal pri tem, da se celokupni kompleks vprašanj uredi s prijateljskim sporazumom med Nemčijo in Francijo.
Francoski pogoji
Pariz, 17. januarja č. Francoski tisk je objavil vest, da namerava vlada v svrho priznanja Posaarja Nemčiji staviti več pogojev, da se zajamči sedanje stanje prebivalcev v Posaarju. »Pariš Soir« navaja naslednje pogoje: 1) da se reši celokupno posaarsko vprašanje; 2) da se uredijo vsa
vprašanja, ki ee nanašajo na socdalno zavarovanje zaposlenih Posaarcev; 3) da as
uredijo vsa privatna in druga finančna vprašanja; 4) da se popolnoma razčistijo problemi, ki se tičejo demilitarizacije posaarske oblasti v skladu s členom 42 in 44 versajske mirovne pogodbe; 5) da d& Nemčija vse garancije, da se zaščitijo narodne manjšine v Posaarju in da se jim olajša izseljevanje tudi po izročitvi Posaarja nemškim oblastem. List dodaja, da Francija v nobenem primeru ne bo odstopila od teh zahtev, tudi če bi bilo morda treba za daljšo dobo odsoditi ves sporazum z Nemčijo.
Sporazum dosežen
Ženeva, 17. januarja. w. Tik pred 19. uro sta prišla francoska pooblaščenca Massigli in Fonques Duparc v poslopje Društva narodov ter sporočila, da je prišlo do kompromisnega sporazuma, ld bo objavljen pozneje. Verjetno je, da bo svet Društva narodov z ozirom na to še nocoj zavzel končno stališče glede Posaarja.
1. marca bo Posaarje izročeno Nemčiji
Ženeva, 17. januarja, b. Ob 19. je bil med nemškimi in francoskimi organi Društva narodov dosežen sporazum o Posaarju, ki določa:
1.	Izročitev Posaarja Nemaji se bo izvršila L marca 1935.
2.	Vprašanje demilitarizacije Posaarja se v resoluciji Društva narodov in v poročilu ne bo posebej omenilo. To vprašanje je rešeno s tem, da veljajo in se morajo izvesti za to ozemlje določbe versajske mirovne pogodbe glede demilitarizacije levega brega Rena.
3.	Se nerešena ostala vprašanja se bodo uredila v pogajanjih, ki se bodo po značaju vprašanj vršila v Rimu, Saar-brucknu ali v Baslu.
Obnova carinske meje med Francijo in Posaarjem
Pariz, 17. jan. č. »Journal« je objavil danes dekret vlade, po katerem ae francoska carinska meja premeatl z vzhodna na zapadno posaarsko mejo. Carinski nameščenci bodo morali nastopiti službo na novih carinskih mestih do prihodnje ara-de. Tedaj bodo obenem prejeli tudi nadali-nja navodila.
Panika v Posaarju
Hitlerjevci izvajajo nad svojimi nasprotniki strahovit teror — Francoski konzulati zahtevajo zaščito DN
Pariz, 17. jan. r. Dočim so Nemci pred in po glasovanju obljubljali, da ne bodo Izvajali napram nasprotnikom nemške fronte nikakih represalij in da bodo skušali »zapeljance« pridobiti za hitlerjevsko stvar, pa kažejo najnovejša poročila iz Posaarja, da so na vse te obljube pozabili.
V	Saarbrucknu samem sicer še respek-tirajo mednarodne čete, ki vrše policijsko službo, toda v provinci so začeli hitlerjevci izvajati nepopisen teror. Povsod napadajo socialistične delavske domove, ki so jih po večini že demolirali ter se maščujejo nad vsemi, za katere le količkaj sumijo, da so glasovali proti njim. V Sulz-bachu so hudo ranili socialdemokratskega voditelja K le i na. Le z največjo težavo je ušel linčanju nahujskane množice. V But-tlingenu so napadli tamošnje Francoze In pristaše statusa quo, ki so morali v naglici zbežati in pustiti vse svoje premoženje. Voditelji statusa quo so morali pobegniti. Danes so začeli napadati tudi francoske oblasti in konzulate.
V	vsem Posaarju je zavladala panika, zlasti med socialnimi demokrati in komunisti. Pred francoskim konzulatom v Saarbrucknu, ki ga stražijo močni oddelki mednarodnih čet, se Je v teku današnjega dne zbrala velika množica beguncev Iz vsega Posaarja, ki prosijo francoski konzulat za zaščito in za dovoljenje, da aa smejo izseliti v Francijo. Teroristična dajanja proti nasprotnikom se strahovit« množe in zbujajo v ženevskih krogih rea-ne skrbi. Predsednik vladne komisije je nujno interveniral pri Društvu narodov In zahteval zaščite.
Francoski konzul je skupno z raznimi socialističnimi organizacijami uvedel nabiralno akcijo za begunce, da bi se na ta način zbrala sredstva za njihovo preselitev iz Posaarja. če se bo teror v tej meri nadaljeval, bo najbrže tudi francoski konzul še nocoj zapustil Posaarje in odpotoval v ženevo, da obvesti o položaiu svet Društva narodov.
Saarbriicken, 17. januarja, č. Danes ni iz šel več noben protihitlerjevski list. Samo komunistični delavski dnevnik so tajno de lili med ljudi Dobro obveščeni krogi zatr iujejo. da nameravajo Nemci postopoma uvesti nemške socialne zakone v Posaarju Tako ie gotovo, da bodo nastopili proti Židom enako kakor v Nemčiji Le Zidom ki so bili v svetovni vojni na nemški stra-
ni, bo prizanese«). Protihitlerjevski Po-saarci se z veliko vnemo pripravljajo na izselitev v druge države. Do danes 6o Izstavili Posaarcem, ki se nameravajo izseliti v Francijo, na konzulatu že 4000 vizov na njihove potne liste.
Beg v masah
London, 17. januarja č. »Reuter« Je ob javil poročilo iz Saargemendena, da tam pričakujejo tekom jutrišnjega dne 2000 beguncev iz Posaarja. Obmejni stražniki v Forbachu pravijo, da prehaja čez mejo dnevno po 35 tovornih avtomobilov z opremo in drugim blagom Posaarcev. ki zanu-ščajo svojo ožjo domovino.
In kaj pravi g. Hitler
Berlin, 17. jan č. Hitler je glede bodočih razmer v Posaarju izjavil zastopniku »United Press« med drugim;
Kar se tiče manjšin, separatistov in komunistov v Posaarju moja vlada ne namerava preganjati političnih nasprotnikov v Posaarju. Mi smo bili daleč od maščevanja že prej in danes smo še bolj. V Posaarju se nikomur ne bo nič zgodilo. Mi ne vprašamo, kaj je kdo in kaj je bil prej, nego kaj je danes, če pa bo kdo po priključitvi Posaarja Nemčiji deloval proti naši politiki, bo slabo naletel. Nemčija nI strankarska država. Nemčija n« trpi stranke v opoziciji. Nemški narod pa je eno telo in ena duša.
Braun ne sme v Švico
Pariz, 17 januarja. AA. Med begunci iz Posarja je tudi vodja svobodne fronte Max Braun. Nameraval je odpotovati v Žtenevo toda švicarska vlada mu je prepovedala prestop v Švico.
Nemška in francoska mladina za sodelovanje
Berlin 17 tanuarja d Vodja francoske mladinske organizacije je poslal vodstvu nemške državne mladinske organizacije brzojavko, v kateri izraža željo, da bi bile francosko-nemško sodelovanje slično priia teljstvu obe?; mladinskih organizacij Vod stvo nemškp mladinske organizacije se 'ahvalilo za lo izjavo pri čemer je pouda rilo svoio radost, ker so bile r odločitvijo 13. januarja Se bolj utrj^rip podlage nemško francoskega^mladinskega dela.
i
Hitler povabil Lavala
na poset v Berlin
Sprejetje vabila je odvisno od ureditve posaarskega vprašanja in avstrijskega problema
Pariz, 17. januarja g. Dunajski »Te-legraph« doznava iz dobro poučenih diplomatskih krogov, da je Hitler Lavalu še pred njegovim odhodom v Ženevo poslal povabilo za uraden poset v Berlinu, ki ga je Laval vzel na znanje, ne da bi se o tem na katerikoli način izrazil. Govori se, da hoče francosko ministrstvo najprej počakati na nadaljnje zadržanje Nemčije, zlasti glede rimskih protokolov o nedotakljivosti Avstrije in glede celokupnega podunavskega problema, preden bo padla odločitev, ali bo Laval sprejel povabilo ali ne. Pri tein bo brez dvoma tndi način končno-veljavne likvidacije posaarskega problema igral veliko vlogo.
Nemčija ostane
mož beseda
Berlin, 17. januarja č. Nemški kancelar Hitler je dal zastopniku agencije »United Prese« naslednjo izjavo:
Naj ameriški in ostali svet ne misM, da 6em v torek zjutraj izgovoril pnhle fraz« in dajal prazne obete. Ko sem pred vsem svetom obljubil in svečano izjavil Franciji, da se Nemčija za večne čase odreka te-
ritorialnim zahtevam napram Franciji, 6cm izrekel zgodovinsko dejstvo, nekaj* čemur se ne da več ugovarjati, česar ai mogoče preklicati. To sem izrekel ne kot Hitler in poedinec, marveč v imenu vsega nemškega naroda. To je Franciji obljubil ves nemški narod, ki je bil vedno časti vreden in moralen in ni nikoli poteptal svojih obljub. S težkim srcem, z voli k p>-žrtvami bo držal tudi to svojo obljubo. Mislim, da mora biti Francija spričo tega popolnoma zadovoljna z nami. Od nemškega naroda po vsem tem zares nihče ne more več ničesar zahtevati. Dovolj je bilo žrtev. Ta je bila zadnja. To 'svojo obljubo emo dali, ker želimo sodelovati v miru « vsemi sosedi, predvsem pa s Francijo. Nam je mnogo do prijateljstva s Francijo in mislim, da 6mo ga sedaj tudi zaslužili. Vse žrtve bo nemški narod doprinesel zgolj zaradi ljubezni do miru
Nemčija je siromašna, toda njena ftast
je neomadeževana, Nemčija si iskreno želi stalnosti v Evropi in ljubi mir nad vse. Kar izjavljamo mi, voditelji Nemčije, nai se smatra kot merodajno. V6e drugo, kar se je slabega govorilo o Nemčiji, Je bilo izmišljeno in lažno. Manjšine v Posaarju so zadnje mesece pred plebiscitom širile strahotne laži, danes s»o te lažd svečano demantirane.
OSicielna kandidatna lista JNS za senatske volitve
Vrhovno vodstvo stranke je proglasilo za strankino listo prvi predlog ljubljanske konference, spremenilo pa je deloma tisto namestnikov
Beograd, 17. januarja, v. Predsedstvo JNS je zaradi snežnih metežev, ki so onemogočali pre,—časni prihod izven-beograjskih članov predsedstva — včerajšnji ljubljanski brzovlak je imel 12 ur zamude — šele danes razpravljalo o kandidatnih listah stranke za senatske dopolnilne volitve, ki bodo 3. februarja. Po referatu generalnega tajnika stranke ministra n. r. dr. Alberta Kramerja je bil izdan brzojavno nalog, naj se kandidatne liste, sprejete na banovinskih konferencah v Zagrebu, Ba-njaluki, Splitu, na Cetinju, v Saraje-u, Novem Sadu, Nišu in Skoplju, ki jih je predsedstvo stranke potrdilo, takoj vložijo pri pristojnem okrožnem sodišču. Glede obeh list, ki sta bili na banovinski konferenci za dravsko banovino v Ljubljani dne 14. t m. predmet razprav, se je predsedstvo stranke postavilo na stališče, da se mora za vsako
c_'uo zagotoviti enoten nastop nacionalne fronte v dravski banovinL Vršila so se daljša posvetovanja, zvečer pa je, potem ko so se zastopniki ene in druge liste podvrgli razsodbi glavnega vodstva stranke, sklenilo vodstvo stranke, da se vloži kot oficielna lista stranke naslednja kandidatna lista:
Kandidati
1.	dr. Drago Marušič, minister za socialno politiko in narodno zdravje;
2.	Jr. Albert Kremer, narodni poslanec in generalni tajnik JNS ter minister n. r.;
3.	Ivan Pucelj, narodni poslanec in minister n. r.
Namestniki:
1.	dr. Milan Gorišek, župan pri Sv. enartu v Slov. goricah;
2.	Fran Janžekovič, župan v KošaMh pri Mariboru;
3.	dr. Dinko Puc, župan ljubljanskL
Znižanje obrestne mere
Finančni minister energično nadaljuje svojo akcijo za oživljenje kreditnih zavodov - Pripravlja se tudi nova ureditev odplačevanja kmečkih dolgov
Beograd, 17. januarja, p. V zvezi s koncentracijo državnih in od države privilegiranih denarnih zavodov v okrilju finančnega ministrstva je finančni minister g. dr. Stojadinovič napovedal še nadaljnje ukrepe za izboljšanje položaja na denarnem trgu in v olajšanje gospodarske delavnosti. Kakor se v zvezi s tem doznava, bo upravni odbor Narodi banke že na svoji prihodnji ji sklepal o znižanju obrestne mere. S strani finančnega ministrstva je predlagano, da se zniža obrestna mera Narodne banke za eskont od 6.5 na 5, a za lombard na 7.5 na 6 odstotkov. Temu primeru bo takoj sledila tudi državna Hipotekama banka, ki bo znižala aktivno obrestno mero na 8, a pasivno na 4 odstotke. Ob enem bo podaljšan amortizacijski rok pri Hipotekarni banki na 50 let. Prav tako bo v najkrajšem času izšla nova uredba o maksiranjn obrestne mere. Za privatne denarne zavode -»brestna mera ne bo več vezana na »brestno mero Narodne banke, marveč bo maksimirana samostojno. In sicer oasivna na 5. a aktivna na 10 odstot kov. V nizu te akcije bo izdana najbrž i: nova >rr>dba o ureditvi dolgov. fZnižanie obrestne mere bod<-gotovo toplo pozdravili vsi gospodarski krogi To je bila že njihova stara zahte-
va, za katero se »Jutro« zavzema že nad dve leti Op. ur.)
Beograd, 17. januarja, r. Dane6 60 bili pri g- finančnem ministra gg. dr. Pliverič, dr. Kostrenčič, dr Morkovič, Filipančič, Etinger, Berkes in Hereog kot zastopniki Saveza nov-čanih zavoda Za rebu, in so mu obrazložili svoje prošnje in želje, zlasti glede lavčnih in taksnih vprašanj. Delegati so iz" rekli svoje posebno zadovoljstvo, da je finančni minister e- dr. Stojadinovič vsa njihova vprašanja vzel v pretres, in imajo po-oolno zaupanje, da se bo položaj naših denarnih zavodov popravil
Naposled so delegati izjavili, da ao gospodarsko finančni prosram kraljevske vlade, izražen v njeni deklaraciji, in že izdani ukrepi finončneea ministra, zlasti pa koncentracija državnih in poldržavnih de-larnih ustanov pod direktivami finančnega minisitra, naleteli pri zacrrebJkih ffofepodar--kih krofih na	nr>sr?en sprejem in
Objavljanje borznih tečajev
Beograd 17 januarja, p Finančni minister je izda' odlok da se na tečajnicah domačih borz (Beograd Zagreb in Ljubljana) razen tečajev na uradni stabilizacijski baz? dinarja navedejo tnd< ustrezajoči tečaji deviz z že vsebovano uradno premi-lo. ki	zda* .5 od«t T*kn bo po-
slej za ?irše občinstvo uradna borzna tečajnica razumi jivejša in dejansko stanje jasno in za vsakogar umljivo prodočeno.
\
Odločilni razgovori
o rimskem sporazumu
Včeraj so se s prihodom g. Je vtiča pričeli v Ženevi odločilni razgovori o praktični izvedbi rimskega
sporazuma
Ženeva, 17. januarja, p. Pozornost ženevskih krogov je poleg reševanja po-saarskega problema po končanem ljudskem glasovanju osredotočena na razgovore, ki se vrše med predstavniki Male antante in Balkan, zveze na eni ter Francije in Italije na drugi strani. Pogajanja se nanašajo pred vsem na rimske predloge, izvirajoče iz francosko-italijanskega sporazuma, posebno na ureditev razmer v Srednji Evropi. Razgovori so napredovali tako daleč, da so začeli obravnavati že konkretna vprašanja, zaradi česar so smatrali navzočnost jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jevtiča za neobhodno potrebno. Ministrski predsednik in zunanji minister g. Jevtič je zaradi tega krenil v Ženevo, kjer so ga pričakovali z največjo nestrpnostjo, ker je jasno, da bo stališče, ki ga bo v vseh teh vprašanjih zavzela Jugoslavija, odločilne važnosti za nadaljnji potek pogajanj in za končne sklepe, ki naj bodo rezultat sedanjih ženevskih razgovorov.
Ministrski predsednik g. Jevtič je prispel v Ženevo davi s precejšnjo zamudo in sicer zaradi snežnih žametov, ki vladajo v Avstriji in nekaterih predelih Švice. Na kolodvoru sta ga pričakovala zunanja ministra dr. Beneš in Titulescu ter zastopnika Balkanske zveze, turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras in grški zunanji minister Maksi-nos. Francoski zunanji minister Laval, ki je bil zadržan, je poslal svojega zastopnika. Jevtič je odšel s kolodvora
takoj v svoj hotel, kjer ge je kmalu zatem sestal z dr. Benešem in Titu-
lescom in imel z njima dolg razgovor. Nato je posetil francoskega zunanjega ministra Lavala, ki mu je popoldne vrnil poset. Pri tej priliki je Laval podrobno informiral Jevtiča o svojem sporazumu z Mussolinijem ter mu obrazložil rimske predloge.
Jevtič se je nato sestal na seji Balkanske zveze z Ruždi Arasom, Titu-lescom in Maksimosom; pozneje je prišel tudi še dr. Beneš, tako da se je vršila skupna seja Male antante in Balkanske zveze. Posvetovanja so trajala do 18. V informiranih krogih zatrjujejo, da sta Mala antanta in Balkanska zveza docela soglasni ter bosta v pogledu rimskih predlogov zavzeli enotno stališče. Po rešitvi posaarskega problema se bodo pričela pospešena pogajanja s Francijo in Italijo, pri katerih naj se razčistijo vsa še nerešena vprašanja, ki so v zvezi z rimskimi predlogi, zlasti vprašanje srednjeevropskega pakta in vprašanje garancije za neodvisnost Avstrije.
Opoldne se je Jevtič sestal z angleškim delegatom Edenom, ki ga je podrobno obvestil o poročilu madžarske vlade v zvezi z marsejskim zločinom. Dogovorila sta se, da pride madžarsko poročilo na dnevni red sveta Društva narodov šele na majskem zasedanju. IlJen bo zahteval od madžarske vlade še nekatere dopolnitve njenega poročila.
Razkrinkana demagogija
madžarskih revizionistov
Resnica o pismu bivšega predsednika francoske republike Milleranda — Madžarski revizionizem mora
izginiti
stično propagando Revizija mirovnih pogodb je danes nemogoča To je poudaril pred kratkim tudi sedanji francoski zunanji minister.
Budimpešta, 17. januarja, č. Kakor znano, se Madžari v svoji revizionistioni kampanji često sklicujejo na pismo bivšega predsednika francoske republike Milleranda, ki ga je svoj čas poslal madžarski delegaciji o priliki podpisa trianonske pogodbe. Madžari so poudarjali, da jim je v tem pismu priznal pravico za teritorialno revizijo.
Sedaj je poročevalec »Az Esta« obiskal bivšega predsednika republike Milleranda, ca bi se to vprašanje razčistilo. Millerand pa se je postavil na docela drugačno sta-1 šče. kakor madžarski revizionistični krogi Svoje stališče je preciziral v naslednjih treh točkah:
/. .\ aklonjen sem Madžarom in zanimam se za tn drža\'o. Prav zaradi tega smatram, da bi bilo pra\\ če bi opustila revizioni-
2 Moje pismo o priliki podpisv trianonske pogodbe, ki sem ga zares podpisal, se nanaša samo na takratno določitev mejk in je torej le tehničnega značaja. Z njim nikakor nisem mislil na kakršnokoli teri-torijalno revizijo v sedanjem smislu.
3. Iskreno želim, da bi francosko-ltali-janska pogajanja obrodila uspeh, mislim pa, da v tem delu Evrope tako dolgo ne bo mogoče zagotoviti miru, dokler se ne bodo iz mednarodne politike izločila vprašanja o teritorialni reviziji. To je važno tudi neposredno za francosko-italijansko pri jat eljstvo.
Flandin na delu
Borba nove francoske vlade z gospodarsko krizo — Dva zakona v zaščito kmetijstva — Sprememba ustave je stopila v ozadje — Kontrola nad vsem gospodarstvom
Pariz, 14. januarja.
Francoska skupščina in senat sta se po daljših božičnih počitnicah zopet sestala. Ministrski predsednik Flandin se je zbornicama predstavil brez strahu, da bi ga čakala kaka presenečenja. Sicer obstoja tudi njegov delovni program v načrtu, izvesti spremembe v današnji ustavi, le da se Flandin pri tem ne poslužuje metod svojega prednika, ki je razburjal parlamentarce s pretnjo radikalnega zoženja njihovih pravic, čeprav je moral računati, da za take predloge pač ne bi dobil večine v parlamentu in ne v senatu. Te napake Flandin noče ponoviti, čeprav je tudi on prepričan, da so spremembe v državnem mehanizmu nujno potrebne. Skušal pa jih bo izvesti v okviru sedanje ustave, da se izogne ustavnim borbam, ki jim nikdar ni mogoče v naprej določiti izida. Tudi Flandin želi okrepiti izvršno oblast, dati večjo moč ministrskemu predsedniku, strogo ločiti sodstvo od uprave ter omejiti današnje prevelike pravice parlamentarcev. Čisto je pa opustil namero svojega prednika, ukiniti pravico veta, ki ga ima senat v vprašanju razpustitve zbornice. Izkušnja z Doumergueom mu je pokazala, da so danes taki poskusi v Franciji brez prevrata neizvedljivi in novi ministrski predsednik jim poleg tega tudi ne pripisuje onega velikega pomena kakor njegov prednik. Revizija ustave, pravi Flandin, je le manj pomemben del občega preporoda in obnove, ki jih je treba izvesti v organizaciji oblasti, »toda preden spremenimo hišni red, moramo preprečiti požar, ki nam preti«. Ta požar je po Flandinovem mnenju slabo gospodarsko stanje Francije in zato jc ustavno reformo postavil na dnevni red šele za gospodarsko obnovo države.
Francoski ministrski predsednik se lahko loti tega dela, ker je znan kot eden najboljših gospodarskih in finančnih strokovnjakov Francije Že leta 1932. je kot finančni minister prijetno presenetil obe zbornici s svojim izčrpnim poznavanjem zamotanega proračunskega problema. Njegovo geslo je danes: Boj bedi! Z njim si jc pridobil mnogo večjo podporo v levičar skih krogov kakor pa jo je užival njegov prednik Doumergue. čeprav je bil na glasu najpopularnejšega francoskega politika Flandin dobro ve. da vse francoske vlade padajo v prvi vrsti zaradi radikalov ali socialistov, zato je njegova »gospodarska politika« deloma prikrojena tudi na to. da odstrani nezaupanje ki so ga doslej levi čarji vedno gojili do koalicij z desničarji
Minulo leto je v gospodarskem oziru bilo brez dvoma zelo težko za Francijo Dočim io se po nekaterih drugih državah že pok« zali znaki izboljšanja, »e je Francija v tem
letu še vedno bolj pogrezala v depresijo, čeprav je po burnih dneh ob koncu predlanskega in začetku lanskega leta, ki jih je povzročila afera Staviskega, bila na krmilu »vlada čvrste roke«. Cene predmetom na debelo so padale, dočim so se v detajlni trgovini zaradi izrednih ukrepov, ki jih je podvzemala vlada, da navzlic neokrnjeni ohranitvi zlate valute ohrani gospodarsko ravnovesje, še dvigale. Previsoka vrednost franka je ovirala izvoz, posledica pa je bila, da je padla industrijska proizvodnja in je število brezposelnih izkazovalo stalen porast.
Ni čuda torej, da je Flandin res osredotočil svoje delo na gospodarska vprašanja.
Postavil si je predvsem dve veliki nalogi, ki gresta za skupnim smotrom. Najprej hoče osvoboditi notranjo trgovino mnogih in često nemogočih omejitev in ovir, poleg tega namerava tudi olajšati finančno stanje, ki ga je povzročila doslej prestrogo izvajana finančna politika zlate podlage franka.
Flandinu se je posrečilo izvesti kljub hudi opoziciji v skupščini in senatu že dva važna ukrepa: žitni in vinski zakon. Notranja trgovina z žitom v Franciji je bila doslej podvržena mnogim regulacijam, ki so držale notranje cene žita na trikratni višini svetovne ccne. Francoski kmet in veleposestnik sta to konjunkturo seveda izrabila, a zaradi tega se je pridelovanje žita tako razširilo, da proizvaja danes Francija, ki je pred kratkim še žito uvažala, mnogo več žita, kakor ga sama potrebuje. Tako je prišlo do tega, da so načele ccne žitu močno padati, čeprav je država začela kupovati žito v veliki množini na zalogo, samo da prepreči katastrofo. Toda Flandinova vlada je uvidela, da je tak položaj trajno nevzdržen, ter je s posebnim zakonom omejila cene žitu.
Podobno se je dogajalo z vinom. Francija je znana kot eden največjih proizvodnikov vina v Evropi, je pa zaradi previsoke vrednosti franka nagrmadila doma ogromne zaloge, ker je izvoz skoraj popolnoma izostal. Med vinogradniki je nastala prava panika in vlada se je morala odločiti do hitrih ukrepov, da prepreči polom med kmet-skim prebivalstvom Zato je sklenila, pokupiti večje množine vina po povprečni oeni na blagovni borzi. Da bi se pa da našnje stanje v bodoče še bolj ne poslabšalo, se odslej vinska proizvodnja stavi pod strogo nadzorstvo: prepovedano je razširjati nasade vinske trte in predvidevajo se celo ukrepi za omejitev današnje vinske produkcije.
Vsi ti ukrepi so po Izjavah ministrskega predsednika šele uvod v »gospodarsko razorožitev«, ki naj še sledi. Flandin je bil
v francoski potttUd kot
pristaš gospodarskega liberalizma. Dajal je svobodnemu gospodarstvu pomen velesile, ki svoje težave lahko sama premaga in v pravem trenutku lahko vpliva celo ugodno na političuo krizo. Toda razvoj je tudi njega prisilil, da v tem oziru spremeni svoje nazore. Pred francoskimi gospodarstveniki Je pred kratkim imel govor, v katerem je dejal, da je nadzor države nad gospodarstvom neobhodno potreben in da ee gospodarstvo ne more več prepuščati mili volji poedincev. Zaradi tega hoče njegova vlada uvesti strogo kontrolo nad vsem gospodarstvom v državi. Ko mu je eden med zbranimi očital, da je to etatizem mu je odvrnil: »Imenujte ga kakor hočete, jaz to imenujem potrebo ob dvanajsti uri«.
Ravnatelj francoske Narodne banke, ki se ne strinja s Flandinovo finančno in gospodarsko politiko, je mislil, da mu je delo lahko zavrl s tem, da mu ne stavi na razpolago potrebnih sredstev. Toda za ta poskus je moral zamenjati svoje dosedanje mesto s položajem častnega predsednika Francoske banke, kar je sicer zelo im* niten položaj, toda brez vpliva in moči.
Ali bo Flandinova politika uspela, danes še ne da predvideti. Politične in gospodarske težave, na katere zadeva, so brez dvoma velike. Toda večina njegovih rojakov gleda za enkrat še vedno z veliko simpatijo na njegove pogumne ln daleko-sežne poskuse rešiti Francijo iz oblasti gospodarske depresije, v katero Je zašla tudi ta najbogatejša država Evrope.
Anketa o položaju delavstva
Beograd, 17. januarja, p. V soboto dopoldne se prične v prostorih Delavske zbornice v Beogradu anketa o položaju delavstva v Jugoslaviji. Na tej anketi, ki bo predvidoma trajala dva dni, bodo sodelovali zastopniki delavskih zbornic, delavskih strokovnih organizacij, borz dela in zastopniki delavskega zavarovanja, prav tako pa tudi zastopniki delodajal&kih zbornic in organizacij. Konferenca ima namen proučiti sedanji socialni in materialni položaj delavstva in ukrepe za izboljšanje prilik delavstva tako v socialnem, kakor v materialnem pogledu. Konferenca se bo bavila tudi z načrtom večjih javnih del, ki bi omogočila zaposlitev večjega števila brezposelnih delavcev. Razmotrivalo se bo tudi vprašanje skrajšanja delovnega časa. da bi se po izkušnjah v drugih državah tudi po tej poti zaposlilo čimveč industrijskega delavstva, ki je zaradi splošne krize in zastoja v industriji zašlo v nevzdržen položaj.
Dr. Kumanudi in dr. Tomašič na Korčuli
Split, 17. Januarja n. Na Korčulo sta se pripeljala predsednika senata in Narodne skupščine dr. Tomašič in dr. Kumanudi. V nedeljo bosta prisostvovala otvoritvi velike ceste na otoku.
Gradnja velike francoske vojne ladje
Pariz, 17. januarja. AA. »Echo de Pariš« poroča, da namerava francoska vlada zgraditi veliko vojno ladjo 35.000 ton. Zbornični odbor za mornarico je sklenil, da bo še te dni zaprosil ministrskega predsednika IHandina, zunanjega ministra Kavala in mornariškega ministra Pietrija, naj mu pojasnijo načrte, ki jih ima vlada glede gradnje vojnih ladii;
V Nemčiji ukinjen promet po povzetju .
Dunaj, 17. januarja, d. Urad svetovne poštne zveze v Bernu je sporočil koncem preteklega tedna vsem včlanjenim poštnim ustanovam, da so v Nemčiji začasno ukinili sleherni poštni promet pisem in zavojev po povzetju. Terjatve, ki se nanaša)o na že oddane pošiljatve po povzetju, bodo nemški poštni uradi še prevzeli.
Zahteva po smrtni obsodbi Zinovjeva in Kamenjeva
Berlin, 17. januarja AA. DNB poroča iz Moskve: Včeraj so z raznih delavskih zborovanj poslali vrhovnemu sodišču brzojavke, v katerih zahtevajo, naj Zinovjeva ln Kamenjeva ter ostale obtožence obsodi na smrt. Podobno zahteva uradništvo zveznega komisariata za težko industrijo. Enake zahteve prihajajo tudi od posameznih oddelkov sovjetske vojske.
Korupcija v Rusiji
Moskva, 17. januarja AA. Zaradi prepovedane trgovine z živili so včeraj odstavili nad 200 uradnikov, ki so povzročili državi več milijonov rubljev škode.
Štirje otroci zgoreli
Pariz, 17. januarja AA. V nekem bk>-skopu v Mozlu je snoči izbrunnil požar. Predvajali so film za otroke. V paniki je 12 otrok dobilo hude rane, štirje pa *o popolnoma zgoreli.
Stavka v poljskih rudnikih
Varšava, 17. januarja AA. V premogovni kotlini Dombrova je izbruhnila stavka Delavstvo je stopilo v stavko na predlog rudarske zveze. Stavka naj bo protest proti ukinitvi dela v nekih rudnikih in proti odpustu večjega števila delavstva. Trajala bo 24 ur.
Zima povzroča ribičem veliko škodo
.Sušak, 17. januarja Vremenske neprilike v primorskih krajih so poleg prometnih ovir povzročile tudi veliko škodo ribičem Med nevihtani nI imelo 400 do 500 ribiških družin niti toliko plena, da bi krili stroške za latJje in mreže. Jadranski ribiči živijo sploh od danes do jutri in so izostanki zaslužka za njih in njihove družine vedno usodnega pomena. Na ribja tržišča prihaja vedno manj rib. Zaradi prometnih ovir »a je tu di izmenjava blaga med posamer.nimi kra ji skoraj onemogočena. V največjih skrbeh so ribiči iz severnih krajev, k; so doslc imeli najizdatnejša lovišča na KornatskiV otokih. Zaradi orkanske burje so jim • lovišča sedaj sploh zaprta.
Čitafte tedensko revi}' „ŽIVLJENJE IN SVET
Slina burja v Liki
Na progi Ogulin-Split je prevrnila 18 vozov tovornega vlaka — V Macedoniji je še vedno zamedenih več prog
Beograd, 17. januarja. AA. Po poročilih, ki jih dobiva generalna direkcija državnih železnic, so bile davi zamedpne proge Skop-lje - Ohrid, Gradsko - Prilep. Paračin - Za-ječar, Raška • Lepoeavič. V neketerih krajih je bila zamedena tudi proga Veleš - Ko-čane in železnica ni mogla obratovati-
Snoči okoli 19. «o obnovili prekinjeni promet na prosi Indjija - Novi Sad. Prav tako so očistili desni tir proge Indjija -Selo - Golubinri. tako da so mouli nadaljevati not vsi vlaki.
Dan^s se je takisto »P<*t začel ves promet na progi Sarajevo - Dubrovnik, kjer jp bil dvakrat prekinjen zaradi snežnih žametov.
Snoči okoli 18. je med postajama Pribu-dice in Zrmanjo na progi Oculin - Solit burja prevrnila brzemu tovornemu vlaku 17 praznih vozov in eneea z vinom natovorj«?-ne^a. ki so padli R m uloboko po noboeju Proira je nekoliko poškodovana. Burja je izruvala tudi mnogo telefonskih drogov. Dva
uradnika sta ranjena, eden od njiju nevar-neje. Promet ee na tej progi vrši od Zagreba do Gračca in od Splita do Knina- Pre^ hod je otežkočen.
ZamPdena proga Mladenovac - Arandja-lovae še ni očiščena. Dela s čiščenjem so zelo otežikočena, ker veder zmerom na novo prinaša sneg.
Na področju subotiškega ravnateljstva vozijo vlaki brez posebnih težkoč. Le preteklo noč je bilo nekoliko neprilik na proei Bela Crkva - Vršac - Novi Sad - Tomafe-vac. drugače pa na vsem področju 6uboti-5ke<ra ravnateljstva vlaki redno vozijo in imajo le malenkostne zamude.
Zaffreh. 17. januarja, n- ZagrebSka Železniška direkciia poroča, da je liška proua malone že očiščena snesra- Ce ne zapade nov sneg. bo jutri spet vmoslnvljen promet proti Splitu.
Novi Sad. 17. januarja, n. Promet na pro-ei proti Beogradu je spet normalen
Obmejna kmetijska vprašanja
Ob skupščini mariborskega sreskega kmetijskega odbora — Prva celica bodoče kmetijske zbornice
Maribor, 17. januarja.
V našem poročilu o proračunski skupščini sreskega kmetijskega odbora za Maribor, levi breg, smo poudarili složnost in uspešnost tihega, požrtvovalnega dela za napredek našega obmejnega kmetijstva. S sprejetjem novega proračuna za 1933./36. v iznosu 142.355 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov so bile določene smernice za nadaljnje delovanje v novi proračunski dobi. V okviru poteka skupščine so se obravnavale nekatere važne stvari, ki posegajo globoko v življenje našega obmejnega kmet-stva.
Obširna in stvarna debata se je razvila
v zvezi s predlogom banskega svetnika g. Janžekoviča, da naj bi sreski kmetijski odbor podprl akcijo, ki gre za tem, da se v Mariboru osnuje poseben okrožni strokovni odbor, ki naj bi združeval v svoji sredini predstavnike vseh kmetijskih podružnic in enotno uravnaval delovanje posameznih strokovnih društev, ki se tičejo najrazličnejših področij našega gospodarstva (sadjarstvo, čebelarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo itd.). Okrožni strokovni odbor naj bi bil prva celica bodoče kmetijske zbornice kot enotne predstavnice našega kmetijstva. Potrebni prostori za poslovanje tega odbora so ie na razpolago v poslopju Kmetijske družbe na Meljski cesti, za vzdrževanje pisarne ter drugih pisarniških potrebščin pa je določena v novem proračunu sreskega kmetijskega odbora za Maribor, levi breg. zadevna vsota. Pomen novega odbora kot stalne ustanove ne bo samo v dajanju potrebnih strokovnih informacij in usmerjanju enotnega dela na vseh področjih kmetijskega gospodarstva, marveč tudi v duševnem vodstvu in notranji povezanosti, ki naj iz tega izhaja. V tem smislu so se udeleževali debate navzoči zastopniki naših kmetijskih občin ter odobrili predlagano postavko v novem proračunu.
Druga vaina zadeva, ki ae je obravnavala, je bilo vprašanje ureditve gnojnih jam. Ali se naj nadaljuje njih urejevanje po starem načinu, ali pa se naj uvaja nov način, predlagan od banske uprave? V teku debate se je poudarjala prednost ureditv« gnojnih jam po novem načinu, ki onemogoča razkrojno delo bakterij. Odločilno je bilo pojasnilo referenta g. Zupanca, da ban-ska uprava novi način sicer priporoča, nikakor pa določa.
V življenjske interese obmejnega kmetijstva segajo tudi nekateri pojavi na mariborskem trgu. Celi vozovi zelenjave prihajajo od onstran Sotle in celo Bolgari prodajajo svojo zelenjavo po konkurenčnih cenah. ČakovSka jajca konkurirajo domačim. Domače blago našega obmejnega kmetovalca trpi s tem občutno škodo. Banski svetnik Janžekovič je naglašal, da je naše bla-
go kvalitetno in da je treba to upoštevati, ker je s takšnimi postopki naš obmejni kmetovalec hudo prizadet pri svojih do hodkih.
V vrsti obravnavanih zadev ao bila h druga pereča vprašanja. Spodbudna živah nost, s katero se je v »mariborskem km>' tijskem parlamentu« obravnavala obšim« pereča snov, in temeljitost razpravljanja sta pač najvidnejši dokaz resnobe in dela-voljnosti sreskega kmetijskega odbora v Mariboru, levi breg.
Smučarski in izletniški
vlaki
Beograd, 17. januarja, p. Genenaina di
rekcija državnih železnic pripravlja znižanje potniške tarife ter v zvezi s tem razne druge ukrepe za povečanje potniškega prometa. Pospešeno se izdeluje pravilnik, s katerim bodo uvedene posebne sobotne in nedeljske izletniške vozovnice po znatno znižani ceni. Na predlog ljubljanske železniške direkcije je prometno ministrstvo odobrilo, da se na področju ljubljanske direkcije uvedejo posebni smučarski vlaki, kakor je to običaj tudi v drugih državah. Vlaki bodo vozili po dvakrat na teden n« najvažnejših progah ter bodo veljale z« te vlake posebno znižane cene
Železarna v Zenici ustavi obrat
Zenica, 17. januarja n. Zeniška industrija železa bo 1. februarja ustalila svoj obrat. Odpuščenih bo z dela 1200 delavcev. že ta mesec bo reduciranih okrog 700 delavcev. Ko se ukine vse delo v tovarni, bodo odpustili z dela Se ostale.
Vremenska napoved
Vremensko stanje 17. t. m.: Visok pritisk nad zapadno ln srednjo Evropo, depresija nad severno Evropo. Oblačno, mestoma sneg v srednji in vzhodni Evropu Vedro na zapadu. — V Jugoslaviji je hlk> oblačno sredi države, sneg v moravski banovini, deloma oblačno drugod, vedro na Primorju. Mraz je narasel sredi države. Minimum Plevlje —JO, maksimum Rrc**;-novi 10 C.
Zagrebška vremenska napoved ta dane«.'
Nekoliko oblačno, pozneje lokalno sneg. zlasti v gorskih krajih. Pričakovati je, da bo dvignila temperatura.
Novosadska vremenska napoved za pe tek: Pretežno oblačno, mestoma dež ali sneg, dvig temperature.
Dunajska vremenska napoved ia petek: Temperatura bo še padla, vreme negotovo, ker je v prehodnem stadiju.
Brra poeotnKga obf«et&*.
Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo žalostno v*»*t. rta V rmfl najboljši mož, oče, sin, brat, zet, svak, stric, gospod
IYlaks Janič
pekovski mojster, gostilničar In veleposestnik
danes ob 17. uri po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb našega dragega pokojnika bo v soboto, dne 19. januarja ob 15. (ob S,) uri iz hiše žalosti na Babnem na mestno pokopališče, kjer bo položen v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maša zaduSnica se bo brala v ponedeljek, dne 21. januarja oh 8. url zjutraj v farni cerkvi ar. Daniela.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Celje-Babno, dne 17. januarja 1935.
MARIJA JANIC, soproga; \TNCENC, MARIJA, MAKSIMIRANA, otročiči; AMALIJA JANIC, mati; OTO JANIC, brat,
in ostalo sorodstvo.
J
Maši krajf l
Prazgodovinske najdbe na Olševi ln pri Radečah
Važna nova odkritja prof. Srečka Brodarja
Celje, 17. januarja
Celjski znanstvenik g. prof. Srečko Brodar, ki se je s svojimi senzacionalnimi odkritji iz prazgodovinske dobe v Potočki zi-jalki na Olševi proslavil v naši državi in tudi že v inozemstvu, je predaval v ponedeljek rvečer številnemu poslušalstvu na Ljudskem vseučilišču v Celju o svojih novih odkritjih v Potočki zijalki in v jami v Njivicah pri Radečah. Iz njegovega zanimivega predavanja posnemamo:
Potočka zijalka na Olševi leži 1700 m nad morjem, je 115 m dolga in do 40 m široka, njena površina meri okrog 5000 m2 Prof. Brodar je pri kopanju v jami prišel 10 m globoko, a še ni mogel priti do dna, do katerega je menda še 10, 20 ali pa celo 50 m. Potočka zijalka je najbrž tektonska jama m je očividno nastala v pliocenu ali zgodnjem diluviju. V času predzadnje. Tiske ledene dobe je nastal v jami velik udor in je padel strop na dno, kjer se je nakopičila ogromna množina sige. V ma-ksimu ledene dobe se pojavi v jami prvi jamski medved, do 3.20 m visok, ki je imel 48 do 49 cm dolgo lobanjo in truplo silno močno zlasti v gornjem delu. Jamski medved je bil v glavnem rastlinojedec. Takrat je živel v Evropi človek Neanderta-lec. Jamski medved se je širil, naraščala pa je tudi njegova variabilnost. Število samcev iin samic, ki je bilo prej v razmerju 1 : 1, se je začelo ob ugodnejših živ-Ijenskih pogojih množiti, tako da je razmerje končno znašalo 3 : 1 v prid samcev. Nastopila je degeneracija, bolezni na zobovju in kosteh. Prof. Brodar jc izkopal t Potočki zijalki številne patološke tvorbe.
Pričela se je zadnja ledena doba. Preko Karpatov so prišli fosilni ljudje Kroma-niotici in izpodrinili Neandertalce. Kro-mamionec je bil lovec in je prišel tudi do Potočke zijalke, kjer je lovil jamske medvede za hrano in obleko. V jami je bilo nesnažno zaradi mnogih izbljuvkov sov — perje in koščice živali, ki jih je bila sova požrla. Odtod izhajajo tisoči drobnih ko-ščic malih živali, glodalcev, krtov, kuščarje itd-, ki jih je našel g. prof. Brodar v jami.
V prvi plasti v jami je g. prof. Brodar oa^l okrogel, droben vodni pesek, povečini Lz temnega, jami tujega apnenca in zbrušenega kremenca, mnogo drobnih razbitih sosčic ter paleocojskih in paleolurskih Škriljevcev, ki jih je nanosil človek- V jami je izkopal tudi nad 100 školjk in terciarnih polžev pet.refaktov, ki so jih Kro-manionci prinesli iz doline. To so ostanki raztrganih ogrlic.
Na prvi plasti se ie v dobi že težjih življenjskih pogojev nabrala druga plast, v ateri so našli močno preperele kosti jamskega medveda. Ogromno kosti je bilo pri rhodu v jamo: to so ostanki jamsikih medvedov, ki jih je usmrtil človek, ker medvedi gotovo niso hodili poginjat k vhodu, temveč v notranjost jame. Človek je jamo ajbrž samo obiskoval, lovil je medvede, h raztelesil in zopet odšel. V.jami so na-doslej sedem ognjišč, med temi dve v zadnjih dveh letih: prvo manjše pri vhodu in drugo v velikosti nad 20 kvadratnih
Zimske megle
Ljubljana, 17. januarja
Ljubljanska megla ima že tradicionalni sloves. In vendar ne povsem zasluženo. Treba je poudariti, da so mnenja meščanov o vzrokih naše megle le prevečkrat napačna. Velika je razlika med meglo, ki jo pospešujejo vlažna močvirja, barja ali plitvo stoječe vode v poletju in zimsko meglo. Zato je vselej napačno, zimsko meglo in nje postanek smatrati kot izključno posledico Ljubljanskega barja.
V dneh gospostva visokega zračnega tlaka nastane v gorskih dolinah in zaprtih ravninah pogosto tako zvani temperaturni obrat. I^pod jasnega neba sije toplo sonce, zrak v višjih legah se precej segreje. Zemeljsko tlo v dolinah, ki se je v pozni jeseni žc znatno ohladilo, vsrka le malo sončne toplote. V jasnih nočeh struji tedaj zrak z višjih pobočij v doline, kjer •e sproti ohlaja. Ln ker hladna zemlja ponoči ne izžareva skoraj nobene toplote, se nabira v kotlinah jezero hladnega zraka. Strujenje toplejšega, podnevi od sonca segretega zraka, v hladnejše doline stvarja tedaj jesensko in zimsko meglo. Proces se ponavlja tako dolgo, dokler se boči nad nami jasno nebo. Gosta megla se ne zbira tedaj le nad Ljubljano in bližnjim barjem. Vsa Ljubljanska kotlina, visoko gori nad Kranjem, pa drugod v Alpah, kjer ni še malo barja, so doline in kotline pokrite z gosto meglo.
Gostota in višina megle je spet odvisna od jakosti ln trajanja navedenega procesa. Pogosto kipe že najnižji hribi iz meglenega morja, 400 — 600 m visoko megleno morje pa tudi ni redko. Neizmerna
metrov 20 do 30 metrov od vhoda ob steni. Ob ognjiščih je bilo mnogo kulturnih ostankov in približno dva kubična metra lesnega oglja. Analiza tega oglja je pokazala, da sta rasla takrat okrog jame smreka in cemprin, drevo, ki ga danes pri nas ni več in raste samo še na Tirolskem, v centralnih Alpah Ln na Svinji planini. Iz letnic, ki se mikroskopsko vidijo na oglju, se da sklepati, da so bila poletja takrat zelo kratka, nekoliko slabejša nego danes.
Kromanioner je imel že visoko kulturo. Dočim je poznal Neandertalec samo orodje iz kamenja, tako zvane pestnjake, je izdeloval Kromanionec manjše, finejše orodje iz kamenja in tudi iz kosti. Iz posebno goste črne kremenine je izdeloval finejše orodje in sicer nožičke, praskalce, strgalca in puščice odnosno ročne konice, iz rogoličnika rezila, uporabljal pa je tudi eruptivne kamenine porfirje, porfirite in kremenaste sige. Iz kosti je izdeloval lična šila, na katerih se poznajo že prva umetniška stremljenja — urezane črtice in spirale. Ostanki izkopane šminke pričajo, da se je Kromanionec tudi lepotičil in barval lice.
Podnebje postane mrzlejše. Človek, ki je bil pregnal medveda, zapusti Potočko zijalko in medved se zopet vseli v njo. Nastane nova plast, v kateri so našli mnogo razbitih kosti in odkruškov jami tujih kamnov, dokaz, da je hodil takrat človek sem na lov. Sledi plast okroglega peska, nato plast s kostmi jamskega medveda. V zadnji plasti so našli samo še skromen ostanek šila. Nastopi višek ledene dobe. Jamski medved izumre, človek ne prihaja več v jamo. Potočka zijalka ostane prazna. Vsled padavin se nabere v jami siga, v kateri ni več ostankov, potem pa se začne gromaditi grušč.
Gosp. prof. Brodar je izkopal pri vseh dosedanjih ek&pedicijah v Potočki zijalki kosti približno 1500 jamskih medvedov, dočim so v jami kosti nad 10.000 jamskih medvedov. Našel je tudi veliko množino artefaktov.
V jami v soteski ob potoku Sopoti v bližini Piafcnikove tovarne v Njivicah pri Radečah so pri gradnji banovinske ceste Radeče-Litija odkrili tektonsko jamo. Gospod prof. Brodar je našel že na površju blizai vhoda kosti jamskega medveda v kupih in koščen artefakt. Š pomočjo g. inž. Finka, ki je vodil gradnjo ceste, so povečali vhod v jamo in jo razširili od 20 na 40 kvadratnih metrov. Gosp. prof. Brodar je našel v jami kosti 12 do 15 jamskih medvedov, J2 artefaktov iz eruptivnih kamenin, več primitivnih koščenih artefaktov ter ostanke glodalcev in diluvialne ovce.
Gosp. profesor je predvajal Številnim
poslušalcem več skioptičnih slik Potočke zijalke in njene okolice ter jame v Njivicah in pokazal večje število zanimivih kamenitih in koščenih artefaktov. Poslušalci so z veliko pozornostjo sledili izvajanjem predavatelja in se mu ob koncu z živahnim aplavzom oddolžili za lepo predavanje.
V	planinah in v Ljubljani Kako so sodili stari
množina mikroskopsko majhnih delcev megle zelo pospešuje hlad in če je le preveč zgoščena, tudi vlago v dolinah. V vlažnih, meglenih dneh, je meteorološka postaja v Ljubljani zabeležila že 0.6 do 0.8 mm padavin. In ker leži Ljubljana baš na prehodu med Gradom in Rožnikom, se v dneh, ko se pode megle z Ljubljanskega polja na Barje ali obratno, meglena in mrzla vlaga zelo neprijetno občuti.
Še neprijetnejši in seveda nezdrav je občutek, če se izletnik vrača v mesto iz sončne okolice. Izven meglenega morja, na soncu je zimski zrak zelo zdrav, nasprotno delnje megla še bolj neprijetno.
Zanimivo je, kakšno mnenje o megli so imeli naši predniki v dobi, ko je bila ljubljanska megla še v znatni meri, izven hladne dobe leta posledica manj osušenega Barja.
•
Ljubljanska megla, ki nas tlači kakor mora vsako zimo, je povzročala neprili-ke že našim prednikom tudi v preteklih stoletjih. Kakor zabavljamo Ljubljančani čez meglo dandanes, tako so morali izražati svojo nevoljo že davni naši predniki.
V	dokaz nam je naš stari domači zgodovinar Valvasor, ki piše o ljubljanski megli v svojem znamenitem delu »Die Ehre des Herzogthums Grain« in jo celo — zagovarja.
Zrak je za življenje silno potrebna stvar, piše Valvasor. Ljubljanski zrak pa se smatra kot nezdrav le od poedinih, ki so preveliki mehikužneži, ali pa nimajo o tem prave skušnje. Nadalje piše, da sta se izjavila o ljubljanskem zraku znamenita
Pogled s sedla na Stola na megleno morje. Vsa Gorenjska do Ljubljane je v megli, I szadjs se kopljejo v sonca vrhovi Julijskih Alp (t sredi Triglav).
ljudje
ko«mo- in topografa Merian in Blaeu, da je nezdrav zaradi megle, ki v jeseni in pozimi zrak zatemni. Valvasor pa meglo zagovarja, češ da pospešuje ozimino, pozimi da je zdrava(l), in če se zjutraj pojavi, napravi opoldne jasno nebo. Vlaga v zraku da je zdrava za jetične(l); kuga, ki je potrkala v pokrajinah brez megle in jih mnogo ugonobila, se je pojavila v Ljubljani ▼ teku stoletja le enkrat. Ln še piše Valvasor, da dosežejo pri ljubljanski megli pobilo takih še več, če ne bi tega preprečila edini prebivalci zelo visoko starost, m bi •nezmerna pijača«. So primeri, da so bili
možje po petdeset let t eno Seno v zakonski zvezi in druge poroke niso le doživeli, temveč jo celo preživeli.
Valvasor navaja ljubljanske zakone po štiri in dvajset otrok. Pri tem je mislil najbrž na svojo lastno rodbino, zakaj njegov oče Jernej je lahko naštel polna dva ducata, če je »štel glave svojih dragih«; naš kronist sam je iiiiel deset otrok... Ljubljanski zrak in meglo sta zagovarjala in znanstveno utemeljevala tudi dva zelo zaslužna ljubljanska zdravnika dr. Franciscus de Coppinis in Marko Gerbec, Valvasorjeva sodobnika, pozneje pa tudi duhoviti ljubljanski topograf dr. Lipič. Ta je poudarjal, da se je že v Valvasorjevi dobi. ko so brez dvoma obstajali mnogi zdravju škodljivi vplivi, ljubljansko podnebje v svojem glavnem bistvu zagovarjati moglo in moralo.
KULTURNI PREGLED
Pred igralsko 25-letnico Milana Skrbinska
»Konja! Konja! Kraljestvo dam
za konja!«
(Shakespeare, RiihaircJJH, 5.dej.)
V kratkem bo obhajal član ljubljanske drame g. Milan Skrbinšek 25. obletnico Igralskega udejstvovanja. Naj se za uvod temu dogodku nekoliko pomudim pri njegovem delu izven Ljubljane, Celja tn Maribora, delu, ki je bilo pomembno za njegov umetniški razvoj prav tako kakor za sreettno, v kateri ga je opravljal in o katerem rmamo vsak dan m&nj pisanih dokumentov,
Milana Skrbinšeka je zateklo zadnje leto svetovne vojne kot nadporočnika v Trstu. Bilo je v času, ko je Ivan Cankar s svojim predavanjem o »Očiščenju in pomlajen ju c preromal Slovenijo od Ljubljane do našega naravnega izhodišča na Jadran, ter s svojo besedo izprašal vest starini in mladini. Takrat se je tudi Dramatično društvo v Trstu prekvasilo. Milan Skrbinšek je z okretnostjo, ki je vedno odlikovala duha pripravnega jubilanta naše Talije, zbraf okolu sebe kopico diletantov in začel z tijdmi prirejati predstave. Ena prvih manifestacij njegovega dela v tej
smeri je btta vprizoritev »Perjanicec.
Potem Je prišlo gledališko leto 1918-19. naj^od ovitejša sezona naše besede na odru tržaškega Narodnega doma V tem leta je bilo Skrbinšku poverjeno igralsko tn režijsko vodstvo tržaškega gledališča. Priznati velja, da je izvršil svojo nalogo na vse strani odlično. Poglejmo že njegov repertoar! Skoro celoten cikel Cankarjevih dram in komedij: Kralj na Be-tajnovi, Lepa Vida, Za narodov blagor, Pohujšanje v dolini šentflorijamski, Hlapci — torej vse, razen Jakoba Rude! Od domačih pisateljev še: Kristanov Samosvoj in Drobtine, Puntkova Tekma, Kmetove Mati, narodne igre: Divji lovec. Deseti brat, RokovmjačL Potem še niz slovanskih in tujih reči, ki sodijo tudi v repertoar večjih odrov: Pecije Petroviča Mrak, Turgenjeva Tuji kruh, Cehova Medved, Schomherrjeva Zemlja in Ž en a-vrag, VVildgansovo Uboštvo. Ibsenovi Strahovi, Strindbergov Oče, Molu ar je v Vrag, Leng-yelov Tajfun, Thomova Morala, dalje Ni-hilistika, Red hs nravnosti, Gospod senator, Maska satana Pereant možje itd. Kdor je videl večino teh predstav, ni M
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri ka-tari,motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« greneiee. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
mmmmmmmmmmmmmm^i^m
Uničevalci javnih naprav
Ljubljana, 17. januarja
Zadnje čase se je dogajalo, da so ponekod znane ali neznane osebe bodisi zlonamerno, iz objesti ali zaradi lastne koristi kvarile javne telefonske napeljave, poškodovale in odnašale telefonske žice, izolatorje, drogove in podobno. Škoda, ki je bila s tem prizadeta, m bila zgolj materialna. Moten ali onemogočen je bil reden telefonski ali telegrafski promet. Tako sta lahko utrpeli država kakor zasebnik tudi največjo, nedogledno škodo. V kolikor so bile ponekod poškodovane telefonske linije žendarmerije, je bilo na ta način prizadeto poslovanje v področju javne varnosti.
§ 2U9. k. z. ki § 77. zakona o pošti, telefonu in telegrafu predvidevata za krivca najstrožjo kazensko m popolno odškodninsko odgovornost. V kolikor pa storilca ne bi bilo moči izslediti, je lahko subsi-diarno obvezana k povračilu škode tudi občina odnosno preko te občani sami. Ne glede na to, da torej že javni interesi sami zahtevajo, da se onemogočijo nadaljnji taki primeri, aLi da se vsaj krivci brezpogojno izslede in kaznujejo, je torej v bitnem interesu vsakega posameznika, d« svojestransko deluje v tem cilju. Kraljeva banska uprava je naročila vsem upravnim in varnostnim oblastvom, naj posvetijo tej zadevi največjo pozornost in javnoat poučijo, da je treba škodljivcem odločne stopiti na prste.
samo priča truda, ki ga je vložil Skrbinšek v njih pripravo, ampak tudi veselja, b katerim so ljudje sprejemali odraka razodetja v naši besedi. To je bilo res idealno gledališko leto v mnogih pogledih: v pogledu režije in igre, skupnega dela dtte-tantskega ansambla in kontakta med publiko in igralci. Bil je pa na žalost tudi že labodji spev naše besede na gledališkem odru tržaškega Narodnega doma
V igralski družini, ki jo je zbral okohi sebe Milan Skrbinšek v tem času, so sni-vah tudi nekateri talenti, ki so se danes, vključeni v poklicno igralstvo, razvili v odlične umetnike. V Ljubljani imamo Emila Kralja, osiješko gledališče zaposluje Kavčičevo in Martinčeviča, v Mariboru nastopa Kraljeva. Pod Skrbinškovim vodstvom je stopil na deske, ki pomenijo svet, tenorist Marij feimenc, ki je začel svojo gledališko pot v drami, dami Mezgečeva in Gradišarjeva ter gg. Bratuž. Terčič, škerlj in drugi, čeprav danes nekateri izmed nj&h ne igrajo več, velja priznati, da je Imel Milan skrbinšek tudi kot gledališki pedagog izvrstne uspehe s svojimi gojenci. Stopite v katerokoli naše gledališče — skoro povsod naletite na kakšnega učenca letošnjega Jubilanta
Skrbinšek pa ni samo praktično šolal gledališkega naraščaja, on je tudi vzgVjal občinstvo k resnemu pojmovanju gledališkega poadanjfcra. NI malo strokovnih
Drevi ob 20. nri bo v Filharmonični dvorani koncert slovečega Praškega kvarteta, naslednika Zikovega kvarteta, ki je na glasu kot najboljši češki godalni kvartet. Njegov umetniški sloves in izbran program (DvoF&k, Janaček, Reger) jamčita za kvaliteto tega edinega koncerta, ki ga Praški kvartet priredi v Ljubljani.
Jubilej velikega prijatelja prirode
Danes praznuje veder in čH svojo osemdeset!™:" g France Maver, upravitelj Pogačnikovega veleposestva Krumperka pri Dobu. Slavijenec se je rodil v Planini na Notranjskem kot sin znanega dr. Julija
Mayerja. Dolga desetletja je služboval na Notranjskem, po italijanska okupaciji pa se je moral umakniti v Jugoslavijo. V svoji visoki starosti je še vedno mladostno svež, lovec, da ga težko kdo prekosi, ter ves zavzet za gozdove in druge lepote prirode. Priljubljenemu možu želimo, da bi v krogu svoje življenjske družice ge. Ivane, rojene Lavričeve in svojih otrok »drav in vesel preživel še mnogo let.
Pogled s Triglava na vzpenjajoče se megleno morje proti vzhodu.
Prof. dr. Valter Schmid šestdesetletnik
Danes slavi šestdesetletnico naš rojak dr. Valter Schmid profesor prahistorične in rimske arheologije na univerzi v Gradcu. Zaslužni jubilant je vsekakor najznamenitejši arheolog, ki jih je do sedaj dala slovenska zemlja. Rodil se je 18. januarja 1875 v Gašteju pri starodavnem Kranju v znani in premožni Smidovi rodbini. Gim-
njem. V tem pogledu je njegovo delo zelo obsežno. Posebno rad se vrača v svojo domovino in raziskuje nje davno preteklost. Na tem mestu smo že obširno poročali o izkopavanjih, ki jih je vodil L 1933. v Vačah in v Podzemlju ob Kolpi, lansko jesen pa na Vrhniki. S svojimi izsledki si je pridobil pravico do trajne hvaležnosti našega naroda.
Dr. Schmid je napisal tudi več razprav iz prahistorije in rimske zgodovine, ki so izšle v raznih strokovnih revijah. Njegov spis o Dalmatinovi bibliji, ki je izšel leta 1904., pa pričuje, da se je bavil tudi z našo literarno in kulturno zgodovino.
LTglednemu znanstveniku želimo ob njegovem jubileju vse najboljše, zlasti še mnogo nadaljnjih uspehov pri odkrivanju nase davnine.
nazijo je študiral v Ljubljani, univerzo pa na Dunaju. Najprej je bil kustos deželnega muzeja, nato nadzornik za arheološka izkopavanja v Ljubljani. Od L 1912 — 1920 je bil deželni arheolog v Gradcu in obenem privatni docent tamošnje univerze. L. 1920. je bil imenovan za rednega profesorja.
Največjih zaslug si je pridobil doktor Schmid s svojim arheološkim raziskava-
500 let dubrovniske gimnazije
Med najstarejše višje šolske zavode v naši državi spada gimnazija v Dubrovniku, ki bo letos dopolnila 500 let svojega obstoja. V Dubrovniku in okolici so že v 13. stoletju delovali menihi, ki so imeli svoja vzgojevališča za plemiške sinove. Najbolj znan je bil benediktinski samostan na Lo-krumu, ki je imel svoje učilišče za gramatiko in retoriko je bilo začetek sedanje dubrovniske gimnazije. Senat dubrovniške republike se je 1. 1434. zavzel za to šolo in pozval na njo učitelja Filipa Diversisa, ki je bil eden od največjih šolnikov 15. stoletja. Pod njegovim vodstvom je imelo učilišče v Dubrovniku okrog 150 gojencev, ki so se učili gramatike, retorike in filozofije. S prihodom Francozov v Dubrovnik maja 1806, je dubrovniška višja šola doživela velik razmah in izpremenjena je bila v licej. Iz liceja je nastala gimnazija leta 1817., ko sta bili gimnaziji ustanovljeni tudi v Splitu in Zadru. Od tedaj se je ta srednješolski zavod naglo moderniziral in je že L 1848. imel osem razredov.
Prva rusko-sovjetska veleopereta
Pastir
Jutri premiera
SENZACIJA SEZONE
Smeh, godba, petje, lepi posnetki lz narave.
Igralci: A. Orlova, subreta; L. Utjesov, pevec Godba: Dunajevski
Rezervirajte vstopnice!
K ost j a
ELITNI KINO MATICA
Telefon Stev. 21-24
Domače Testi
Naročnikom!
Uprava lista še ni od vseh naročnikov prejela naročnine za tekoči mesec. Zato prosi prizadete, da jo poravnajo zanesljivo vsaj zdaj, ko je potekla že polovica meseca. Zunanji naročniki naj to store s položnicami, ki so jih prejeli, ljubljanski na v upravi sami. Seveda sprejemajo naročnino tudi vse podružnice. Le točno plačevanje naročnine, vsaj za mesec naprej, daje pravico do nezgodnega zavarovanja pri zavarovalni družbi »Jugoslaviji«, s katero js konzorcij »Jutra« tudi za letos sklenil za svoje naročnike zavarovalno pogodbo, po kateri se svojcem ponesrečenega naročnika izplača posmrtnina v znesku 10.000 Din. Lastništvo lista sžmo trpi stroške zavarovanja, le da bi nudilo svojcem svojih zvestih naročnikov prvo pomoč v nesreči.
Naročnina tako za redno izdajo »Jutra«, kakor tudi za ponedeljsko izdajo je ostala neizpremenjena. Vsak naročnik redne Izdaje »Jutra« bi moral biti tudi naročnik tudi ponedeljske Izdaje- Naročnina za ponedeljsko izdajo se plačuje ali po posebnih poštnih položnicah, ki jih razpošilja uprava lista ali skupno s položnicami za redno tzdajo, kar naj se pripomni na nahrbtnl atranl
Opozarjamo še na beletristlčno !n poučno revijo »Življenje in svet«, ki ne bi smela manjkati v nobeni hiši. Kdo Izmed brav-cev se ne spominja z zadovoljstvom med drugim štivom njenih jubilejnih številk slavnih mož, kakor Jurčiča, Levstika, GStheja, Wagnerja Itd. Naročnina Je »e malenkostna, mesečno 8 Din, četrtletno vnaprej pa samo 20 Din. Sezlte sami oa njej In prepričajte se! Uprava »JUTRA«.
♦	Nacionalna ura. Jutri 19 t. m. ob 19.30 bo predaval pehotni brigad nj general v po koju Stevati Kneževič v beograjskem radiu v okviru nacionalne u;e o vojski in te lesn; vzoj naroda Predavanje bosta prenašal tu .n;bl;: n-ka in zagrebška radij Bka posta;;i Trajalo bo kak.h 2<0 m nut
♦	Anketa o položaju delavcev. V soboto 19 In v nt o 20 t m se bo pri Delavski zbornici * e- n a<iu vrčrtla anketa, ki bo razpravljala razmerah :el-ivcev in nameščencev i? v- države Anketo je sklical centraln? < tariat Delavskih zborni'-, na njo pa pc pozvani predstavniki vseh ministrstev .-»h banovin, vseh večjilj mestnih ob< n. uradov za zavarovanje delavcev. borz i . i Delavske zbornice, delo dajalskih zbi.iu« in delavskih strokovnih organizacij f!!;.vne točke dnevnega reda so: Stanje avt-kih in nameščenskili mezd in plač /ve« ?. zakonom o minimalnih mezdah tezposelnost !n načini podpiranja brezp c r.;b Davčne obremenitve delavcev in oamt ; vencev O prvi točk' dnevnega reda bc eferiral s Bogdan Kre kič iz Beograda o dni?! g Jovan Jskšlč tt Sarajeva, o tret?i pa e FUip Uratnik iz Ljubljane
♦	Razpisani st-i dve službi Odnovinsklh cestarjev, in sice: 1) na bair vin-k" cesti II. reda Velenje-črne Petrovčt u-. progo od km 1.00 do km 8.254 in ua bsnov.nskl cesti II. reda Višnja vas-D( brna z odcepom na Črne od km 0.041 do Vin 0»'62; 2) na bano-vinski cesti II reda SluvenJiT dec-Podgor-je-Smiklavž na prog; od km 1.00 do km 7.400. Prošnje je s potrebnim 1 stinami in kolki vložiti do 30 t m pri sreskem ce«* nem odboru v Slovenjgradcn
♦	Polovična voznina za javne Deležnike. Prometni minister je dovoli! polovično vozno ceno na državnih železnicah za vse udeležence skupščine zveze javnih belež-nikov kraljevine Jugoslavije, k1 bo v Beogradu 27 t. m Vozna olajšava vella od 24. do 31. januarja
♦	Železniški popust za ooiskovalce sarajevske razstave perotnine, kuncev, golobov in ptic pevk Je polovičen Ln velja od 17. do vštetega 23 t. m za odhod, a za povratek od 19 do 26. t m Razstava bo trajala od 19. do 23. t m Posetniki kupijo na odhod-ni postaji celo vozovnico do Sarajeva obenem z železniško legitimacijo, ki se mora na razstavi v Sarajevu overoviti. Za ov£-rovljenje se plača 5 Din
člankov in razprav, ki jih je posvetil svoji 3troki v raznih revijah in dnevnikih, za tržaškega delovanja posebno v ondotni »Njivi«. Posojal pa je svoje igralce tudi manjšim odrom v tražaški okolici. In ko se je 1. 1919. poslovil od Trsta, je prinesel odboru za postavitev Cankarjevega spomenika v Ljubljani tudi denarni prispevek 1000 lir. Tako so tržaški Slovenci prispevali svoj delec za projektirani spomenik učenika besede v slovenski moderni, za spomenik, ki so ga pesnikovi ožji rojaki omogočili na Vrhniki, dočim je Ljub-ljana, toliko poudarjano središče slovenske kulture, še danes brez njega
Iz Trata je krenil Skrbinšek z Marijo Vero in Emilom Nadvornikom v Sarajevo ter nastopal v komornih večerih, potem se je dal angažirati kot vodja celjskega odra. Iz Celja so ga vabili v Osijek, kjer 90 mu ponujali ravnateljstvo drame. Toda zmagal je Hinko Nučič, ki si je želel SkrbinSkovega sodelovanja v Mariboru. Tam je ostal Skrbinšek tudi prihodnje gledališko leto 1921-22, ko se je Nučič vrnil v ZagreD. Bil je v Mariboru igralec, režiser in gledališki ravnatelj. V tem svoj-stvu se je odlikoval zlasti kot nasprotnik operete. Ni hotel delati škodljivih eksperimentov in kompromisov v Škodo dobrega okusa gledaliških posetnikov.
Skrbinškovo delovanje v Ljubljani od *zone 1922-23 je splošnejže in prepuščam
♦	Nadučltelj Anton 8kubec f. Včeraj, vprav na svoj godovnl dan je umrl v Kočevju upokojeni nadučitelj g. Anton S k u-b e c, oče generalnega ravnatelja TPD g. Riharda Skubca in gospe Pavle Kralnerje-ve. Dosegel je starost 79 let. Po rodu je bil iz Črnomlja, po študiju v Novem mestu ln v Ljubljani pa je učil dve leti na zasebni Soli na Glažutl v Kočevju, tri leta v Zabukovju onkraj Sevnice, potem pa celih 35 let v prijaznem Bizeljskem. Ves se je vživel v ondotne razmere, postal je ljudstvu pravi vzgojitelj ln sveto-valec v vsakem pogledu, še zlasti pa j« bil strokovnjak v vinogradu in sadovnla-ku. Bizeljčani so mu izkazali največje priznanje s tem. da so ga imenovali za častnega občana. Zadnja leta je bival v Kočevju, kjer bo jutri popoldne legel k večnemu počitku Ohranjen mu bo časten spomin, uglednim družinam izrekamo naše iskreno sožalje!
♦	Odloženo potovanje šolske ladje »Jadrana«. Šolska ladja »Jadran« je za ta mesec nameravala veliko praktično potova-nle v Južno Ameriko, Iri bi trajalo šest mesecev. Zaradi raznih zaprek je bilo sedaj to potovanje odloženo na prihodnje leto. šolska ladja »Jadran« je že nekaj dni vsidrana v Sibenlku.
♦	V Planici je snega dovolj. Ljubljančani so letos menda vsi preverjeni, da na Gorenjskem sploh nI snega. Res so posamezni kraji hudo prizadeti, ker je zaradi neugodne, namreč za zimski šport doslej neugodne zime izostal dotok smučarjev, sankarjev ln drsalcev. Ali v posameznih predelih je snega dovolj ln celo prav Idealni tereni se nudijo količkaj podjetnejšim smučarjem Da bi Planica bila katerokoli zimo brez snega je skoro nemogoče. Seveda je tudi letos zasnežena. Pri domu SK Ilirije Je 15 cm dobrega snega, dalje prot4 Tamarju pa pol metra. Sam pršič. Na Pe-telinjeku je tak.sto pol metra dobrega snega V domu SK Ilirije vodi tudi letos smučarsko šolo Inž. Janko Janša. Zarad' pro6tora storite dobro, če se obrnete po informacije na Smučarski dom SK Ilirije, Rateče-Planica
♦	železniška nesreča v Hrastniku. V sredo popoldne se Je pred hrastniSko železniško postajo pripetila nesreča, ki Je gotovo tudi posledica preozkega in premajhnega premikalnega prostora. Pri premikanju vlaka In pri odpenjanju voza Je prišel z levo nogo pod kolo lokomotive 35 letni zavirač Karol Rokavica, doma lz Litije Kolo ga je prijelo pod kolenom ter mu prerezalo žilo odvodnico Z lastno prisotnostjo duha Je ponesrečenec preprečil, da mu ni odtrgalo noge Na vso moč je zaklical: Stoj! — Ln ko se Je vlak ustavil, si je še sam pomagal izpod kolesa Pri ve liki izgubi krvi je ostal ves čas pri zavesti Poklicani zdravnik g. dr. Neuberger ga je obvezal in potem odredil, da so ga odpeljali z brzovlakom. ki je nalašč zaradi tega obstal na hrastniški postaji, v ljubljansko bolnišnico Zaradi preozkega premikalnega prostora se je pri hrastniški postaji pripe tilo že več nesreč Pred leti se Je govorilo. da se bo tako zvanl vodni tir podaljšal do Innetove graščine, potem pa je ta zadeva popolnoma zaspala
♦	Odprte planinske postojanke SPD. Po-set Triglavskega pogorja je prlporočHIv za smučarje v spremstvu vodnikov. ki so na razpolago v Mojstrani. Srednji vasi. Boh Bistrici. Jesenicah ln Kranjski gori Pri zaupnikih SPD v teh krajih je tudi mogoče dobiti ključe, vendar pa Je mogoč poset koč v Triglavskem pogorju edino « vodnikom: tarifa za vodnika znaša celodnevno 120 Din. Ob Bohinjskem jezeru nudita prijeten oddih postojanki Sv Janez ln Zlatorog Od Zlatoroga je tzletlšče na krasne smuške terene na Planini na Kraju; Zlatorog nudi ceneno celodnevno prehrano ter razpolaga s toplo kurjenimi sobami. V bližini Sv Janeza Je izvrstno drsališče ter razpolaga hotel s cenenimi sobami, ki omogočajo večdnevno bivanje za majhen denar. Dom na Vršiču Je odprt ob nedeljah in praznikih; smuka Je prav ugodna, ker je zapadlo nadaljnjih 20 cm pršlča na meter ln pol stari snežni podla-
besedo o tem drugemu peresu. Poudarjam le to, da ni ostalo Skrbinškovo delo v Trstu brez sledov na kulturno miselnost v tem, nekoč toliko obetajočem področju. Ko se bo pisala kulturna zgodovina tržaških Slovencev in se bodo v razvoju ondotnega Dramatičnega društva omenjala imena Avguste Danilove, VerovSka in drugih stebrov naše drame, ne bo smel kronist zamolčati imena Milana Skrbniška, ki je opravil navzlic kratkemu bivanju v Trstu reformatorsko delo pri napredku tega gledališkega odra.
Najlepši napor svojega razvoja nam js jubilant gotovo prihranil za svojo pet in dvajset letnico v ljubljanski drami, ko bo nastopil v naslovni vlogi Shakespeareove-ga »Riharda D3.« v prevodu Otona Zupančiča Celjsko ki mariborsko občinstvo pa bo moglo pozdraviti umetnika v efektnem Lengyelovem »Tajfunu«.	St. K.
Mariborsko kulturno pismo
L
V soboto, dne 19. L m. imamo v mariborskem gledališču krstno predstavo Oolouho-ve odrske »basni v osmih slikah za odrasle«, ki nosi naslov >0d lore do mraka«. Za »Krizo« in »»Grotesko sedanjosti« tretji dar na oltar sodobne naše dramske literature. V tej basni »Od zore do mraka« se dovr-šnje £u4o dogodkov v gozdu, kjer je med
gl. Glavno rimsko oporišče v sapadni polovici Kamniških planin je Dom na Krvavcu 1700 m; s te rase okrog doma je dlveu
razgled čez vse slovensko Posavje. Pristop iz Cerkelj mimo Sv. Ambroža do doma 4 ure; smuški tereni so vsakomur znani, ki je kedaj obiskal Krvavec, kjer Je raj za smučarja — Koča na Veliki Planini bo imela v nedeljo mnogoštevilen obisk, ker priredi SPD že v soboto popoldne skupen izlet smučarjev planincev; prijava še sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. — Dom v KamnlSkl Bistrici leži ob vznožju belih KamnlSklh vrhov ter Je pot po novo speljani vozni cesti krasen izlet v nedeljo. — Odprte pa so še naslednje ostale postojanke: Koča na Ljubnlku izhodišče lz Škofje Loke. ko ča je stalno oskrbovana; Dom na Mrzlici — Izhodišče iz Trbovelj, snega Je mnogo ln smuka prav ugodna; Tomazlnova koča na Sv. Gori, Izhodišče lz Litije; Dom na Smrekovcu ima zelo ugodne snežne prilike ln je smuka ugodna; na Dolenjskem vabi Dom na Mirul gori. V Logarski dolini so odprte vse planinske postojanke, enako tudi na Pohorju, ki je pokrit z debelo snežno odejo.
♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko (n škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
Samo še danes
LEO SLEZAK in IDA WtvST v veselem filmu ljubezni, športa in zabave
Veselite se življenja
ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. ln 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50
Iz Ljubljane
Danes bo v Fllharmoničnl dvorani komorni koncert Praškega kvarteta, ki ga vodi primarij prof. Vilibald Svejda. Praški komorni kvartet je stalno komorno združenje, ki prireja koncerte po vsej Evropi ter uživa predvsem največji sloves v Španiji, Franciji, Belgiji, Holandski in Angleški. Leto za letom koncertira v teh krajih in njihovi koncerti so za vsako mesto umetniški dogodek posebne vrste. Znan pa je kvartet tudi po gramofonskih ploščah, ki so bile posnete v I»ndonu. Na nocojšnjem koncertu ob 20. v Filharmonič-nl dvorani bo izvajal 3 Izredno zanimiva dela ln sicer Dvofakov kvartet v g-duru. Janačkov BI. godalni kvartet in Regerjev godalni kvartet v es-duru op. 109. Na koncert še prav posebno opozarjamo ln vabimo p. n. občinstvo. Predprodaja sedežev v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo, da se koncert ne bo oddajal po radia.
DRAŽBA KOŽ
divjadi na velesejmu
28. januarja 1935.
Najavljeni so domači tn inozemski kupci. Pošljite nemudoma blago na naslov:
Ljubljana, »Divja koža«. Veleaejem
u— Razpored bogoslužja v pravoslavni kapeli av. Nikole. Na Krstov dan 18 t m bo bogoslužje av. Vasilja Velikega ob po službi božji blagoslovitev vode, ob 18 pa bdenije Na praznik Bogojavljenja 19 t. m bo ob 10. k v liturgija Zlatoustova. ob 11. pa se bo podala procesija na dvoriSče Sokolskega doma na Taboru, kjer bo sk> vesna blagoslovitev vode Ob 18 bde nje sv. Jovana V nedeljo 20 t m., na praznik sv Jovana bo ob 10 služba božja u— Gustav Nebenftlhrer t Po dalJAem bolehanju je umrl g Gustav Nebenfiihrer bivši dolgoletni upravitelj posestev Ljub ljanske kreditne banke ln član načelstva Akademskega koiei:ja Po rodu (• 18'M 1 Nemec, sin takratne?*-, *efa na *1aviw»ir kolodvoru, a vendarlt predvsem Ljubljan čan Je bil z vsem srcem navezan na svoj* rodno mesto Služboval je dolga leta v deželnem odboru, potem je bil še dall«-upravitelj bolnišnice, od l92o dalje pa je zlasti posvečal svojo mravlj nčn« pridnost in vestnost posestvom LKB in Akadem skemu kolegiju Ko jt lan- praznoval 7«< letnioo rojstva, srno se sponvnjal! nje*" vih lepih vrlin in zaslug. ki mu ne hod., nikoli pozabljene. K večnemu poči»ku g» bodo spremiM jutri ob 14.30 Iz palače LKu Časten mu spomin, gospej soprogi naft* iskreno sožalje
u— Ljubljanska InženJerska komora b« Imela 11. redno skupščino 8 februarja ob 11. v pisarni komore Beethovnov« nlica *
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschues) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
LAURI VOLPI
tenor milanske Scale v filmu lepote
(Pesem selnca
poje arije lz opere »TRUBADUR«. Glasba: PLETRO MASCAGNL
Tel. 21-24
ELITNI KINO MATICA
Predstavi ob 7.15 in 9.15 uri odpadeta zaradi koncerta.
Tel. 21-24
Na dnevnem redu je med drugim vprašanje pripadnosti članov lz področja poslov-nice v Splitu, proračun za leto 1935 ln volitve 16 članov uprave, 3 članov in 1 namestnika nadzorstvenega odbora, 11 delegatov za glavno skupščino in 3 predstav nikoT v glavni upravi inženjerskih komor.
u— Izredno zanimiv večer bo v ponedeljek 21. t. m ob 20. v Hubadovi dvorani. Iz ljubeznive naklonjenosti bo predavaj ta večer stolni dekan ln kanonik dr. Frančišek Kimovec o orglah sploh, razlagal posamezne spremembe na orglah ln njihove zveze. — Mons. Stanko Premrl, priznani orgelski virtuoz, pa bo na podlagi predavanja in v zvezi s posamezno razlago pre-ludlral na orglah. H sklepa bo zaigral tudi par zanimivih ln znamenitih skladb orgelske literature.
u— Umrla je gospa Marija Cerarjeva. soproga nadstrojevodje v p. Pogreb bo Jo-tri ob 16 16 s Frankopanske ceste TI. k Sv. Križu. — Blag Ji spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
u— Krajevna organizacija JN8 na Viču Ima drevl ob 20. redno sejo v gostilni prt g. Jeločnfku v Rožni dolini, Cesta V. Ker je ta seja izredne važnosti. Je udeležba vseh odbornikov nujno potrebna Tajnik.
u— JNAK »Edlnstvo« poziva Člane ln članice, da se zanesljivo udeleže članskega sestanka, ki bo Imel značaj občneea zbora in bo 24. t. m. ob 20. v dvorani ZKD v Kazini. Dnevni red Je razviden s razglas n-i h desk v lokalu in na nolverzi. Udeležba strogo obvezna.
Kakor v pravljici
se preobrazi vsaka pastorka lepote v lepotico, a vsaka lepa dama postane Se lepSa z uporabo najbolj dovršenega izdelka znanstvene kozmetike pudra »Liane Paracel-sus«. Ta puder ima zaradi svoje flnoče in sestavine odlično učinkovitost na obraz ln mu daje izredno gladkost in nežnost. Zahtevajte izrecno puder »Liane«, ki se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in parfu-merijah.
Klub trgovskih akademikov (absoW ven tov) je začsl svoj ciklus predavanj, ki naj bi veljala predvsem onim, ki ae zanimajo za sodobna socialna in gospodarska vprašanja. Prvo predavanje je Imel g. dr Stojan Bajič o narodnosocialistlčnem delovnem pravu (Hitlerjeve socialne reforme) Predavatelj je temeljito pojasnil po-sebnosti povojnih socialnih preobratov ter objektivno osvetlil temne strani enega največjih poizkusov, kako preustrojltl da našnje socialno življenje tn spraviti v sklad interese delavstva in kapitala Klub trgovskih akademikov Je dobil za prihodnjo sredo predavatelja g Zdenka Kneza ki bo predaval o Rooseveltovlb gospodar skib reformah Predavanje bo v »redo 23 t m ob 20 na država) trgovski akad»>mH1 na Bleiweisov cesti
u— V društvu »Soči« bo predaval jntn ob poi 17 v salonu pri »Levu« g dr Branko Vrčoii o temi. »Mi ln sodobni manj binek problemi« G predavatelj bo gov<> ril o oiuujšiuskih problemih z uieddržav nega stališča, v zvezi poeebuo t nek a ter ui. aktualnimi mednarodnimi vprašanji Sočane in prijatelje vabi p reda vatel Js k I odsek, da se tega predavanja, ki Je zel-dktualno, udeleže polnoštevilno Vstop em prosit
u— Srednješolci (ke). Dravska ablast K
o v Ljubljan. priredi dane« točno ob pol 20 predavanje v kem jski dvorani lil dr Zavue realne gimnazije Naslov predava uja. Potovanja in doživetja, predava goep prof Sest Osip Predavanja bodo odslej vsak petek Glede nadaljnjih predavan.' glejte program, ki je nabit na deski v vseh srednjih šolah — Dravska oblast F S >ma odslej svoje prostore na drž trgovsk. akademiji, 111 nadstropje Uraduje ob tor kih. četrtkih in sobotah od 16 do 19 ure u— JNAD Jadran. Načelstvo kulturno zoanstvene sekcije Javlja članom-novln cem, da se bo v soboto IS. L m ob 16 vršil v društveni čitalnici socialni referat novinskega tečaja. Udeležba strogo obvezna.
u— JNAD »Jadran«. Seja centralnega
odbora bo danee ob pol 5. Zvečer Je izredni občni zbor.
u— »Congorilla« je naslov filmu, ki ga bo predvajala ZKD danes ob pol 3. v Elitnem kinu Matici. To delo Je ustvaril slavni raziskovalec Martin Johnson. Pokaže nam življenje v džungli tako. kakršno je v resnici On svojih posnetkov ne olep-
šava ter ne spravlja v sklad s filmsko industrijo. Njegovo delo je tako, da pokaz>-verno sliko življenja v džungli. Videli bomo na tisoče divjih zveri: leve, tigre, žira-fe, krokodile. Največja senzacija bo pa or-iaška gorila, znana pod imenom »Con«o rilla«. Vstopnice po 3.50, 4.50. 5.50. 6.50 Din.
Val člani bivše stavbne zadruge Hera se vabijo na važen sestanek, ki se bo vršil 20. t. m. ob 9. zjutraj v salonu pri »Levu«, Gosposvetska cesta. Dolžnost udeležbe veže vsakega člana
Iz Celja
e— Rerna mati štirih otrok prosi namiljena srca za podporo v denarju ali blagu.
ker ji sedaj v največji zimi g>«i deloiaei-ja in še večja revščina- Podpore naj se oddajo v podružnici »Julna« v Celju.
e— Devet delomsnetev je aretirala celjska policija v sredo. T-i fantje so berailll vsak dan do poldneva, potem pa so pribe-račeni denar zapravljali po gostilnah. Okrog 15. so hodili zopet na »delo« in zvečer ao denar zopet poenali po grla. Ce pri beračenju niso dobili denarja, so ljudi opeovali. Nekatere aretirance bodo izrrvjili sodišča, ostale pa bodo odgnali-
s— Ti imel »reče. KrojeSkl mojster g. Alojzij Apur na Slomškovem trgu je v st* do opazil, da ma je nekdo akradel a predsobe njegovega stanovanja 200 Din vreden suknji?. Javil je tatvino policiji, ki je km«-lu iatledila storilca v osebi JUletneja mesarskega pomočnika Stjeipana Ix>ncari6a Gorencev pri Zagrebu- Suknji? »o Ae na£M pri njem in ca vrnili lastniku.
e— Tatinska brata pod kljuietn. V Brade
dopoldne sta prišla v Celje dva brata, in s-rer 241etni brezposelni pekovski Karol C. in 201etni brezposelni krojaški pomočnik Franc C. iz Dobnega dola pri Le-5kem. Stopila eta v neko knjigarno in zahtevala nelivno pero. Ko jima je prodajalka po daljšem izbiranju pokasala najdražja nalivna peresa po 200 Din, je kmalu opazila, de manjka eno pero- Ko je to po vedala bratoma, je eden izmed njiju vzel v roke več peres in stresel rt rokava ukradeno pero med ostala nalivna peresa Brata sta nato zapustite knjigarno, ne da bi bila kaj kupila. Prodajalki ste se »dela sumljiva in ju je takoj prijavila policiji, ki je oba brata kmalu izsledite v neki gostilni in ju aretirala Pri sebi sta imela 200 Din vreden nov klobuk, 120 Din vredno novo aktovko. 400 Din vredno zlato verižico. dv«j zapestni uri. vej zlatih prstanov, vrednih po 300 do 500 Din. pel novih robcev in par nogavic. Policija je bila takoj prepričana, da so bili v>»i ti predmeti ukradeni Rrata sta trdila, da teb stvan nista ukradla Zato je 51® policija poizvedovat po trgovinah Ugotovite ie. da fta b<-ata ukradla klobuk pri klobučarju z Aribariu na Glavnem trtru rte sta hotela ukrasti uro r»r' jnveprrn e I>*č-niku a iima ni usnelo. ker je bila prodajalka na nji) opozorjena, in da «1a i»kra<lte aktovko v trgovini ge ^freharieve v Aleksandrovi u1ir; R^a natr. nrznab tatvino klobuka >n aktovke, vse i-u^e tatvine oa tajita Fran C je 5ele 20 decembra r.apua,:l zanore. kjer je odsedel tri mesece r,arf>(f? tatvine
e— Napad pri va>o»anju Ko je Sel 22-letni nlapei Maks Javoriibk u Oplotmce v sredo zvečer vttsovai »ta je napadel Anton V od Sv. Kunigunile, ga udaril s kolom po glavi in težko poškodoval Javornika so prepeljali v celjsko bolnišnico-
e— Subteucijski uierjagcki in plouieniee. Sreski kmetijsJi., odbor v Lelju bo v dveh ah treh teiuib posredoval uakup m dodelitev 3 do 5 mesecev »lanli merjaščkov in plemenic nemške ž'i«ntn»» ^uie. k> je posebno prikladno proizvajanje persutalko v (prolikov) Prispeval bo k naKupu vsakega kg živan do 4 Din. Mt-sto Celje samo potrebuje v poletni dob. do 4UO0 prolikov, ki «o jih mesarji doslej kupovali po večini v južnejših krajih- Pri nas baje ni bilo mogoče dobiti primerne pasme- V zarodu omenjenih merjaščkov in plemenic ae nam nudi pasma in blago, ki mora ob primernem krmljenju in pitanju zadovoljiti tudi naše mesarje. Zanimanci za merjaičke in pleme-niče, katerih nakup subvencijonira sreski kmetijski odbor, naj se čimprej zgtesijo pri pristojnih občinah-
e— Kino Union. Danes ob 1630 in 20-30 zvočni velefilm >Crna krila« in dve rvočnJ predigri.
živalmi nastal pravi pravcati upor. V ta živalski svet je segel Rudolf (iolouh ter obdelal svojski zagrabljeno snov v osmih slikah. razvrščenih v tri dejania.
Prvo dejanje: V gozdu uastane upor živali. Vzrok v »Jastrebovi |>ožrešnosti, ki ji ni bilo kalinov in jerebic nikdar dovolj*, »Oslovski preobilici duha« in Slavčevem »nečistem življenju« ter ljubimkanju s Si-nicu in končno v perutih ponosne Pavice, »ki jih je oskrunilo Oslovo plebeisko kopito«. Vse to početje je hudo razburilo Leva, ki je vzel v zaščito kalina in jerebi)-*, užaljeno Srako in potem Pavičuio perot, Jastreba, ki je doslej v gozdu vladal, je kratkomalo odstavil. \ gozdu nastane im« da, ki ogroža vse osnove dosedanjega gozd nega reda. Red naj vzpostavi posebno raz sodišče, ki ga je lev odobril in ki ntj sodi vsem trem obtožencem: Jastrebu, (^slu in Slavcu.
Drugo dejanje. Prvi dve sliki sta na trati pred Lisičinim in pred Pavičknim domom. V tem dejanju pridejo do izkaza vse komplikacije antipatij in simpatij, struj ter opredelitev v tem pobunjenem livalskem svetu. Kobila ima neverjetne simpatije do Leva in s sovraštvom prepojeno antipatijo do Osla, pa tudi konja ne mata. Prekanjena Lisica ima v Oslu svoj ideal, mržnjo čuti pa do Jastreba in Leva. Oslu so zlasti kalini všeč, ki »so najaimpatičnejše ljud stvo na svetu«. Ljubimkanje med Sinico in Slavcem izziva Srakino mržnjo na eni strani, potem pa spodbuja na drugi, strani Osla h koketiranju s Pavico, kar zopet razjari Leva. Sredi teb trenj je našoptrjena Pavi-
ca, okoli katere se suče vse polno kavalir jev od Leva do Osla. Njej imponira Lev zaradi svoje veličastne grive, Osel zaradi trdoživosti. Jastreb zaradi pohlepa.
V	tretji sliki drugega dejanja se prikazuje zasedanje razsodišča. Predsednik jo Medved, poroto tvorijo kalini in jerebice, zagovornica je Lisica, obtožbo pa zastopa Sraka. Lisica, ki je na strani Osla, prepriča v presunljivem zagovoru Leva, da je primemo, če kot vrhovni čuvar reda in miru
v gozdu položi pred razsodišče svojo grivo kot jamstvo pravicoljubnosti in nepristrano-sti. Pristopijo kalini in mu odstrižejo grivo. Tedaj pride Lisičina nakana na dan. Lev brez grive je ves smešen. Ko se tega zave, se prekanjeni Lev besen umakne iz pozorišča. Tako se Lev preseli.
V	tretjem dejanju pa se Osel prelevi. Oslova in Lisičina struja triumfira. Leva ni od nikoder. Zaključna slika je pred Oslovim domom. Lev je zapustil boj polje brez boja. Jastreb si grize kremplje, Slavca je pobrala noč. pohujšanje zbujajoča Sinica je šla v samostan, »ljulika je iztrebljena«, kakor zmagoslavno zatrjuje Lisica. Sledi po-klonitev vseh živali novemu gospodarju gozda: Oslu, ki mu nataknejo levjo grivo. Osel se prelevi. Z levjo grivo, obešeno okoli vratu, spušča svoj zmagoslavni »I-A«, »I-A«... Pavica mora ob zaključku zaplesati slovesen ples. Osel ji ves zamaknjen sledi, spotakne se in telebne plešoči Pavici pod noge.
V	ozadju te preproste basni je obtipati grobe lastnosti in slabosti, ki so bolj človeške, kakor živalske. Vse izzveneva t fino
družabno satiro, ki se prijetno bere. Nje uporabnost na odru pa bo pokazala sobotna krstna predstava.
IL
Preteklo soboto je bila v gledališču letošnja sezonska premiera znane Kalmanovs operete »Vijolica z Montmartra«. Emerik Kalman je pri mariborski opereti v čislih. V skladbi je veliko zanimivega. Lahka, melodična eleganca, ki prešinja vse Kalmano-ve operetne skladbe. Dirigent Lojze Herzog je izluščil iz parta vse nianse ter izoblikoval stil dela v najpristnejši podobi, režiser V. Skrbinšek pa je uravnal svoje iniciative v okviru dovoljenih kreditov ter dostojno postavil na oder ta operetni torzo iz mont-martrskega bohemskega življenja.
V ospredju sodelujočih je bila gostinja in mariborska rojakinja Erika Druzovičeva. Tudi ob letošnji premieri je pokazala, da je bogonadarjeno odrsko dete. Vsa iz teatr-ske krvi in mesa, ki ga ni mogoče utajiti. Njen odlično šolani glas je prišel do izraza v vsej svoji jasnosti ter čistosti intonacije in vokalizacije Prirojena nadarjenost, združena r neskaljenim odrskim instinktom ter vztrajnim oblikovanjem glasovnega bogastva prevladuje v Eriki Druzovičevi v ravnovesnem razmerju. Pri njeni »Vijolici« gre vse z neko posebno lahkoto in naturno neposrednostjo. V Sancinovem slikarju Raoulu je bilo vse premišljeno, zrelo in dobro poudarjeno. Njegovi jasno zveneči tenorski spevi so se organiČno gibali v nižinah In višinah, spremljani po živahni akcijski dinamiki. Udovičeva kot Ninon je s celotno

Dobra prebava pol zdravja!
Lahko normalno iztrebljenje pri zagatenju, le-nivosti črevesja Vam omogočijo
ARTIN DEA2EJE
Dobivajo se v vseh lekarnah. Škatlica z 12 dra-žejami Din 8, vrečica z 2 dražejama Din 1.50.
Odobreno pod S. br. 22115 12. xn. 1933.
Radio kotiček
V »Našem valu« je prihodnje predavanje g. Terseglava, ki bo 18. t. m. ob 18
uri, označeno kot predavanje »o verstvih«. Naslov pa bi se moral določnejše glasiti: Kultura Maya-narodov, Toltekov In njihov bt>g Kvecalkoatl. Na to opozarjamo
poslušavce našega radija.
Ostali petkov spored je sledeč: 18.20: Radijski orkester — Verdi: Rigoletto. — 18.40: Literarna ura: Portreti iz povojne slovenske književnosti: France Bevk (prof Fr. Vodnik). — 19.00: Radijski orkester
—	Maseenet: Scenea pittoresques. — 19.20: Cas, jedilni list, program za soboto
—	19.30: Nacionalna ura — 20.00: Klavir ski koncert štiriročno (šapljeva in Mucho vaj. — Smetana: Iz mojega življenja; Fel ber: Slovaški plesi. — 20.45: Slovenske na rodne z cikestrom — pojo Zuoan>vi, Ba novec in Jug. — 21.30: Cas, poroS a. — 21.50: Radijski orkester.
Iz Maribora
a— Orkestralni koncert Mariborske mestne godbe se bo vršil ta petek 18. t. m ob 20. uri v veliki Unionski dvorani v spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I.
in v prid mestne pomožne akcije: Državna b mna, Jenko: »Kosovo«, Rimski - Korsa-kov; »Na grobu«, Smetana »Dalibor«, Beethoven: »5 simfonija«, Wagner: »Rienzi«. Nastopi virtuoz na klarinetu g. prof. Zamota iz Zagreba.
a— Cercle frangals. V ponedeljek 21. t. m. bo predavala gospa Th. Anthoine v dvorani ljudske univerze o francoski ri-v.jeri. Projekcijske slike. Začetek ob 20-15.
a— JNS. V ponedeljek 21. t. m. bo Imel propagandni odsek JNS za peti okraj v društvenem lokalu sestanek. Vsi in točno!
a— Kot zastopnik mariborske mestne občine se ndeleži kongresa »Radničke za-štite«, ki bo te dni v Beogradu, načelnik mestnega socialno političnega oddelka e. Brandner.
a— Cestna dela. Nova cesta Sv. Bene-dikt-I-omanoše je pred zaključkom. Manjka blizu 3 km proge za potlakovanje. Nova resta se bo v najkrajši liniji zvezala t banovinsko cesto Sv. Lenart-Maribor ln obstojajo v tem oziru trije načrti. Prvi načrt: Sv Bcnedikt-Sp Zerjavci-Sv. Lenart. Drugi načrt: Ženjak-Sp žerjavci-Sv. Lenart Tretji načrt: Obrt-Sv. Trojica-Spod-nji Porčič Glede tega. kateri načrt je nai-primernejši, bo sklepala posebna komisija a— Ustanavljajo. Pri Novem svetu jc bil predvčerajšnjim ustanovni občni zbor Jugoslovenske akcije V vodstvo so izvoženi: Rudolf Germ. predsednik, tkale«« Maček, prvi podpredsednik, delovodja drv, :el Dolfe Ogrizek, drugi podpredsednik rivatni uradnik Marino Kralj, tajnik, že-ezn;ški zvaničnik Stanko Tušek. blaga i-" k Fran" šprah, Franc Velnar, tkalski lojster Janko Choc, Albin Mrovlje in R. iožički, odborniki V nadzornem odboru o Albin Ambrožič. Matija Kuder. Ivan Kremžar in dr Irgoiič
a— 10 450 Din so darovati uslužbenci krožnega in okrajnega sodišča, jetnišni-e ter drž tožilstva za aopmenik blagopo-<>-nemu Viteškemu kralju Aleksandru J 'edinitelju.
a— Pohod na magistrat... Okoli 50
ire?poseln:b je prišlo včeraj okoli 10. ure *- 'pol-ine na magi6trat Okupirali so ve?
n k na vrhu stopnišča in odposlali po-■ >iit deputaeijo k magistratnemu direk--ju Rodršku kot predsedniku nadzorne-a sveta mariborske Borze dela, glede iz-ač la brezposelni podpor Tri dni so ča-al: pred B^rzo iela v Gregorčičevi ulici, !a bi dobili podpore, ki se pa zaradi obo-iclosti uradnika, ki izplačuje, niso mogle zplačati Magistratni direktor Rodošek je deputaciji izjavil, da se bo v stvari informiral in da bo 6toril vse, kar bo v njegovi moči Nato so se skupine mirno razšle a— Bela smrt. O zanimivih in napetih plan nskih doživljajih je predaval v sredo zvečer v dvorani kina Apolo prof. Janko •Mlakar iz Ljubljane. Njegova Segava izvajanja so pri poslušalcih, ki so dvorano za -edll do zadnjega kotička, zbudila živahno zanimanje Tudi skioptične slike so se predvajale. Predavanje je trajalo preko dve uri.
a— Znižanje avtobusne tarife. Za časa
ijanja zime, to Je do 1. marca t. 1. se Iski deci, ki se vozi na progah Studenci, . ezno in Pobrežje, zniža voznina na en dinar proti izkaznici, in sicer velja to znl--anje samo ob šolskih dnevih. Tudi se zni-^ voznina predpoldanskim avtobusnim žnjam, ako ni pogrebov, na Pobrežje do •'okopališča na dva dinarja (doslej tri), do <onca proge ostane tarifa 3 Din.
a— 4700 nevarnih operacij so opravili ani zdravniki mariborske splošne bolniš-ce. in sicer 25>60 na kirurškem oddelku.
967 na oddelku za očesne in ušesne bolezni ter 746 na porodniško ginekološkem oddelku.
a— Sol, poper, nož... Moški ln ženska sta navalila na tovarniškega delavca Leopolda Kampiča, ko se je vračal domov po Tomšičevem drevoredu, ln mu najprej na-Eula popra in soli v oči. Kampič ni mogel ničesar več videti. V tem je začutil sunek z nožem v brado. Neznanca sta izginila v temno noč, Kampiča pa so odpremili v splošno bolnišnico.
a— Tožbe in pravda Pri tukajšnjem okrožnem sodišču je bilo v preteklem ietu 1538 kazenskih primerov, civilnih pravd preko 12.000 Din, 613, meničnih 57, kon-tradiktoričnih 156. Kazenskih tožb pri okrajnem sodišču je bilo 4254, civilnih tožb preko 500 Din 3134, do 500 Din 1491, meničnih 177.
a— »Je tu Jastreb pohlepni, ki je preva-ril kaline? In tu Slnlčin dekoltč in Sraki-ne vrline«. K jutrišnji krstni predstav: Golouhove odrske basni »Od zore do mraka«.
a— »Otroški vrtec p«-ed senatom« je
nekdo pripomnil pri razpravi v komun' 6tičnem procesu ln s tem hotel pojasniti položaj. Predvčerajšnjim se je pričela rav prava proti 15 obtožencem, med temi so tri mlajša dekleta. Obtoženci so 6tari od 16 do 24 let in se razen enega nahajajo o<*
lanskega leta v preiskovalnem zaporu. Razprava je prvi dan trajala z opoldansko prekinitvijo do pol 20. ter se Je včeral vos dan nadaljevala
a— Precej so gradili In preurejevall v zadnjem času v bolnišnici. Na porodniško ginekološkem oddelkn se je preuredilo skladišče in toplovodna naprava. Nadalje ae je izvršila preureditev bolniških kletnih prostorov v stanovanjske sobe in skladišča, preureditev biblioteke, zdravniških stanovanj, razširjenje toplovodne naprave na interni oddelek, razširjenje centralne kurjave na oddelek za pljučno bolne, zgradba ognjevarnega skladišča za gorljivo snovi ter dograditev prizidka na internem oddelku v evrho pridobitve novih stranišč, skladišč in stranskih prostorov. Tudi so ae preložile na bolniškem ozemlju ceste, pota. stezice in nasadi. V bližnjem gradbenem programu tukajšnje splošne bolnišnice je zgradba bolniškega paviljona za nastanitev očesnega oddelka, oddelka za spolne in kožne bolezni ter oddelka za živčne bolezni in venerološki ambulatorij, nadalje zgradba novega porodniško ginekološkega oddelka.
a— Obmejni promet Je zelo živahen.
10.734 potnikov je v decembru 1934 potovalo preko severne meje in Maribora 5730 jih je prišlo. 5004 pa odpotovalo.
a_ V ambulatoriju za spolne bolezni je
bilo v preteklem letu vsega skupaj 6492 ordinacij.
a— Kocke se prodajajo v skladišču tehničnega razdelka Ob Pristanu 17, In sice-dne 15. februarja ob 11. dopoldne.
a_ Deložacije, ločitve, rubežnl, dražbe.
V preteklem letu smo imeli v Mariboru 153 deložaeij, 262 dražb, 2765 rubežnl, 2452 rubežnih terjatev. 10.289 izvršilnih predlogov in 66 ločitev, od teh 26 sporazumno. 37 nesporazumno, 3 zakoni so bili neveljavni.
Gospodarstvo
Pred novimi ukrepi
za ureditev kreditnega tržišča
Kakor je »Jutro« že poročalo, je ministrski svet na predlog finančnega ministra izdal uredbo, po kateri pridejo odslej vsi štirje državni odnosno privilegirani državni denarni zavodi (to so Narodna banka, Državna hipotekama ban K a, Poštna hranilnica in Privilegirana agrarna banka) pod resor finančnega ministrstva da se na ta način omogoči koordinacija poslovanja vseli teh štirih zavodov v cilju okrepitve našega kreditnega tržišča. Ob tej priliki objavlja beograjska »Politika« zanimive informacije o nadaljnjih korakih, ki so predvideni zaradi kontrole in olajšanja denarnega in kreditnega trga. »Politika« navaja med drugim naslednje:
Najnovejša ur<-dba ministrskega sveta je gotovo važen akt v smislu vladne de> klaracije, po kateri naj se sistematično dela za olajšanje gospodarske in finančne situacije v državi. S koncentracijo vseh štirih državnih in privilegiranih denarnih zavodov naj se izvršijo tri važne naloge. V prvi vrsti je potrebno, da se pospeši denarni obtok, ki je danes zaradi nesrečnih kreditnih in ekonomskih razmer v izrednem zastoju Na posameznega prebivalca odpade v naši državi komaj 300 Din denarnega obtoka, dejanski obtok pa je zaradi tesavriranja in zaradi neurejenosti privatnega bančništva še mnogo manjši Pri nas obstoja izredna likvidnost pn mnogih bankah, navzlic temu pa se ne morejo nezaposleni kapitali izkoristiti tam, kjer je treba S koordinacijo poslovanja državnih in pooblaščenih denarnih zavodov bo finančnemu ministru omogočeno kontrolirati denarni obtok in ga pospešiti.
Druga naloga izdane uredbe je racionalizacija kreditnega poslovanja in omogo-čenje delovanja vsem gospodarskim e.cU-nicam, ki že davno nimajo v privatnem bankarstvu nobene zaslombe. V času, ko je v blagajnah Državne hipotekarne oan-ke ležalo več sto milijonov neza.t>oslenega kapitala je morala n. pr. Zenica zaradi pomanjkanja kredita v višini 15 milijonov odpustiti 2000 delavcev, ker predpisi glede dajanja posojil pri državnih denarnih ustanovah ne dajejo možnosti za kreditiranje tega podjetja Isto se je zgodilo Si-padu ki na podlagi izdelanega hlaga v vrednosti preko 30 milijonov Din navzlic obilici denarja ni mogel dobiti zahtevani kredit. S stališča javnih financ pa Je najvažnejša tretja naloga to je obnova notranjega tržišča kapitala V vladni deklaraciji je poudarjeno, da bo' razvoj državnih financ odvisen od napredka privatnih financ.
Pred Izdajo državnih zaklad nih bonov
V smislu vladne deklaracije je finančni minister že izdal olajšave glede plačevanja pridobnine onim, ki so vložili pritožbo na reklamacijski odbor. To pomeni, da v prihodnjih mesecih državni dohodek od te davčne oblike ne bo tako velik, kakor bi bilo sicer pričakovati. Zato bo finančni minister prisiljen, da najde potrebni obratni kapital na drug način. Za dolgoroč-
bilanco korakala priznanja vrednemu uspehu nasproti Tudi vsi ostali sodelujoči so 3 sigurnostjo in vneto brižnostjo jadrali k cilju Gorinškov pesnik in Medvenov glasbenik sta v spevu in vzuešeni igri prispevala svoj delež. Grom je zasedel vlogo kakršna njemu posebno leži. Kdo bi bil repre-?entativnejši minister lepih umetnosti? V potavu elementaren je bil Skrbinškov Vi-iolicin varuh Parigi. P Kovičev Piskaček na ie zbujal obilo neprisiljene veselosti in dvignjene razpoloženosti, baron Rotšild Bojan* Stupice je bil svojski zasnovan in izdelan V zasedbi manjših vlog je nastopil maiodane ves gledališki ansambl, ki je v homogeno ubrani soigri in sospevu z vodilnimi igralci ter z zborom in orkestrom pripomogel k lepemu uspehu naše mariborske operete.
III.
Ljudska univerza. V ponedeljek zvečer je predajal glavni urednik in pisatelj Radi-voi Kfhar o problemih populacije. S statistično podprtimi izvajanji je pokazal, da se Prešernova trditev, da »največ sveta otrokom sliši Slave« nanaša kvečjemu na '*>ropo. da pa smo Slovani glede posestnega stania po vseh celinah šele na tret-lem me«tu /a Germani in tudi za Romani Ce izvzamemo Ruse. spadajo vsi ostali slovanski narodi v vrsto »narodov kočar <ev< dočim so se razni germanski in ro man«ki narodi (Angleži. Spanci, Portugalci. Francozi. Italijani itd.) s svojim kolonialnim posestnim stanjem »vrstili v sed »na-
rodov - veleposestnikov«. Obstoječe posestno razmerje je krivično in neumestno, zlasti ker se preprečuje doseljevanje pripadnikov neprestano množečih se narodov v mnoge predele, ki so danes še rezervirani za pripadnike gospoduiočib narodov - veleposestnikov (Avstralija. Argentina, Brazilija itd.). Svoja zanimiva in poučna izvajanja je zaključil z mislijo, da bi trebalo po načrtu organizirati izseljevanje naše odvišne krvi v pokrajine, kjer bodo lahko naši so-narodnjaki živeli kompaktno ter brez nevar nosti, da se bodo morali po duši in ieziku odtujiti domovini.
IV.
Tudi Maribor se je v torek zvečer oddolžil ob desetletnici smrti spominu zaslužnega slovenskega skladatelja in častnega dirigenta mariborskega Narodnega gledališča Viktorja "Parme. V malodane popolnoma zasedenem Talijinem hramu ie najprej spregovoril spominsko besedo skladatelj Emil Adamič iz Ljubljane. V svojih lapi-darnib izvajanjih je zajel osebnost in po men Viktorja Parme za naše glasbeno življenje.
Potem je sledila predstava »Urha. grofa Celjskega«, o katerem smo pisali že ob priliki premierske uprizoritve. Pri torkovi spo minski predstavi so vsi sodelujoči s skrbno pretehtanim in ambicioznim poda tan jem pomnoževali odrsko učinkovilost te na«, prve opera
na posojila ni danes pogojev, na povečanj« fiskalnih bremen pa sploh ni misliti. Ostane torej emisija srednjeročnih in kratkoročnih bonov. Gibanje državnih dohodkov v posameznih mesecih je zelo .azlično. V naši državi, ki jc pretežno agrarna, so v zadnjih mesecih vsakega leta dohodki od neposrednih davkov prav znatni, v prvi polovici leta pa so zaradi tega slabi. Pri-rodno je torej, da si država v onih mesecih, ko so državni dohodki slabi, najame na denarnem trgu kratkoročen kredit, ki ga potem povrne v Doljših mesecih. Z izdajanjem zakladnih bonov s krajšim in daljšim rokom zapadlosti, kakor se to prakticirf v mnogih drugih državah, bo lahko prišel v promet tesavriran denar. S tem bi se ustvarila tudi možnost kratkoročnega plasmana za odvišna denarna sredstva denarnih zavodov. Seveda pa mora biti preskrbljeno in omogočeno hii.ro vnovčevanje takih bor. o v v primeru, kadar lastnik bona nujno potrebuje denar
V tem pogledu bo važna vloga državnih in pooblaščenih denarnih zavodov, ki bodo morah ski • l>U za možnost likvidnosti vsem imetniKom takih bonov. Dosedanja
finančna politika se je pri nas razvijala v znaku nekake pasivne obrambe pred kri-
zo. Minister dr. Stojadinovič pa hoče aktivno stopiti v borbo za olajšanje finančnega ln gospodarskega stanja v državi, ker bo od tega odvisno izboljšanje situacije za državno blagajno. Po izvršeni koncentraciji državnih in pooblaščenih denarnih zavodov je torej pričakovati vrsto ukrepov v tem pogledu in nadaljnje delo za ureditev kreditnih odnošajev in za obnovo notranjega tržišča kapitala.
izjava dr. Markoviča
Divši finančni minister in sedanji predsednik Privilegirane agrarne banke dr. Bogdan Markovič je o priliki najnovejše uredbe ministrskega sveta podal zanimivo izjavo, v kateri pravi, da mora vse naše gospodarstvo pozdraviti najnovejši ukrep kr. vlade. Od dosedanje politike: »Naj gre, kakor gre!« mora voditi pot k politiki večjega zanimanja države za razmere v gospodarstvu. Današnje stanje v gospodarstvu zahteva močnejšo akcijo države, da se rešijo propadanja one gospodarske panoge, ki jih je treba zaščititi, in da se gospodarstvu ustvarijo pogoji za razvoj. V interesu vsega naroda, kakor tudi v interesu državnega fiska je, da država postopno obnovi gospodarsko delo. V prvi vrsti pa so poklicani državni in privilegirani denarni zavodi, da podprejo privatno Iniciativo in gospodarsko poslovanje. Vzpostavitev kreditnega poslovanja, četudi v manjšem obsega, pa Je najboljša pot, da se povrne zaupanje, brc* katerega si ni zamisliti gospodarskega oživljenja. Dosedanji izključno moratorni ukrepi so mogli začasno ublažiti stanje, toda ti ukrepi niso zdravilo za gospodarstvo. Za obveznosti Državne hipotekarne banke, Poštne hranilnice in Privilegirane agrarne banke jamči neposredno ali posredno država, zato je naravno, da mora Imeti finančni minister kontrolo nad poslovanjem teh zavodov. Za Privilegirano agrarno banko pa velja še posebej to načelo, ker ta zavod izvaja za državo finančno likvidacijo agrarnih odnošajev na veleposestvih.
Glede poslovanja Privilegirane agrarne banke je končno predsednik dr. Markovič izjavil, da je banki onemogočeno aktivno poslovanje, ki je paralizi rano z raznimi moratornimi ukrepi, ki niso bili vedno izvršeni v mejah stvarne potrebe. Banka je bila tudi predmet eksperimentiranja kar je zelo škodo/alo njenemu poslovanju. Kmetu ne smemo uničiti kreditne sposobnosti, ki Jo mora Imeti kakor vsak drug gospodarstvenik. Brez kredita nI dela in življenja Pričakovati je, da bodo našle potrebe Privilegirane agrarne banke v novi situaciji mnogo veC razumevanja zlasti tudi v pogledu njenega načina kreditnega poslovanja V tem pogledu bi bilo želeti več konservatbizma in opreznosti, da bomo lahko to važno denarno institucijo ohranili v interesu kmetijstva ln km«-tiiskega naroda.
Visoka premogovna produkcija v novembru
Sezonsko povečanje premogovne produkcije v dravski bauovini, ki nastopi v jesenskih mesecih in ua zimo, je bilo proti koncu preteklega leta precej občutnejše uego prejšnja leta. Sedaj so uani ua razpolago že podatki za november, ki kažejo pouovni dvig produkcije. V novembru je znašala kupna produkcija slovenskih premogovnikov 130.65.j ton nasproti 113.148 tonam r novembru 1933 in 121.744 tonam t novembru 1932. bibanje produkcije v drugi polovici preteklega leta v primeri s produk cijo v ustrezajočih mesecih prejšnjega leta nam kažejo naslednje številke:
Produkcije premoga v tonah:
1934. 84.Z07 90.911 108.154 121.186. 130.653
1933. 80.496 92.375 91.296 104.844 113.148
julij avgust september oktober november
Tako visoke mesečne produkcije, kakor v preteklem novembru, nismo zabeležili od januarja 1932. Produkcija je bila v novembru za 17.505 ton ali za 16.5 •/• večja nego v prejšnjem letu in tudi za 8900 Ion ali za 7.3 "/• večja nego v novembru 1932. To povečanje produkcije v novembru pa je seveda predvsem posledica okolnosti, da 80 naši premogovniki zadnji dve leti v znatni meri krili povečano prodajo iz zalog, ki so od najvišjega stanja v začetku septembra 1933 do konca oktobra preteklega leta nazadovale od 155.494 na 58.261 ton V novembru pa je v nasprotju s prejšnjim mesecem produkcija krila vso potrebo in zaradi te«a zaloge niso več nazadovale, temveč so se za malenkost povečale od 58.261 na 58.581 ton.
Prodaja premoga je znašala v novembra
121.632 ton nasproti 121.973, 103.347, 92.399 in 87.992 tonam v prejšnjih štirib mesecih. Nasproti novembru 1933. ko se je poraba že pričela dvigati, pa ne beležimo več povečanja. kajti v novembru 1933 Je znašala prodaja 122.707 ton. Pač pa je bila v lanskem novembru prodaja nekoliko večja n*-go pred dvema letoma, ko je znašala prodaja 119.001 tono.
Kakor znano, smo vse prejšnje meseee beležili povečanje prodaje nasproti letu 1933. in 1932 Delni zastoj ki ga tu opažamo, je gotovo pripisali milemu vremenu, ki je vladalo do konca umskega leta in okolnosti, da se je industrija v večji meri založila s premogom ie v oktobru, ko Je presegala oddaja za 4000 ton oddajo v oktobru prejšnjega leta. medtem ko je bila oddaja . industriji v novembru za okrog 2500 ton manjša nego v novembru prejšnjega leta Premogovniki so v novembru oddali železnicam 52.412 ton (lani v novembru 51.317). od tega direkciji v Ljubljani 18.587 ton (19 9*6): nadalje so oddali bro-darstvu 2985 ton (2965). industriji 46.382 ton (48.H3:1). pri tem industriji v dravski banovini 29.190 ton (29100), za hišno pora bo 13.46,4 ton '12..^90). raznim strankam 56(59 ton;(WM>. izvozili pa so 721 ton (979). tako da/ je znašala vsa piodaja 121.632 ton (122.7071. Lastna poraba premogovnikov je znašala v novembru 4969 ton. oddaja sa de-
Dun.ij. (Tečaji v priv Kliringu.) Beograd 12.28, London 26.43, Milan 45.95. Nevovork 540-06, Pariz 35.58, Praga 21.87, Curih 174.28, 100 S v zlatu 128 S pan.
Efekti.
Ljubljana Vojna škoda 3o9 — 362, 7V» investicijsko 72 — 74, 8°/o Blair 70 — 72, 7*/» Blair 62 — 64, 7*1* Drž. hipotekama banka 70 — 73, 4% agrarne 43 — 45. 6" • begluške 63 — 65
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.90, Državne železnice 21.20, Trboveljska 14.80, Alpi-ne-Montan. 12.10.
putate 2G09 ton, odpisi pa so znašali 104 Ione.
Produkcija in prodaja premoga t 11 mesecih preteklega leta V U mesecih preteklega leta je znašala produkcija premoga » dravski banovini 1,130.602 toni. prodaja pa je znašala 1 mi | lijon 49.878 ton. Ce te številke primerjamo z ustrezajočimi številkami za zadnji dve leti, dobimo naslednjo sliko (v tonah):
produkcija prodaja jan.-nov. 1932	1,145.:^69 1,024.241
1933	1,035.662 963.360
1934	1,121.602 1,049 878 razlika naspr. 1933 + 2.3'/. +90'".
Prodaja premoga je bila lani v 11 mesecih sa 86JMU ton aii sa 9'/* vefja nego v istem rasdobjo prejšnjega leta in za 25 6«H> too ali sa 2.5 •/• »eija nego pred dvema ta toma Produkcija pa je nasproti letu 1933. narasla za 85.900 ton ali za 8.3*/*, nasproti letu 1932., ko so premogovniki pri nazadujoči potrošnji kopali premog deloma na za-loge, pa je lani zaostajala še za 2 •/•
Delavstvo.
Povprečno število zaposlenega delavstva se je v novembru ponovno nekoliko dvignilo na 5519 delavcev nasproti 5782 v oktobru, 5730 v septembru in 5688 » avgustu. Rudarji so bili v novembru skoro polno zaposleni. Skupno Število izvršenih šihtov je znašalo 150.838 nasproti 136.924 v prejšnjem novembru. V zvezi z intenzivnejšo zaposlenostjo so tudi narasle delavstvu izplačane mezde v tem meseca aa 6.601.000 Din n* sproti 6,306 000 Din v lanskem novembru. Seveda pa je mezdni zaslužek v manjši meri narasel, nego so narasli izvršeni šiliti, kajti nasproti lanskemu novembru beleži mezdni zaslužek le povečanje za 4.7 */«. dočim se je izvršeno delo (po številu šihtov) povečalo za 10'/o. kar je posledica zn> žanja mezd. V primeri z novembrom i932, ko je bilo število izvršenih šihtov skoro enako kakor v novembru preteklega leta. pa je bil mezdni zaslužek za 560.0<'0 Dio manjši.
Borze
17 januarja Na ljubljanski borzi je deviza Newyork po znatnem dvigu v zadnjih dneh v skladu z mednarodnimi notacijami zopet popustila Pri ostalih devizah ni bilo sprememb. V privatnem kliringu notirajo av strijski šilingi nespremenjeno 8.10 — 8.20. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 223.75, v avstrijskih šilingih po 8.15 io v grških bonih po 30 50. dočim so se španske pezete nudile po 5.45
Dtviie.
Ljubljaua Amsterdam 23C9.63 _ 2320.99. bel ilu i^uv.60 — IH71 4U. Bruselj 798 lb -802 10 Cur-h 1105 85 — 1111.35, Londob 166 98 — 168 58. Newyork 3403.30—3431.56 Pari? 225 37- <« Praen 142 74—143 Trat 491 47 — 293 87 (premija 28.5 odst) Avstrijsk' šiling t privatnem kliringu 8.1* do 8-20.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Ljubljanska borza (17. t m.) Tendenca za žito živahna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška 79 kg, po 122.50 — 123.50; oves: bosanski 89—94; koruza: baška po 66 — 68, banattka po 62 — 64; moka: baška in banatska »O« po 197.50—217.50, baška »2« po 18250—197^0, baška »5« pa po 162.50 — 177.50; otrobi: baški debeli 100 — 105, drobni 85-90-
+ Novosadska blagovna borza (17. t. m) Tendenca je b'la m ima. Promed srednii.
BOMBAŽ.
+ Liverpool, 16. januarja. Tendenca stalna. Zaključek za januar 6.84 (zaključek prejšnjega dne 6.90).
+ Newyork, 16. januarja. Tendenca stalna. Otvoritveni tečaj za marc 12.35 — 12..V (dan poprej 12.38 — 12.39).
Neumestne ovire
Ljubljana, 17. januari* Reklama je važen faktor narodnega gospodarstva, da pa sc lahko udejstvuje, morajo imeti o njej prave pojme ne samo oni, ki jo izvajajo, temveč tudi vsi drugi, v prvi vrsti pa seveda oni, ki so v službi skupnosti. Ko nam v živih stikih moder nega poslovnega življenja ne manjka pouka in vzorov moderne reklame, pogreša mo javno skrb, ki bi na tem področju pod pirala vse, kar je naprednega, zaostalo pa navajala k napredku ali pa odstranjevala Kvarno pomanjkanje takega javnega skrbstva vidimo v primeru reklamne naprave svetovno znane tvrdke Philips Radio na strehi hotela »Slona«t. Naprava je bila urejena, žc odobrena, kar naenkrat pa «o bili od neke uradne strani izraženi pomisleki, da zakriva naprava pogled na ne! e ljubljanske starinske zanimivosti. Tak ugovor pač ni v skladu s stvarnostjo, ko >e starinska znamenitost zakrita itak že s samim poslopjem, z reklamno napravo njegovem krovu, pa deloma zastrta samo z ene same točke. Šc manj pa se da spra viti v sklad s presojanjem reklamnih naprav, ki so udomačene v vseh velikih ms-stih. Ko imamo pri nas še toliko nesmo-trenih reklamnih naprav, bi imel tak cenzor dovolj hvaležnega posla, če bi odpravljal po mnogih ulicah najrazličnejše reklamne table in izveske, ki ropotajo pasan-tom tik nad glavami ter zastirajo precej daleč pogled na prometne ulice Visoko nameščene reklamne naprave niso nikomur v kvar, so pa predmeti in znaki modernega življenja, s katerim sc hočeš-nočeš povsod po svetu brez vsake škode pobotajo tudi še tako znamenite starine Pri tem pa so seveda javni činitelii tudi dejansko in ne samo z besedami zavzeti za napredke modernega gospodarskega življenja.
Iz živijen]a na deželi
Z Jesenic
s— Podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega društva na Jesenicah priredi v nedeljo dne 20. t. m. ob 10. uri v osnovni šoli poučno predavanje s skiopličnimi slikami. Tema: »Pravilna oskrba in rez sadnega drevja po saditvi«. Predaval bo g. Lenard Frido iz št. Vida nad Ljubljano. Vabljeni vsi!
Iz Ptuja
j— Davčni zavezanci, ki imajo pravico do znižanja dopolnilnega davka zemljari-ne, morajo predložiti davčni upravi v Ptuju zadevne prijave do najpozneje 31. t. m. *
RAX>ECE PRI ZIDANEM MOSTU. 20. t. m. priredi sokolsko gledališče dramo v treh dejanjih »Kajn« v režiji br. Iva Peč-nika.
BCPEKTCIAR
DSAMA.
Začetek ob 20
Petek, 18.: Zaprto.
Sobota 19.: Siromakovo jagnje. A. Premiera
Nedelja 20: ob 15.. Gugalnica. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Matiček se ženi. Izven. Cene od 24 Din navzdol.
OPERA.
Začetek ob 20.
Petek. 18.: Zaprto.
Sobota, 19.: Poljska kri. Znatno znižane ee-ne od 5 do 24 Din.
Nedelja. 20. ob 15.: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20.: Ples v Savoju. Izven. Cene od 30 Din navzdol.
6BKTJAKORSKO GLPDALI9CR Začetek ob 20.15.
Sobota 19.: Matajev Matija. Premiera.
Nedelja 20.: Matajev Matija.
MARIBORSKO GLF.DALISfT
Začetek ob ?0
iVtek, 18.: Zaprto
Sobota. 19.: Od *ore do mraka 1'roniiera
Nedelja, 20. ob 15.: Štambulska roža. Zni-iane cena_Ob 20.: Od zore do mraka
Zimski šampanjec
Utrjevanje sredi snega — Kako se izognemo boleznim — Pozor pred vetrom! — Potreba in korist rednih sprehodov
Telesno gibanje v svežem zimskem zraku ima neko posebno, zdravju koristno svoj-stvo. Kajti ta zrak je čistejši, bolj osvežujoč in okrepčujoč kakor soparni poletni zrak. Zato prihajamo z zimskih šetenj z rdečimi lici, veselimi očmi in okrepljenimi živci domov. Posebno po snežnem metežu, ki potegne vso nesnago v zraku s seboj na tla, je ozračje pristen življenjski napoj, prava sezonska delikatesa za pljuča. Ostri, pikantni mrzli zrak ščegeta v krvi kakor šampanjec. Presnova deluje tako rekoč za 25 utripov pogumneje.
Cisto zimsko »letovanje« daje neprimerno več zdrave sile nego poletno »letovanje«. Utrjuje telo proti boleznim, spodbuja živce, povečuje prožnost in vedrino duha. Toda pri tem te zunaj ne sme zebsti, ne
smeš se plaziti na sprehodih, temveč moraš krepko korakati. To poganja kri s povišanim pritiskom skozi žile, prijetna toplota gre kmalu skozi telo. Šibke aH starejše osebe naj si vrhnja oblačila pred takšno potjo morda malo ogrejejo. Obleka naj se ravna po konstituciji in navadi vsakega pose-be. Ovratno ruto naj nosijo samo bolehni ljudje. Vrat si moramo utrditi kakor mornarji, potem bo za 99 odst. manj hripavo-sti in katarjev v vratu in nosu. Usta imejmo zaprta, dihajmo skozi nos, da vdihani zrak malo ogrejemo.
Močno vetrovno vreme ni prav primerno za šetnje. Občutljive osebe naj stopajo ob takšnem vremenu vsaj ob zatišni strani hiš in grmovja, po potrebi naj se zaslonijo z dežnikom. Če se napotimo iz mesta, ne poj-
dimo z vetrom, ker moramo potem vdihavati poslabšana zrak, ki veje iz mesta. Pojdimo proti vetru ali na eno izmed obeh njegovih strani.
Najtišje, najmilejše m najenakomernejše ozračje je v gozdu. Samo zraka se pozimi ne bojmo, ne odvajajmo telesa zunanjemu svetu, ne mehkužimo ga s toplo-suhim sobnim podnebjem. Vsaj eno uro na dan kora-kajmo po vseh pravilih. Če ni drugače, pojdimo po ovinkih na delo. Kdor nima podnevi časa ali prilike, naj se sprehodi zgodaj zjutraj ali zvečer skozi osvetljene ceste do kakšne oddaljene trgovine, da nakupi tam kaj za dom , ali do postaje, ki je vedno zanimiva. Toda prične naj z vsakodnevnim, rednim sprehodom že danes, ne šele jutri. Samo ne odlašaj!
Leto repatic
Videli jih bomo
V preteklem letu je balo nebo skoraj brez repatic, čeprav ni manjkalo nesreč. Tem več bo teh nebesnih potepuhov letos. Po nekem poročilu pariške zvezdarne nam jih je pričakovati kakšnih osem »rednih«, za izredne pa itak nič ne vemo. Vendar bo ena sama repatic a med pričakovanimi vidna prostim očem
Ples je o tvoril Reinmuthov komet, ki potuje okrog sonca 7.24 leta in ga je Licko-va zvezdama že opazila. V juliju bi se morala prikazati Taylorjeva repatica, ki so jo pa ob času njenega povratka 1. 1922. bi 1928. zaman iskali. Njena potovalna do
najmanj osem
ba okoli sonca se je od 6 36 leta zvišala menda na 6.76 leta, a ni gotovo, da jo bomo letos v resnica videli. Sledila bo 2. Schwassmann - Wachmannova repatica v avgustu, ki se vrača vsakih 6.4 leta, september nam prinese Schaumassovo repa-tico (8 let), ki jo bo težko opaziti zaradi bližine sonca, in repatico Comas Sola (8.52 leta). November nas isto tako obdari z dvema repaticama: 2. Forbesovo (6.38 leta) in 3. Schwassmann - Wach-mannovo (5.43 leta). Ta bo vidna prostemu očesu. Končno se pojavi decembra 2. Tempelov komet
Slikoviti Orient
Bhntavski maharadža bi njegova žena na neki prireditvi v Kalkuti
Brezposelnost se krči
Mednarodni urad za delo v 2enevi je objavil svoje najnovejše poročilo o organizaciji javnih del ter o nazadovanju brezposelnosti. Brezposelnost je po teh poročilih nazadovala v naslednjih državah: v Avstriji, Argentini, Avstraliji. Belgiji, Bolgariji, Kanadi, Čilu, na Kitajskem, v Egiptu, Španiji, na Finskem, v Franciji, Angliji, na Madžarskem in Japonskem, na Norveškem in Holandskem, na Poljskem, v Zedinjenih državah Amerike, na Portugalskem, v Švici in ČSR. Naša država se v tem seznamu ne omenja, ker kot pretežno agrarna država ne izkazuje posebne brezposelnosti in ker zadeva ta problem samo nekatere njene pokrajine.
Hrošč tira ljudi iz stanovanj
Poleg podgane pižmarke m drugih neprijetnih prekomorskih gostov, ki so se v novejšem času naselili v Evropi ta so začeli tu svoje uničevalno delo, zbuja v zadnjih letih neznaten, komaj 4 mm dolg hrošč, ki si Je iz Azije našel pot v srednjeevropske kraje. Zaradi njegove barve ga imenujejo medenega hrošča. Njegova škodljivost obstoji v tem, da uničujejo njegove ličinke ne samo les in tkanine, temveč tudi mečje kovine niso varne pred njimi. Kakšen učinek lahko ima razdiralno "delo medenih hrošč ev, kaže najnovejši primer iz Stassfurta na Nemškem, kjer se je moralo izseliti deset železničar-skih družin iz svojih stanovanj v neki že-lezničarski hiši, kjer se je bil vgneedil škodljivec. Kot edini uspešna pripomoček zoper njega poznajo cianov plin in zato bodo sedaj vso hišo zaplinili. če bo to pomagalo, se bodo izseljene družine iz začasnih stanovanj lahko vrnile v prejšnja stanovanja.
Premog na Južnem tečaju
Neka brezžična vest Bvrdove ekspedicije v Mali Ameriki pravi, da se je posrečilo strokovnemu štabu admiralove odprave kakšnih 400 km od Južnega tečaja odkriti izdatna ležišča premoga. Geologi so odkriH tudi več plasti okamenelih rastlin.
Iz višine 2000 m na zemljo
V Nitri se je te dni primerila huda letalska katastrofa. V bližini vasice Toromos je strmoglavil iz višine 2000 m letalski poročnik Frysak, ki se je dvignil z aeroplanom v zrak zaradi opazovanja. Frysak je hotel fotografirati teren pod seboj in se je pri tem preveč nagnil iz letala. Priletel je na zemljo tako razmesarjen, da ga sploh niso mogli agnoscirati.
Konec morilca afganskega poslanika
V Berlinu so te dni usmrtili Afganca Ka-maJa Syeda, ki je bil od berlinskega sodišča obsojen na smrt zaradi umora afganskega poslanika pri berlinski vladi. Syed se je zaradi zločina mudil dalj časa v Berlinu. Večkrat je šel v afgansko poslaništvo in je hotel govoriti z diplomatskim predstavnikom svoje domovine, pa so ga vselej zavrnili. Naposled je v juniju 1933 ponovno obiskal poslaništvo. Tedaj mu je prišel poslanik kakor nalašč nap."oti po stopnicah. Zarotnik je potegnil revolver in odal na poslanika več strelov, ki so diplomata usmrtili.
Kardinalov grob
S
■'V-
V Lyonu so te dni podrli bolnišnico, ker bodo na njenem dosedanjem prostoru gradili novo poštno palačo. Pri podiranju so naleteli tudi na ostanke kardinala Riche-lieuja, brata slovitega ministra Louisa XIII.
Petrolej teče skozi puščavo
Gospodarski procvit Iraka
V Kinkuku je mladi iraški kralj Emir Gasi L svečano otvoril veliki vod, ki odpravlja iraški petrolej proti sredozemskemu morju. Vod ima sikupno dolžino 2400 km in gre skozi 5 dežel, gradili so ga 2 leti m Je veljal 10 milijonov funtov. Pri Kirkuku se razcepi v dva dela, eden gre proti Tripoliju v francoski Siriji, drugi proti Hajfi v Palestini.
Ves bližnji Orient bo imel od tega voda ogromno gospodarsko korist. Vsako leto bodo v Iraku po 1. 1931. sklenjeni pogodbi načrpali 4 milijone ton petroleja, ki ga bodo poslali pred vsem na evropske trge. Lansko leto je skušala iraška vlada sklicati konferenco s svetovnimi petrolejaki-mi koncerni, da bi dosegla razdelitev iraške produkcije na poedina tržna področja. Do te konference ni prišlo, ker nista hotela posebno oba interesiranca, Rumundja
in Rusija, ničesar slišati o kakšnih koncesijah. Nedvomno pa je, da se bo Irak po dovršitvi tega velikega voda še hitreje razvijal v moderno državo, ki je začenjala nastopati po zgraditvi bagdadske železnice. Ko bodo tudi njene puščave z deli, ki ao se že začela, spremenili v zelena polja, bo dežela starih Sumercev, Babiloncev in Asircev vstaia v novi moči.
Davica na Angleškem
V Londonu so zelo razburjeni nad velikim porastom davice na Angleškem. V zadnjem decembrskem tednu je umrlo za njo 67 oseb, večinoma otrok. Vse leto je bilo 41.940 primerov obolenj in 2200 primerov smrti. Od oktobra sem se davica posebno hudo širi, kar je po zdravniškem mnenju v zvezi s pomanjkanjem sonca.
Po plebiscitu v Posaarju
^Bi
mm igiiiii^PH
_____________________M^MMM^Mii&mi^m^^M^Mm
Predsednik glasovalne komisije, Šved R h o d e, oznanja po radiu, da se je posaarsko ljudstvo izreklo z veliko večino za Nemčijo
Žare odvažajo v Ženevo
PRAVKAR IZISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
»ŽIVLJENJE IN SVET"
PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku: ANGLEŠKA HRTA Naslovna slika: »PRAVLJIČNO DREVOc
Ivo Lapajne: ZIME V JUGOSLAVIJI — NAŠE OKO (Največji čudež narave -Dr. vg) — D r. A n t o n D e b e 1 j a k: SKOZI ČRNO GORO IN CRNOGORICO (4) — ROBERT ŽENEVSKI, KLEMEN VII. (K) - Cvetko Golar: ZGODBA O KREV-SOVETM JURJU (4) — SV. SAVA IN HRTI (A. D.) — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (4) — LETALCI V ŽIVALSKEM SVETU (hjn) — IZ LITERARNEGA SVETA (Glosa k Jurčičevi biografiji - prof. Pavle Kalan — Gustav Lanson (A. D.) — Robert Garnier, Corneillov predhodnik (D) — O Pepelčici (k) — Vojak Cristčbal de San Vicente in Don Quijote (D) — Knjige in revije) — TEHNIČNI OBZORNIK (»Tanki«, nosilci odvaževalnega žerjava v rudokopu - tma — Kratke tehniške novosti) — ČLOVEK IN DOM (Moderni zastori) — NAGNJENJE K PREHLADU — ŠAH (Problem 108 — Po turnirju v Hastingsu - Br — Zanimivo odkritje) — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — KRIŽALJKA (Crassus) —
ANEKDOTE
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi, LJubljana, Knafljeva ulica 5, in stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Dtn.
Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Posaarsko prebivalstvo pozdravlja žare z glasovnicami, ki so jih naložili na ^unlone, da Jih prepeljejo v ženevo, kjer bodo glasove ie enkrat prešteli, nato p« JU> sežgali
Hauptmannov dvojnik
Red Johnson pravi: Lindberghova služinčad je v gleda ugrabljenja nedolžna — Izdajalska pisava Skrivnost zelenega avtomobila
Dopisnik Reuterjevega urada je v Oslu odkril Reda Johnsona, skromnega in mirnega moža, ki si je v norveški prestolnici uredil majhno specerijsko trgovino. Johnson igra v procesu proti ugrabiteljem malega Charlesa Lindbergha neko vlogo, ki pa ni tako pomembna, da bi ga zaradi tega pozvali kot pričo v Flemington. Otrokova pestunja Betty Gow je namreč na dan ugrabljenja okolu osme ure zvečer
govorila z Johnsonom, Id je živel tedaj v Ameriki. Zaradi tega so ga osumili, da je bil v zvezi z ugrabitelji, pozneje pa so ga prisilili, da je kot nadležen tujec zapustil Ameriko.
Tega moža je zdaj iztaknil angleški novinar v Oslu ter ga vprašal, kaj meni v Lind-berghovi služinčadi, kateri skuša Hauptmannov zagovornik Reilly naprtiti zločin, da bi razbremenil svojega klijenta. Johnson je odločno izjavil, da je prepričan o
popolni nedolžnosti
polkovnikovih hišnih poslov v zadevi ugrabitve otroka. Hauptmanna JohnsoD ne pozna in ve o njem samo to, kar pišejo listi. Na končno vprašanje Reuterjevega sotrud-nika je Johnson izjavil, da goji željo po vrnitvi v Ameriko, če bi bilo to mogoče, kar pa je zaenkrat neizvedljivo. Za sedaj pa bo ostal na Norveškem, kjer sta si z leno osnovala čedno življenjsko eksistenco, ki jima nudi dovolj za preživljanje, več pa ne potrebujeta.
Sodišče v Flemingtonu je zaslišalo drugega in tretjega izvedenca za pisave. Zapriseženi strokovnjak Stein je izjavil, da izvirajo beležke na bankovcih, ki so jih našli
pri Hauptmannu. nedvomno od obtoženca. Nato je drugi branitelj Fischer predložil Steinu neko Hauptmannovo pismo ter velel izvedencu, naj primerja njegovo pisavo z beležkami na bankovcih. Stein je dejal, da je med obema pisavama le malo podobnosti. Nato je bil zaslišan še tretji izvedenec za pisavo Tyrell, ki pravi, da je pisava na bankovcih nedvomno Hauptmannova. Grafološki strokovnjaki so torej obtoženca v flemingtoo-skem procesu pokopali.
Hauptmannov branitelj Reiflv pripravlja baje veliko senzacijo. Pripeljati hoče pred sodišče nekega Hauptmannovega dvojn* ka, ki naj dokaže, da so priče neprestano njega
zamenjavale z obtožencem.
Ta mož se piše Robert Scanlan ter je doraa iz Menlo parka v New Jersevu. Ameriška »Evening Post« poroča, da se je moi prostovoljno javil kot priča.
Pred ugrabljenjem malega Charlesa Lšnd-bergha se je večkrat potikal
v okolici Hopewella, zato je verjetno, da ga priče zamenjujejo z obtožencem. Po tej verziji je torej hodil okrog Lindberghove vile Scanlan. ne pa Hauptmann. Mož pojasnjuje tudi vzrok svojega pojavljanja v obližju polkovnike vega imenja. Hotel je kupiti zemljišče za hišo. V ta namen se je tudi nekoč peljal v Hopewell z zelenim avtomobilom, ki igra veliko vlogo v flemingtonskcm procesu. Scanlan izjavlja, da ne ve, če je Hauptmann kriv ali nedolžen, toda svoji vesti dolguje čist račun in bo zato vse to izpovedal pred porotniki.
Ameriški ,,Hudičev otok44
Pobeg z njega je izključen
Po francoskem vzorcu so si Američani za svoje najhujše zločince omislili Hudičev otok, s katerega pa je vsak pobeg izključen. Otok Alcatraz sredi Zaliva San Francisco so spremenili v pravo trdnjavo. Poskus za pobeg bi se končal s tem, da bi bil begunec že po prvih metrih na morju preluknjan kakor rešeto, kajti na jeklenem stolpu sredi otoka so gnezda strojnic in celo top, ki lahko vez zaliv do Zlatih vrat zavzamejo pod ogenj.
Notranjost jetniške trdnjave je opremljena na čisto novovrsten način. Vsa vrata ta hodniki se dado pregledati z neke točke in pritisk na gumb zadostuje, da se vsi prostori preplavijo s plinom za solzenje, ki mora zadušiti vsak poskus upora. Stražniki so oboroženi do zob, poleg pušk imajo tudi avtomatične pištole. Tla, stene, okna celic so obrta z nekim jeklom, ki mu ne more niti najtrši sveder do živega. Jetniki obedujejo v skupnem prostoru, a okrog tega prostora je jeklen hodnik .na katerem je polno stražnikov. Za nameček je kaznilni-gki otok še v stalni »vezi s policijo v San
NOVI IZUMI V STAREM VEKU
Mnogi izumi, ki jih smatramo za povsem moderne, imajo v resnici častitljivo starost Tako so po vsej Italiji rabili varnostno zaponko že davno, preden je dosegel Rim višek svoje moči. Mnoge teh zaponk so povsem podobne našim in so imele zvito zmet, ki je prijemala v kavelj. Bile so pa dosti večje od naših, v dolžino so merile do 10 palcev, bile so votle in so jih pritrjevali spredaj na obleko. Bržkone so rabile tudi za pritrjevanje cvetlic. Po vsem videzu so jih izdelovali samo iz brona.
Drug star izum je ovratni gumb. Seveda niso nosili takrat ovratnikov, toda gumbe te oblike so uporabljali drugod na obleki.
Tudi bronaste naprstnike so poznali že pred 2500 leti in sicer zelo slične našim, celo z znanimi vboklinicami na zunanji površini. Samo zgoraj niso imeli ploščice, ki bi ščitila konec prsta.
Britve starih Rimljanov pa niso bile podobne našim. Bile so iz brona, imele so obliko majhnega srpa t zelo široko klioo in trdnim ročajem.
Franciscu ta a postajo na rtu Benica. Kakor rečeno, je jetnišnica namenjena najnevarnejšim zločincem, ki jim je večinoma namenjen tudi električni stol. Tudi najbolj spretni beguni med njimi so napram takšnim varnostnim ukrepom brez močL
Kruh brez izkaznic
Orjaško francosko letalo
Te dni so preizkušali največje francosko letala »Lieutnant Pariš«. Aparat tehta 37 ton, z razpetimi krili meri v širino 50 m, žene ga pa šest motorjev po 850 k. s. V letalu je prostora za 70 oseb. Letalo, ki je prav ra prav hidroplan, so preizkusili srečno na progi Marseille—Alžir. Pozneje ga bodo vključili v promet na južnoameriški
progi- ____
Legar na ladji
Redki primer, da je zbolela cela ladijska posadka in so je morali spraviti na kopno v bolnišnico, se Je zgodil hombur-škemu parniku »Frieda Rehder«. Ladijski kuhar je vse ostale okužil z legarjem, pravega izvora bolezni pa Se niso odkrili. Vse naprave na ladji so se izkazale pri preiskavi za zdravstveno neoporečne. Dragi
taženjer ladje Ja s...... "
jamr"
mmmm^ m^šmMi
- »J-.v - k T
fsiipsrsl s


so zdaj začeli prodajati v Moskvi. Na siki vidimo radostno mater, ki prihaja vesela iz pekarne
ANEKDOTA
V neki veliki londonski zavarovalnici je zapel telefon. Oglasil se je pisatelj Jerome K. Jerome: »Ali lahko sklenem z vami po telefonu zavarovalno pogodbo zoper požar?« — »Lahko,« je bil odgovor, »poslali bomo k vam uradnika s pogodbo, da jo podpišete.« — »Izvrstno,« je dejal pisatelj, »a naj pohiti in si vzame avto. Hiša namreč že gori.«
VSAK DAN ENA
»Kaj pa bi storil, če bi nenadoma obogatel?«
»Kaj bi storil? Najbrže nič —, posebno H U Imel tebe pced '
ŠPORT
Skakalno prvenstvo MZSF
V nedeljo 20. t m.
Ugodne snežne razmere letošnje zime »o zopet poživele v Mariboru skakalni šport, čeravno je v pretekli sezoni nastal v tei panogi zaradi neugodnih snežnih razmer m al zastoj, se je letos tem intenzivnejše začela s sistematičnim vežbanjem. Skakalnico vsak dan pridno pripravljajo, urejujejo in izboljšujejo. Na že stlačeni snežni plasti so nanosili nove. tako da je obvarovana pred vsakim »južnim« presenečenjem.
Mariborski skakači so letos ▼ jako dobri formi ter je pričakovati med njimi in ljubljanskimi oziroma gorenjskimi tekmovalci jako oster boj. Da bo prireditev dostopna tudi najširšim slojem, so vstopne cene zelo nizke. Preskrbljeno je za dovoz gledalcev ter bo v ta namen postavilo mestno avtobusno podjetje več vozov v promet, ki bodo vozili od 13. naprej od Glavnega trga v Betnavo in nazaj. Vsi tekmovalci naj se zglasijo v Mariboru pri tajništvu MZSP v trgovini Stoječ najkasneje do sobote, v nedeljo pa pri vodstvu tekme v Aljaževi sobi hotela »Orel« ob pol 11.
Smučarska tekma med Celjani in Zagrebčani
Zagrebški smučarsk. klub bo priredil v nedeljo 20. t. m. dopoldne veliko medmestno slalom tekmo mod Zagrebom in Celjem na Velikem dolu pod Oštrcem pri Samobo-ru. V obeh ekipah bo nastopilo po 15 smu-čarjev. Za Celje bodo startali člani SPD, K Celja, Smučarskega kluba in SK Olimpa, Celjsko 'ikipo bo vodil g. Andrino Ko-rmšek. Zagrebški listi objavljajo daljše lankc o t,ej prvi medmestni slalom tekmi Jugoslaviji in pišejo zelo laskavo o Cevnih. Zagrebčani zelo marljivo trenirajo. Celjani hodijo trenirat celo ponoči ob luninem svitu, da nadoknadijo zaradi pozne zime izgubljeni trening. Za Celje bo tekmovalo 15 najboljših smučarjev. Organizaciji* ccljske ekipe vodi savinjska podružnica SPD v Celju.
II. table tenis turnir SK Reke
V nedeljo v areni Narodnega doma.
SK Reka priredi v nedeljo 20. t. m. svoj drugi table teniški turnir. Prireditev se bo vršila v areni Narodnega doma, in nc, ka-sor je bilo javljeno v razpisu, v Sokolskem domu na Viču. Na turnirju bodo sodelovali -•asi najboljši tekmovalci, ki so pokazali na državnem prvenstvu svojo dobro formo. Z <-žirom na to, da že ni padla končna od->črev glede udeležbe slovenskih igračev na svetovnem prvenstvu v Londonu, bo ta tur-ir nad vse zanimiv in važen. V singlu bra-prehodni pokal g. NVeissbachcr, pri damah pa gdč. Dečmanova.
Rok prijav je podaljšan do sobote do 20., nakar sledi žrebanje.
Službene objave GZSP
Prvenstvo teKmovanja GZSP, določeno -1 1°. in 20. t. m. v Lescah, je zaradi ne ^odnih snežnih razmer preloženo na 2. in februarja z istim sporedom. Vse teki^e. določene za 2. in 3. februarja >;'. naj klubi po možnosti, ako to pripn-.■a jo sne/ne razmere v njihovem kraju, izve-eio 20. t. m., ako pa ne, bo STO določil 3n ie naknadne termine. Vsi tekmovalci GZSP, ki se bodo udele-državnih, vseslovanskih in podsaveznih -r\čustvenih tekem, se pozivajo, da stavi-v znak žalosti za blagopokojnim Vite-kim kraljem Aleksandrom I. Uediniteliem črne trakove/
V redno članstvo .1ZSS je bil sprejet Smučarski klub Jezersko, kakor je bilo ponovno sprejeto k podsavezu SK Begunje.
Smučarskemu klubu Begunje se dovoli prirediti 10. februarja t. 1. medklubsko tekmo v teku.
Na predlog u. o. se predlagajo JZSS v črtanje ta-le sokolska društva in to z dne 1. februarja 1935: Sokolsko društvo Jesenice. Radovljica, Bled in Krani.
7a prvenstvo MZSP v skokih, katero se vrši 20. t. m., je določen Jakop'1 Albin.
Vse člane GZSP opozarjamo, da se državno in vseslovansko prvenstvo vrši od 22. do 27. t. m. na Pokljuki.
Vremensko poročilo JZSS
Ljubljana, 17. januarja. JZSS je davi prejel naslednja vremenska poročila
1'okljuka: —4 jasno, veter severovzhodnik, na podlago 20 cm zapadlo 15 cm prši-smuka prav dobra, skakalnica uporabna.
hrvavec: —9, jasno, solnce, veter sever,
na podlago zapadlo 5 cm snega, smuka dobra prenočišča na razpolago.
Pusti rovt nad Jesenicami: —10, v doni ni snega, v višini 1000 m 10 cm sne-p;a v višini do 1500 m 20 cm snega, sneg ripstoma spihan. jasno, veter zapaden. rmuka v višjih legah dobra.
Bloke: —14, jasno, vzhodnik, 20 cm su-nega anega brez podlage, smuka dobra.
Sodražiea: —14. jasno, veter severozahoden, 40 cm pršiča. smuka dobra, na Travni pori idealna.
Kranjska pora: —8. barometeT pada, se je pooblačilo, mirno, 5 cm pršiča, na Vršiču in Krnici l m pršiča
Rateče-PIanica: —8, barometer pada, ae je pooblačilo, mirno, 8 cm pršiča. v Tamarju 40 cm pršiča.
P.lfd jezero; —6, jasno, mirno, snega nt.
Boh Bistrica: — 6 se je pooblačilo, nizka megla, snega ni.
Polževo: —10, Jasno, pršiča 40 cm, smuka prvovrstna
Planica pri domu Ilirije: 15 cm snega, v Tamarju pol metra pršiča.
Slalom klub 34. G. minister socialne politike in narodnega zdravja dr. Marušič je prevzel pokroviteljstvo prireditev ob priliki slavnostne otvoritve naše koče na Gorju-šah Tedaj bomo otvorili tudi klubovo skakalnico Vršile se bodo tekme na 18 km in v smtiških skokih G. minister bo osebno prisostvoval tekmam in otvoritvi.
SK Ilirija (Smučarska sekcija.) Redne gimnastične vaje za dame pričnejo zopet danes ob 18.30 v telovadnici na Grabnu Istočasno se vrši tam sestanek članic smučarske sekcije in dam. ki so posečale doslej naše gimnastične vaje. Sekcijsko vodstvo je pričelo z organizacijo ženskega smučarskega odseka, ki naj da ženskemu smučanju zopet pravi športni značaj. Vse dame, ki se zanimajo za resno športno go-
jenje smučanja, naj se prijavijo v telovadnici pri gimnastičnih vajah, ki bodo vsak torek in petek ob 1830, odnosno pri blagajni kavarne Evrope. Ponovno opozarja sekcijsko vodstvo vse članice in člane, ki nimajo še saveznih izkaznic za polovično vožnjo, odnosno istih nimajo še prolongira-nih, da oddajo svoje slike in 10 Din odnosno legitimacije in 5 Din v kavarni Evropi ali pa v trgovini Goreč. Na opetovana vprašanja članic in članov ostalih klubovih sekcij, ki bi se radi posvetili smotrenejšemu gojenju smučanja, sporoča sekcijsko načel-stvo, da ni za smučarsko sekcijo nobenih posebnih prispevkov, ako plačujejo celo ali pa naraščajsko članarino že v kaki drugi sekciji. Klubovo članstvo in prijatelje Ilirije opozarjamo na objave v soboto zjutraj o nedeljskem izletu. — (Lahkoatletska sekcija.) Redna seja načelstva drevi ob 20.30 v kavarni Evropi. K seji se poziva v svrho zaslišanja Glavnik Marjan. — (Table tenis sekcija.) V nedeljo se bo vršil turnir SK Reke v areni Narodnega doma s pričetkom ob 9. dopoldne. Tekmovalci, ki se nameravajo tega turnirja udeležiti, naj javijo to načelniku, in sicer v petek od 14. do 16., v soboto od 15. do 16., obakrat v paviljonu, nakar se posebno opozarjajo Ziža, Djinov-ski, Cvenkel, brata Žargi in Tavčar ter gdc Tavčarjeva, Cvenklova in Dečmanova. Trening v paviljonu preneha z 20. t. m. Redni treningi bodo v telovadnici na Ledini vsak torek od 17. do 21.15. ob četrtkih in sobotah pa od 19. do 21.15. Vabimo novince in prijatelje našega športa, da se udeležilo začetniških tečajev, ki se bodo pričeli prihodnji teden pod vodstvom naših naj bol l-ših igračev.
Službene objave Ljubljanskega podsa-veza JS2S. (Seja uprav, odbora dne 16. januarja 1935.) Zaradi preselitve iz Ljubljane se razrešuje odborniških dolžnosti član uprave g. Karba Drago. Po § 26, točka 6 podsav. pravil se razrešuje odborniških dolžnosti član uprave g. Stepišnik Drago. Na mesto odstopiv£e podpredsednice ge. prof. Jelenčeve se kooptira ga. arch. Šantel Duša. Na temelju §§ 12, 17 in 18 kaz. prav. ZHS se predlaga savezu ss. Zupan Josip v izključitev iz zbora. Dopisi ASK Gorenjca in podsav. sodnika g. Volčinija se vzamejo na znanje. SK Ptuj in podsav. sodnik g. Versel se pod pretnjo kazni pozivajo, da odgovorijo na dopise od 5. in 12. januarja kakor je v teh dopisih zahtevano. Rok za odgovor je 3 dni po objavi tega poziva
LZSP. (Službeno.) Seja upravnega odbora danes ob 20. v kavarni Emoni. Polno-številno.
Razpis medklubske tekme SK Ilirije v smuškem teku na 14 km. SK Ilirija razpisuje za 20. t. m. ob 9.30 v Planici medklubsko smučarsko tekmo v teku na približno 14 km. Start in cilj sta pri domu SK Ilirije. Prijave na predpisani tekmovalni prijavnici se pošljejo brez prijavnine na naslov SK Ilirija, Ljubljana, kavarna Evropa do sobote 19. t. m. do 12., odnosno na Smučarski dom SK Ilirije, Rateče—Planica g. Bleivveisu. Naknadne prijave sprejema vodstvo tekme v domu do žrebanja startnih številk, ki bo ob 9. dopoldne. Tekmovanje je dovoljeno verificiranim seniorjem in juniorjem, starim nad 18 let. Tekmuje se po pravil. JZSS. Prvi trije seniorji in juniorji prejmejo priznanice. Razglasitev rezultatov in razdelitev priznanic bo v domu SK Ilirije ob 12. Ker se vrši tekma tik pred mednarodno prireditvijo na Bledu, odnosno na Pokljuki, je ta tekma preizkušnja tekmovalcev, zaradi česar se vabijo na start vsi klubi s svojimi najmočnejšimi tekmovalci.
Motojkikjdring, ki ga v nedeljo 20. tega meseca ob 14. prvič priredi motosekci-ja ŽSK Hermesa na Viču pri »Dolgem mostu« pred Kušarjevo gostilno, obeta biti kaj zanimiva prireditev. Da bo živahno, nam obeta precejšnje število prijavljenih moto-ciklistov in smučarjev, ki se bodo borili za čim večjo dosego brzine in s tem tudi lepše nagrade, ki so razpisane za prva mesta.
Polovična vožnja z uverenji za člane JZSS. Kakor smo obveščeni, je ministrstvo financ razveljavilo odlok št. 66.633/34, s katerim je uvedeno obvezno kolekovanje uve-renj za polovično vožnjo ter pod številko 103.627/34 obvestilo Generalne direkcije drž. železnic, da se ta uverenja kolkujejo samo s 5 Din; imenujejo se pa objava in ne več uverenje. S tem se je uporaba železniških ugodnosti, ki je bila zaradi visokega taksiranja v mnogih slučajih nemogoča, povoljno rešila.
JASO. Danes ob 18. seja na tehniki. Na dnevnem redu bo izbira društvenega znaka ter določitev reprezentance za St. Moritz. Pravico in seveda dolžnost udeležiti se seje imajo samo odborniki in častni predsednik. Vse tovariše opozarjamo, da se bo v nedeljo vršil skupen izlet s četr-tinsko vožnjo. Kraj izleta bo objavljen v soboto na društveni deski, eventuclne želje naj tovariši pismeno izrazijo istotam.
Skakalne tekme v Mariboru. K skakalnim tekmam v Mariboru v nedeljo 20. tega meseca pošlje tudi Ljubljana svojo elito. Tekme se udeležijo od smučarskega kluba Ljubljana med drugimi Palme, Sramel, Klančnik in Bevc, od Ilirije pa Cop. Pribo-šek in Bručan. pričakujejo pa se še nadaljnje prijave jugoslovenskih skakačev.
TK »Skala« obvešča prijavljence alpinistične šole, da bo prvo predavanje v petek ob 20. uri v šoli na Ledini. Poleg nri-javljencev so vabljeni tudi vsi člani »Skale«-
Ljubljanski športni klub opozarja svoje člane na občni zbor drevi ob 20. v posebni sobi gostilne Činkole.
SK Sloga. (Smučarska sekcija.) Zaradi neugodnih snežnih razmer se brezplačni smučarski tečaj SK Sloge preloži za nedoločen Čas. Tečaj objavimo potom časopisov takoj, ko zapade nov sneg. Prijave sprejema še nadalje g. Senčar Leopold, ma-nufakturni oddelek Nabavljalne zadr. dr. žel. Masarykova c. 17.
JTK sekcija Ljubljana. Ustanovni občni zbor bo v petek 25. t. m. ob 20. v konferenčni sobi hotela Miklič, I. nadstropje.
Stalna smuška šola na Kofcah je bila otvorjena 14. t. m. Vodi jo podsavezni smu-ški učitelj. Smuške prilike so dobre.
Smučarski klub Ljubljana. Danes ob 18. v klubovem lokalu važen sestanek tekmovalcev in članov tehničnega odbora.
Finale za pokal SK Ilirije. Pokalno tekmovanje, ki je bilo zaradi slabega vremena prekinjeno, se zaključi prihodnjo nedeljo. 20. t. m. z odločilno tekmo med Ilirijo in Hermesom. V izločilnem kolu je Ilirija zmagala nad Jadranom, Hermes pa nad Slogo. oba z rezultatom 6 : 1. Finale se odigra na Stadionu ob 14.30.
Ljubljanski table tenis podsavez. (Službeno.) Redna glavna skupščina ljubljanskega table tenis podsaveza bo v ponedeljek 11. februarja ob 20. v restavracijskih prostorih kavarne Emone. Dnevni red: poročila predsednika, tajnika, blagajnika, tehničnega referenta, revizorjev; volitve; slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri se bo vršila skupščina pol ure kasneje ob vsaki udeležbi.
2SK Hermes. (Nogometna sekcija.) Strogo obvezen sestanek vseh igračev drevi ob 20. pri ».Kočarju«. Na dnevnem redu je tudi zanimivo predavanje.
o k o I
Izbirna tekma Saveza SKJ za češkoslovaško preložena v Zagorje
Načelništvo Saveza SKJ je bilo prisiljeno, da je zadnji hip preneslo svojo izbirno tekmo za češkoslovaško iz Škofje Loke v Zagorje, ker je na Gorenjskem premalo snega. Tekma je pridružena smučarski tekmi celjske sokolske župe, vendar bodo tekmovalci za izbirno tekmo nastopali ločeno od ostalih tekmovalcev.
Spored tekme je tale:
V	soboto 19. t. m.: ob 15.15 članice, tekma posameznic na 6 km; ob 1530 člani, tekma posameznikov na 16 km, in I. del sestavljene tekme.
V	nedeljo 20 t. m.: ob 9.00 člani, tekma posameznikov v smuku na 4 km; ob 10. članice, tekma posameznic v smuku na 2 km; ob 14. člani, tekma v skokih in n. del sestavljene tekme (prva dva skoka štejeta za sestavljeno tekmo, druga dva pa za skoke same).
Za izbirno tekmo je doslej prijavljenih tekmovalcev: za IG !nn 17, za smuk na 4 kilometre 25, za skoke 19 in za sestavljeno tekmo 15, tekmovalk pa: za 8 km 7 ln za smuk na 2 km tudi 7.
Izmed tekmovalcev in tekmovalk, ki bodo dosegli na izbirni tekmi najboljše uspehe, se bo sestavila tekmovalna vrsta, ki bo zastopala naše Sokolstvo na mednarodni smučarski tekmi v dneh 24. do 27. januarja v Banski Bystrici na Slovaškem.
Vačelništvo Saveza SKJ.
Sokol Ljubljana III. za Bežigradom bo imel 19. t. m. ob 20. članski sestanek, na katerem se bo razgovarj»lu o kandidatni listi bodoče uprave. 20. t. m. ob 9. (zjutraj) pa redno letno glavno skupščino, obakrat v društveni telovadnici ob Tyrševi cesti. Vabi mo bratsko članstvo, da se obeh zborovanj polnoštevilno udeleži.
Sokol Moste pri Ljubljani. Drevi ob 20. bo v naši kino dvorani predaval član saveznega načelstva br. Lubej o temi: Smernice sokolskega dela. Po predavanju se bosta predvajala dva kulturna filma. — Vstop prost. Za članstvo je predavanje obvezno. ostalo občinstvo pa nanj vljudno vabimo.
Savezne sokolske tekme v Zagorju ob Savi. Ker so snežne razmere na Gorenjskem letos nepovoljne, je sklenilo savezno načelništvo SKJ, da priredi izbirne tekme za Češkoslovaško v Zagorju ob Savi, kjer bo tudi otvoritev prve sokolske skakalnice. Snežne razmere so v Zagorju dobre in nova skakalnica je v odličnem stanju, kar je izrazila tudi verifikacijska komisija. Skoki bodo možni od 25 do 40 m. V Zagorju bodo v nedeljo 20. t. m. tudi tekme celjske sokolske župe vseh oddelkov na daljavo in članov še v skokih. Spored: V soboto 19. t. m. popoldne bodo tekmovali člani in članice SSKJ na daljavo, prvi nad 12 km. druge okoli 5 km. V nedeljo 20. t. m. do-
poldne bodo tekmovali isti s pod Sv. Planine v smuku, člani 4 km. članice 2 km. Istočasno bodo tekme ccljske sokolske župe vseh oddelkov na daljavo. Popoldne ob 14. bo otvoritev nove skakalnice, nato pa sledijo skoki izbirne tekme za češkoslovaško in skoki za prvenstvo celjske sokolske župe. Vsi, ki ljubijo zimski šport, bodo v soboto in nedeljo v Zagorju.
škofjeloški Sokol bo imel redno letino skupščino 24. t. m. ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma. Dnevni red obsega 20 točk. Samostojni predlogi se sprejemajo do vštetega 19. t. m. Sestanek za sestavo kandidatne liste l>o v ponedeljek 21. t. m. ob 20. v mali dvorani. S posebnim pozivom se obrača Sokol do članstva, naj nosi vedno in povsod sokolski znak in priporoča imovitejšim bratom in sestram nabavo sokolskega slavnostnega kroja. Umestno je tudi, da si nabavi članstvo legitimacije, ki pa morajo biti opremljene s fotografijami. Kranjska župa bo praznovala letos 251et-nico in bo organizirala ob tej priložnosti poklonitev članstva na Oplencu. Bo to v začetku maja. Bratje in sestre, ki nameravajo na grob velikega kralja, naj se prijavijo tajništvu do 31. t ra
Radio
Petek, 18. januarja.
LJUBLJANA 11: Šolska ura: Kako iščemo rude (Jos. Žabkar). _ 12: Plošče.__
12.ro: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: 0 verstvih (Frcnc Terseglav). — 18.20: Radio orkester. — 18.40: Literarna ura: Portreti iz povojne s'ovenske književnosti (prof. F. Vodnik). — 19: Radio - orkester. — 19.20; Čas. jedilni list, program za soboto. — 19.30: Nacionalna ura: Mirovna konferenca 1919 (iz Beograda). — 20: Klavirski koncert stiriročno, gdč. šaplja in Muha. — 20.45: Slovenske narodne z orkestrom |«o-jo gdč. Zupanova, gg. Banovec in Jug. — 21.30: Čas, poročila. Radio - orkester.
Sobota, 19. jamarja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Radio - orkester. _ 18.15: Aktualnosti (L. Mrzel). — 18.30: Radio - orkester. _ 18.50: Francoščina. — 19.20: Čas, jedilni list, program za nedeljo. — 19.30: Nacionalna ura: Voj-
ska in telesna vzgoja naroda (iz Beograda).
_ 20: Zunanjepolitični pregled (dr. JugJ.
_ 20.20: Kuplete poje Makso Reš, vmes
dvospevi za sopran in alt (gdč. Kristanova in Rudolfova). — 21.20: Čas, poročila, Radio • orkester, vmes harmonika solo (K. Kopač).
BEOGRAD 16: Vojaška godba. — 20: Pesmi. — 20.40: Mešan glasbeni program.
—	22.30: Plošče. — ZAGREB 12.10: Plošče. _ 17.15: Godalni trio. — 20-30: Pevski koncert. — 21: Komorna glasba. — PRAGA 19.10: Plošče. _ 20.05: Jaza. — 20.20: Zho-rovski koncert. — 20.45: Mešan program
Plošče. — 22.30 Orkester. _ BRNO 19 30: Iz Prage. — 20.20: Komorna glasba.
—	20.45: Iz Prage. — YARSAVA 19.30: Plošče. — 20: Karnevalska muzika. — 22: Lahka in plesna elasba. — DUNAJ 12: Or kester. _ 18: Vojaška godba. -
Zoper utrujenje

URO • PUNKTAL
stekla za oči
Močno ultra-rdeče žare-nje ublaži na mero, ki je v naravni dnevni luči.
Dobiva se pri optikih-strokovnjakih
Pojasnjevalna tWc«TTTW »Or»c brooplaftoo pH C« H Zeii«. Jena. ali H. Pavlov« 6, ppnoralno stvo ii Jugoslavijo, B?o-Mil. Dr«3tovi6» 9 — poSu.Mk.1 pretuae tVL
ČITAJTE
ŽIVLJENJE IN SVET
TEDENSKA REVIJA
2 Din ŠTEVILKA
uspehov
f
'i\yš č- '1' ■ • Z
OW.m» Ljofcljaaa ■ »tO! pogreOni uH
Naznanjamo tužno vest, da je danes 17. t. m. ob 1. uri po težki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminil moj dobri soprog
Gustav Nebenfiihrer
nadupravitelj v pokoju
Pogreb blagopokojnika bo v soboto, dne 19. januarja 1935, ob %3. uri popoldne, iz hiše žalosti, Tyr§c-va 1 a (Palača Kreditne banke
Ljubljana, dne 17. januarja 1935.	1148
žalujoča soproga Antonija Nebe&Siihrer.

Kaznflmski zdravnik
Resnična zgodba iz francoske dobe.
Bilo je lepega večera leta 1813., nekaj dni potem, ko se je bil italijanski podkralj Eugen Beauharnais s svojo vojsko nmaknil na Dolenjsko. V pisarno ljubljanske kaznilnice, ki je bila tistih dob na 2abjaku, je stopil paznik in javil hišnemu adravniku B., da je kaznjenec I. na št. 4 ravnokar umrl.
—	Kaznjenec I.? čudno! To Je oni, ki je prišel komaj pred desetimi dnevi v bolniško sobo?, je vprašal zdravnik.
—	Da, tisti, danes je pa mrtev. Ali uka-iete, da ga odnesemo v secirno sobo? Rekli so mi, da potrebujete truplo za seciran je —, je pripomnil paznik.
—	Že prav, se spominjam. Takoj pridem —, Je odvrnil zdravnik.
Paznik je odšel. Zdravnik B. je bil lep mož, imel je vitko postavo in blagozvočni glas. Svojo plačo, nekaj sto frankov, je imel komaj za najbolj nujne potrebščine. B. pa je bil moški še poln življenja. Marsikaj si je želel, česar mu njegovi pičli dohodki niso dovoljevali. Zato je bil zdravnik B. večkrat čemeren kakor vesel. Bil je šele trideset let star, zaželel si je zabave, pa tudi lastnega ognjišča. Svoja mlada leta je moral preživljati kot kaz-nilnični zdravnik v hiši, kjer ni slišal drugega kakor sramotilne besede in preklinjanje. Ozlovoljen je zagrabil secirno orodje, vzel klobuk in palico in odšel čez Žabji trg v jetnišnico.
M H K m bega.
Ko je dospel tja, je bil« njegova prva
pot v mrtvašnico, kamor so bili pazniki ravnokar na nosilih prinesli mrtvega kaznjenca z odejo na obrazu. Ko so pazniki odšli, je zdravnik zaklenil vrata, pripravil svoje orodje, odgrnil mrtvecu obraz in motreč opazoval njegove odrevenele poteze. Otipal je mišice, kosti ln lobanjo. Nato je privzdignil veke. čudno! Oči so bile sicer vdrte, brez leska in steklene, kakor pri vsakem mrliču, toda zenica se Je nenadoma premaknila. Zdravnik je posvetil bliže, tedaj pa ... se je namišljeni mrlič v hipu dvignil, skočil z mize in tekel proti vratom, da bi ubežal. Mladi zdravnik Je bil sprva sicer zelo osupel, toda hitro se je zbral, skočil za beguncem, zgrabil ga okoli pasn, in še preden je mogel kaznjenec izvršiti sv*>jo namero ga je vrgel na tla in pokleknil nanj.
—	Nesrečnež! Kaj počenjaš? Mar ne veš, da je okoli kaznilnice visoka ograja, pred njo pa straža? —, je vzkliknil zdravnik.
—	Gospod zdravnik, namilite se me! —, je prosil kaznjenec. — Naj vidim še enkrat svc/J dom! Saj niste Vi moj ječar! Vas ne bo zadela nikakšna krivda!
—	Ne, to je nemogoče! —, je dejal zdravnik.
—	Oh, samo za kratek hip mi pustite uživati proetost! Rotim Vas, gospod zdravnik, pustite mi dihat! sveži zrak svobode, po kateri hrepenim že več let! O, samo enkrat naj vidim svoje domače.
«a bom v«(M. sfl ss »s EtvL TeC kakor
deset let smo te ločeni. O, pustite ml, naj
u bežim, čas je dragocen, kdo ve, ali se povrne še kdaj taka prilika! Vse sem premislil. — Tako je moledoval ln Jadi-koval kaznjenec.
—	Vse zaman! Saj moraš vendar razumeti, da Je to nemogoče. Vrni se prostovoljno v zapor ln daj se spet vkovatl v verige! —, je prigovarjal zdravnik.
—	Rotim Vas, gospod zdravnik, pustite me ubežati! Samo en dan, eno samo nro me pustite na prostem, da bom vsaj enkrat še gledal božje solnce in me bo pah-ljal večerni veter! O, Vi ne veste, kako dobro dč onemu, ki Je po dolgoletni Ječi eno uro proet!
—	Ena beseda aH pa sto... Ne pojdeš prej odtod, dokler ne bo minila tvoja kazen, tvoj čas! —, Je rekel zdravnik in se pripravljal, da bi poklical ječarja.
—	Hočem biti prost, moram biti proet! — je obupno zaklical kaznjenec še enkrat in napel svoje zadnje sile, da bi se izvll iz krepkih zdravnikovih rok.
Toda njegov trud je bil zaman.
Bruhnil je v jok, nato pa je v blaznem besu butal glavo na kameniti tlak, dokler ni popolnoma onemogel, slednjič pa Je povzel nekoliko pomirjen:
—	Gospod zdravnik, jaz sem bolj bogat, kakor si le morete misliti!
Zdravnik je postal pozoren.
—	Tako, ti si bogat? —, Je vprašal napeto.
—	Da, bat) bogat, kakor M 1» mogli verjeti, gospod zdravnik.
—	Potem ti Je treba le zavidati —, Je odvrnil zdravnik.
—	čujte me —, Je šepetal kaznjenec. — AH hočete obogateti? Oba bova Imela dovolj.
—	Mar ae norčuješ? Ali me hočeš s tem uspavati, da bi lažje pobegnil?
—	Nikakor ne! Pustite nezaupanje, hočem Vas le osrečiti!
—	Mar me imaš za sposobnega, da bi postal deležen kakega tujega ropa?
—	Ne, temveč z menoj boste delili moje premoženje.
—	Pripoveduj svojo pravljico, komur hočeš —, Je dejal zdravnik, ki se je začel zdaj sramovati, da je tako dolgo poslušal zločinca.
—	VI ml ne verjamete? Prisegam Vam pri Bogu in vseh svetnikih! Kako naj Vas le prepričam?
—	Pokaži mi svoj zaklad, potem ti bom verjel!
—	O, ko bi le mogel! Pustite mi, da nidem, in preden bo minil dan...
—	Pa mi boš prinesel polovico. Bil bi norec! Dovolj je praznih besed! Daj, pojdi zlepa nazaj v ječo!
Kaznjenec Je globoko zdihnil:
—	Ako me pustite, da bom zbežal, Vas bom, gospod zdravnik, prepričal, da niste izkazali dobrote kakemu ničvrednemu človeku. Povem Vam...
Te besede je govoril kaznjenec tako
prepričevalno, da mi mogel adravnlk alč
več dvomiti ter tau je rekel:
—	Dobro, pripoveduj!
Roparski zaklad.
Nato je začel kaznjenec:
—Bilo Je lanskega leta, ko se je opolnoči peljal težko naložen voz v Ljubljano Bili smo trije: Jožef, Viljem in jaz Trije prijatelji, ki se niso bali niti vraga Po stavili smo se v zasedo pri treh križih, na mestu, kjer se je moral ustaviti voz Voz se je pripeljal. V njem smo zapazili moškega, ki je spal in voznika, ki je sedel na kozlu in vodil konje Jaz sem skočil h konjem, tovariš je ustrelil voznika, Jožef pa se je lotil gospoda v vozu. Dva strela sta odjeknila v noč Gospod ln naš tovariš Jožef sta se valjala v krvi Zdaj sva bila midva z Viljemom gospodarja, skočila sva v voz, izvlekla leseno skrinjo in zbežala na desno k cerkvi Tik ob zidu, štiri korake pred vhodom ob jarku, sva šiloma odprla skrinjo, našla v njej nekaj perila in težko skrinjico, polno zlata Nisva utegnila, da bi natančno pregledala vsebino, zakopala sva skrinjico na Istem mestu in položila gor težak kamen, ki naj bi označeval oni kraj. Medtem so naleteli na voz z mrtvimi To sva še opazila pri mesečini. Dato pa planila vsak po svoji poti po hribu navzdol proti Žegnanemu studencu.
—	Ničvredni zločinci! — Je vzkllknfl zdravnik.
CDalJe*.
Mali oglasi
Bueda l Oio. davek 2 Din. u Šifro ali dajan;« aaslova S Dio. Nalmanjšl znesek 17 Dio. Dijak! 12 Oio
Inštruktorja
matematike
energične«*, iščem u dijaka IV. gimn. razreda. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«.	lilOT-4
Nemško
roriti in teorijo m vsak hitro nauči po moji metodi — posamezno ali v »knpinah. 3©-1*! Din me-•efno. VpraJati dopoldne med 10. in 12. uro ali »rečer. Ljr.tova, Salendro-n ulea 4/Tf.	110P-4
Sluf.be išče
Beseda M para. davek 2 Dia. <a Šifro ali dajan ie aaslova 1 Din Najmanjši »oesek 12 Din
Brivska pomočnica
dobro izurjena tudi v molki stroki, išče službo za takoj. Naslov v vseh po-aiovahiirah »Jutra«.
1100-2
Mlada post rožni ca
pridna in poštena, išče službo za čez dan. švabi-Seva ulica 15, vrata 9.
10C8-2
| Brivski pomočnik
vojaščine prost, dobro iz-nrjen, išče službo za takoj — Slavko Brki*, Tezno-Maribor, Gregorčičeva 16.
1120-2
Beseda 1 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio.
»Slovenski branik«
leto I (19081, event. tudi sam« St. 1 istega leta —
»Slovan«
flOM) ni Levstik izbr. spisi, 5 zvezek, izdaja Leveč, Kleinmaver-Bamberg, kupim. Naslov v vseh po slovalnicah »Jutra«.
fflfl?-S
Prodam
Beseda 1 Din, davek 2 Din
r.a Šifro ali dajanie aaslova 5 Oio Najmanjši znesek 17 Din.
Dobre stnuške obleke
modre tn rjave, za gospo de in dame po 345 Din pri Preskarj«. St. Petra cesta 14.	Sl-6
Otroške drsalke
»Eisblume« dobro ohranjene poceni prodam. Naslov v vseh posloval. »Jutra«.
1088-6
Kakšno
SKRIVNOST
pozna ta
Človek
On Vam lahko da tako
lepoto, ki bo očarala
vsakega moškega -ŽE V NEKAJ DNEH
Ali se hočete poročiti »e letos? AH bo-tete biti tako lepi, da bi se Vam mogaj ie redko kateri moški upreti? Če hočete to, potem ai zapomnite vsako besedo naslednjega obvestila
Po zaslugi nenavadne nove ionnole, ki jo }• odkril neki znameniti učenjak, lahko f nekaj dneh postanete *ako lepi, kakor si to želrte. To novo važno odkritje povzroča naravnost čudovite izpremembe celo na grdi koži z madeži in gubami.
Ta skrivnostna tvarrna ie sedaj v kremi Tokalon. Poslužite se kreme Tokalon. hranila za kožo, rožnate barve, vsako noč. Ko boste spali, bo krema kožo hranila, pomlajevala in čistila. Ziutrai pa uporabljajte kremo Tokalon bele barve, ki ni mastna. Ona beli, osvežuje m oblažuje ter odstranjuje razširjene znojnice. zajedalce, madeže itd.
Če hočete biti lepi m privlačliivi za molke, potem poizkusite kremo Tokalon i« danes. Naj bo Vaša koža ie tako grda, boste vendarle presenečeni io navdušeni zaradi sijajnih tisnetio-p
Naročiti ke „ Jutra" stane posamezna štev tiha lista,
m	.	mm	m ________________V___« ^	m*	»» •
Kupim
deseda I Din, davek 2 Din. ca Šifro aH dajanje aaslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Oio.
Večjo količino dog
od brinja, rabim za izde lavo sodov. Interesenti naj pišejo na naslov: Dušan J Kovačevič, Prijedor.
911-7
Beseda I Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Naimaniš) znesek 17 Din.
Hiša v Ptuju
enonadstropna, na prometnem kraju, sodno cenjena IfC.OOO Din, prodana za sklicno ceno 93.500 Din radi premalo interesentov. Kdor ponudi do 32. t. m. lilfT.000 Din, lahko postane lastnik, ker prodaja še ni pravomočna. Pojasnila daje gospa Ana Vajda, Ptuj, VoSnjaiova 12. 1100-20
Lokali
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Oin. Naimanjil znesek n Dia
Lokal
to prometnem kraju Sv. Petra ceste oddam s 1. februarjem. Dober promet pleteninami, galanterijo ia manufaktaro. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Trgovina«. 1046-19
3ea*4a t Dio. davek 2 Din <a Šifre alt dajanje aaslova Dto Najmanjši znesek
H Dia
VTožne knjižice
c ca 80.000 Mestne in cca 40.000 Ljudske, kupim najugodneje proti takojšnji gotovini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
1005-16
Vložnlce vseh bank
nakup, prodaja in zaloga, vseh vrst posojila kulant-no ia zanesljivo: »FINAN-OTER«, Zagreb, Ilica 9 — telefon inter. 44-09. Naročila i dežele se izvršujejo takoj.	952-16
Vloge
Bamrrlnske, KmeCke toi Mestne hranilnice, do zneska 50.000 P»n k a p i m. Lahko je todi več knjig. Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra« pod »Izplačilo takoj«.	1094-16
Vložne knjižice
Prve hrvatske štedioniee, do 100.000 Din, kupim proti dobremn plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tudi manjši znesek«.	1)104-16
Sobe išče
Beseda M para davek t Din. sa šifro ali da]an]e naslova 3 Dia Najmanjši »oesek 1? Oio
Opremljeno sobico
gorko, event. z run oskrbo v centru mesta išče boljša gospodična. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Redno plačam«. ldlO-čTVa
Sobo odda
Beseda t Din. davek 2 Din. za Šifro ali dajanie naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Dio.
Opremljene sobe
poseben vhod, svetle in zračne, i 1 ali 2 posteljama po 100—060 Din, lahko tudi s hrano oddam blizu tramvaja t Sp. Šiški — Cernetova SL	HOOB-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, vso oskrbo in uporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
KI 91-91
Sostanovalko
sprejme takoj afi s 1. februarjem boljša gospa. — Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«.	3<®9-2S
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice in kn hinje, v Dukičevem bloku oddam samo gospodični ali gospe, ki je ves dan v službi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
Uttfr®
'tj!
ieseda 2 Dia davek 2 Dio -.a Šifro alt dajanj« aaslova > Oin. Najmanjši znesek 20 Din
V oglas, oddelku »Jutra«
dvignite sledeča pisne:
Barve, Center Ljubljane, Dober obifk, Dobro ohranjeno, Denarni zavod, Dijak 1, Dober zaslužek, Ford, Fany 33, Februar 3344, Harmonija 1335. Hiša Vič, Hišica, Jelka, Kotel, Kupim. Lepo, Lokal, Mlada zakonca, Malo rabljeno, Miren dom, Miza, Marta, Nastop takoj, Natakarica, Okus, Osamljena Osignrana vloga, Obrtnik-trgovec, Praksa, Prvovrstna moč. Prijatelj 28, Radio, Razumevanje, Samo odrasli. Samostojna šivilja Stalna služba, Samostojna, Sreda, Suho stanovanje, Triglav, Trgovec 30, Točno plačam. Takoj denar. Trezen, TvrSeva ni.. Takoj, Tik "mesta, Ugodno, Urna, Vloga, Vsaka vloga, Zanesljiv tovariš, Zenitov, 150, 315. 10.000.
V nedeljo bo „Jutro" pričelo priobčevati nov sijajno pisan in napet roman nenavadnih ljubezenskih usod iz povojnega življenja: „Pokonci glavo!" Roman Je delo istega avtorja, kakor „Carragan", ki so ga vsi tako hvalili. Novi naročniki ff Jutra", ki bodo list na-ročili za februar, bodo dobili zastonj vse Januarske številke z novim romanom.
Provbicijalee
išče v Ljubljani dobro st-tuirano neodvisno damo. da si škrati čas. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Diskrecija časU	M52-34
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaimanjSI znesek 17 Din.
Gramofon
skoro nov, znamke »flls-
masters«, g SO ploščami Ia extra, prodam. Naslov v vseh poslovala. »Jutra« 953-96
Javna sodna dražba
v konkurzu »JngoSport« se nadaljnje od 15. Januarja 1935 naprej dnevno od 9. do 12. in od pol 15. do 18. ure. Prodaja se vrši v Ljubljani v trgovini na Miklošičevi c. 34 v naslednjem vrstnem redu
Gramofonske plošče — velika izbira; OrjaSkl gramofoni na električni' pogon z dinamičnim zvočnikom za koncertne in društvene dvorane, restavracije, kavarne L t d, in nekaj manjših gramofonov; Zvočniki dinamični in gramofonski deli; Radio-aparati in radio-potrebščine; Trgovski inventar, praktičen za vsako trgovino, se prodajajo tudi
posamezni komadi.
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
Stara pihala
(Blasinstrnmente) xa š«wt
oseb. dobro ohranjene kupi Farkany Janoš, Zgornji Petrovci 94, pošta Pe-trovci, Prekmurje. TSffSS
Beseda 1 Din, davek 2 Dto. za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Pes foxterrier
se je zatekel. — Najditelj
naj ga blagovoli oddati proti nagradi v Dvorakovi ulici št. 18, pritličje desno.	10HS-2ff
Naznanjamo, da Je naša preljubljena soproga, oziroma mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
MARIJA CERAR
soproga nad strojevodje v pokoja
v četrtek, dne 17. t m. po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 19. januarja 1935 ob %5. uri popoldne iz hiše žalosti, Franko-panska cesta št. 27, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 17. januarja 1935.	1150
FRANC CERAR, soprog; MARIE GROSSMAIER, LIA ZINNBAUER in FRIDA, hčere; KARL in INGE, vnuki.
Pse voičjake
čistokrvne, prodam. Pri voz
St. M.	1001-27
Razno
Beseda 1 Din, davek 2 Dio. za Šifro ali dajanje aaslova Din Najmanjši znesek 17 Din.
Telefon 2059
^	Premog
^T^ .iarbopakete yt drva ln koks m ^ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva niica 5.
Posredujem denar
na hranilne knjižice
v a • h denarnih zavodov
Rudolf Zore. Ljubljana
Gledališka 18, telefon 9B-10 45-16
Ifafietstvo Akademskega kolegija naznanja tužno vest, da Je 17. t. m. preminil njega zaslužni član, gospod
Gustav Ifebenffflirer
nadupravitelj v pokoju
Pogreb biagopokojnega bo v soboto, dne 19. januarja ob %3. uri popoldne lz hiše žalosti, Tjrrševa cesta 1 a (palača Kredit, banke), na pokopališče k Sv. Križu Biagopokojnega ohranimo v trajno lepem spominu.
ODDA SE V NAJEM
RESTAVRACIJA
(menaža) OFICIRSKEGA DOMA v Ljubljani
Pogoji se dobijo od Upravnega odbora Oficirskega doma v Ljubljani, kateri prejema ponudbe do 10. februarja tega leta.
1134
ZAHVALA
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli o prebridki Izgubi našega nepozabnega, predobrega očeta
Frana Jegljiča
NADUČITELJA V POKOJU
•
kakor tudi vsem darovalcem vencev m cvetja, ter vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo.
Posebno se pa zahvaljujemo častiti duhovščini, g. dr. De Gleriu za vso njegovo skrbno pomoč, šolskemu upravitelju v Radovljici g. Baeblerju, ki nam je z nasveti in dejanji lajšal skrbi, učiteljstvu za mnogobrojno udeležbo in petje, gasilskim četam Dovje, Mojstrana in Zasip, pevskima zboroma na Dovjem in v Zasipu, učiteljskima zboroma in mladini na Dovjem in v Gorjah, mladinskemu pevskemu zboru iz Gori j, društvu > Sokol« Mojstrana kakor tudi občinskemu odboru Dovje. Srčna hvala vsem gg. govornikom za tolažilne besede! Zasip, dne 16. januarja 1935.
1143
Žalujoče hčerke.
Ljubljana, dne 17. Januarja 1935.
1146
Zahvala.
Za premnoge izraze Iskrenega sočutja, M smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega očeta, gospoda
UdcCfa SaCCeta
za poklonjeno prelepo cvetje in za mnogoštevilno ča-ščeče spremstvo se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Našo posebno zahvalo naj sprejme Slovensko lovsko društvo v Ljubljani in Gasilska četa v Zgor. Šiški za udeležbo pri pogrebu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v soboto, dne 19. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Mar. Oznanjenja v Ljubljani, v ponedeljek, dne 21. t. m. ob %7. uri zjutraj v cerkvi v Dravljah.
V Ljubljani, dne 17. januarja 1935.
1147
Žalujoči ostali.
~*iuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adotf Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tisKarnarja Prane Jeseršek. — Za inaeratnJ del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Mubljau