ta fei* PROS GLASILO SLOVENSKE xxvn. -YEAÄ Komentaiji fu^ovi ÜD^Ji stsnovaaja. — Mitttari- propagsnda AbmHU Med potekom civilne yojne v Liriji je priüa vest. d» Doli-^ftopn^rji in fašisti «tre-.Tu topov na občinske stano-üojgke hiše na Dunaju - ns Spolne delavskih družin Ko-iio teh družin je bilo pobitih » ve äe nihče. Dunajske občinske hiše, ki jih e socialistična uprava zgradila , zadnjih petnajstih letih za evne delavske družine, niso i nele para nikjer na svetu. Ce so ali dunajski socislisti na kaj »nosni, so lahko bili na te sta-lovanjske palače, v katerih so elavske družine za tri dolarje jeaečne stanarine imele ves omfort. Avstrija je imela že precej ti anov, ki so zatirali bedno Ijud-itvo, toda največjega tirana je iobila po vojni v osebi Dollfus-ii, klerikalnega fašista. Doll-U88 ni mogel na pošten, demo-tratičen način dobiti v svojo test občinskih stanovanjskih hiš iz Dunaju, da bi razlastil dela v-t, zato se je poslužil barbarake-[a nasilja in je poslopja z ljud-bi vred razdejal s topniškimi granatami. Taki so sadovi fašistične blaznosti in podivjanosti. ♦ • • . .Ameriško časopisje že nekaj tednov objavlja fotografije grozot v zadnji svetovni vojni. Kaj to pomeni ? Ali imajo slike vojnih grozot iskren namen, da vzbudijo v ljudstvu stud do vojne? Da — ampak le s tem tamenom, da se Združene države dobro pripravijo na — voj-lo. Kakšna naj bo ta priprava? Takšna, da kongree odredi graditev velikega Jfcevila JmJ-lih ladij, bojnih letal, čim več sikov in največjih topov ter o-Umnih zalog streliva. ' Star argument militaristov |t, da se je treba dobro pripra-riti, dobro oborožiti, da bomo lajmočnejši na svetu in potem >omo varni pred vojno, ker nih-t k nas ne bo upal napasti! Kdo pa gradi bojne ladje in stala, vliva topove in tanke in ideluje strelivo, strupeh plin Jn Iruge take lepe reči? Privatni ipitalisti! N'a vojno se je treba pripra-iti zato, da bo dosti naročil in im več dobička — čim več ko-ypcije! — za privatne družbe, e družbe nimajo nikdar zado-ti in zato Amerika ne bo nikdar ovolj "pripravljena" na vojno. Pred nekaj dnevi je bilo ne-»J tHšstl v kongresu, naj se i-*nuje komisija, ki naj dobro rei»če ven u krik za močno »omarico in močno armado in p ugotovi, da je to maskirana ropaganda družb, ki izdelujejo rcije, strelivo in drugi vojni »aterial. naj kongres sklene, da '»da ustanovi monopol za vse *oje vojne potrebščine. viada naj aama Izdeluje vso >°mcij0, vojaško opremo in g* vse, kar spada v armado; »m naj »ama gradi bojne la->*> letala in vse drugo. Na U bo vojna presUla biti — ooičkonotna za privatne inte-m vse navdušenje za obo-l'r'pravljenost in nevar-°fl vpjne bo prenehalo. 0 v'deli, kak bo odziv v ^u na to sugestijo. Ako ' * ®"benega odziva, tedaj bo-» vedeli da vojni dobičkarji-pijani mairnttjti ,adjeir;ad. It * iUL ~ imAjo Rooee-kongres dobro pod svojo a W m * danJ* Propaganda «j\* jo mornarico na «vetu * *rolot **>do-. w l»o nadaljevala. * unije ^ Uffh- - Od 30 "kap-» rovov v Pennsylvaniji, u*, ' " volitve med * . .¿l*,mi unJjami in UM-iajj, zmagla v 21 slu-Undk», ** «> prodrli Ka rudarakih bratov- "pamjikih unij. MVA KONFUZIJA ■El 'NER-OEALERJI' in Richberg priskočila «a pomoč openAaparjem. Se- nator Wagner pripravlja za konske spremembe NIRA Washington. — Zdi se, da na čelniki NRA nikakor ne morejo živeti brez konfuzije: in sicer čim večja konfuzija, toliko bolje ae počutijo. Ce ni drugače, jo pa sami ustvarjajo. Pri dr-žanju "ravnovesja" med delom in kapitalom postajajo duhoviti akrobati. Najboljša med slednjimi sta general Johnson in njegov pravdni svetovalec Donald Richberg, ki se je s svojimi interpretacijami delavskih klavzul Nire postavil direktno na stran velikih openšaparjev, posebno na stran jeklarskega trusta. Radi tega so ga nekateri liberalni kolegi že črtali s svoje liste. Richberg je ponovno splezal na vrv zadnji teden in spisal duhovito "interpretacijo" predsednikovega dekreta, s katerim je Roosevelt dal delavskemu odboru pravico, da lahko odredi volitve unijskih zastopnikov, kjerkoli vidi to potrebo. Poslanica se nadalje glasi, da pri glasovanju odloča večina delavcev in da izvoljeni zastopniki zastopajo vse delavce. Kjer podjetje noče sodelovati z delavskim odborom, ima slednji moč, da odredi volitve na svojo pest in skrbi, da so nepristranske. Asociacija tovarnarjev je takoj zagnala velik krik po svojem lobistu Emeryju. Oglasil se je tudi Institut jeklarakih tovarnarjev, jeklarski trust, ki je ponovi! svoje preJSrtJe stališče glede unij. Openšaparji so v predsednikovem dekretu videli veliko nevarnost, v katero so postavljene kompanijske unije in naznanili, da jih bodo protektirali za vsako ceno, "ker ao moderna in najnovejša metoda za efektivno kolektivno pogajanje. Funkcionirajo v najboljšem interesu vseh delavcev." Na pritisk asociacije tovarnarjev in jeklarskega trusta sta Johnson in Richberg izdelala — interpretacijo predaednikovega dekreta, v kateri pojasnjujeta, da niso kompanijske unije v nobeni nevarnosti in da predsednik ni mislil, kar je rekel. Z drugo besedo: volk ostane sit in ovca cela. S to interpretacijo sta zadovoljila vse openšaparje, dvignila pa sta prah v delavskih krogih. Predsednik ADF William Green je proglasil to tolmačenje za "največjo zmoto" in poudaril, da je predsednikovo navodilo delavskemu odboru tsko jasno, da ne potrebuje nobenega tolmačenja. Vssk šolar gs lahko razume. Sličnega mnenja je tudi senator Wagner in drugi bolj levičarski "newdealerji", ki pravijo, da sta Johnson in Richberg ustvarila le novo konfuzijo. Stoje na stališču, da je veljavno predsednikovo navodilo in ne Johnson-Richbergova konfuzija. Senator Wagner Je ob tej priliki omenil, da kongresu v kratkem predloži dodstno zakonodajo za amendiranje delavske sekcije Nire, ki bo prepovedala kompanijske unije in legallzira-la vladni delavski odbor. Wag-ner namerava napraviti iz delavskega odbora stalno institucijo z dbšimo močjo pri poravnavanju delavskih sporov. Ko je kongres sprejel industrijski zakon, je imel namen dati delavstvu enakopravnost s kapitalisti vred. pravi Wagnér-jeva skupins. Izkušnje so pokazale, da ae to ni zgodilo, ker so delodajalci takoj ob pričetku dobili v«e koncesije in privilegije, delavetvo pa le drobtine. Vsled tega levičarski "newdealerji" u-pajo, da bo Wagner Imel večino kongreaa na svoji strani pri amer.diranju zakona. ETA PODPORNE JEDNOJE Uradniški I« opravo lik I prostori; »667 8. UwodaU Ava. Offlea ai Publication: 8667 Sooth Lawndala Ava. Talaphoaa, Roakwall «904 . 111., petek, 16. februarja (February 16), 1934. serties nft. Àa* ti Oat. i, lgl7, author^ as Jasa 14. 1618. STEV.—NUMBER 31 150,000civilnih lavcev odslovil Delavska armada CWA zmanjšana, čeprav je kongres dovolil 950 milijonov dolarje* Wa»hington, D. C. — Senat je v sredo odobril račun potroA-nje 950 milijonov dolarjev sa civilna dela do meseca maja, kar pomeni, da bo štiri milijone brea»j poselnih delavcev delalo na si: ške federalne vlade do 1. maja. Na družfl strani je ps Roosevelt odredil, da mora biti takoj odslovi j enih 50% vseh delavcev pod CWA, ki so uposleni striktno na federalnih delih. To pomeni, da je s 15. februarjem izgubilo delo okrog 150,000 delavcev, kajti civilna administracija je i-mela 300,000 delavcev pri teh delih. Odslej bodo stalno zmanjševali delavsko armado CWA, dokler ne bo 30. aprila zadnji delavec odslovljen. Koliko odslovljenih delavcev bodo premestili k javnim federalnim delom, ni še znano. etalskl trust Avstrijska civilna vojna še Železniški magaatjo pri vladnem korita Dobili so že nad pol milijarde dolarjev od vlad«, kljub temu hočejo pognati več tisoč delavcev na cesto in znižati mezde Washington, D. C. — (FP) -» Železniški magnatje, ki pridno žrejo pri vladnem koritu, so spet pričeli kričati, da je treba znižati mezde in odpraviti regulacije za zaščito železniških delavcev. Poročilo vladne korporacije za rekonstrukcijo financ, ki je bilo nedavno objavljeno, kaže, da so železnice v zadnjih d«se- ~ Je drt"Vnl P0m0ini v posojilih, vrnile pa so samo vsoto |67,0l4,68«. Vsota $51,-780,500 je izhlapela v zraku, ker so železnice, kf so prejele vladno poeojilo, bankrotirale. Kljub temu «o železnice vladi vseeno pri srcu, kar kaže poročilo J. H. Jonesa, načelnika R. F. C., v katerem apelira, naj vlada ponovno pomaga tistim železnicam, kl ne bodo mogle poravnati svojih obveznosti v tem letu. Izgleda, da bo vlada spet podprla špekulante, ki la-stujejo železnice. New York Centrsl železnice je sedsj vprašala za novo posojilo, da poravna svoje obligacije v vsoti $48,-000,000, ki zapadejo prvega maja t. 1. Tudi uprava PWA se je usmilila železniških msgnstov in jim poklonils $199,607,800 za nabavo novih železniških vozov in druge opreme. Pennsyivanska Železnica, katere predsednik W. W. Waterbury je zagnal velikanski krik, ko je federalni koordinator Eastman odredil znižanje njegove plače od $120,000 na $60,000 na leto, je prejela od vlade $79,000,000 za elektrifikacijo svoje proge med Washing-tonom in Philadelphijo. Velike vsote so dobile tudi nekatere druge železnice poleg večjega profita, katerega jim je prineslo zvišsnje tovornih cen, katero je dovolila zvezna obrtna komi-sljs lsnsko leto in je še vedno v veljsvi. Železniški msgnati, kl so dobili od vlsde nad pol milijarde dolarjev, pa vseeno niso zadovoljni. Sedaj bi namreč radi vnrli še več delavcev na cesto, ostslim pa znižali mezde. oml vlado za 47 iiluohov Senat obsodil bivšega Hoovrove-ga uradnika na deset dni zapora _ Washington, D. C. — William MacCracken, CikaŽan in biv-pomožni tajnik za aviacijo v ovinskem departmentu za ča-Hoovrove administracije, je v sredo obsojen na deset dni pora zaradi žaljenja senata, natna zbornica, ki je obsodils rackena, je obenem obso-ila v desetdnevni zapor L. H. rittina, podpredsednika North-West Airway« Co. Afera izvira fz korupcije v zvezi z razpečevanjem pošte v letalih. Istočasno je poštni tajnik Farley objavil dolgo poročilo o tej ^orupcljski aferi. V poročilu je pečeno, da so letalske družbe, ki 60 pod Hoovrovo vlado dobile koncesije za raznašanje pošte po traku, osmukale vlado za 47 mi- S J ono v dolarjev. Pogodbe za zra-no pošto so bile sklenjene tajno, protizakonito z nekaterimi favoriairanimi družbami, ki so potem izrabile koncesijo za špe-kuliranje z delnicami in pograbile milijone dolarjev, dasl so vložile le malo kapitala. To je vzrok, da je vlada zdaj odpovedala vse te pogodbe in se odločils, da bo sama razvažala pošto po zraku v svojih vojaških letalih. _ Brezposelni v !owl ne bodo vi-, deli denarja Des Moines, la. — Ko so se državni senatorji is distriktov, kjer so unije močnejše, upirali nizki reliefni plači 25-35 cen- Me*dn« izplačil« gor noet dol Albany, N. Y. — Med 15. decembrom In 15. januarjem 00 ae mezdna Izplačila v newyorSkih tovarnah za spoznanje izboljšala, zaposlenost p« nazadovala, poroča državni delavski komisar Izplačane mezde so «e dvignile šest deMtink eneg« odstotka, zaposlenost v tovarnah pa je padla devet deset ink enegs odstotka. Zaposlenost j« znašala skoraj manj ko 1925-1027. za-sluiek pa 49% manj, kar poro" rektor rekel, da to n1 plača, "ampak le baza, ki bo služils za delitev podpore." Legislature je določila tri milijone za zasilna dela, iz pojasnila pomožnega direktorja pa Je jrazvidno, da brezposelni ne bodo videli denarja, ampak jih bo država pri zasilnih delih plače vala v blagu — po 25c v neorganiziranih krajih in po 35c na uro v krajih, kjer Imajo unije več vpliva^_____ Mestna vlada našla nov način za - končanje etavke New York. — Ne krajevni delavski odbor niti državni delavski department nista mogla prisiliti neko pralnico na plačevanje minimalne mezde ln držanja se pravilnika. Niti nista družbe mogla prisiliti, da bi poravnsls 7-tedensko stavko. Več uspeh s pri vsem tem Je i-mel mestni department za Javne naprave, ki je pralnico prisilil na kolena, ko Ji j« zaprl vodo. Mesto se Je poslužilo te prilike, ker družb« ni plačala računa za vo-vo. Pogoj, za ponovno odprtje vode J« bil, d« družba prizna unijo in se drži pravllnirtta ter državnih določb o minimalni plači, na kar je pristala. _ Delavski urednik, kandidat za kongrc«nik« I Reading, Pa. — Tukajšnji socislisti so se že začeli pripravljati na kongresne in državne volitve prihodnjo Jesen. Za kon-gresnika tega distrikU so postavili Raymond« S. Hofseaa, urednika Reading Labor Advocate, za državna poslane« p« ponovno nominirali Darlingtona Hoope-sa in Lilith M. Wilsonovo, oba člana državne zbornice. Agentu diši vojna New York. — Hercules Powder kompanija, kaU-rj se zdi, da bo v bližnji bodočnosti imela bogat trg za smodnik, je zgubila svojega publicitetnega agenU Thomaaa D. Darlingtona. Posvetil se je "študiranju mednarodnih problemov na Pacifiku", k«r družb« p«č sluti vojno n« Dslj-nem vzhodu. ^mmmmmBMrfMM I »I, ds je drž«v« še globoko v krizi in d« slrum novega "de«l«"j deluj« le neznatno. ni koniana; vojaštvo v Trst, Krvavi boji med socialisti in Dollfussoviini fašisti se nadaljujejo v dunajskih predmestjih in mnogih mestih Avstrije. ,Fašisti pobijajo bolnike in bolničarke v delavski bolnišnici v Uncu. Dollfussov krvavi "pustni karneval" je doslej terjal Čez 1000 mrtvih in na tiaoče ranjenih Dftmonstraoiji proti ma-lakn Mavotv v Avstriji V Chicagu se bodo vršile jutri opoldne v Grand parku Chicago.—«oclallatična atran-ka okraja Cook poslva vse člkaš-ko delavstvo na protestne demonstracije proti maaakriran-ju avetrijakega soclallstllnega delavstva. Demonstracije se bodo vrAlle jutri (v soboto) opoldne v Grand parku, ob Michigan ulici med Waahlngton in Madi-«on ave., nasproti avstrijAega konzulata. N ««topili bodo «ociaHatičnl ln unljski govorniki. Podvseti bodo tudi koraki sa pomoč žrtvsm fašističnega terorja v Avstriji. "Val v Grand park jutri opol-dne!" ae glasi poziv člksških so-claMstov. Zadnjo sredo popoldne ao bile velike protestne demonstracije v New Yorku. Aranžirane so tudi po drugih mestih. DolHatt IzgiMI simpatijo HbaraMh krogov Ostale «mi j« le Masssllal jeva prljateljatvo London, 15. febr. — Avstrijski kanoelar Engelbert Dollfuss, ki je imel slropstije v angleških liberalnih krogih in drugod po zapadni Evropi vsled svoje opozicij« proti Hitlerju, je zdaj izgubil te simpatije s svojim brutalnim, barbarskim nastopom proti avstrijskim socialistom. Dollfuss je odigral. Takšno Je mnenje vodilnih liberalcev in la-boritov v Angliji. Doigral Je tisto uro, ko je dovolil reakcionarni in Habsburžanom udani organizaciji Heimwehr, da Je planila kakor Jata.steklih psov na socislistično organizacijo in uničila v treh dneh vse dobro, kar ao socialisti zgradili v petnajstih letih. Anglija nI komentirala uradno gnusnih dogodkov v Avstriji, toda iz privatnih pogovorov v u-radnih krogih Je Jasno, da Anglija ne mara več, da bi Dollfuss prišel pred Ligo narodov za pomoč proti Nemčiji. Dollfuss nima več nobene mors I ne opore, da bi prosil Ligo jut pomoč proti brutalnemu Hitlerju, ko Je sam pokazal, da so njegovi avstrijski fsšiati prav tako, ako ne še bolj brutalni kakor hltlerjev-cl! Edini prijatelj, ki je š<- ostal Dollfuftsu zunaj Avstrije, je Mussolini. Toda Mussolini sam ne more nič opraviti. Dollfuss Je do-igrsl — In čim prej Izgine « površje rwdnsrodne politIM (¿m bolje za Kvropo. Prejel dvojačo za selitev pisne Reading, IV — James Kulp, družinski oče in že dalj časa brez dela. se ponaša s prvo dvojačo, katero j« zaslužil pod "novim dealom". Prejel Jo Je od Fritz Van Motor Co. za preselitev pisne, ksr ga Je vzelo pol ure. Kulp se razume na selitev pohištva, kar spravlja le zadnjih 15 let, ksdsr ni brez dala. "Rad delsm, smpsk človeks boli, ko dobi deset centov zs tako delo," > potožil Kulp.' "Potrebujem, d«: narja Ze tri tedne skušam dobiti pri reliefu čevlje ze ženo in sina, ampak brez uspeha. In kaj naj človek stori, če dobi deset centov za tako selitveno delo T Rim, 15. febr. — Sinoči se je raznesla vest v Rimu, da se its-lijsnske čete sbirajo ob avstrijski meji na južnem Tirolskem in na Primorskem. Is Verone j« od-šlo 20,000 vojakov v Tirole in drugih 20,000 mož je bilo poslanih v Trst. Italijanska vlada zanika te vesti. Praga. 15. f«br. — Generalna stavka vsega organiziranega delavstva v Cehoslovakijl je trajala pet minut danes zjutraj v. znak simpatij s socialisti v Avstriji. CeAke vojaške čete odhajajo na avstrijsko mejo. Dunaj, 15. febr.—Knez Ernest von Starhemberg, vrhovni glavar Heimwehra, je danes zajet s svojimi fašističnimi četami v Steyru na Gornjem Avstrijskem. Socialistične čete so oklenile mesto z vseh strani. — Vojaške in policijske čete na Dunaju so že tako izčrpane, da je vlada izdala apel za prostovoljce. Katoliški duhovni hodijo od hiše do hiše in rekrutirajo prostovoljce za fašistično armado. Dunaj, 15. febr. — Dollfussov krvavi "pustni karneval" traja že četrti dan. Glavna sila republikanske garde (socialistlčiis Schutsbund) se Je umaknila v predmestja In hribe severno od Dunaja, toda osamljen« delav* ske postojanke v mestu se še branijo in srdito bojevanje se nadaljuje. Major Emil Fey, podkancelar, ki vodi helmwehrovske čete proti socialistom na Dunaju, je danes zjutraj odredil silovit na|>ad z artlljerijo, strojnicami, ročnimi granatami in minometalci na občinsko delavske hiše, katerih stanovalci se še nočejo |>odstl fašistom; te hiše so v predmestjih Florldbdorf, Meidllng, Pemmering in Staildlsu. Delavsko hišo Karl Marx, katero so socla-l.sti včeraj Izgubili, so v prejšnji noči deloma reokuplrall, ft te vilo mrtvih socislistov z ženskami in otroci vred se danes računa na čez 1000; ranjencev ni še nihče preštel. — Policijsko poročilo, ki J« bilo objavljeno sinoči, se glasi, da Je med vojaki in policaji 181 ubitin in 200 ranjenih; 200 vojakov pogrešajo. Heimwehrovci ne poročajo nič o svojih izgubah. Diktator Dollfuss Je sim^l v radiu pozval socialiste, naj s« |M)dajo. Kdor odložl orožje do četrtka opoldne, Im» pomlloščen. Dollfuss je zanikal, da je v Av-striji civilna vojria(i) In se celo jezil na radiopostajo v Monako-vem. s katere so hltlerjevc! vče-raj pozivali Avstrijo, nsj brcne Dollfuasa, "dlvjsks, ki nesrsnv no pcrtiljs delsvc«" . , . V Dunajskem Novem meslu, Gradcu, Llncu; Hruckandermu-ru, JEggenburgu, Judenburgu, Steyru in drugih Industrijskih mestih se bojevanj« nadaljuj«. V Gradeu je bilo doslej L'tO ubitih in v Uncu čes 100. V Llncu so fašisti včeraj bombardirali delavsko bolnišnico na robu nv sta Več bolnikov Je bilo ranjenih In ena bolničarka u-bila To je Uk<» razkačilo zdravniški štab, da so doktorji ^»grabili is pu*ke in se pridružili socialističnim Maše m. Dollfimsovo vojno sinll^e Je včersj dva sorialistlčns ujelniks obsodilo na »mrl na Dunaju. I 'r-vegs, nekega rfVvlJsrJa, so olie. aili tskoj po obsodbi, drugi ps, ognjegsanl nsMnlk v predme-stju Klorldsdorf, Je bil Obešen liono*1! V zs|»orih je okrog 4000 ujetih socislistov. alJ« ss S. «trasi 1 PROBVETA PR08VETA THE ENLIGHTENMENT «LASI LO » NASODKS «mm at amé umiNA ILO rODPOBMB J«UM or» »r m Mk) MM m Pa» mp* r m II M H torttauiH CkiMC* to Ol«» » «fe Uto. M 7» «A M UUi M to» ■ji, i,«!«. rsUa : toc tte Uattotf ~Cbit*#»> m4 HM pm f-M. • ud CiMTO |1M P- fM*> »trte HM »• »•» vili Mt U raturM«. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke b raznih krajev in "Veliko mrav- PR08VETA MftT-M a. u«aai* A**, cam*. MKMBÈa or THE rKDCBATEP t uiitepaju. n» pri IMI). 1 «ml, 4â »»» * • iif*i>iu. i« r» >m I tat m mtovl- (Dm. 11). p./u-kl» a •* Domač drobiž Izvršila samomor Chicago. — Temi j a Kobal, Hrvatica ln samska, «tara 86 let in doma fcz Sinka, »e j« pred nekaj dnevi ustrelila. Vzroka ne 7edo. Pred n«*aj meseci se j« vrnila iz stare domovine, kamor je bila odšla leta 1932. Članica umrla Pueblo, Colo. — Tu je umrla France» Tomlč, članica društva At. 21 SNPJ. Rojena je bila v Vukmaniču na Hrvaškem. Pionir umrl Eveleth, Minn. — Tu je umr' Jbhn Ht-hut te, star 68 let in do ma iz Podgore pri Starem trgu pri Poljanah v Beli Krajini. V Ameriki je bil 41 let in tu za pušča ten o, pet sinov in tri hče-re. Lovorike za Adamiča Chicago. — "Chicago Daily News" Ima med knjižnimi novostmi od zadnje srede laskavo o-otno Adamičeve knjige "The Native's RetunT.t-Dcenjevatelj Sterling North pH> med dru glm: "Krasna, tragična Jugoslavija! Slika narodne kulture tega kraja je tako prikupna, da si človek poželi življenja tamkaj, ko pa čltaA dokumentirana dej. »tva o režimskem terorju, ti za vre kri.... Obenem je knjiga potopis, ki je topel, gibčen In poe t Men." Deček umrl Cleveland, — Umrl je Edward Blatnik, star 11 let ln rojen tu. Zapušča starše, tri brate ln dve sestri. Olodakl aa Miljo na Portoriko Tamolnjlm delavcem plačujejo od 75c do 91.50 na teden Heja kluba 224 v noboto % «o. Chicago, lit — Tukajšnji soc. klub št. 224 bo imel svojo redno sejo v soboto, dne 17. februarja, začetek ob 8. zvečer. Vse napredne delavce vabimo, da se udeležijo te seje, in kateri le niso člani tega kluba, so vabljeni, da pristopijo v to potrebno delavsko organizacijo. Četudi pravijo nekateri, da nismo zmožni v dramatiki ne glasbi, jim bomo v bližnji bodočnosti pokazali, da smo. Naj poročam tudi to, da smo pri druAtvu At. 8 SNPJ s težavo prodrli, da kupimo pet vstopnic od kluba At. 1 za proslavo parlike komune, ki se bo vršila dne 4. marca v dvorani GSPS na 18. cesti in May. Zato pa smo se od-očili, da nam bo klub povrnil s tem, da nam uprizori zanimivo gro na naAi 30 letnici, ki se bo vrAila v maju. Kakor vam je znano, klub At. da vedno dobre igre na oder, taka bo to storil tudi sedaj, nam-re$ dne 4. marca. Zato pa apeliram na rojake in rojakinje, da sejte^e po vstopnicah tudi v naAi kolonij L ^dor izmed članov druAtva At. 8 SNPJ želi iti na federacijsko sejq, ki se bo vrAila ta mesec, naj-se zglasi pri meni in se bo ahfco peljal z avtom. Frances Mutz. New York. — Portorlka, amr-rinka kolonija v Karibejskem morju (južno od Kube), je naj novejAe zatočišče ameriških oblačilnih podjetnikov, ki beže pred NKA. So to glodalci prvega rsda. Jacob Potofaky, pomožni tajnik Amalgamated Clothing Worker« unije, ki se je pravkar vrnil n Portortke, kjer je Atudl-rsl razmer«» za Clothing Code Authority, pravi, da »o »e la komni podjetniki poslužill cene nega delavstva na Portoriki in ga im domovih zaposlili pri izdelovanju obleke. 40,000 oseb je zaposlenih pri tem delu in za služIjo od 75c do $1.(10 na te den. Delajo večinoma za amerl Aki trg. NRA je |H>clala na Portoriko tudi Kose Sc-hnelderman kot svetovalko delavskega odbora. Njena naloga je, da s portoriAko vlado izravna te razmere kolikor Jih bo pač mogoče. * • i AVSTRIJSKA CIVILNA V(XI NA $K NI KONCAN\ (NfciUlJrvunj« * 1. tirani.) V « ni dunaj*kih mrtvaAnle Je včeraj letalo 80 trupel nepozna nlh delavcev, ki so bili ubiti občinski hiti Srhllngerhof. Med temi trupli j«, bilo !K šolskih o-trok, dečkov in deklic. • DemonHtmrijr pred av»t rt jtffcim ktNiiuUtom v New Yorku Nrw V«rk. — Okrog ftOOO mv rialistov in komunistov je v ar* do dt monatrlralo pred tukaj Anjim avstrijskim generalnim konzulatom tadnpt nredo proti pokolju delavcev na Dunaju. Pi In j a j* drmonstrsnte raspodila in n« kaj j* bilo aretiranih. Tudi iz apominov (hisholm, Minn. — Frank Zaltz v Prosveti, Simon Kavčič pa v Proletarcu opisujeta razvoj SNPJ in delavskega gibanja, ki je bilo pred 30 leti med nami Ae v povojih. Oba opravljata dobro delo s svojimi opisovanji. Dobili so se posamezniki, ki so le radi govorili, medtem ko so drugi de-ali. Tega ne omenjam z namenom, da bi komu kaj očital, povem le resnico. Spominjam se dneva, ko sem ¡>riAel iz Jolieta v Chicago. Na Centre ave sem si naročil vrček piva, pa so me nahrulili, čeA: priAel si iz Jolieta med nas . . . To so seveda bili taki tipi, ki jim je Alo za lastno koris^, pc za organizacijo. Za kozarček to te napadli in prodali svoja prepričanje. Seveda niso take vrste ljudje nikdar nič Ateli pri resničnem ustanavljanju organizacije, so pa tega ali onega odvrnili. Takih incidentov je bilo mnogo, ki so ae v pionirskih dobah kazali včasl v prav robatih oblikah. ' Spominjam se pokojnega Martina Konde, ko je priAel v Pue-blo, Colo., iz Rajske doline v Ca-lifomlji. Oglasil se je pri župniku C. Zupanu. Z njegovo pomočjo je bil ustanovljen list "Mir", čigar delničar sem bil tudi jaz. ZaHteval sem, da smo uvrstili tudi tajnika in blagajnika. Pozneje je priAel Medica Iz starega kraja. Zglasil se je pri omenjenem župniku, ki mu je pre-skrbel delo v neki trgovini. Nekega večera, ko sva bila sama, sva se pogovarjala o raznih stvareh, i »a mi je omenil, da je videl v listih oglas o zlati rudi v Arizoni in da namerava tja. Dejal sem mu, du je to le vada. Pozneje sta s Kondo pričela izdajati list "Glas Svobode", Medica se je čez par let vrnil v domovino, Konda, kakor znano, pa je nadaljeval z "(¡lasom Svobode" Ae dolgo let v Chicagu. Te stvari so dobro zabeležene v Zaitzovih člankih in pa v Molkovih knjigah "Dva svetova IjUče." V mojih zapiskih hranim imena delničarjev lista "Mir". Ker pa originala nimam pri rokah, ne morem navesti podrobnosti. Spominjam se, ko je "Mir" prenehal izhajati. Naslovno stran mu je narisal A. Toman v Pue-blu—angela z oljkovo vejico v roki. ' Pred daljnimi leti je bilo mesto Pueblo cvetoč« v industrij skem pomenu. Dela so bila sicer težavna, toda naAi ljudje so fcili pripravljeni na vse in delali so ko hrusti. Sedaj so tamkajAhJe rudotopilnice popolnoma aH deloma prenehale obratovati in razpadajo. S tem pa seveda hira tudi slovenska naselbina, kakor mnoge druge v drugih krajih dežele. Mnogo zgodovinskih stvari sem hranil na Grovu v Pueblu, katere pa mi je uničita zadnja puebllka poplava, ki je bila katastrofalna za večji del mesta in v kateri je več naših rojakov u-trpelo veliko Akodo. Hranim Ae mnogo drugih raznih zanimivo-ati v raznih krajih. Kot omenjeno, z zanimanjem sledim opisom v Prosveti in Proletarcu o razvoju SNPJ in delavskega gibanja. Matija Pogorele. Konec stavke a "pogrebom" Nanticoke, Pa. — Nova rudarska organizacija na trdem polju premoga je sklicala konvencijo, ki se je vrAila dne 9. februarja. Delegat je so odglasovali za konec stavke v 1. distriktu. Stavka je trajala Atiri tedne in po ¿tirih tednih se je vrnilo na delo do 35,000 rudarjev. Stavka ni bila razširjena po vsem distriktu. Kolikor je meni zna no, niso bili rudarji okrog Scran-tona in Forest Cityja nič prizadeti v tej stavki. O naAi zmagi, koliko smo jo dosegli, ne bom sedaj pisal. Dokazi in podrobnosti pridejo pozneje na dan in bom tudi pozneje poročal. Pisal pa bom največ o "pogrebu" Johna Boylana, d (striktnega predsednika UMW. V soboto, dne 10, februafcja, je bil sklican shod ob Ž.30 popoldne. Sklicala sta ga lokala It. 81, Blis Mine, in it. 12, Trues-daie Mine." Slišali smo poročila Take parade le ni bilo v Nan-ticocku od strani rudarjev. NaAa povorka je ila na 5 milj daljave. Tak je bfl zaključek naAe Atiri-tedenske stavke. Kaj smo dosegli, nam bo pokazala bodočnost. Mlchael Ferlin, 447. Mladinska prireditev Milwaukee, Wis. — TukajAnje mladinsko druitvo It. 18 HBZ priredi svojo zabavo dne 22. a-prila, katere čisti dobiček bo lel v pomoč glasbe in učencem sploh v; DeAkem domu HBZ. Vsled tega prosimo vsa jugoslovanska druitva v Milwaukee-ju in West Allisu, da ne prirejajo svojih veselic tega dne, ta ko nam boste s tem pomagali k večji udeležbi. To bo posebna zabava, kajti redkokdaj se vidi prireditev naAih šolarjev. Zato se pa pričakuje velika udeležba. _ Odbor. LISTNICA UREDNIŠTVA Dearborn, Mich., ¿faročhik.— Na brezimna pisma se ne ozira mo. Cleveland, O., Vlagatelj. — Po pravilih SNPJ nemogoče. Chisholm, Minn. — Anton Mahne ni pisal dopisa, s katerim je imela opraviti Listnica uredništva v 29. štev. Pros vete. Nino Iz Olmlaada Edina kranjska "gvHnica", na katero so učeni kritiki Adami ča ie pozabili. — Knjiga "Na t i ve'» Return" gre v metro-bro izpod rok Bilo je par let pred svetovno vojno. Po deželi Kranjski in preko njenih meja se je začel ši riti glas, da je dragi bože konč no vendar le uslišal vroče želje svojih kranjskih ovčic, jim poslal svetnico domače krvi ter ji s tem postavil v eno vrsto z o-stalimi narodi, ki so že ime legijone svetnikov in svetnic božjih v svetih nebesih, kar ni bi lo karsibodi. Novi izvoljenki božji je bilo ime Johanca in zibelka njenega svetniAtva se je zaujcala v Vodicah, prijazni gorenjski vas Johanca je bila čedna mladenka znfcta je od sile lepo pogledat: človeka, njen obraz je razodeval najbolj nedolžno nedolžnost in poleg tega je bila tudi jako brihtna, tako brihtna, da ni po-delegatov. Eden delegatov je po- tegnila za nos zgolj praznover ročal, da je UMW mrtva in ta- ¡nih"kmetov, temveč tudi del pre- ko je mrtev tudi distriktni predsednik John Boylan. V dvorano je priAel neki ruski rudar, ki je bil oblečen v duhovna. Dejal je, da je John Boylan "mrtev", čigar "pogreb" se bo vršil takoj po seji. Vse so imeli pripravljeno za "pogreb", tudi voziček, na katerem je bila "krsta". Mlad fant je stal z ameriško zastavo na čelu in sprevod se je začel pomikati od vogala Pine in Front sts. Od tam smo korakali proti Espy atreetu, potem dol na Mit-tel road in naprej do So. Market in Rege sts. Na vogalu Rege in Wallnut at. se je vrAila seja dveh rudarskih lokalov. Tam se nam je pridružila lo druga partija rudarjev in tako nas je korakalo vseh skupaj od 2 do 3 tisoč rudarjev na mestni trg, potem na Market st. in nato na Main st. Od tam smo Ali do velikega mostu, ki pelj? čez reko Suskehana. Na sredi tega mostu so "pogrebniki" popokali "krsto" in pumf! — "John Boylan" se je znašel v reki. častite duhovščine. Nebesa so bila novi svetnici tako naklonje na (je zatrjevala sama), da so ji podelila celo čudežno lastnost da so se ji na vsako toliko časa odpirale "presvete rane". Vern narod ji je seveda verjel — sa so ji verjeli celo nekateri du hovniki—ter malone ponorel oc radosti. Dobili smo svetnico! y Vodice so se začele valit procesije vernih Kranjcev, ki so se počutili silno počaščene in bla žene, če so smeli videti sveto Jo-hanco ali se eelo dotakniti roba njenih oblačil. Seveda so ti romarji hrepeneli po raznih "sve tih relikvijah", ki naj bi jih va rovale vsega hudega na tem pu k las te m in onem prozornem sve tu. Pobožna žena naj premožne, šega klerikalnega veljaka v na ši vasi na pr. je namočila v Jo hančini (pardon: telečji) aveti krvi ducat novih žepnih robcev, doma pa je dragocene "relikvije" zaklenila v telko hrastovo skrinjo, da bi ji jih kdo ne u-kradel. Takih "relikvij" a« ni PETEK, 16. FEBRUARJJ razpečalo bal malo. V promet so ile tudi drugačne "relikvije", nekatere ne bal čedne in marsikdo se je pozneje držal za glavo ter ni vedel, ali bi ae smejal avoji neumnosti ali se jokal nad njo. Slava vodiške Johance pa ni bila večna, kakor ni večna nobena stvar razen Boga, ki se po zatrdilu učenih teologov nikoli ni rodil in se nikoli ne bo. Jedva je začelo iti iitje dobro v klasje, ie je Johančina neprevidnost pokvarila mnogo obetajočo žetev; Johanco so poslali na ričet, Kranjci pa smo bQl ogoljufani za svetnico in za dobičkanosno božjo pot. Na dan je namreč prišlo, da je bila Johanca pteve-jana sleparka, ki se je hotela o-koristiti na račun praznoverne-ga (pardon: vernega) slovenskega ljudstva. Nekaterim, posebno bolj gorečim častilcem svete Johance to seveda ni hotelo zlepa v glavo, toda navsezadnje so se morali pod težo dokazov podati ter priznati, da so bili neznansko grdo potegnjeni. Vodiški župnik, ki je sveto ver» jel v Johančino božje poslan stvo, si je stvar vzel tako zelo k srcu, da jč kmalu potem od same Žalosti umrl. Drugi, ki so bili manj rahločutni, pa so se prijeli za glavo, premišljevali o sveti neumnosti, ki jih je bila vodila v Vodice, nazadnje pa so se kislo nasmehnili ter začeli trobiti sosedom in znancem v ušesa, da nikdar niso verjeli v Johančino svetništvo. "Relikvije" sv. Johance so Ile seveda med smeti. Johanca je umrla med svetovno vojno v ljubljanski bolnici. Profesionalni verski krogi, katerim je bila zadeva v jako neprijetnem spominu, so tedaj raztrosili vest, da je umrla za za-strupljenjem krvi, Čel, Bog jo je kaznoval, ker se je norčevala iz presvete krvi! Tako se je neslavno končala ta tragikomična zgodba o kranjski svetnici, ki jo omenjam zato, ker se naši verski prenapete-teži in njihovi kimovci tako neznansko spotikajo ob Adamiča, češ, v slabo luč nas je postavil pred svetom ter nam delal krivico, ko je zapisal, da smo tudi Slovenci žrtve praznoverja. In vendar je bilo tisto, kar je Adamič zapisal o praznoverju naših ljudi, tako nedolžno, posebno v primeri s potegavščino vodiške Johance, da se res ni bilo vredno usajati zaradi tega. Kaj bi šele rekli ti naši rogovileži, če bi bil Adamič kje omenil to zgodbo? K< • • • Adamičeva knjiga "The Native's Return" gre dobro izpod rok. Ljudje jo radi kupujejo. Sempatja sicer naleti! na kakega reveža, ki sam pe zna misliti, pa misli namesto njega A. D., in ki . vsled tega seveda prodaja prav take plesnive pleve kot A. D., toda to so le izjeme. Naši lju dje radi posegajo po nji, če je le denar pri hiši. Dejstvo, da je A. D. postavila knjigo na "indeks", pri pametnih ljudeh ne pomeni nič. Naša mladina, kolikor se je Je že seznanilo s to knjigo, pa je kar ne more prehvaliti. "Čudovita knjiga!" pravijo. Kar je dobro spričevalo za pisatelja in jako slabo za njegove "kritike" iz tabora A. D., ki so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi to knjigo pristudili baš naši mladini. • * • Priaor la nedavne prwdave Roo«eveltovega rojataaga da« v ( hicagu. Prireditev tukajšnjega dram. društva Anton VerovŠek, ki se je vršila dne 11. t. m. v SDD v Collinwoodu, je uspela jako dobro. Igrali so tridejansko burko "Moč uniforme", sicer precej plitvo stvarco (vsebinsko), ki pa je navzočim ugajala in je bila dobro igrana. Udeležba je bila tolikšna, da so bili vsi sedeži zasedeni. Navzočim so posebno u-gajali brata in sestra Vadnal, ki so nastopali med odmori ter bili večkrat ponovno priklicani na o-der. l»o predstavi «e je vršila zabava s plesom v spodnjih prostorih, kjer je bila prav tako velika gneča' kot -pri predstavi sami. L Uontez Pogdoričan. 53. Driava Teza« uatavila lerifak« prodaje Austin, Tex. — V tej držav« je sleherni aadohženi posestnik V#ren pred Aerifako prodajo, ker Je legislatura sprejela začanen zakon, ki prepoveduje sodnijake dražbe v februarju. I^eglslatura namerava ustaviti va« Icrifik« prodaj« za dva leti. Pomt o pošteni listki ia klavcih Rudarji drže vrečo kljub lovanju z uprave. "Tra» premoga", pravi pitSat^ New York. — (FP) _ ko je mogoče "reformirati" pitalizem, pokazuje to studi«. Rocky Mountain Fuel koma & ^ »«^ii -Premog družbi v Coloradu, ki jc nZ lavatvom in posebno med n ji znana kot "dobrotnica" je ves čas krize plačevala mi je mezde in priznala unijo i bila slednja tabu v drtavi Ci rado. n Študija o tej družbi, kojeB več leti prišla v roke znani! manistki Josephine Rochejtvi najbolj, značilna vsled tega pokazuje, da je tudi najbolj Iten in dobromisleč kapitalig del sistema in bilka na vodil pltalistične anarhije, ki $ { akutnejša v premogovni in rftriji. • Ko Je Rochejeva podedOT večino delnic te družbe, je si nila, da ne bo posnemala ki alistov, ampak utrla pot nov odnošajem med delavstvom družbo. Postopala bo pošt^ delavci, jim dala besedo pri ap vi in sploh z njimi postopal» z ljudmi. Za svoj načrt je pridobili najuglednejše, splošno spog no in liberalne može v Coloi Edwarda P. Costigana, ki v nem senatu podpira vse, _ progresivnega, Merleja Vincij progresivnega biznismana inj vetnika, ter Johna R. Li*J voditelja rudarske stavke! 1914, ki je bil obtožen umori komaj ušel vislicam 8 pomoj svojega zagovornika Costigii Vsi so bili navdušeni za prosvetljenega kapitalizma. Pi tako tudi rudarji, ki so dobili j leg priznanja unije, precej { jih plač kakor drugje in drq ugodnosti tudi besedo pri up vi te rudniške družbe. Za ni so se zavzele tudi unije, ki so vsej državi pričele agitirati nakup premoga od te družin Harmonija med delavstvoa to družbo je zaslovela priko žele. Radi novega statusa ruJ jev je produkcija rasla iz d» v dan, iz leta v leto. Dvignili je skoraj polovico, od 7.5 ton dan na rudarja, kar. je povpi na produkcija v državi, do I ton na dan. Obratni stroški m znižali in zvišal profit. Slednj L 1929 znašal 31c od tone ] moga, dve leti pozneje, 1931, 46c, Radi konkurenčne voj« strani Rockefellerjeve Colon Fuel & Iron Co., ter radi nI ga bondnega dolga, je drd prišla v krizo. Rudarji so žel napeli svoje Žile, da ji pora« Jo, unije še bolj živahno u rale za nakup premoga te n* nosti kooperacije ali "pobr* je" med delom in kapitsl^ je bila U družba pritisni« m steno, se je prav tako »t^ običajnim kapitalističnim meduram" — redukcijam P» delavcev. u Miss Mary Van Kleeck. » posvetila deset let čssa *** nju premogovne industrij delala poročilo o tej dru#* kratkem pove tudi kaj F m za to bolno industrijo. slično kot je storils >1 r katere zakon je «vez*»! sodišče nedavno proglasi » stavnega. FEBRUARJA. Vesti iz Jugoslavije Luckles ne rabijo gornjih listov ker bo gornji listi nerasvlti Luckles rabijo samo srednjo liste najtlnejhego tobaka . • • kajti srednji Usti so naJmileJH, naJmehkeJU, najrahlejil. X JBL-J Luckles ne rabijo spotlnjih listov, kajti s/potlnji listi so slabke kakovosti. Rastejo »tik ob nemlji in so trdi, hrapavi t*r vedno petfenl. rahli. mehki. lo teko ao uaa li arednji Mali rabljeni pri iadelevi l^nkioa poln» aikuaaa cigirHr ~ liku t (iiiro|lrt teko trdor — l»ree r aruhljuioh Uirff. Tobak «e ne isaiplj*. /olo l.urkiri lahko vle/ejo, rnikoatrrtHi gor* In «o vedno »miI«* in rahle ... In pufrm, tuili- **!•'• toeeted**-- ae lai/lln «rla ee holjii oUa Pri kdrlovanju Locky Strffce nI roani/oo Mtrie-p« vimiio tobačne raatline — kajti mi i t berem o samo arednje liate in >s le arednje liate dobe farmrrji vitjo or<', preskušnje in nadloge kakršnekoli vrste." Nekega dne je Lenard pritekel k meni ves razburjen; "Moj Bog!,Drevesa podirajo!" je kričal. "Kakšna drevesa?" "Evkalipse! Kompleks — kaj bo s Kompleksom?" Najbrže so gaj pred nedavnim prodali in novi lastnik ga je nameraval pozidati. Zasmejal sem se ter zložil Ule dva stiha: Drvar, drvar, ne podiraj dreves; Kam bo hodil potem moj pes! — ali za Lenarda je iztrebljenje gaja pomenilo resnično tragedijo. Se hujša pa je bila ta tragedija za Kompleksa. Ker se ni mogel več olajšati, je po kratkem smrtnem boju poginil nekaj dni potem, ko so posekali ono posebno drevo. XI Jim Culley se je vrnil iz San Quentina in seznanil sem se z njim. Nič več ni bil oni veseli mladi Irec, ki mi ga je opisoval Lenard. Videti je bil nekoliko redkobeseden, nezaupen, zagrenjen in nestrpen; le zdaj pa zdaj se je v pijači še razživela njegova dobrodušna irska narava. Rekel mi je, da me je spoznal med sUvko, toda jaz se ga nisem spominjal. Seveda je poznal Lonija Burtona, "Rdečega" 0'-Neala in Jacka Kippsa. Pravil ml je, da je Amerike sit do grla in da namerava oditi v Mehiko, kakor hitro se mu posreči, da povoljno uredi svoje stvari. Povedal ml je, da je v Mehiki živel med vojno, da bi se izognil vojaščini; naučil se je jezika in življenja v Mehiki, zlasti po manjših odljud-nejših krajih se mu je zdelo zelo prijetno. Tam so ljudje še človeški. Živijo po svoji naravi, kakor jim je dano, ter verujejo v greh in pesem. Mehiške žene vedo, kaj je ljubezen, moškim pa ne rojita po glavi le kupčija in garanje. Potem sem nekaj časa bolj poredkoma videl Lenarda in Jima. Kakor mi je pozneje pravil Velikanovič, sU se na žive in mrtve trudila, da bi zbrala potreben denar in se odpremila. Nekega popoldneva sta se prišla poslovit. "Da, z Jimom sem namenjen v Mehiko," je rekel Podgornik. "Jim pravi, da je to pravi kraj, kjer more človek živeti. Človek z dušo, seveda. Verjamem mu. Ce mi bo v Mehiki všeč, se morda ne vrnem nikoli več. Vendar tega ne pravite Nežki, če jo boste videli. Povedal sem ji, da grem v Mehiko, nisem pa &h-nil nobene besedice, da me mogoče ne bo Nikoli več nazaj. Ne maram je naenkrat predeč osrečiti. Nji in otrokom se bo bolje godilo brez mene. Oni so Američani. Tudi Nežka . . . 'Živeti v Ameriki se pravi, piti šampanjec iz zarjavele posode.' Nežka ima ameriške nazore. Nekega dne bo še bogaU ženska. Jaz . . , jaz pa sam ne vem, kaj sem. Najbrže nič; niti Bohunk ne več. Jim pravi, da imam dušo. Ne vem ... No, pa adios! Vidite," se je zasmejal, "jaz že habla espanjol. Adios amigo!" Oči vidno je bil že nekoliko vinjen. XII Takrat sem zadnjič videl Lenarda Podgor-nika. Nekako leto dni pozneje sem prejel kratko poročilce iz nekega kraja v Sonori. "Dečko, živim!" je pisal "Vsakdo tukaj sovraži delo. Ljudje so modri, ne da bi se zavedali. Pomla-jam se. Ne povejte Nežki ničesar, če jo vidite. •Veselje je sad, ki ga Američani jedo zelenega.'—Jim pošilja pozdrave." (Dalje prihodnja.) Zapiski političnega kaznjenca v Italiji Za Prosveto napisal Peler Zele (Nadaljevanje.) Zvonec zapoje. V posteljo! Kar nas je pokonci, se razpravljamo in se vlegamo na trda ležišča. Se pol ure, pa bo zavladala grobna tiAina v tem zakletem dvorcu. v tem peklu. In v tej tišini so bodo pričeli vzbujati v srcih teh nesrečnikov spomini, grenki in žalostni, !«• malo jih bo veselih. Mislim ni, kaj morajo ol^utiti r«neži, kot je Simone, Scibetta sli IVlegrino. ScH>etta je vstopil v ječo fclrav, krepak, štiriindvajset let mu je bilo takrat. Dane» jih šteje 77. Kje je njegova mladostf Koliko je pr str pel v tem «va*u Ali še ni odslužit ka/ru in pokore ložnost, da se izobrazi in si iz(>o-polni svoje duševno obzorje. Lc na ta način se bodeta oplemenitila njegov um in duh, le tako bo spoznal, da je storil zločin. Sramoval se bo svojega zločinskega dejanja in skušal bo z boljšim in poštenim življenjem popraviti krivico, ki jo je prizadel človeški družbi. In Simone? Bil je po krivem obsojen na dvajsetletno ječo. ko Je dovršil kriv ično kazen, se je vrnil v lepo Sicilijo. Krivica, ki se mu je zgodila, ga je tako zaskočila, da je prisegel maščevanje vsem, ki so bili krivi njego-vegu trpljenja. In maščeval se je kruto. Postreljal je krive priče in sodnike kot zajce, potem pa je poltegnil v gore. Kmalu so ga prijeli in pravica ga je obsodila v dosmrtno Ječo. Kdo je dal povod temu grozne-j mu maščevanju? Simone gotovo ne) Saj je živel mirno ln pošteno v svoji vasici pred krivično aa zločin, ki ga je itvršil v silo- sodbo. Ali je on kriv, d« so ga ?>ranu in v trenutni razburjeno-! obsodili po nedolžnem? Menda stl? Jeia in nagon Kamoohranr ■ ne, ker niti krivec ne mara biti sta ga prtiHlita k temu dejanju, kaznovan H«"» je ublt"v zaporu Ae enega I človeka. Pa kdo je kriv? Ni II j morda več kriv tM-daitti sistem j kainllniškega reda nego on aam? j S človekom je treba ravnati ljubeznivo, Z dobrohotnostjo ae ga mora pripeljati na pravo pot, ne; pa strahovati ga i večnimi grožnjami in pretnjami. a temnicami. Pozvonilo je v drugič, a ne m» rem spati. Prezgodaj Je še, Črez hčerko — rojeno potem, ko so me odvedli v ječo — in jo uči, naj moli za ubogega ata. Pri tem j lijejo solze iz oči, pa.ae le vzdrži obriše si solze in vzdihne: Tud to bo prešlo. Hudo je tudi meni pri srcu, ker ne trpim sam, temveč tudi ona ki sem ji obetal srečno in zadovoljno življenje, pa ji ga nisem mogel ustvariti. Tolažim se pa da se bo rodil nekdaj tudi naš dan in nam prinesel, kar so nam vzeli zatiralci in tirani: Svobodo III. Stenice Na trgu svira godba plesne komade. Nekateri kaznjenci vata-, jejo k oknom in opazujejo mla dino, ki se suče in pleše na cesti Veselo vzklikajo mladi glasovi in ploskajo z rokami, ko godba preneha; nam pa se izvije iz prsi vzdih in žalost nas obhaja, misleč, da je zunaj drugi svet in drugačno življenje.' Sedim na postelji in pazim na stenice. Ze *em jih pobil in po-maatil na desetine nocoj; rjuha je že popolnoma umazana in po-kriU z rdečimi madeži. Prvi večer jih nisem čutil, bil «em preveč truden in zaspan, da nekaj časa pa Isido islesle is lok J bi me rbudile. Od Ukrat pa ne njic v tidu ln is postelje ateniee 1 spim več. Zadremljem šele proti ki »o uko hude. daje nemogoče ¡jutru, ko se prične daniti in se počhati Sedaj je še mimo, atrnk *e ni Tudi jaz se zamislim. Duh mi za plove tja daleč, proti vzhodu, v verigami ln okovi. Pre v rokah velikega Istrijanca. Zvija se. da bj se rešil trdega prijema in kriči: i — Pusti met. Naj 4e ubije kdo drugi, jaz nočem sedeti trideset let radi tebe. Vsi se smejemo, najbolj pa se reži Jože. Izpusti ga in Bagong-hi odfrči na dvorišče. Dvorišče je majhen, nepravilen četvero-kotnik, obdan z dveh atrani z visokim zidom, od osUlih pa ga o-klepe gradovo obzidje. Ob zido-vju so na treh straneh postavljene sUlne kamenite klopi, da se bolniki lahko vsedejo, saj hoditi itak ne morejo vsi na prostoru, ki meri 15 korakov širine in 20 dolžine. Nekateri jetniki se slečejo do nsgega, le spodnjice si obdržijo in se vležejo po klopeh. Kopajo se v solnčni toploti, da se lije iz njih. Venomer si morajo brisati potna telesa. Solnoe pripeka prav močno. Njegovi žarki padajo na nas kot plameni in nas bičajo v obraz in glavo. Setam počasi po ozkem prosto-ru, podobnem bolj« brlogu aH pa širokemu vodnjaku kakor pa sprehajališču za bolnike in pri-sluškavam pogovorom. Taro-le pri vodovodni pipi sedi zasUven, visok, mlad Sicili-janec in se živahno razgovarja z nekim drugim jetnikom. Poslušam odlomke njegovega govora. — Veš, pravi, šel sem k spovedi lansko leto. Saj ti je znano, o Veliki noči pridejo zunanji duhovniki, da pomagajo našemu o-čietiti garjeve ovce. Pa ti izberem malega, zajetnega trebušnir ka. Ravno ti me boš spovedal, si mislim. Pristopim in molimTke-sanje, kolikor sem ga še znal. "Že dobro, že dobro, sinko, kar povej mi, kaj te teži." Preča-stiti, — mu rečem, — velik grešnik sem, ne vem, če mi bo bog kdaj odpustil. — "Le zaupanje imej in vero. Bog je neskončno usmiljen, on ne zapusti skesanega grešnika. Kar povej mi, kaj si zagrešil" Prečastiiti, ubijal sem. Ne enega, več sem jih zaklal, ne katere pa ranil. — "Joj, kako pa se je to zgodilo? Povej mi! Hudič ti je gotovo nastavil svojo mrežo in ti si padel vanjo. Povej mi, kako se je to zgodilo." — VesteN prečastiti, bil sem v dveh vojnah, v Libiji in proti Avstriji. Moril sem Turke in Avstrijce. Ali niso tudi oni ljudje? — "A, Uko, to pa ni tvoj greh. Ukaz je tak in ti se mu moraš pokoriti. Tvoja dolžnost je bila, da si Uko storil." Tedaj me je pa pogrelo. Tako torej, če ubijam ljudi, ki mi niso niiraar ln ničesar žalega storili, ni greh, ker je tak ukaz in moja dolžnost. Ko pa sem se rešil človeka, ki me je izkoriščal in me mučil, odkar živim, so me poslali v luknjo za štiriindvajset let. Ubijati ni morda vedno zločin ? Bog je rekel: Ne ubijaj! Vi pa pravite enkrat: Ne smeš ubijati!, drugikrat pa: Le ubijaj ! Se svetinjo ti bomo dali, če boš dobro moril in klal. (Dalj* prihodnjič.) Nadobuden sin "Zdaj je pa že čas, da si začneš sam služiti kruh", pravi oče svojemu sinu. "Ko sem bil jaz v tvojih letih, sem bil že pomočnik v trgovini, zaslužil sem 100 kron na mesec in po petih letih sem lahko že na avoje začel." "Hm," meni zamišljeno sin, "danes ne bi šlo več Uko gladko — povsod imajo U registrirane blagajne!" CHARLES LACOMME j7 IMENOVAN GL. UPR UEM VSE POTNICE BE PRENCH LIN* M. Charles E. Henri Morin de LincJay| kajšnji generalni French Line, je potrdil. da je bil Charles Lacominel ši ravnatelj družbine prti glužfoe, imenovan glavnim viteljem potniške službe. Vi govo področje spadajo vse bine potniške zadeve. Mr. Lacomme, ki je bilki krat v Zdr. državah ter važna središča na vzhodu iai «jem zapadu, je graduir College ChapUl v Parizu. Časno je bil uslužben pri can in Red SUr Lines v Pt Ko se je vrnil iz vojaške sla je začel proučevati prome stem med Francijo in mi državami. Ko je vstopil v službo Fr Line je postal zelo popu ker je začel omogočati potu da so lahko vzeli svoje av bile v Evropo. • Meseca avgusU 1914 je I zvan v ^vojaško službo in v nji do leta 1919. Bil je vi ranjen ter je bil odpuščeni kapiUn z odlikovanjem Jegije. Lacomme je popolen Pi pozna pa tudi ameriške ri ker je bil več let v stiku z rikanci. —(Adv.| SLUŽBO DOBI! Ženska srednje starosti od 45 let, dobi dobro službo. Po jem žensko, ker imam aUlno svoj dom in dva sinovi, v «ti in 10 let. Katera želi dober i piše na moj naslov: Anton Ro Box 41, Power Point, Ohio. KNJKESJL P. i Pri Prosvetl oziroms K« Matici SNPJ imamo ns rokah kaj dobrih knjig in te kiten i naročiti, sedaj je Čas za to. Ameriški Slovenci, stan«... Slovensko Angleška Slovak« Eajedalri .................... Zakon Biogenezije ........... Pater Malaveatora v ksbsrsta. Jimmie Hffflas ............. Hrbtenica, Igra ............. Med brati, Igra.............. Denar ln naročilo pošljite m PROSVETA 2657 8. Lawndale Ai Najzanesljivejše dnera« lavske vesti so v dnevnika sveti.** Ali jih člUte vsak i TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila sa veselice In -škode, flsltnice, t** knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvit* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in <« VODSTVO TISKARNE APELIRA NA Cl.ANiH 8. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vefetvo tiskarne oaijeko šolo PlitU po iaforaaaeije aa S.N.P.J. PRINTER! 2Š57-5I So. Lawadel* Avaaas