Dr. Anton Roja
97
OBZORNIK.
Dr. Anton Roje.
Ob zbiranju gradiva za svoj prispevek o zaslužnih slovenskih upravnih juristih za jubilarno knjigo ..Pol stoletja Društva Pravnik" sem naletel v Novicah z dne 21. velikega travna 1851, št. 21, str. 99 na beležko, da je obiskal urednika Novic ..preča-stiti domorodec iz Cerkna, dozdaj avskultant pri c. k. deželni sodi i u Terstu. g. dr. Anton Roje — na poti v Zagreb kot izvoljeni (imenovani) c. k. redni profesor kazenskega prava na c. k. pravoslovni zagrebški akademii". Uredništvo je dodalo tej novici še pripombo, ..da po dovoljenju slav. ministerstva bo smel g. dr. Roje svoj predmet tako dolgo v slovenskem jeziku učiti, dokler ne bo zmožen ga v ilirskem razlagati. To ne bo dolgo terpelo. ker novi g. profesor, vedno iskren Slovan, že sedaj ilirsko narečje popolnoma razume in si ga bo v kratki dobi tudi za javno učenje popolnoma prilastil, kar bo tolikanj lagleje, ker v tehničnih izrazih si nista ilirski in slovenski jezik — kolena ene matere — dosti navzkriž".
Življenjska pot tega prvega in menda zadnjega slovenskega profesorja na tedanji zagrebški pravni akademiji je bila doslej cisto neznana, saj ga v jubilarni izdaji Pravnika ni najti niti med našimi sodniki in državnimi pravniki", niti med ..slovenskimi pravnimi znanstveniki pretekle dobe v tujini". Zato sem nadaljeval raziskavanja ter podajam tudi njih izsledke:
Dr. Anton Roje se je rodil dne 20. maja 1820 v Cerknem revnim kmetskim staršem. Bistrega dečka je dal njegov boter v glavno šolo, katero je Roje v kratkem tako dobro dovršil, da je mogel na gimnazijo v Gorico. Po končanih srednješolskih študijah se je podal na univerzo na Dunaj, kjer se je sam pre-
Dr. Anton Hoje.
življal z instrukcijami. najzadnje kot vzgojitelj v rodbini vse-učiliškega profesorja dr. Antona Hye-ja. Od tako prisluženega denarja je stalno podpiral še svojega očeta do njegove smrti.
Ko je dovršil pravne in modroslovne študije na Dunaju, je šel 1. 1848. v Tešin za odvetniškega koncipienta. dokončal ined-teni silnima eum laude juridične rigoroze in bil 1. 1850. na dunajski univerzi promoviran za doktorja prava.
Nato je vstopil kot avskultant pri deželnem sodišču a- Trstu, kjer pa ni dolgo služil, ker je bil že 20. aprila 1851 imenovan za profesorja avstr. kazenskega prava in kazenskega postopnika na preosnovani pravoslovni akademiji' v Zagrebu, kjer je sprva predaval v slovenskem, a že naslednji semester v hrvatskem jeziku.
V tem času je odlično sodeloval pri Mat. Mrazovičevem ..Pravniku, časopisu za pravne in deržavne znanosti" s pomembnimi članki in razpravami in naposled prevzel še brezplačno njegovo uredništvo. Med njegovimi razpravami v ..Pravniku" omenimo samo poglavitejše: 1. Šta se razume pod rečih ..rodjena deca" u paragrafu 27 a kaznenog zakona (Pravnik 1855. br. 5). 2. Kaznopravni slučaj o zločinu ubojstva. o prekršaju suprot sigurnosti života i o pravednoj odbrani (Pravnik 1855, br. 9), 5. O gradjanskoj pravdi bez odvetnika (Pravnik 1855. br. 9). 4. Odgovor na pitanje o zakonskih kamatah (Pravnik 1855. br. 46).
5. Kratak nauk o menbenih poslovah (Pravnik 1855. br. 47—52).
6. O prihvatu nasljedstva i o odluci koju ima sud usljed ovoga prihvata izreči (Pravnik 1854, br. 14. 15. 20-25).
Da olajša svojim slušateljem študij kazensko-procesualnili predpisov, je izdal 1. 1854. ob svojih stroških knjigo ..Avstrijski kazneni postupak razjasnjen sa dva primeri", ki je bila v kratkem razprodana.
Dasi je vršil dr. Roje svoj akademski poklic z uprav idealno požrtvovalnostjo, je moral vendar misliti na svojo družino. Plača univ. profesorja v Zagrebu pa je bila takrat tako nizka, da Roje z njo ni mogel izhajati. Zato je 1. 1855. opustil profesuro in prestopil v sodno službo kot namestnik tedanjega nadodvetnika I. Mažuraniča. Da si pridobi prakso v civilnih stvareh, je vršil brezplačno tudi službo referenta v civilnih tožbah pri deželnem sodišču v Zagrebu.
Gmotne skrbi za rodbino So Rojca I. 1859. ob uvedbi notariata na Hrvatskem napotile, da je spet zapustil sodno službo in prosil za novoustanovljeno beležniško mesto v Zagrebu, ki ga je tudi dobil. Odslej bi bil mogel v miru in ibrez skrbi za materialni obstanek živeti do konca svojih dni. da ga ni I. 1869. zadela nesreča, ki je spodkopala njegove življenjske moči.
Dr. Anton Roje.
M
V času. ko je še- bil tir. Roje državni nadodvetnik, je bil neki sodnik italijanskega pokolenja zaradi nečednih manipulacij z menicami za kazen premeščen iz Zagreba v Temešvar. Ko pa je inadjarski vpliv pod banom Levinem Rauchom 1. 1868. zagospodoval po Hrvatski, se je imenovani madjaronski sodnik hotel maščevati nad dr. Rojcem. katerega je sumničil, da je odkril njegova nepoštena dejanja. Na njegovo ovadbo je bil dr. Roje odstavljen od službe javnega Deležnika, obenem pa je prišel v .sodno preiskavo in zdihoval 14 mesecev v ječi.
Šele na javni sodni razpravi je dr. Roje V sijajnem obrambnem govoru dokazal svojo nedolžnost. Oprostilno obsodbo so potrdile vse višje sodne instance. Trajalo pa je še več kot dve leti, da je bil Roje (1872) vzpostavljen v službo javnega belež-nika; moralne in gmotne škode mu ni nihče povrnil.
Razburjanje tega procesa in nove borbe za gmotni obstanek so Rojen zdravje tako omajale, da je že dne 5. junija 1876 predčasno umrl v Zagrebu, star šele 56 let. O njegovi smrti sta prinesla zagrebški Obzor (št. 150) in Mjesečnik pravničkog društva (št. 7) toplo pisane članke, v katerem ga slavita kot izvrstnega pravnika, iskrenega Hrvata, neutrudnega delavca, blagega človeka in očeta. ..Mjesečnik" še posebno poudarja, da je Roje redno delal po 12 ur na dan in mnogo dopisoval v razne strokovne hrvatske liste, da je bil zvest član Pravniškega društva v Zagrebu in mnoga leta njegov odbornik.
Na Slovenskem se je dr. Rojčeve smrti spomnil poleg ..Novic" posebno ..Slovenec" z dne 17. junija 1876 št. 70. kjer je v daljšem podlistku, označenim s šifro I. St. (najbrž Ivan Steklasa) opisano njegovo življenje in delovanje.
Sin dr. Antona Rejca je še živeči gospod d r. iVI i I a n Roje, roj. 28. septembra 1855 v Zagrebu, zaslužni oddelni predstojnik za bogočastje in nauk pri bivši hrv.-slavon. dalmat. zemaljski vladi v Zagrebu, doktor medicine, tehniških znanosti in veterinarske medicine honoris causa. bivši narodni zastopnik v hrvatskem saboru in 1919—21 v začasnem narodnem predstavništvu v Beogradu. Postanek in razvoj medicinske fakultete, visoke tehnične šole, visoke veterinarske šole, višje pedagoške šole. etnografskega muzeja itd. v Zagrebu v letih pred svetovno vojno so njegove zasluge.
Viri: Krstne matice župnega urad« v Cerknem, Novice 1851. str. 99; 1852, str. 271. 1876 (14. junija). Pravnik (urednik M. Mrazova-) Zagreb 1853. br. 5, 7, 9, 46 in 47—52: 1854, br. 14, 15. 20—23; Slovenec 1876, št. 68 in 70; Obzor 1870 br. 130: Mjesečnik pravničkog društvi Zagreb 1876, br. 7; SveučiliSte Kraljevine SI IS u Zagrebu 1874—1924. str. 37: Narodna enciklopedija SHS III, 801—2.
Dr. R. Andrejka.