SLOVEN LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GR AL. OESAR DIAZ 1657, IT. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. A1ÍO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 7 DE ABRIL (APRILA) DE 1939 Núm. (Štev.) 115 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; ia. pol leita 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Nacistični načrti glede Argentine Argentinsko časopisje je že pred več tedni začelo objavljati senzacionalne članke, v katerih je dokazovalo, da goji nemški fašizem osvoje-valne načrte v pogledu Patagonije, južnega dela republike, ki je le malo obljuden, a po svojem živinorejstvu, petrolej skih vrelcih, obilici rib in drugih dobrinah bogat. O teh odkritjih argentinskih listov smo svoj čas obširneje pisali in tudi povedali, da jim merodajne argentinske oblasti niso verjele. Pred par dnevi pa se je zgodilo nekaj, kar je močno razburilo vso tukajšnjo javnost. Neki Jiir-ges, bivši tajnik Hitlerjevega propagandnega ministra Gobbelsa, je poslal predsedniku republike dr. Orti-zu fotografski posnetek pisma, ki ga je tukajšnja nacistična centrala poslala baje v Berlin in v katerem poroča o možnostih in... upravičenosti zasedbe južnega dela argentinske re publike s strani Nemčije. Iz besedila se vidi, da je bilo poročilo posprem-ljeno z važnimi statističnimi podatki, z zemljevidi in tudi z informacijami tajnega vojaškega značaja. V poročilu, ki sta ga podpisala tukajšnji glavni vodja nemškega nacizma, Mii-ller, in pa bivši funkcionar tukajšnjega nemškega poslaništva (kakor bi dokazovala fotografija), je med drugim rečeno, da je Patagonija sko-ro popolnoma brez prebivalstva in da torej pravzaprav i^ima lastniku; zato bi Nemčija, ki bi to zemljo rabila, imela pravico, da jo zasede. Predsednik republike je stvar izročil policij ter ukazal, da se zadeva natančno preišče. Nemška legacija je brž objavila izjavo, v kateri trdi, da je dokument falsificiran, ter odklanja vsako odgovornost. Sprva je izgledalo, da so tudi tukajšnje oblasti istega mnenja, kajti Jiirgesa je policija "povabila" k sebi in ga več dni "mudila" v svojih uradih. Jiir-ges je pristaš nacističnih skrajnežev, ki so napram Hitlerju v opoziciji, odkar je dal v eni sami noči postre-Ijati vse njihove glavne voditelje, med njimi tudi svojega dotedanjega prijatelja Rohma. Ko so skrajneži prišli ob vsako moč, se je Jiirgesu posrečilo zapustiti Nemčijo, in naselil se je v Argentini. Možnost, da je dokument sam izdelal, ni bila torej izključena. Zato se je tembolj začudila javnost, ko je zadevo vzela v roke sodna oblast, ki je dala takoj aretirati Hitlerjevega zastopnika v Argentini, Müllerja, ter ukazala izvršiti preiskave v vseh uradih nemške nacionalno socialistične stranke v Buenos Airesu, Jiirgesa pa je izpustila na svobodo. Po par dneh preiskave je javnost izvedela, da je sodna oblast začela proti Miillerju kazenski postopek na podlagi čl. 259 argentinskega kazenskega zakonika, kar pomeni, da je Miiller resno osumljen, da je delal za odcepitev enega dela Argentine, oziroma za njegovo priključitev Tretjemu rajhu. čeprav ni mogoče napovedovati, kako se bo ta zadeva končala, bo pa za naše čitatelje gotovo zanimivo, če tu na kratko povemo, kaj piše o tej aferi argentinski tisk. Dejstva so dokazala, pišejo oni listi, ki so prvi začeli poglavje o nemških spletkah glede Patagonije, da smo imeli prav, čeprav oblasti našega pisanja niso resno vzele. Sedaj, ko imajo dokaze v rokah, bodo najbrž yerjele. Če hoče človek vedeti, kakšne namene goji nacizem napram Argentini, je dovolj, da vzame v roke novo "nemško sveto pismo", t. j. Hitlerjeveo knjigo "Mein Kampf", v kateri je med drugim rečeno, da bi za Špansko in portugalsko govoreče ljudstvo v Južni Ameriki bila velika sreča, če bi prišlo pod nemško oblast. Nemčija bi mogla zavzeti vsaj polovico Južne Amerike. Drug Italija poslala svojo vojsko u Albanijo ITALIJANSKA VOJSKA NA BALKANU — ITALIJA IN NEMČIJA NAMERAVATA PREHITETI ANGLIJO IN FRANCIJO — VOJNO STANJE NA GORIŠKEM IN TREN TU — JUGOSLAVIJA OGROŽENA — FRANCIJA IN ANGLIJA BI NUDILI VSO POMOČ BALKANSKEMU SPORAZUMU, ČE BI SE TUDI OBRATNO ISTO NUDILO — POGAJANJA S TURČIJO — MUSSOLINI IN HITLER STA POSLALA NOVE ČETE V ŠPANIJO. Komaj se Evropa oddahne od ene- \ti Italija absoluten, gospodar na Sre- ga presenečenja, ji že preskrbijo drugo. Čeprav smo navajeni dandanes iznenadenj, je vseeno ves svet a-larmirala vest, da namerava Italija z vojaštvom zasesti Albanijo. To se tembolj čudno sliši, da je potrebno, če vzame Italija pod varstvo Albanijo ter ji nemudoma pošlje večje Benito Mussolini število svoje vojske, ko je vendar vsem znano, da je Albanija bila tudi doslej pod italijanskim protektora-tom. V Rimu so se izmislili — nekaj se je treba zmisliti — da je Albanija sama naprosila za pokroviteljstvo, kar pa poročajo iz Tirane, da ni nič res. Torej so vzroki fašističnih skrbi za Albanijo povsem drugje. Mussolini in Hitler sta spoznala, da če so se v Londomi in Parizu res odločili za reakcijo, tedaj je treba hiteti z izvedbo svojih načrtov. Mus-solinijev namen je, da more posta- dozemskem morju in seveda tudi njegove okolice. Hitlerjevi nameni ki jih goji v Sx*ednji Evropi, pa so isto-tako vsem že znani. Kot zgleda, sta se oba fašistična diktatorja odločila, da od svojih namer nikakor ne odstopita. To pa na vsak način pomeni vojno, če se jim noče vsa Evropa in navsezadnje ves svet ukloniti in pokoriti. Italija je vzpostavila vojno stanje na Goriškem vzdolž jugoslovanske meje in istotako tudi v Trentu na nemški in francoski meji. Medtem ko je veliki fašistični svet na čelu Mus-solinija zboroval, je Nemčija odposlala v Italijo veliko množino težkih topov. Prav tako krožijo se ne potrjene vesti, da je Nemčija poslala močne oddelke vojaštva na jugoslovansko mejo. Oči vidno je, tla imata Nemčija in Italija namen prisiliti Jugoslavijo, da popolnoma pristopi v njih blok. Jugoslovanska vlada je ves čas v stalnih stikih z Londonom in Parizom ter zatrjujejo, da bo pristopila v francosko-anglečV^lok, ker Italija s tem, da se je popolnoma polastila Albanije, hoče postati tudi popoln gospodar na Jadranskem morju ter tako napraviti Jugoslavijo svojo gospodarsko jetnieo. Tega pa Jugoslavija ne bo dovolila, čeprav bi ji Balkanski sporazum mogel preskrbeti drugi izhod na morje kje na Grškem. V Parizu in Londonu zatrjujejo, da če bo Balkanski sporazum pristopil k demokratičnemu bloku, bo tudi isti obratno nudil vso vojaško po-' moč, če bi Italija, Nemčija ali Madžarska skušale napasti Jugoslavijo ali katerikoli drugo državo, ki tvorijo Balkanski pakt. Med Francijo, Anglijo in Turčijo se prav ta čas vršijo dalekosežna pogajanja glede Dardanelske ožine, ki so znana vrata v Črno morje na katero mejijo Bulgarija, Romunija, Rusija in Turčija. Francija in Anglija želita, da vlada glede Dardanel popoln sporazum med zaveznicami. Rusija in Turčija že imata potrebno pogodbo, ki sta tudi odločilni faktor HRVATSKO VPRAŠANJE Uradno poročajo, da sta ministrski predsednik Cvetkovic in vodja Hrvatov dr. Maček prišla do začetnega sporazuma na sestanku, ki sta ga imela v Zagrebu. Uradno zagotavljajo od obeh strani, da se je pričelo z reševanjem hrvatskega vprašanja, vendar se bodo nadaljni razgovori nadaljevali šele po Veliki noči. \ teh vodah. A želita tudi Anglija in Francija, tla imata zagotovljeno prosto pot do Romunije, ki je njih zaveznica in je tudi bogata na petroleju. Dodamo naj še, da kot se je smelo že vnaprej pričakovati, tako se je tudi zgodilo. Vojna v Španiji je končana, a Mussolini ne samo da ni odpoklical svojih polkov, kot je bil obljubil Angležem, marveč je te dni poslal še novih čet. Istotako je odposlal tudi Hitler več izvežbanih tehnikov v Španijo. Demokracije reakcioniraie ANGLIJA SE JE ODLOČILA ZA NE VEČ POPUŠČATI — HITLER JE V MONAKOVEM DANO OBLJUBO POŽRL — ZATO JE BILA ANGLIJA PRISILJENA ZAČETI Z DRUGO POLITIKO, JE DEJAL CHAMBERLAIN — RUSIJA SE DRŽI REZERVIRANO TER BI RADA DOSEGLA SPREMEMBO VLAD — POLJSKA IN ROMUNIJA BOSTA SKUPNO NASTOPALI mmm'. Albanski kralj Zogu in kraljica Anglija se je po velikih razočaranjih, ki jih je bila doživela vzu-nanji politiki, slednjič vendarle odločila za reakcijo. V začetku tega tedna so imeli angleški državniki velika zborovanja, in so se odločili, da ne bodo nič več popuščali napram totalitarnim državam. Govorili so zapovrstjo vsi ministri, ki odločujejo v politiki in pravtako so govorili tudi voditelji opozicije, ki so že več časa odločno pritiskali na vlado ter dokazovali, da sedanja politika Anglije nikakor ne more privesti k dobremu. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je dejal, da je verjel fašistični ideolog pa zagotavlja, da je treba Južno Ameriko zlepa ali zgrda priključiti Rajhu. Listi trde, da nemški nacizem resno pripravlja izvedbo teh načrtov. Vse nemške organizacije v tujini so pod direktnim vodstvom oblasti v Rajhu in po svojih članih nadzirajo javno in zasebno življenje vsakega Nemca v izsel-jenstvu. Vsem delavcem, ki so zaposleni pri nemških podjetjih v tujini, odtegujejo od plač za nacistični sklad. V Monakovem je poseben u-rad, ki vodi vohunsko službo potom svojih agentov, katere pošilja po vsem svetu. V Argentini je 114 nemških vohunov, ki skrbno nadzirajo vse in zvesto poročajo svoji centrali o vsaki podrobnosti, ki bi mogla prav priti nacističnim osvojevalnim načtom. V popolni službi nacizma in njegovih imperialističnih teženj so po pisanju tukajšnjih listov tudi vse nemške gospodarske ustanove v Argentini, med njimi tudi, in v prvi vrsti, našim ljudem dobro znani "Banco Germánico", v čigar poslopju je tu di glavna centrala nemškega fašizma v Argentini in kjer je tudi zgoraj omenjeni "Fiihrer" tukajšnjih Nemcev imel svoj glavni stan. Ti gospodarski zavodi vodijo gospodarsko špijonažo v deželi, poleg tega pa podpirajo s svojim denarjem nacistične organizacije tu in v Nemčiji. Ker mi nikakor ne ver jemo, da se bo kdaj Nemcem posrečilo zagospodovati v tej naši drugi domovini, nas vsa ta zadeva, o kateri poročamo, za- nima seveda predvsem kot senzacija, obenem pa tudi — kar se zgoraj omenjenega denarnega zavoda tiče — kot klasičen primer protislovij, v katera tako radi padajo naši ljudje. Namreč: Ni nobenega dvoma, da so tukajšnji Slovenci, posebno oni s Primorskega, od prvega do zadnjega protivniki fašizma, ki nas je pregnal z domače grude; razkosal na tisoče naših družin in mnoge uničil. Obenem je pa tudi res, da pretežna večina teh naših ljudi na drugi strani podpira fašizem s tem, da se poslužuje njegovih gospodarskih organiza cij. Ljudje, ki trdijo, da so dobro poučeni, zagotavljajo na primer, da so slovenski izseljenci, v razmerju od najmanj 80 od sto, klijenti "Banke Germanike", o kateri tukajšnji listi na podlagi zadnjih dogodkov pišejo, da je ena izmed glavnih nacističnih central v Argentini. V takšno fašistično centralo nosijo naši antifašisti svoj denar, pri njej kupujejo vozne listke in potom nje nakazujejo denarno pomoč svojcem v Evropi, ki so jih morali baš radi fašizma zapustiti! Od vseh teh poslov ima seveda podjetje lep dobiček, od katerega nič ne vrača našemu izsel-jeništvu, pač pa z njim izdatno podpira fašistične institucije. Tako se dogaja, da naši ljudje podpirajo tisto, kar v svojih srcih sovražijo. Čudno? Nič ni čudno. To je samo eno od mnogih protislovij, ki jih pogostokrat vidimo v našem izseljenskem življenju. Nevile Chamberlain v obljubo, ki jo je bil dal Hitler v septembru, ne samo njemu, marveč vsemu svetu, da nima namena podjarmiti tujih narodov, temeveč da želi osvoboditi edinole Nemce na njih lastni zemlji ter jih vključiti k veliki Nemčiji. Kadar da bo to izvršeno, Nemčija nima več teritorijal-nih zahtev. Ta zagotovila pa je sedaj odnesel veter. In s tem je tudi angleškega zaupanja konec ter je vlada prisiljena menjati svojo dosedanjo politiko, ki se ji je dalo prvi korak že prejšnji teden. Nadalje je dejal Chamberlain, da mu je silno žal, da je moralo do tega priti, vendar, da bi se nekomu dovolilo s silo podjarmljati druge narode in ves svét, tudi nie gre. Ni samo Poljska, ki je sedaj prva v nevarnosti za svojo neodvisnost, marveč so tudi druge manjše države, ki trepečejo v negotovosti, kdaj bodo naavlili nanje. Če pa se motimo, to- liko bolje, kajti nikogar ni, ki bi nameraval Nemčijo podjarmiti. Kar se tiče Rusije, je dejal Chamberlain, da ima seveda več simpati-zantov v opoziciji, vendar da je tudi on mnenja, da brez ozira na Polkov. Beck, poljski zun. minister ideološke razlike, ki obstojajo, je treba iskati skupnih zvez, kajti gre se za "našo neodvisnost". S tem pa ne mislim samo našo, Angleško, marveč imam v mislih vse narode, ki jim grozi nasilno podjarmljenje. Zato bomo iskali zvez s katerokoli državo v kateri vlada katerikoli režim, ki je pripravljena z nami za sodelovanje, ne za podjarmljenje nikogar, marveč za obstoj. V istem smislu kot ministrski predsednik Chamberlain je govoril tudi zunanji minister Halifax in drugi. Govoril je tudi znani bivši ministrski predsednik za časa svetovne vojne, Lloyd George, ki je dejal, da brez Rusije, pomoč Anglije in Francije Poljski ne bi mnogo koristila, kot ni Češkoslovaški. Zato, da je treba navsak način pridobiti tudi Rusijo za skupen nastop. Kot je znano se Rusija po Monakovem drži zelo rezervirano. Usodo Češkoslovaške, ki so jo po njenem mnenju zagrešile Anglija in Francija, ne more kar tako' pozabiti. Zato skuša s svojo pásivnostjo pripomoči, da prideta v Angliji kot v (Sledi na str. 5) Ú o ymam^slKóam^m. saS fLoa A r g enlinske vesti CZJ .i: M 4 ""V 8 TRGOVSKI RAZGOVORI MED , ARGENTINO IN BELGIJO Že -/cč mesecev so se vodili trgovski razgovori med gospodarsko bel-gentino ne da bi prišlo do kakega za-gijsko-luksemburško komisijo in Ar-ključka. Belgijska komisija, ki je vodila te razgovorre je v tej zadevi odpotovala v Chile. Nadaljna pogá janja v Argentini bo pa vodilo tukajšnje belgijsko poslaništvo. ZAVOD ZA SLEPCE Novi odbor zavoda za slepce dela na vse pretege, da bi se čimpreje zgradilo na svojem zemljišču, ki se nahaja ob Warnesu, nasproti bolnišnice Alvear na Paternalu že dolgo casa projektiran zavod za slepce. Zgradba zavoda je zelo nujna, keí'se nahajajo slepci sedaj v neprimernih in najetih prostorih v Villa Lynchu. NEPOŠTEN POLICIJSKI ČASTNIK Na j edne pritožbe s strani liistni-kov avtomobilov, da morejo neupravičeno plačevati takso za svoja vozila, ki se zadrže na ulici, je načelnik policije uvedel strogo preiskavo. Ta je dognala, da je res oficirski pomočnik Gilardelli pobiral pristojbino, katero je lepo spravil v svoj žep. Nepošteni policijski oficir je bil takoj odslovljen iz službe ter se bo moral še radi tega nepoštenega dejanja zagovarjati pred sodiščem. BOLEZEN V PROVINCI SANTA FÉ V okraju Ataliva, predelu Castellanos se je pojavila nalezljiva bolezen, kateri je že mnogo otrok podleglo. Zdravstvena oblast je radi tegt> dala zapreti vse šole tamkajšnjega o-kraja. VOLITVE V SAN JUANU Kakor smo žepisali, vršile se bodo v nedeljo 30. ti m. v San Juanu volitve, v katerih bodo volili novega guvernerja in podguvernerja. Radikali, oziroma "blokisti" z Aldo Can-tonijem na čelu in "concórdancisti" se pridno pripravljajo na te volitve. Največ upanja na zmago ima "Concordancia", ki kandidira za guvernerja dr. Sánchez Sarmienta, za podguvernerja pa Echegaraya, ker se je radikalna frakcija Renovadora izrekla za to listo. prostore ter vse aretirala. Med are-tiranci je tudi mnogo žensk. Vsi se sedaj nahajajo, na glavni policiji. Znamei in sorodniki, ki so šli na policijo posredovat, so bili tudi pridržani na policiji. Vodstvo delavske socialistične stranke, v čigar lokalu se je zborovanje vršilo izjavlja, da ni bilo to komunistično zborovanje ter ni nobeden od aretiranih komu nist. Policija pa je drugega mnenja in jih drži v zaporu. Zavedne slovenske* matere Težko vzdrži narod, ki nima šol ali. di tujine zapuščino svojih staršev so mu s silo odyzete, a še težje vzdr- ¡ svojiqi potomcem. ži oni narod] |fiftJina zavednih idp-ter. Resničen je pregovor, ki pravi: Pridna gospodina podpira tiri vogale hiše. Zavedna mati pa podpira na-lodu vse štiri vogale. Da so Srbi, Čehi, Slovenci in drugi Slovani vzdržali stoletja in stolet- ja suženjstva in tlačanstva, se imajo!ifca nas. ŠOLSKA LADJA "ARGENTINA" Nova šolska ladja "Argentina"; nastopi svoje poučno potovanje j.5. t. m. \a morju se bo ta ladja mu-,!» la do i5. avgusta. Med tem bo ojbi-skala razna evropska, severnoameriška in južnoameriška pristanišča in prevozila skupno 18.650 morskih milj. ' SESTANEK KOMITETA STRANKE CONCENTRACION OBRERA V ponedeljek se je sestal v svojih prostorih, ulica Rivadavia. 2732 ko-rnitet stranke Concentración Obrera, da je razpravljal o uspehih, ki so jih imeli zastopniki te stranke pri socialistih indelavskih socialistih za skupen nastop pri prihodnjih volitvah, ki bodo marca meseca prihodnjega ieta. Ta stranka stremi za tem, da bi vse tri delavske stranke tvorile en blok in volile enotno listo, in da bi se v ta blok ne sprejelo nobene druge stranke. REPATRIJACIJA ARGENTIN-r CEV IZ FRANCIJE Štirje Argentinci: Nicolás Ferrer, Marcos García, Juan Sabater in Santos Nieto, ki so- se bojevali na republikanski strani v Španiji, so po begi i iz Barecloue, ko je Franco navalil nanjo, v Francijo ter bili tan; internirani. Vsi štirje so bili répa trirani in so na francoskem parniku "Mansilla" dospeli v Buenos Aires; Repatviranci se sedaj nahajajo na glavni policiji, kjer bodo zaslišani. PREPREČENO ZBOROVANJE KOMUNISTOV V soboto zvečer se je zbralo v ulici Victoria št. 1054, kjer je prej posloval komitet "Za legalno Španijo", okrog G0 komunistov, da si izberejo delegate za kongres Zveze argentinskih komunistov, ki bi se imela vršiti ta teden. Policija pa, ki je izvedela za to zborovanje, je vdrla v JUAN GALIFFI — "CHICHO GRANDE" ARETIRAN V ITALIJI Argentinski poslanik v Rimu je brzojavno obvestil tukajšnje argentinsko poslaništva; da je italijanska policija v Milanu prijela Juana Ga-iiffija, ki je argentinskim čitateljem bolj znan po nadevku "Chicho Grande". Kakor se bodo čitatelji še sporni njali je bil (íaliffi radi raznih delik-tov izvršenih v Argentini še z nekaterimi drugimi izgnan. Po grozni in zagonetni smrti "Chicha Chica" pa so prišli na dan^še drugi njegovi zločini, radi katerih je zahtevala Argentina, da se:-ga odpošlje nazaj. Potom njega misli^-policija priti na sled še ostalim članom"maffije" in od- j kriti ter pojasniti še nekatere zločine, ki so ostali nepojasnjeni. Pred- | vsem je policija ponovno aretirala j njegovo ženo. Hčer Agata pa je še vedno na svobodi, ker jo policija ne more izslediti. Vprašani vas predrage Slovenke in Slovenci, ali niso take matere vsega spoštovanja vredne. O, če bi imel nas narod v izseljenstvu in tudi doma ifaitogo takih mater, bi se nam ne bilo treba bati za bodočnost ter bi se nihče ne upal z asimilacijo pritiskati STOLETNICA BITKE PRI PAGO IARGU V petek je proslavljala Argentina stoletnico bitke pri Pago Largu, v kateri je polkovnik Jenaro Boróri de Asirada ¡Pkbíprieirtskhni četami zmagal Juana Emanuela Rozasa ter napravil konti0 tiraniji, pod katero je argentinski ljudstvo zelo trpelo. Nemci hočejo Patagonijo ZA BICIKLISTE Zadnje čase se vidi že prav nial > drvenja otrok z biciklji. Temu je gotovo vzrok, ker so jih jim občinski usiubenci zaplenili ali pa ker se bojijo ,en s kolesom, ker nimajo pla čane takse. Da bo posebno prvo res, potrjuje dejstvo, ker je sedaj občina ustavila zaplenitev vozil in se more taksa plačati kakor prej, ne da bi bilo treba plačati kazen. Občina je to odredila radi tega, ker je tak naval na shrambo, kjer so spravljeni biciklji, da u-radnišivo že ne zmore tega dela. OBISKOVALCEM POKOPALIŠČ Tukajšnje županstvo je odredilo, da se :>d 4. J. m. naprej zaprejo pokopališča ob 5 uri in pol ter morajo vsi obiskovalci biti ob tej uri že zunaj. DELEGATI POŠTNEGA KONGRE SA POSETILú DR. ORTIZA V torek popoldne so delegati, ki se udeležujejo splošnega poštnega kongresa posetili državnega predsednika dr. Ortiza, da so ga pozdravili. Nato pa so obiskali tudi mestnega načelnika dr. Artura Goyene-cheja. RADIKALI BODO ZIDALI SVOJ DOM Dne 18. prihodnjega mese.ca bedo položili tukajšnji radikali temejjni kamen za svoj dom, ki bo stal v ulici Vnmrmán, višiti#/ MGO. bi : i( --.»««v^iv v*v » viM* uicigui;^- J —--— y jf ~jv i«* nejša kot morda doma. Tujina mšjne «í^TosrajiJO. Fogarjevi materi imam ob bo tako težka, sem si mislil i™ » ii«. tei nriÜki namen neka i TipspH mvp. tej priliki namen nekaj besed povedati. Fogar jeva mati je bila zavedna Slovenka, doma iz Lenardičeve družine iz Brd, ki je vzgojila svojega sina kot v verskem duhu tudi v ljubezni do njenega rodu in jezika. Fogar je prav tako dobro govoril slovenski kot italijanski. Dušo pa je imel vso slovensko. Prav tako sta bila vzgojena tudi drugi sin in hčerka. Ko je Fogar postal škof, ni pozabil nas Slovencev. Celo potegnil se je za nas, ko je videl, da se nam krivica godi. In prav zato, ker se je potegoval za pravice nas Slovencev, se je zazdel fašizmu nevaren ter je v Vatikanu takoj dosegel, da so ga odpo-klicali. Odtod naše sovraštvo do papežev, ki dovolijo da naše najboljše duhovnike, kot sta bila pokojni nadškof Sedej in bivši tržaški škof Fogar, neovirano preganjajo ter nam vsiljujejo tuje škofe, kot je naprimer , 0 -------• -- JW J v/ UUIUVJ.11V ljuuibi ---U U J ---J ~ ÍWV J v uw^llUiv* svoj rod in svojo besedo. In od vseh Sirotti, je našemu narodu nasproten je edino teta Katarina ohranila sre- FOTOGRAFIJA PRVA SLOVENSKA KROJAČNICA v Villi Devoto Ako hočeš biti počeni in elegantno oblečen obrni se v kro-jačnico ! <■ Danijel Kosič CALDERON 3098 vog-al R. Lista Villa Devoto Buenos Aires 5 "LA MODERNA" if VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU $ Ne pozabite LA MODERNA" S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires g FOTO «5 i * ■ v V v Í I I «B®»XX«*: .<«•: >:♦>,. >:♦> <♦>. k KROJ in ga zatd ne mara. Moj namen pa je bil predvsem pokazati dve materi: eno v tujini, drugo v domovini, ki sta obe vzgojili svoje otroke tako, da smo Slovenci lahko nanje ponosni. Tukaj imamo lep zgled, kaj vse premore zavedna in dobra mati. Dosti jih je, ki so mnenja, da je šola in vzgoja bolj potrebna dečkom nego deklicam. To je popolnoma zgrešeno mnenje. Samo narod, ki ima zavedne matere, ima podlago za veliko bodočnost. Kodelja Tomaž, Formosa. A Č N I C A m AH IV« "PRI ZVEZDI Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam vsakovrstnega blaga. Cene nizke. Za obilen of&sk se priporača rojakom 'In rojakinjam STANISLAV MAURIč ¿a wot DONATO AL V ARR--BZ 2 „ pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires 1X7. k • _ • • * 1 f i iz organizacij # o J ¡IfóTOig H v O J -VJ J. »TI» 1 •• 1 * v* ñlekaj o knjigah in citanju ofie i sim bci verr rtic Te dni sem večkrat pri zobozdravniku, kjer predno pridem na vrsto, imam čas, da pregledujem razne revije, ki jih je dovolj na razpolago. So to one revije, ki jih dobimo povsod zelo poceni naprodaj v dovolj lepi opremi,na finem papirju, da se čudimo, kdo jih neki vzdržuje. A če jih le odpremo, imamo že rešeno uganko, ker v vseh, včasih po več sto strani obsegajočih zvezkih, zavzema prvo mesto propaganda raznih ženskihm barvil za ustnice, lica, obrvi itd. Skratka: propaganda predmetov, ki so vse prej kot potrebni za živ ljenje. Poleg sicer lepih klišejev, je tudi nekaj vsebine, ki pa je tako plitka, da je škoda izgubljati časa z njo in je za resnega čitatelja več vredna ena številka leposlovnega ali družinskega lista iz domovine, kakor cele skladovnice tiste tiskane robe. Isto kot s časopisi je tudi s knjigami. Vedno se daje prednost onim v kričeči opremi ali s kričečim naslovom. Boljša dela pisatelj ev-veli-kanov — so skoro nepoznana, da ne omenjam poučnih spisov, ki so krat-komalo od vseh zavrženi. Dodajmo k vsemu temu še kino predstave in radio prenose, pa dobimo celotno mestno vzgojo ne resnih in ne razsodnih ljudi, podvrženim potrati, lenobi, pustolovščinam in številnim drugim napakam. Slovenci smo povečini zrastli ob težkem delu in bolj v stikih z naravo. Zato bi nam morala biti razsodnost že nekako prirojena. Vendar le pre-radi nasedamo kričeči reklami ter precenjujemo vse kar ni naše. Vsaj v pogledu tiska je naša razsodnost najbrž nezadostna. Kakor je mnogo moških, ki se stalno opajajo s svojim petardnim večeraikom — čeprav so dnevno razočarani z njim — tako je tudi mnogo naših žensk, ki tedensko plačujejo tudi po več onih "revij " in "novel", a ne prvi in ne drugi čestokrat nimajo denarja zatu -t kajšnje slovenske publikácije, kaj šele, da bi čitali knjige, ki jih imajo društva na razpolago. Tukajšnje naše knjižnice, ki vsebujejo celo po tisoč knjig, so najboljši dokaz, da smo v prejšnjih letih bolj ljubili knjige kakor danes. Saj so skoro vse te knjige bile prinešene iz Primorske z namenom, da bi tam ne bile uničene. i Glede knjižnice treba povdariti, da se nam obeta še ena, ki bo brez dvoma bolje urejena in bolj popolna kot so dosedanje. Saj bo dobiti v njej mnogo knjig, ki smo jih pogrešali dosedaj. Na razpolago bo tudi mnogo vezanih letnikov raznih revij iz domovine, kar bo gotovo zanimalo prijatelje dobrega čtiva. Knjig bo torej precej tu. Treba bo še čitateljev, pa ne za kakšne pustolovske ter fantastične romane, tudi ne za tendenčne brošure, ker teh vrst čitateljev je kar zadosti med nami, marveč čitateljev, ki se poglobijo v knjigo ter da bodo z lahkoto črpali misli raznih pisateljev. Za takšno vzgojo čitateljev bi bilo potrebno kratkih ocen o raznih delih, knjigah in pisateljih', kar bi nam lahko napisali ali predavali le res izobraženi možje. Slovenci se smemo po pravici prištevati med izobražene narode. Vendar,kakor ne poznamo v raznih prilikah prave mere, tako pretiravamo včasih tudi z našimi sposobnostmi. O vseh mogočih vprašanjih razpravljamo ter jih hočemo rešiti, le onega kar se nas najbolj tiče ne. Silimo reševati vprašanja, ki jih ne razumemo in za katere nimamo podlage jih razumeti. Knjige pa so zato, da se lahko izpopolnimo v mnogih stvareh. Dajmo torej prednost poučnim knjigam in pustimo nekoliko na stran ono razburljivo časopisje, ki nas dnevno samo poteguje. O knjigah bom o priliki morda še kaj napisal. I. Pahor VELIKA PRIREDITEV PATER-NALSKE ŠOLE . .V nedeljo 16. t. m. se bo vršila v že znani dvorani, ulica Alsina 2832, 4 uri popoldne prva letošnja šolska prireditve paternalske šole. Spored, kakor je razvidno iz oglasa bo jako lep in zanimiv. Zato je pričakovati, da se je bodo naši izseljenci v obilnem štovilu udeležili. Pa ne samo radi lepega sporeda, ampak tudi zato, da podprejo stremljenje šolskega društva, ki vdzdržuje to našo koristno ustanovo, je upati, da bodo vsi, ki žele, da se naša mladina uči tudi ma-ternega jezika prihiteli na to prireditev. USTANOVNI OBČNI ZBOR JUG. DRUŠTVA "SLOV. SAMOPOMOČ" V BUENOS AIRESU Kot je bilo javljeno se je dne 26. marac vršil ustanovili občni zbor Ju-gosl. društva S. S. v Bs. Airesu. Z dnevnim redom se je začelo po stari napovedani uri. Iz poročila začasnega predsednika je bilo razvidno, da društvo čeprav počasi pa gotovo napreduje. Blagajnik Anton Haee je predložil članstvu računsko knjigo, ki je pokazala iz preteklega poslovenga leta sledeče številke: Vseh dohodkov $ 888.—. Izplačane podpore Antonu Žnidaršiču za operacijo $ 50.—. Razni drugi stroški $ 85.—. Dobrovolj-nih prispevkov od strani qlanstva je bilo $ 29.10. Sledile so volitve društvenega odbora : Predsednik, Alojz Sterle; podpredsednik, Matija Centrih; tajnik, A. Podlogar; tajnik II, Jure Kode-la; blagajnik, Anton Hace; blagajnik II, Franc Kukovič. Pregledoval-ci računov: Anton Rudolf in Jože Mlakar. Nadzorni svet: Vinko Lavri-ha, Mihael Zupančič, Feliks Župančič in Anton Uleš. Začasni sedež društva je v ulici Chivilcoy 2309. K poteku tega občnega zbora bi lahko pripomnil marsikaj. Tako na primer pomanjkanje sposobnih moči, slabo osebno spoznanje članov, ki se radi oddaljenosti premalokrat se-stanejo itd. Čez vse težkoče pa nas razveseljuje dejstvo, da dobivamo vedno več razumevanja v naši nasel-i nih prispevkov ods trani članstva je da zpočeto delo nadaljujemo. Anton Podlogar, tajnik. slovenski navadi, več kot pol ure po no. DRAMATIČNE VAJE Dramatične vaje v Slovenskem domu bodo v torek dne 11. aprila ob 8 uri zvečer. Pridite vsi igralci in toč- T/JB JUGOSLOVANSKO ŠOLSKO DRUŠTVO SLOVENSKA ŠOLA NA PATERNALU Priredi 16. APRILA T. L. ob 4 uri pop. v ulici ALSINA 2832 (blizu Plaza Once) PRVO LETOŠNJO ŠOLSKO PRIREDITEV pri kateri sodelujejo tudi druge šole in organizacije. a spore du: irr*"T1---- •nt-tn< '«t-*" PRVOVRSTNA Restavracija, Bar in Pivnica S RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461 DEKLAMACIJE naših šolarjev s Paternala, z Dock Suda in iz Villa Devoto ZBORSKO PETJE moškega in mešanega zbora "Slovenskega Doma" PROSTE IN SKUPINSKE VAJE ženske in moške dece ter članov in članic Sokola Dock Sud - Boca KUPLET, PLES IN PETJE v prizorih "Ciganke", "Gospodične in dekleta" ter, na željo občinstva, "Mati in bolno dete". IGROKAZ "LENKINA PUNČKA", v katerem nastopajo najmlajši s Paternala. Zračni prostori za društva, bankete in svatbe z rezerviranimi prostori za družine 2 Kegljišče in krogljišče »j Vsakovrstne jedi ob vsaki uri Za društva dvorana brezplačno Priporoča se lastnik. ANTON DEKLEVA Po sporedu: nauc cnfKf- PROSTA ZABAVA S PLESOM IN SREČOLOV. SV1RA ORlílíSTtiR " SLOVENSKEGA DOMA " VSTOPNINA: Moški $ 1.50 Ženske „ 1.00 "SLOVENSKI DOM" Oral. César Díaz 1657 m U. m >rtw.a-g"lanstvo vsak dan od 7. ufe zvečer Jfjahnn praznikih pa ves dan. PROSTORI: o PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo. DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo. GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto. DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke. POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja! STARŠI, ki želite, da bi se vaš sinali hčerka, izučila v glasbi, bodisi violine ali kravirja, prijavite jih v društvu. Pouk brszplačen. i VABILO NA OBČNI ZBOR ŠOLSKEGA SVETA V VILLA DEVOTO Slovenska osnovna šola v Villi Devoto vabi vse starše na občni zbor, ki se o vršil dne 9. aprila v prostorih GPDS. v Villi Devoto, v ul. Sim-brón 5148. S Isti dan se vrši tudi otrok v slovensko šolo. Odbor i-pisovanj^ Vesele velikonočno praznike želimo vsem cen j. naročnikom, čitateljem in oglaševalcem Slovenskega lista! POSNEMAJMO! Za slovensko šolsko društvo na Pa-ternalu so darovali g. Gašparšič $ 4.—, N. N., $ 10.—, J. Vidmar nabral pri pevskem sestanku $ 4.—, Silvan Pečenko nabral v veseli družbi pri živcu $ 11.—. Najlepša hvala vsem darovalcem! Starši, ki želite, da bi se vaš sin ali hčerka izučila v glasbi, bodisi violine ali klavirja, prijavite jih v društvu. Pouk brezplačen. ZAHVALA Za kritje stroškov pri pogrebu pok. Alojzija Abram so darovali še sledeči rojaki: J. Kodrič $ 1.—, S. Mihelj $ 1.—, J. Krpan $ 1.—, L. Vidmar $ 2.—. Vsega skupaj je bilo nabranega v ta namen $ 178.40 za kar se cenjenim rojakom prav iskreno zahvaljujemo. Ta denar se je razdelil tako-le: Cambiaso za pogreb 104.—, nagrobni križ $ 4.—, za mašo zifdušnico g. Hla-dniku $ 5.— za očistiti sobo poti in napitnino pogrebcem $ 5.60. Materi pookjnika se je nakazalo $ 13.85. O-stalih $ 45.95 se je izročilo gostilničarju Andreju Vodopivec, kateri je več mesecev vzdrževal pokojnika, v upanju, da bo ozdravil in mu vrnil. Na tem mestu se mu prav lepo zahvaljujemo za njegovo človekoljubno delo. Pokojnikovi rojaki. Ste bolni? Telefonirajte po slovensko U. T. 22 - 4026 in takoj Vam pošljemo pomoč f Trgovina čevljev f t B E L T R A M i T Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires ZAHVALA Podpisani se na tem mestu prav lepo zahvaljuje za prejetih $ 45.95, ki so mi bili izročeni iz prostovoljne zbirke za pok. Alojzija Abram. Če prav trpim še mnogo več dolga od pokojnega, me je to izredno razveselilo, zato čutim dolžnost se javno zahvaliti. Andrej Vodopivec .gostilničar. ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? Pozor . Za načrte, betonske preračune i in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 : Villa Devoto U. T. 50-0277 i 2= D o ;oaoi loooi IOE IOE ~ OBOE loaoc "SLOVENSKI LIST" Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan. ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj. VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje. PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah. POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske. ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh. AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom. NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem je- !K ; íükuí.af ii^aše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tova-:niši in rojaki m "SLOVENSKI LIST" tei naj tudi pobere naročnino jn pošlje na našo upravo. O D o D o o D o D o -Illj POSLUŽUJTE SE samci ónih podjetij,), x«sr\ >»>, x«joa&2*»>: ymsvmz >a»x -m< <♦> <♦> <♦> <♦> ¡ AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO VORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k I ■ v f, $ $ ■ Dr. A. G ODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ca pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE C A N G 4 L L O 1542 ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - .1723 GASILSTVO V SLOVENIJI JE ZELO RAZŠIRJENO Gasilstvo je danes pri Slovencih jako ukoreninjeno, in razširjeno. Sedaj šteje naše gasilstvo v vseh edi-nicah (četah) več kot 30.000 izvršu-joeih članov, ki so razdeljeni na 955 čet oziroma društev. Člani teh društev so sami resni in zreli možje ter ravno zaradi tega predstavljajo pravo slovensko prostovoljno armado kot je nimamo nikjer drugje. Ni ga kraja in nimamo pomembnejših vasi, kjer bi danes že ne bilo gasilcev. I-raamo v Sloveniji nad 400 občin. Č»' število čet oziroma gasilskih društev Poslužujte .«e PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia'* whtii ii i mi umi aactar x?se< *^^QmKmKaamMU)MLimamKMmammm¿ Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno ■ dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 ANGLIJA PONUJA SVOJE IZDELKE JUGOSLAVIJI Angleška težka industrija ponuja svoje izdelke Jugoslaviji na dolgoročni kredit in ob zmernih obrestih. Ponudba se tiče železnih izdelkov sploh, zlasti na pa potrebščin za železnice, lokomotive, tovorne in osebne vozove itd. V ta namen naj se sklene posebna pogodba o večjih dobavah. Pogodba bi se razširila tudi na druge balkanske dežele. Cene so .jako povoljne. s<;>»> » «fe :<.: >:«• «* <♦> >» .:« K ROJ A C NI C A "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) m RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal Francozi bodo priredili večer jugoslovanske glasbe Jugoslovanski kulturni ataše v Parizu, je poslal pismo, š katerem obvešča našo filharmonijo, da bodo Francozi priredili večer jugoslovanske glasbe, na katerem naj bi bila izvajana dela slovenskih skladateljev. Naša filharmonija ima takoj sestaviti program in določiti avtorje, katerih dela bodo izvajana. Vse kaže, da bodo Francozi že prav v do-glednem času začeli izredno pospeševati kulturne stike z našo državo. V kratkem bo prišel v Jugoslavijo Rene Bathon, ki bo pripravil več koncertov iz francoske glasbe. Kakor se sliši, obstoja tudi načrt, po katerem bi prišlo do izmeničnih koncertov: francoski dirigenti naj bi dirigirali v Jugoslaviji koncerte s francoskim programom, naši pa v Franciji koncerte z našim sporedom. Začetek naj bi predstavljal koncert naše glasbe, ki ga zdaj pripravlja velik pariški orkester. reditev ter mu načeljuje pesnik Mile Klopčič. ROJAKI V DOMOVINI ZA IZSELJENCE Na poziv kraljevske banske u-prave so darovali za naše izseljence: Mariborska tiskarna 400 izvodov knjig, Slovenska matica v Ljubljani 97 izvodov, Tiskovna zadruga v Ljubljani 80, založba "Evalit" v. Ljubljani 40, Mladinska matiac v Ljubljani 7. Poleg tega so darovali dijaki na srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah še 4.973 knjig. I. drž. dekliška meščanska šola v Ljubljani pa poleg knjige še 6 zanimivih albumov. Pravila društva "Slovenska knjiga" potrjena Že v letu 1938 so bila izdelana in tudi potrjena pravila novega društva "Slovenska knjiga", ki ima namen propagirati slovensko lepo knjigo doma in v inozemstvu, varovati jo pred poplavo manjvrednega blaga ter podpirati v razvoju. Predvsem Pa si je postavilo za nalogo, poiskati sredstva, da uveljavi slovensko lepo knjigo v inozemstvu, v prvi vrsti tam, kjer živi več slovenskih izseljencev, pa tudi v večjih tujih državnih središčih ter odpirati naši knjigi nove trge. V ta namen je v imenu pripravljalnega odbora sklical g. minister v p. dr. Novak Fran v knjigarno Akademske založbe sestanek predstavnikov slovenskega kulturnega življenja, znanstvenike in zastopnik« književnih organizacij, urednike slovenskih revij ter prijatelje slovenske lepe knjige, ki soi zvolili dne marca naslednji odbor: predsednik dr. Novak Fran, minister v p., Podpredsednik dr. Kos Milko, univ. Pfof. Za odbornike, namestnike in nadzornike pa so bili izbrani: Hribar Zoran, industrijalec, prof. Ko-blar France, predsednik Društva slovenskih književnikov, ravnatelj Radia Ljubljane in kritik, univ. prof. dr. France Ramovš, akademik, prof. dr. Rupel Mirko, dr. Štele Franc, u-niv. prof. arh. Tomažič Franc, dr. Boi 'is Furlan, univ. prof., Leskovec Leskovec Ivanka, trgovka, ter urednika B. Borko in dr. Tine Debeljak. Poleg tega glavnega odbora pa se je ustanovil tudi širši tehnični odsek, ki (>i skrbel na priprave gradiva in u- Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto Dvajsetletnica priključitve Slovenske Krajine Jugoslaviji Letos poleti bomo praznovali 20 letnico, koj e bila Slovenska krajina po sklepu pariške konference priključena Jugoslaviji. Tujsko-pro-metno društvo v Murski Soboti se je zato odločilo, da za proslavo tega pomembnega jubileja organizira razstavo, ki naj pokaže gospodarski in kulturni razvoj Prekmurja v 20. letih pripadnosti k naši državni skupnosti. Z razstavo naj bi bile v zvezi tudi razne kulturne, športne in zabavne prireditve, ki bi pritegnile v Mursko Soboto — metropolo Slovenske krajine — čim več obiskovalcev. Ta prireditev,k i bo trajala od 17. do 26. junija, je dobila v naši javnosti ime "Predmurski teden". Organizacija "Prekmurskega tedna" je močno zaposlila vso prekmursko javnost, ki se v polni meri zaveda, da bo treba razstavo temeljito pripraviti. Prvič v 20 letih čivljenja v svobodni državi in skupno z ostalimi Slovenci bo prebivalstvo Slovenske krajine stopilo pred našo javnost in nam pokazalo, kaj premore dežela kneza Koclja v svojem stremljenju za gospodarskim in kulturnim uveljavljanjem. Prvič se bo zdaj nudila prilika, da se organizirajo iz ostale Slovenije in Jugoslavije izleti v Prekmurje. Murska Sobota bo gostoljubno sprejela izletnike in prireditelji "Prekmurskega tedna" bodo poskrbeli, da si bodo gostje lahko ogledali znamenitosti in zanimivosti naše Slovenske krajine, predvsem znamenito Plečnikovo umetnino: cerkev v Bogojini, stari cerkvi v Martjancih in na Selu, gradove v o-kolici, slovito zdravilišče Radence, ki je komaj 10 km od Murske Sobote, veliki most čez Muro pr Petanjcih, itd. Vinski prostori Dalmatinca Periča v Lujanu pri Mendozi (Pride iz strani 1) Franciji na vlado opozicij, o čemer se govori, da se bo najbrže tudi zgodilo, predvsem v Angliji, da bodo Lloyd George, Eden in Churchil zamenjali Chamerlaina, Halifaxa in Simona. Sovjeti so namreč mnenja, da v Londonu, Parizu in Varšavi še ni nobene prave iskrenosti za skupno kolektivno delovanje, kajti Poljska je bila, ko se je šlo za usodo Češkoslovaške, na strani osi Rim—Berlin. Ker pa so na vladi isti možje, je pričakovati, da bodo tudi nadalje vodili le priložnostno politiko, ki pa jo Rusija načeloma odklanja, kajti gre se za varnost vseh manjših, držav in narodov, ne samo enega. Seveda računajo v Parizu in Londonu, da bo Rusija navsezadnje vendarle pristopila na njih stran. Velike demokracije so torej po dolgem obotavljanju, ko so že žrtvovale Abesinijo, Španijo in Češkoslovaško, končno vendarle reakcionira -le. V bližnji bodočnosti bomo videli, kako se bodo stvari zasukale. Poljski zunanji .minister polkovnik Beck se mudi ta čas v Londonu. Zagotovili so mu vojaško in baje tudi finančno pomoč Poljski. Poljska in Romunija, ki sta imeli vojsko pogodbo za slučaj proti So-vjetom, sta sedaj to pogodbo v toliko popravili, da velja sedaj proti Nemčiji, če bi hotela eno ali drugo državo napasti. zvedeli, mesto idrijskega dekana po-jiujeno župniku neke furlanske župnije, ki pa je izjavil, da si tega mesta ne upa prevzeti, ker ne zna slovensko. so se bojevali na Francovi strani v Španiji in bili ranjeni, se je v torek na bolniški ladji "Gradišča" pripeljalo v Neapulj. Prestolonaslednik princ Umbert in Maria Josefa sta šla na ladjo, da sta pozdravila ranjence. Francoska zbornica je v torek po-novnoizbra la za svojega državnega predsednika francoske republike Alberta Francoisa Lebruna, ki je dobil 560 od skupnih 916 oddanih glasov, njegov protikandidat, Justin Godart, pa je dobil samo 50 glasov. Drugi glasovi pa so bili razdeljeni na posamezne poslance. Lebrunovo izvolitev so desničarji z zadovoljstvom sprejeli, levičarji, kakor komunisti, socialisti, in nekateri radikali pa sovražno in klicali: odstopi naj. RAZNE VESTI Nemško časopisje silovito napada Anglijo ter piše, da hoče Cham-berlain okrog Nemčije postaviti topove in jo tako držati vjeto. A Hitler da bo že znal najti izhod. Kralj Ghazi v Iraku se je z avtomobilom, ki ga je sam šofiral, smrtno ponesrečil. Star je bil 26 let ter ima sina, ki je šele 4 leta star, zato bo do njegove polnoletnosti vladal pokojnega kralja stric. Vsled kraljeve smrti pa utegnejo nastati tudi veliki politični zapletljaji, ki imajo tudi tu vpliv Angleži, ki ga jim kratijo Italijani. Italijansko časopisje še vedno lju- to napada Francijo ter piše, da Italija ne bo prej odnehala, dokler ne doseže "svoje". Pred nemškim poslaništvom v Santiagu v Čileju je bila položena bomba, ki pa ni napravila večje škode in tudi mrtvega ni bilo nobenega. V Belgiji so imeli volitve pri katerih pa so popolnoma propadli, fašisti, čeprav so imeli vso pomoč iz Nemčije. Franco je odredil masno usmrtitev vseh protifašistov. V Gdansku, ki je pristaniško mesto na Poljskem koridorju, je prišlo med nacisti in Poljaki do spopada. 600 italijanskih dobrovoljcev, ki Ugodna prilika! ¡ Zaradi družinskih razmer se tj proda dobro idoča gostilna po ?; zelo nizki ceni. | Povpraša se pri uredništvu t "Slovenskega lista". V DAR DOBITE Via vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1325 U. T. 22 - 8327 DOCK SÜD Dragi rojak! OBIŠČI KROJAČNICO I« Leopolda Ušaj ako hočeš biti v vsakem oziru dobro postrežen! GARMENDIA 4947 (Paternal) Buenos Aires Dr. Fedor Aranicki, šef izseljenskega odseka ministr. socialne politike slovenska tovarna mozaika Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del Albert Gregorič J. Pedro Várela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130 L Duhovniki se branijo Idrije Idrijčani nimajo svojega dekana. Mesto te dekani je je bilo pred časom izpraznjeno in zdaj opravljata naporno duhovniško službo v tej idrijski kotlini dva čisto mlada duhovnika, od katerih je eden domačin Štefan Gnezda z Jeličnega vrha. Pri prvem razpisu se ni javil nihče, ki bi bil pripravljen prevzeti to prenaporno in važno mesto." Pričakujejo, da 1)0 to mesto v kratkem ponovno razpisano. Zdaj tukajšnji domačini mnogo ugibajo, kdo bo bodoči idrijski dekan. Na vsak način pa si 1-drijcani žele na to mesto moža, ki bo znal tudi slovensko. Kakor se zdi, jim bo ta želja tudi uslišana. Pri prvem razpisu je bilo, kakor smo zdaj Veliki zavod "MMOS MEjlA" Venerea s ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI:' Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šib-kost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. GREVA; colitis, razširjenje, kronična za- | peka. | GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez ¡ operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30,— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAUSTI ,1e edini te vrste v Argentini. — Lečonje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE Knjige Družbe Sv. Mohorja v Celju za leto 1939. i 2. 3. 4. 5. REDNO IZD AN JE: Koledar za leto 1940. Večernice: Pravica do življenja. Soci j a lno-zgodovinska povest. Spisal Fr. Bevk. Jezus Dobri pastir. Molitvenik z debelimi črkami. Sestavil Dr. Pran Jaklič. Zgodovina slovenskega naroda. 16. in poslednji snopič. Spisal Dr. Josip Mal. Življenje svetnikov. ' 14. snopič (od 18. septembra dalje). Uredil Dr. Franc Jaklič. 1. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 Udnina za leto 1939, stane za Ameriko N$S 1.25, za Argentino in Uruguay pa $ 5,— m/n argentina. Iz notranjosti pa 50 cts. več. KNJIGE ZA DOPLAČILO: Krašenje ecrkvá. Spisal JožeSmrdn. Broširana knjiga stane $ 2.20, vezana $ 3.30. 2. Dr. Franc Detela: Trojka. IV. zvezek Zbranih spisov. Uredil Jakob Šolar. Broširana knjiga stane $ 6.60, vezana pa $ 8.20. 3. Henry Bordeaux: Strah pred življenjem. Roman. Broširana knjiga stane $ 3.—; vezana pa $ 4,.—. 4 Ruske pravljice. Z uvodom, prevedel Jakob Grčar. Ilustriral oKnstantin Gri-gorovič Barski. Broširana knjiga stane $ 3.—; vezana $ 4.— 5. Hugon Turk: O zdravju in bolezni domačih živali. Broširana knjiga stane $ 1.80, vezana pa $ 2.70. Naročila sprema poverjenik družbe g. Franc Lakner, "Warnes 2215/2, Buenos Aires, lahko se pa tudi naročite pri istemu v uradnih urah v Banco Germánico, L. N. Alem 150. Tudi oba slovenska izseljenska duhovnika sprejemata naročila za knjige. Naročniki i/, notranjosti ali Uruguaya, naj priložijo naročilom 10% za pošto od Buenos Airesa do kraja svojega bivališča. Na naročila brez denarja se ne ozira. Letos je precej udov, ki niso uvrščeni v seznam udov v koledarju, ker so pozno naročili. Vsa naročila glede Mohorjevih knjig morajo biti v mojih rokah najpozneje do Bele nedelje, to je dne 16. aprila 1939. Franc Lakner. Hadiofonija v sovjetski Rusiji l£ua;t London jé napisal knjigo o svčmh opazovanji//1 pod naslovom "The Seven Soviet Arts", ki je'ift-davno izšla v Londonu in zbudila precej pozornosti. Pisana je kritično in vsa izvajanja so dokumentarno podprta. Ni vse sama slava in hvala, celotni vtisk pa je vendarle ta, da se je umetniška proizvodnja v Sovjetski Rusiji, posebno pa uživanje umetnosti, tako dvignila, da ne moremo najti primere nikjer drugod. Pisec govori tudi o vlogi, ki jo ima v Rusiji radiofonija, in o človeku, ki mora časih po sili poslušati programe, ki ga sploh ne zanimajo. Kurt London poudarja tudi tole: "Kakorkoli je videti neverjetno, je vendarle resnično, da je štiri in sedemedeset sovjetskih radijskih oddajnih postaj in sedem tisoč posredovalnih, ki so včlanjene v zveznem radiofonskem odboru komaj od leta 1933, združilo s svojo mrežo 150 najrazličnejših jezikov in plemen, živečih v najrazličnejših življenjskih okoliščinah in podnebjih. Prav tako je res, da je radiofonija, ki jo Rusi uprabljajo bolj za izobrazbo kot za zabavo, ustvarila milijone učencev, čijih zanimanje in duhovna višina nadkriljujeta zapadnjaško v kakovosti in količini. Do konca lanskega leta (1938.) je bila v Rusiji po radiu oddanh sto trideset tisoč ur glasbe, izobrazbe in kulture. Ruski programi so sestavljeni iz glasbe, slovstva, gledaliških predstav, ki jih oddajajo naravnost z odra, ter navodil za samouke in iz otroške vzgoje. Glasbeni oddelek oddaja simfonično, komorno in sploh instrumentalno glasbo, pesmi za ljudstvo in ljudsko glasbeno umetnost. Vse to je seveda spojeno s poukom: "Zgodovino klavirskega koncerta" podaje na prmer na štirinajstih koncertih z vsemi potrebnimi razlagami in pojasnili. Prav tako oddajajo tudi opere z najobširnejšimi komentarji o njihovi zgodovini in o življenju njihovih avtorjev. Večkrat so na programih seveda tudi javni, narodni koncerti. Med poslušalci in radijskim odborom je v Sovjetski Rusiji dopisovanje bolj živahno kakor v Ameriki. Program izpreminjajo prav pogosto in ga prilagodujejo željam poslušalcev. Uprizarjajo tudi programske tekme, pa sestavljajo potem zaključni program v pretežnem delu po željah občinstva — poslušalcev. Dela velikih mojstrov so zmerom na dnevnem redu. Moderna glasba v Sovjetski Rusiji ne uživa mnogo simpatij. Knipper, šoštakovič in drugi imajo samo po sto do dve sto uprizoritev na. leto, medtem ko jih je lani n. pr. Čajkovski imel 1.530, Rimskij-Korzakov 986, Glinka, Beethoven, Schubert in Strauss pa po 821. Tudi plesna glasba je popularna, najbolj tradicionalni ruski in drugi narodni plesi, potem pa počasni, melanholični ruski "valček", Jazz podajajo samo v tako zvani "sladki obliki" — to se pravi: mirnejši in brez znanih kakofonij. Pisatelji berejo svoje knjige ali pa še -neobjavljene rokopise. Skoraj se- Nenavadno poučna so radijska navodila za samouke. Vsi odseki radijskega odbora sodelujejo, pa oddajajo ¡poslušalcem predavanja z vseh mogočih področij znanja. Po radiu govore o načelih slovstva, glasbe, lepe umetnosti, politične in kulturne zgodovine ter astronomije. Zgodovino Rusije in njene devolucije podajajo z vsemi, tudi najmanjšimi in najmanj pomembnimi podrobnostmi. Prav radi oddajajo tudi poročila s španskih in kitajskih bojišč. Na ta način obdelujejo Rusi kulturno in sploh znanstveno polje res načrtno, tako da si tudi kmetje v najbolj oddaljenih krajih lahko pridobe splošnega znanja že s tem, če poslušajo radiofonske oddaje. Skoraj ni verjetno, da bi ruski kmet kdaj zamudil kakšno poučno predavanje, ker je kar strastno hrepenenje po izobrazbi pri Rusih skoraj vsakdanji pojav. Zelo priljubljen predmet je bil tudi razglas nove ruske ustave, prav tako pa tudi Stra-hanovitov pokret za temelj itejše strokovno znanje. Vsako jutro ob 8.20 je za deset minut »a sporedu "koledar važnih \ dni": zgodovinskih dogodkov áli i rojstnih dni mož, kakor so n. pr. Marx, Lenin, Stalin, Darwin, Krištof Kolumb, Dickens, Majakovski in drugi. Rusi v svojih oddajah prav radi omenjajo tudi politike, znanstvenike, pisatelje in umetnike, da se tudi najširši krogi seznanijo s temi imeni. Po radiu pozdravljajo vsak uspeh sovjetske države na polju industrije in sploh dela. Predavajo tudi o vladah drugih držav, o njihovih ča-sopsih in o njihovi gospodarski politiki. V poslušalčevi glavi se na ta način ustvarja slika mednarodnega položaja, seveda zmerom samo z ruskega stališča. V ruskih radijskih oddajnih postajah je redno na sporedu tudi "Radijski slovar", prav za prav odgovori na vpraanja poslušalcev. Zelo popularna je serija "zabavne znanosti", kjer poučujejo fiziko, kemijo, botanko in matematiko s pomočjo enostavnih, zabavnih primerov. Veliki učenjaki govore osebno o svojem delu na takšen način, da jih tudi najbolj preprosti poslušalci lahko razumejo. Med predavanji posamezne stroke poteče zmerom po šest dni, da morejo poslušalci razmišljati o tem, kar so slišali, in zahtevati potrebna pojasnila. Ta predavanja so tako razumljiva, preprosta in kontrolirana, da si človek v nekaj letih lahko pridobi res obsežno znanje, če posluša predavanja vsaj po nekaj ur dnevno. Kakovost otroškega radia je v Sovjetski Rusiji na višji stopnji od one za odrasle. Glavni njegov namen je pomagati učiteljem in vplivati na vzgojo z umetniškimi sredstvi. Ruske radijske oddajne postaje oddajajo tri vrste otroških sporedov : Za otroke od pet do osem let: petnajst razglabljanj na mesec, vsako po petnajst minut, s čitanjem, dramo in glasbo za otroke, ter pripo- glasbo, Molierovega "Namišljenega bolnika" ali Longfeldovega "Hia-watha". Glasbeni odsek podaja klasično in sodobno rusko glasbo. Veliko važnost polagajo na glasbo za o-troke in delujejo na tem polju najboljši ruski skladatelji. V teh yrah nastopajo tudi "Mladi pionirji" s povesticami, petjem, zbori in čitanjem. Več kakor šestdeset takšnih sporedov dajejo na mesec in največja radijska postaja ima dnevno tri programe za "Pionirje" in otroke. Naravnost presenetljivo se je pokazalo, kako spaja razna sovjetska plemena, leta 1936., o priliki splošne sovjetske radijske slavnosti. Vsaka republika je izvajala svoj narodni program, a vsa predavanja so prenašale postaje po vseh krajih sovjetske unije. Centrala sovjetske >'a-diofonije daje na ta način čudovito priložnost za opazovanje, kako združevalna radjiska ideja zedinjuje različna plemena Rusije. Prav dobro vemo, kako razdružen je zapad, če pogledamo proti vzhodu, pa vidimo, kako se 150 čisto različnih plemen združuje za dosego skupnega cilja in za boljšo bodočnost svoje velike domovine. In to je največji speh sovjetske radofonije. lezni, v kateri se je vedno čutil pre- videl je, da jtvDeres.teplan ganjanega, zasledovanega in v""njegovi ženi več kot samo pomočmi smrtni nevarnosti. Od svojega 26. leta ni nikdar zapustil hiše, vikate j se je naselil z nekim strežajeiii. 'Živel je od nezgodne rente, ki mu jo je plačevala drnžb^ kaíteké'lást je bila lácíja 4l!T\|nič^. Vsa leta ni živa du-¿ a stopla v njegovo hišo, ker vsaka tuja hoja ali trkanje ga je tako zbegalo in splašilo, da je ves trepetal. Do zadnjih let je skoraj redno ponoči vstajal in začel tekati po hiši, po stopnicah gori in doli po cele ure in neprestano je vpil: "Rešite sé! Rešite se!" dokler se ves izčrpan ni zgrudil po tleh. Pred nekaj dnevi ga je srčna kap rešila strašnega stanja. Armada Čankajšeko- vega sina Najstarejši sin generala Čankaj-šeka čungčingkvo organizira v pokrajini Kiangsi novo armado. Njega smatrajo za poveljnika prostovoljnih sil narodnega pokreta pokrajine Kiangsi. Člani njegove armade so moški od 18.. do 36. leta, ki so izvež-bani v najmodernejšem vodstvu vojne. Doslej je njegova armada dala že 10.000 mož na razna bojišča. Sin maršala Čankajšeka je star 30 let in je dovršil univerzo v Moskvi, pred nekaj leti pa se je vrnil nazaj na Kitajsko ter stopil v vojaško službo. Zadnji potnik "Tita- nica umrl demdeset odstotkov vseh govorjenih vedovanjem basni, povestic in prav-točk je te vrste. Časih pripovedoval- Ijic. na dela tudi dramatizirajo, pesmice pa običajno deklamirajo ob rahlem spremljevanju glasbe. Dramatski odseki ruske radiofo-nije organizira predstave v svojih študijih ali pa gre v gledališče, da predstave oddaja kar od tam. Posebne ure so prihranjene za predavanja. Slavni igralci nastopajo z monologi, ravnatelji in proizvodniki pa govore o idejah, na katerih sloni njihovo delo. Za otroke od osem do enajst let: trideset razglabljanj mesečno, vsako po 20 do 40 minut, s splošnimi informacijami za otroke, otroškimi operami in kratkimi glasbenimi i-granii, ki trajajo običajno po 25 minut, kakor n. pr. Starokademskijev "llobinson Crusoe" in Robertov "Maj vsepovsod". Za otroke od dvanajst do petnajst let oddajajo literarne dramatizacije Diekensovih "Pikvikovcev" z Dne 15. aprila leta 1912. se je sredi oceana potopila največja in najlepša ladja: takratnega časa "Tita-nic" na svoji prvi vožnji iz Evrope v Ameriko, Strašna nesreča se je počasi pozabila, tistih, ki so dogodek sami doživeli in ostali živi, je bilo malo — in tako gre življenje naprej. Spomin na katastrofo pa je spet nekoliko poživela smrt enega izmed zadnjm še živečih in preživelih potnikov, ki je pred kratkim umrl v St. Justu v Cornwallu na Angleškem. To je bil duhovnik Charles Richard Vallance Cook, ki se je takrat vozil s "Titanicom" kot ladijski duhovnik. Ob nesreči, ko se je potapljala dragocena ladja in je utonilo 1571 ljudi, je do zadnjega vztrajal na svojem mestu in tolažil in miril zbegane množice. Kako se je rešil, nihče ne ve, tudi on sam ne. Takrat je bil star 24 let, mlad kaplan, pa od tistega dne ni več opravljal duhovniškega poklica. Ta dogodek ga je živčno tako zlomil, da si nikdar več ni opomogel. Ko se je vrnil v Anglijo, je zapadel neozdravljivi bo- Rdečelase ženske Rdeči lasje so veljali povsod vedno kot nekaj posebnega, zlasti kot znamenje moči. Ni čudno, da so dame v starem Rimu potrošile mnogo denarja, da so prišle do takšnih rdečih las, iz katerih so lasuljarji izdelovali drage lasulje. Če je hotel kakšen rimski vojščak kaj posebnega prinesti svoji izvoljenki z vojnega pohoda, ji je prinesel rdeče lase Ger-mank. Germani so bili namreč večinoma rdečelasci. V dobi renesanee si je beneški slikar Tician z rdečo lasno barvo svojih ženskih portretov, ki so jo imenovali po njem Ticianovo rdeče, prir dobil poseben sloves. Portreti njegove hčere Lavinije, katere lasje so i-meli poseben odtenek v purpurno rdeče, so bili vedno v visoki ceni. S tem odtenkom je naslikal tudi cesarja Karla V., gospodarja dveh svetov, v čigar kraljestvu sonce ni nikoli zašlo. Hans Holbein je z rdečimi lasmi naslikal tudi angleškega kralja Henrika VIII., tistega, ki se je tako "ovekovečil" s svojim razmerjem do žensk. Malokomu je znano, da je imel Napoleon v svojih mladih letih ognjeno rdeče lase in da je imel takšno brado tudi Bismarck. Barbarossa, cesar Rdečebradec, pa že s svojim imenom pove, kakšen je bil. juii!.. Izmed "ensk, ki so očarale moške s svojimi rdečimi lasmi, je postala posebno slavna lahkoživa lády Ha-miltonova, ljubavnica lorda Nelso-na. Rdečelase ženske, ki so jih kako cenili v starem veku in ki imajo mnogo občudovalcev tudi danes, pa so bile v srednjem veku v veliki nevarnosti. Cerkev in posebno jezuiti so jih proglašali namreč za čarovnice. Dekle, ki je imelo takšne lase, je lahko pričakovalo, da bo končalo na grmadi. >K=10= =30=302 PRVA Slovenska vinarna 30C30 ; O KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. 11 , iToT . o um ' Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15-—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Ljudožrci v Evropi V Solunu se je te dni začel sodni proces, ki mu najbrž v evropski kri-minalistiki ni enakega. Grk Joachim Xanthopulos in njegova žena sta imela v Solunu gostilno, ki je bila dobro obiskana in zlasti znana po izboi-ni kuhinji. Zlasti opoldne in zvečer je bila polna gostov, "abonentov", ki so sem redno hodili na hrano. Poročila ne povedo, kako jim je danes pri srcu, ko slišijo iii berejo, da so bili zoper svojo voljo — ljudožrci! Ker so posli dobro šli, je bila žena Katarina v kuhinji zelo obremenjen na in zakonca Xanthopulos sta najela kuharja, po imenu Deresteplan, doma tam nekje iz Armenije. Tu pa se začne nesreča in sramota. Žena Katarina je kmalu s tem svojim pomočnikom navezala pretesne stike, začenjala je zanemarjati svojega moža — in zakonski mir se je od dneva do dneva bolj podiral. Xanthopulos je opazil, kaj se v njegovi hiši godi, v kuhinji. ¿Med. zakoncema je krna-Ul -MWhtWg prejJlu^vin Xaiun|.DUip:s ^je — frSPlfi temu n^raivil zalitevai, da Deresteplan gre, kakor je prišel, 'loua živi in pretkani Armenec je ostal. Pač pa je ivantnopu-los lepega Une izginil s površja zemlje m nobene sleui ni bilo o njem. Zena Katarina je po nekaj dneh vsa zbegana prišla na policijo, jokala in z orientalsko živo fantazijo prosila, naj ji poiščejo in pripeljejo nazaj moža, ni jo je iako na tilioma zapustil. Povedala je tudi, da sta bila v zadnjem času res precej sprta, vendar pa zaradi tega še ne bi bilo treba iti od nje. Pripovedovala je, da sta se še zadnji večer, ko je bil sé doma, zelo ostro prepirala in Xan-khopulos besedni boj zaključil & grožnjo, da mu je tega že vsega dovolj in da bo meni nič tebi nič šel od hiše. Toda ona te grožnje pač ni vzela resno — naslednje jutro pa moža ni bilo več, ves dan ne, vse naslednje dni nobenega glasu o njem. S seboj, kamor je pač že šel, ni vezi nobene prtljage, ne obleke. Policijski uradniki so jokajočo ženo pomirili, da bo morda že še prišel nazajr oziroma da ga bo policija z mrežo svojih organov našla. Toda ni prišel nazaj tudi policija ga ni našla. Po vsej Grčiji so viseli veliki letaki z njegovo sliko in pozivali prebivalstvo, naj vsak, kdor bi kaj vedel, kje je Joachim Xanthopulos, to takoj sporočil najbližji oblasti. Vdova Katarina se je polagoma uživela v svojo "žalostno" usodo, z Armencem vodila gostilno naprej, nasproti gostom pa še večkrat izrazila upanje» da do konca življenja vendar ne bo tako Sirašno sama, da bo njen moz že še prišel na svoj dom ali pa se bo vsaj posrečilo dobiti kake vesti, kje je. .. Toda med "abonenti" je bil tudi nekdo, ki je bil nekoč priča hudem» prepiru med izginulim Joachimom in Katarino. Ta ni nič kaj verjel v vse to. Med policijskimi uradniki pa je imel prijatelja, kateremu je zaupal-da zadeva z Joachimom smrdi po zločinu. Uradnik je domneve sporočil naprej svojim predstojnikom i» policija je "za vsak slučaj" — zaradi dobrega imena vdove — izvedla hišno preiskavo. Ko je policija stopila v hišo in začela brskati po kotlih, pa je Katarino čimdalje bolj zapuščala zavest gotovosti in vanio-sti. Njeno obnašanje je bilo policij' sumljivo, bila je neizprosno radovedna in v hladilniku je našla —' ostanke človeškega mesa. Ob n ni kar nič hotel pomisliti na io, da se ja zgubila marsikatera ponigla-vost nekaznovana. Če bi se zavedal tega, bi najbrže bolj mirno prenesel kako krivico. Najbolj pa gá je zabolelo, če so ga zmerjali z "barabo". Tako je rastel Gido. Nekaj Čása pastir, potem jé bil za volarja pri Hribovskih in potem... Nada tj na njegova zgodba je Mi • pa bolj zamotana. Niti on sanj si ni bil do cela ria jasnem, kaj in kako. Pa si je siromak lomil glavo in tu> gibal. Ni še dolgo tega, tako jé čefribV sam vase, ko sem sedel za zamreženim oknom in skozi zaklenjene'duri so mi po mali odprtini porivali 'ričet"... Čudno, da so rifé spet. spustili na sonce. Kar veselo;s'e je pretegnil, da so mu kosti zapokale v sklepih in je zadovoljno pogletíal. ijia božje sonce... " „, ' ; Da tukajle na vrtu sem'° sed^j. Tamka ¡le je visok zid. Morda* Hi; ga prepla/il. I11 če ... Ne ni vrednS. Raje bom mirno čakal, da mi pHstídijo, kar mi gre. Da sem le na svobodno sonce prišel! In je vzel lopato in začel delati, kakor mu je bilo naročeno ti J- ¡U ^"''Ra, ni, rit.' «nden prisluhnil Gido. Le kaj najibi to rag-janje pomenilo.... Rag'ja ! je pomislil. To se pravi da s-oñenje. Torej Velika noč... Zamislil se je Gido, Naza^ so mu plaval« njegove misli v dni, ko je kaj je tó iiek|' 'je' za- čne' davne hodil k božjemu grobu. •eno >je bilo to že zelo veliko. Dopoldne je zvonilo... se je do mislil Gido. I11 kedaj je to bilo? Da,* da, tako bolj sredi dopoldneva in z vsemi..,.. Zakaj pa sedaj raglja ropota? Počasi se mu je budilo v spominu. Da.; áaj res, tako je uméval. Na veliki'1-'četrtek gredo zvon'oVi v Rkif, ttfkdisb nam pravili, in pridejo šele na veliko soboto nazaj... Torej je danés veliki četrtek, kerropoče rag-Ija.U" i" Veselo se jé nasmehnil sam sebi. Né morda radi velikega četrtka, iemlvJeč radi tega, ker ga je misel ta-■ko.i'srečno privedla do določenega zaključka. Veliki četrtek, tako je mislil da-i;te' lil se je domislil, kako je bilo nekoč, te dan. Poslali so ga v cerkev. SajüG'do ni bil eden tistih, kateri bi se cerkve bal. Tako tja v en dan je bilo vse. In tudi k spovedi je šel vselej veliki teden. Saj je bil vendar tudi on kristjan. To se mu je zdelo tako1- naravno kot sesti k mizi, ker brésj jedi'se ne more živeti in brez zakramentov se ne more prav umreti. Tat íaki je bilo vedno jasno in prav teos(tvnri so mu hitele po mislih tudi oi^luten. Zaživeli so v spominu dogodki «velikega tedna. Danes veliki četrtek, jutri pa ve-likí'peték.. . Zapičil je lopato in se íMnjé naslonil," da najde pametno misel. Veliki petek ... Prvo, kar mu je prišlo jia misel je bilo, da vsak petek ob treh zvoni. Da, da. Že vem. Tisto uro je umrl Jezus na Križu. Na veliki petek je umrl, -:ato da bi nas odrešil... Kar nevoljno se je domislil ongave Luci je, ki ga je uatepla, ker mu ni šla v glavo tista verska resnica..: kako se že glasi ... a, se je domislil... ¡ "db bi nas s svojo smrtjo na križu] odrešil in večno zveličal. ..•"'' Da, danes je četrtek, jutri bo petek. .. In vstala je pred njim vsa žira podoba križanega Jezusa z razpetimi rokami, prebodenimi z žeblji in s pribitimi nogami in s prebodenim srcem... Zamislil se je. Spomnil se je drobnega križca, ki ga mu je dala stara dekla pri Hribovskih in ki ga je na čuden način vedno spremljal. Po tipal si je po žepih in res ga je našel. Čudna stvar tole, si je'mislil in ga gledal. Ti siromak ti! Zakaj so te takole grdo slekli in pribil:! Saj vendar nisi nikomur zalega storil... Dalje je mislil Gido in iskal v spominu, kar je vedel o Jezusovem življenju. Zares, edino, kar je pri krščanskem nauku rad poslušal, so bile zgodbe o Jezusu in je bil nekate rikrat pohvaljen, ker je znal odgo voriti na vprašanja, ki jih drugi niso vedeli. Da, zares, kaj pa je ón storil, da so ga takole ponižali Počasi se mu je svetilo... Da, nič. Saj je Pilat sam priznal, da je nedolžen in da ni na njem nič krivičnega ... Torej čisto po neddllnem so te! Kar milo sem je storilo ko je pomislil sam na lastno zgodbo. Nehote je poljubil križanega. ... Kar zamrzelo ga je.. . Spomnil se je na Judežev poljub... Pa, taj ja." nisem zakrivil pobene hudobije. Či sem bil malo \ynski, kaj morem zato, če je tekla kri... se je do- mislil obtožbe. Bog ve, če sem imel jaz kaj zraven... Tako so se siromaku pletle misli na lastno usotkuí» na njega-,¡kiigp gc gledal križftjie©«s i,i ,.nboq dr Totej Velika noči'Spomin Jezuso vega trpljenja in smrti. Po vrsti je skušal slediti dogodke: Od zadnje večerji in skozi vrt-Getzemani, kjei je potil krvavi pot in dalje pred judovski sodni zbor in potem pred Pilata. Kakor trn se mu je zapičila bese-človek je bil, ki je mrko gledal v da "baraba"... potuhnjen, podel tla... Koga hočete, da vam izpustim, Barabo ali Jezusa. . . tako se je domislil evangeljskih besed. Naravnost besen je bil na drhal, ki je vpila: izpusti nam Barabo, Jezusa pa križaj. Kar nanje bi planil Gido in jih tepci, ker- je bil tako nagle krvi. To ji bilo vendar že čez vso. mero nesramnosti. Samo zato, ker so mrzili Jezusa, ki nikomur ni storil krivice, pa takole... "barabo", Jezusa pa "križal"---- : da sem'nedolžen Mislil ^ IIÍ.IOUI Seil^- v*»* •- --- m, po krivem zaprt®! tako je dotytíie-va'i .sam sebe, toda sedaj vidim, da zares nisem bil nič prida in da je Jera čisto prav imela. Če nisem vsega kriv, kar me dolže, v vsem pa nedolžen tudi nisem. Pa navsezadnje naj že bo kakor hoče, se je zdramil iz svojih misli in spet pritisnil na lopato. — Saj bi šel rad k spovedi. Zares si je zaželel tega in začutil je, da bi mu bila velika olajšava. Ko bi vsaj od Boga dobil odpuščanje za svoje nevred-nosti, potem naj sodnija naredi kar hoče. Tóda zastonj. Misli ga niso pustile na miru. Križani Odrešenik, stara Jera, Baraba, vojaki ob božjem grobu,vse se mu je križalo po glavi. Glej, tudi zate je bil ponižan, zaničevan, zapljuvan bičan in križan, mu je pravila Jera... Edina duša je bila ona, ki ga ni zmerjala, ki ga je potrpežljivo učila, čeprav je ni rad poslušal... In če bi jo poslušal! Saj bi .nikoli ne prišel med "barabe"' Tako je čustvoval z Jezusom Gi-' donček. Ali Gido je na te stvari pozabil. Danes pa mu je vse to spet zaživelo v njegovih spominih. In glej, kar sam sebi se je začudil ob tej misli. Jezus in Baraba... Saj je vendar Jezus povsod sejal same dobrote.... in zakaj le so ga črtili? A, da, — se je domislil-, zato ker jim je očital njihove napake; torej zato, ker jim je povedal resnico, katero so si oni sami pred seboj skrivali. In-so si izvolili Barabo... Pač zato, ker ta jim ne bo ničesar očital... Pa so se mu misli spet zapletle. Čudno tisto od Barabe... zakaj me je tako pičilo, če so me z barabo zmerjali... In celo edina oseba, ka-tega ga je na svetu rada imela, ona stara dekla pri Hribovskih, ki mu je križec dala... celo ona mu je nekoč skoro jokaje očitala: "tudi ti bi izbral raje Barabo kot Jezusa". Tako ga je zabolelo, da tiste besede ne no pozabil in prav ta hip mu je spet zaživela. Ni si upal poljubiti križanega, dasiravno bi to rad storil in ga poprosil odpuščanja^.. Zares, če ni bridko resnico povedala ona stara Jera, Bog ji daj v miru počivati ! Da. Za denar, za pijačo, za zabavo... za vse mi je bilo več, kot pa zato, da bi zapoved božjo izpolnil, tako je ;zpraševal Gido svojo vest in začutil, da je bil tudi on izdajalec in tudi on eden tistih, ki višje cenijo svoje slabe strasti kot pa postavo božjo, da je torej tudi sebi izbral Sedaj pa danes, 11a veliki četrtek in jutri na veliki petek.... Da ne sme, da ñe more v cerkev, da bi prosil tanj! Boga odpuščanja... jti :nu šlo delo. Vse zastonj. Pre-siine so bile misli, ko mu je vse bolj živi* vstajalo v spominu, kako daleč je zašel od tistega, kar je imel kot božjo postavo zapisano v katekizmu, in kar ga je s toliko dobrohotnostjo učik- Jera, kadar sta bila skupaj samaría delu... O ti dobra duša. Še po smrti me učiš, se je spomnil nanjo 5n danes ji je bil za njene dobre nauke hvaležen in ;žal mu jé bilo, zares žal, da jih ni izpolnil. Ni vzdžal več. Tudi Jero bi moral prositi odpuščanja. Zato ker je bila stara, jo je mnogokdaj zbadal, a ona je bila vedno sama dobrota z njim... Srafm ga je bilo, tako sram. da se je raapokal ob spominu na dobro Jero iniftb misli na "Barabo"... Nikdar ni tako zelo občutil kot ta trenutek, kako neskončen zaklad ima kristjan v svetem križu in' spet je Križane-mu dal poljub. Saj kako naj bi mu drugače pokazal, da ga vendarle no-ce!'dzdati in da hoče z njim svoje prijateljstvo obnoviti. Kako rad bi šefi k v poVedi... 40 ' . * Ob ti uri zvečer ga je poklical paznik. Čudno miren je stopil Gido pred njéga. "Tukajle", mu je izročil polo papirja. Začudeno je bral Gido in spet od kraja >e začel. Sam sebi ni verjel, da ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 133 Orlov se je postavil h gondolierju in mu rekel: — Dotaknil si se me s hudobnim namenom, zato boš umrl. Obesil to bom, tvoje telo pa bo viselo tri dni in tri noči na jamboru in ptice ti boda izkljuvale oči! — Osvobodi Klariso, mene pa lahko ubiješ, — vzklikne Gianettino jezno. — Ruski morilec, mar si zares tako zelo nizek, tako strahopeten, da boš obdržal slabotno ženo proti nje ni volji na ladji? — Oh, pljunil t bom v obraz, — tako — tako! — Meja uboga Klarisa! Orlov stopi korak nazaj in si obri še obraz. — Obesite ga! — je «arjul Orlo\r — Kaj pa boiuo naredili z deklico* —- vpraša krmar. — S katero deklico? — vpraša Oi-lov. , % ■— S tisto, ki sedi sedaj sama tam v gondoli, — odvrne krmar. — Go-8pod admiral. — zdi se mi, da je le-Pa, — reče krmar šepeta je, — to bi hilo nekaj za nas, — vsaj med dolgočasno vožnjo do Rusije — — — Pripeljite jo! — je zapovedal Orlov. — Krmar, poklanjam vam jo. Ker je Arnold Kristenek mrtev, bo ste vi odslej moj adjutant. — Kakor ukazujete, gospod a..-miral — zvest služabnik vam Jjiom! *— Kar pa se deklice tiče, — jaz sem star vojak, ki je preživel vse življe-nje na vojnih ladjah, — jaz vem, kaj Pe spodobi — najprej admiral, po pá*njegov adjutant! Orlov se porogljivo zasmeje. Gianettino je sliáaWfc bes&fe-'^fr vztrepetal. Ti ljudje so hoteli poteptati naj- iéplo- cvetko, kar jih je cvetelo v beneškem vrtu! Hoteli so onečastiti mlado, plemenito in nesrečno Lidijo! Ne, — ne, — to se ne sme zgoditi! Mar naj bi se ji tako zahvalil za njeno požrtvovalnost? — Mar naj bi mirno gledal in dopustil, da bi jo surovi mornarji oropali še poslednjega, kar je imela, da bi oskrunili njo, ki je bila v Benetkah najbolj krepostna deklica? —; Gospod admiral! — reče Gianettino, se osvobodi rok ki so ga držale in kljubovalno stopi pred kneza Oriova. — Ubijte me obesite me, mučite me, kolikor se vam bo zlju-biio, samo nedotaknite se te nedol'-ne deklice, ki ni zakrivila ničesar drugega, kakor da mi je pomagala pri veslanju! — Usmilil se je bom, — reče knez Orlov porogljivo, — lepe Lidije nebom obesil, izročil pa jo bom svojim ljudem. Naj delajo z njo, kar se jim bo ravno zljubilo! — Tega-le tukaj pa, — Orlov pokaže Gianettina, — postavite takoj h glavnemu jamboru in ga tam zveži-te! Tekom ene ure vam bom dal po velje za usmrtitev. Mornarji so zopet planili na Gianettina. Nastala je kratka bciba, v kateri je seveda Gianettino podlegel, ker se je moral boriti proti desetim mor narjem. — Obupno se je branil za svoje življenje in za Lidijino čast. Toda vsi napori mu nisaprav nič pomagali, mornarji.$0finir ¿nndrl^lali in ga podi\lhft»-itla. Potenl pa so ga odnesli h glavnemu jamboru in g'» tam privezali. — Krmar, sedaj pa pripeljite deklico iz gondole! — je zapovedal knez Orlov. — Bodike lokavi in ji recite karkoli. — Kajti če bi deklica v gondoli zvedela kaj jo čaka, ki ta mala Benečanka skočila v morje! — Lokavost in vedno samo loka- vost! zavpije Gianettióo. — Hudobi-»sel na jamboru. Gianettino, ja in izdaja! To je vse, kar znate, lo- nekaj predlagal. jaz bi po- pov ! Zdi se mi, da odkrite in štene borbe sploh ne p >znate! — Ponosni admiral, če si tako pogumen, daj mi svobodo in spogledala se bova na življenje in smrt! Vzemi svoj meč, jaz pa se !>om branil samo s svojimi pestmi! Slišali smo že, da je bil knez Orlov mojster v sabljanju, poleg tegj pa je bil tudi okreten telovadec ir. gibčen oorilec. Ko je Gianettino spregovoril te besede, ¡re je Orlov zeli- razveselil. Morda si bo 11a ta način pripravil majhno veselje in si dodobra ogledai močno in mišičasto telo mladega beneškega gondolierja. — Ali si močan? -1-- vpraša Orlov. — Daj mi priliko, da ti bom to lahko dokazal! — vzklikne Gianetii-110. — Ali se znaš boriti; — Jaz sem v Benetkah najboljši bordee i Tam me imenujejo kralja borilcev! — Ali bi se res upal s pestmi navalili name, čeprav bi bil jaz oborožen z mečem? — vpraša Orlov. — Upam si! Dovoljujem vam tu--oq o■>{().! oSiup a ajonreza ".p I den! Tega si niso izmislili človeški kiju j možgani! — Sicer pa mi še niti niste povedali kakšna bo moja nagrada, če vas bom premagal! — Če boš t.i zmagal? — vpraša knez Orlov. — Povedal ti bom tudi to: če me boš takb podijl da bom osial cele tri minute ná tleh, tedaj sta ti in Lidija svobodna! — Ne! Jaz ne potrebujem svobo?" de! Osvobodite grofico — mene pa ubijte! Če vas bom premagal, boste osvobodili obe deklici! — Ne, Gianettino, tako se nisva pogodila ! — se surovo zasmeje kne* Orlov. — Grofica Pineberg ni moja. Klarisa pripada moji veliki carici v Petrogaradu, carica pa dela lahko, kar hoče. Ali sprejmeš torej moj predlog? Mladi gondoliere se je boril sam s seboj. Klarise ni mogel rešiti tudi ne tedaj, če bi ostal v tej neenaki borbi zmagovalec, rešiti bi je ne mogel, čeprav bi se mu s svojo spretnostjo in hitrostjo posrečilo nadvladat. kneza Oriova. Toda tedaj bo rešil vsaj Lidijina življenje in Lidijino čast, razen teg^. pa tudi svoje las.no »ivljenje. — In to je bilo tudi nekaj' Če fco ostal živ, se bo vaj lahko boril za Klariso, lahko bi ji pomagal, poskušal bo vse, da bi jo rešil iz ruske temnice. Morda se mu bo posrečilo, da jo bo osvobodil že med vožnjo če pa se mu to ne bo posrečilo, jo bo rešil vsaj v Rusiji. — Če bi jo mogel osvoboditi, b potreboval samo desko pod seboj ir. priplaval bi z njo do o^ ale! — si je mislil Gianettino. — Prijatelj, dobro premišljuješ! — je vzkliknil knez Orlov. — Z obema rokama bi lahko sprejel moj predlog, kajti sicer boš visel že čez četrt ure na jamboru brez grofice in brez Lidije! — Gospod, — vzklikne Gianettino. — ubijte me, toda pokionite Lidiji svobodo, če bom v borbi podlegel' — Jaz vztrajam pri lem, kar sem rekel! Nikdar ne bom požrl svoje besede ! — je zagrmel Ovlov. — če te boni premagal, če ti bom zadri bodalo v prsi, te bomo obesili pred tem jüa boš moral ubiti Lid jo! — Naj bo! — reče Gianettino. — Boljše je, da iMAVre od moje roke, kakor pa da živi v va&ikinlktómpljjh Gospod, jaz sprejmem.typj[ predlog! Ali pa mi priséžhs pri sveti Ma teri Božj+f-da boš izpoiril vse pogoje najir.e borbe! •— Admiral, prisegam vam. toda tudi vi mi morate priseči — tudi vi SLOV S I L 1 List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ je res. i In vendar je stalo črno na belem, da je spuščen na svobodo. * Nikdar ni Gido Netresk imel srce bolj polno hvaležnosti kot oni veliki petek in nikdar več veselja kot na tisto Veliko noč, ko je z globokim kosanjem in iskreno spovedjo dobil tudi odpuščanje Jezusovo. Poln hvaležnosti pa je molil tudi za pokoj rajne Jere. Jera pa njegove molitve ni potrebovala. Saj je bila prav ona, ki mu je od Boga izprosila, da je postal Gido nov človek! Janez Illadnik. Mladinski kotiček CERKVENI VESTNIK Za Veliko noč: Ob í- uri maša na Avellanedi, ob 11 uri na Paternalu, ob 4 uri pop. molitve na Paternalu. Blagoslov velikonočnih jedi: na Paternalu v soboto ob 3 uri pop. Na Avellanedi v nedeljo po maši. Svetogorska 400-letnica se bliža. Vsi rojaki ste povabljeni k molitvam na velikonočno nedeljo, da se dogovorimo o tem, kako bi se ta jubilej čim lepše proslavilo. Torej 9. aprila pop. ob 4. uri na Av. del Campo 1563/ Velikonočno spovedovanje na Paternalu bo na veliko soboto od 2 do 3 ure. Na Avellanedi v nedeljo od 8 do 9 ure (med mašo). Spoved za otroke na belo soboto (15. aprila) od 2 do ) ure. Na belo nedeljo bo maša na Paternalu z v Jožefa in Jožefo Stanta. Janez Hladnik. Dušica Marnova, dijakinja: OČKU ZA GOD Bolest, ti je ime življenje, ki mračno ždiš nad slehernim križiščem svetlih cest — in pozabljenje —-- saj Krist zapisal je v nebo, da laž in zlo — v človeške duše sta planila, in da je čas, da gre odtod, kdor prekipeva od dobrot, da prta brata, ga ne bo zdrobila. Odšli so v trumah — le nekdo, obstal je — zastrmel v nebo v lepak, ki kričal je pogin in v krog prežečih se sivin, zapičil je pogled — človeka. Obraz upadel, razoran, oči zatekle od bolečin, saj brat mu pljunil za spomin, je v čašo najsvetejših sanj. A čuj iz ust, — še vstane dan: In vstal je dan, napis na nebu je v črkah novih vzplemenel in razodel: "Oj blagor ti, ki sredi tme v prgišče žuljavo zajel, resnice luč si — iu verjel, da pod bremeno me — nebo.'' Ta človek očka — v naši sredi, pozabil b na vse gorje, in našel, kar zaman iskal je, ljubezen in zvesto srce. Manica: STEKLENO JABOLKO ČITATELJEM "DUHOVNEGA ŽIVLJENJA" Čitatelje Duhovnega življenja opomnimo na napako, ki se je vrinila v oglas za šolsko prireditev paternal-ske šolg. Tam stoji, da se bo prireditev \ ršila v dvorani Alsina 1832, kar pa ni pravilno. Prireditev se bo vršila v dvorana XX. SETIEMBRE, ulica AISINA 2832. (Blizu Plaza Once). čitatelji naj vzamejo torej to na znanje. Draganovi otroci, Peter, Pavel in Minkica so bili tisti dan izredno glasni in dobre volje. Pač kot vedno, kadar se je vrnil z večdnevnega trgovskega potovanja njihov skrbni in dobri očka, ki je bivšo odsotnost skušal nadoknaditi s tem, da je na prvi večer svojega povratka z ljubimi "golobiči", — kakor jih je na-zival — igral, kakor bi bil tudi sam še otrok. Tudi tokrat je ves srečen med svojo deco. Naenkrat pa potegne iz žepa in postavi na mizo lepo barvano stekleno jabolko. "Jej, jej, kako lepo," vzklikajo drugo za drugim otroci. "To mi je dal neki prijatelj," pojasnjuje smehljaje oče. "Zdaj je pa nerodna reč tole, ko je jabolko eno, vi pa trije. Komu naj ga dam?" Spet je zaoril splošen krik: "Meni, meni, prosim meni!" "Čakajte malo, no," se otepa oče. "Jabolko naj dobi tisti, ki je najbolj priden! Mama naj govori!" "Naj pokažejo spričevala", veli mati, ki pravkar vstopi in postavi večerjo na mizo. "Takoj, takoj", se oglasi iz vseh treh grl in kakor bi trenil, so na mizi pred očetom tri spričevala. Očka natakne očala. Čita vse po vrsti, sešteva, pretehtava in poldma. "Že vidim, da ste bili vsi še zadosti pridni. Toda če na splošno preračunam, so vsa spričevala precej enaka, torej res ne vem, kdo naj dobi darilce. Nu, naj ostane nocoj tu na mizi, mi se pa še kaj pogovorimo! Kaj pa počitnice? Kam bi radi šli?" .Jutri bo pa ddbil jabolko tisti, ki bo na moje vprašanje najboljše odgovoril! Ali ste zadovoljni tako? Vsi trije so živo zakričali "da, da!'" Sedaj, ko ste povečerjali in pomolili, pa idite lepo spat in jutri boste dali odgovor na moje vprašanje. Otroci so bili bolj kakor po navadi že zgodaj pokonci. Ko so z očetom sedeli pri mizi in srkali svojo belo kavo, je oče stavil vprašanje: Kaj bi kdo od vas sedaj ko so počitnice najraje delal. Prvi je rekel: "jaz bi bil doma ter skrbel, da bi živina v hlevu ne bila lačna". Drugi je rekel: "jaz bi šel na polje ter bi populil iz })aših njiv ves plevel, da bi žito moglo bolje uspevati". Tretji pa je rekel: "Jaz pa bi šel na najvišji vrh naše gore, kjer bi raz nje občudoval krasoto naše mile domovine in v pesmih opeval nje krasoto." Oče je tedaj vse tri pohvalil, da so dobro odgovorili. Jabolko je takrat podaril tretjemu, a tudi ostala dva sta dobila primerno darilo. Danilo Gorinšek: MATI NA POLJU ŽANJE Vselej, kadar srp zamahne, mati tiho željo dahne: Zdaj požanjem za očeta — naj živi še dolga leta! Zdaj za zdravje stare mame — Bog naj križ ji sname z rame! Zdaj za delavca, za sina — naj ne zvabi ga tujina! Zdaj za sina v vojni šoli — vojne naj ne bo nikoli! Zdaj za hčerko sredi mesta — naj nazaj jo vede cesta! Vselej, kadar srp zamahne, mati tiho željo dahne..,. Ko že davno je dožela — zmeraj ni še doželela, bo želela večne čase, a ne ene želje — zase!... Morko Kunčič: V VLAKU Trudna žalost z mano roma v kraje tuje, kakor črn gavran mi v srcu kljuje, kljuje. V nedogled beže vasice, potopljene v svetle sanje opoldanske mimo mene. Kakor lastovka nad rodnim gnezdom kroži misel moja in z jesenskim vetrom toži. Tiho je mladost umrla tam za logom... Vlak ropoče v sive dalje: Zbogom, zbogom! je najimenitnejša?" "Katera — ne veni, kako bi rekel črke so nam potrebne.' ■ "Potrebne — tisto že. Ampak katera je najbolj imenitna, pa ne veš in tudi pogodil ne boš. Zato ti kar povem, da je to črka A." "Črka A, praviš — mar zato, ker je samoglasnik — kaj?" "Nisi zadel." "Aha, zato, ker je prva v abecedi." "Tudi ne. Saj ti pravim, da ne boš pogodil. In še poudarjam: črka A je najimenitnejša, toda samo tedaj, kadar ima usta odprta ali bolje rečeno, kadar zija. V tem slučaju se namreč črka A spremeni v del sveta.' "Muhec, ne uganjaj neumnosti!" "Nič neumnosti. Kar svinčnik v roke in kos papirja!" 'Oboje je tu, na!" "Prav. Zdaj pa napiši črko A!" "Sem jo že." "Dobro. Takoj za črko pa zapiši besedo zija!" "Zapisal sem." "Nu vidiš: A in — zija. Zdaj to dvoje pritisni skupaj in kaj bereš?,r 1 "A-zija — aha — Azija". "He, he, Azija, del sveta, kakor sem trdil." "Res, tič si, Muhec!" Manicaž IMENITNA ČRKA '' Tu imaš, tovariš Muhec, kos kruha, pa mi stavi kakšno zavito vprašanje!" "Hvala lepa, tef! Zavito vpraša-|nje že imam. Povej mi, katera črka Janko Polak: JESEN Kakor bele vile v gozdu breze se priklanjajo; o pomladi, o poletju bele breze sanjajo. Kot valovi zlatih las se listi v brezah svetijo, kadar sonca zlati žarki v gozdu jih posetijo. Veter zavihra v vrhovih, list zaplove na zemljo... kot ujeti bi ga hteli vsuje se za njim jih sto. Lepe breze, bele breze, kmalu bodete golé... Gole veje kot cigani bodo pele v noč ihté... mi morale nuditi varnost. — Orlova beseda zadostuje, — odvrne ruski knez ponosno, — torej sva se sporazumela. Potem pa se je obrnil k mornarjem in jim zaklical. —. Odvežite gondolierja, dajte mu naj je in pije, kolikor se mu zljubi, svobpdno naj hodi po laovu, samo pod nobenim pogojem ga ne smeti pustiti pod krov! V kabine ne sme! Pazite na to! Mornarji so Giauetluia odvezali. Gianettino se je vzravnal in napel svoje mišice, kakor da bi se moral že v prihodnjem trenutku borili. Potem pa je odšel mirno z mornarji v kabino ter jedel in pil, kar so mu prinesli. llotel se je okrepčati in se dobro pripraviti na borbo. V tem brezbožnem dvoboju je hotel ostati zmagovalec in rešiti življenje in čast nesrečne Lidije. Lidija je med tem preživela v svoji gondoli petnajst miniu, ki pa so se ji zdele neskončne. Lidija se ni bala zase, ker ni poznala krutosti in pokvarjenosti ljudi, ni vedela za peklenski načrt, ki si ga je izmislil grof Orlov. Trepetala je samo za grofico in za Gianetti-na. Ali se bo Gianettinu posrečilo rešiti nesrečno grofico? Ali se mu bo posrečilo omehčati Orlovo srce? Niso bili še daleč od benečanske obale, v daljavi se je nejasno črtala suha zemlja. Lidiji se je zdelo, da sega moč beneške republike tudi do ke-ga dela morja po katerem je sedaj plula ruska vojna ladja. Lidija je prosila Bogo, da bi rešil grofico Klariso, čeprav ji je pri tem srce ječalo. Vedela je, da jeGianet-tino za njo za vedno izgubljen, Če se> mu bo posrečilo rešiti ženo, ki jo je ljubil. Bog pa je ustvaril du.ie, plemenita srca, ki morej premagati sleherno ču- stvo sebičnosti. Lidija je bila nesebična, to pa je najboljše dokazala s tem, da je zjutraj prihitela h Gianediiu v njegovo kolibo in mu javila nevarnost, ki je pretila njegovi Klarisi Lidija se je celo noč borila sama 3 seboj, ker je bila tudi o-ia samo človek. Ni mogla razumeti zakaj je u-soda izbrala baš njo, d*i In rešila svojo tekmovalko. Ko je one noči ne pričakovano slišala ves pogovor med knezom Orlovom in med njegovim adjutantom v kavarni, je sklenila, da ne bo storila niti koraka, temveč naj se zgodi to, kar ji j'1 namenjeno Oh, kako srečna bi bila Lidija, če bi ji grofica Klarisa Pineberg ne bila več na poti, če bi jo knez Orlov prisili, da bi zapustila Benetke in jo odpeljal v Rusijo! Taknu bo Gianettino pozabil na to peno, ki mu je ugrabi'a njegovo srce, opazil jo bo med mnogimi mladimi Benečankami jo vzljubil in jo ljubil — ljubil tako, kakor ga Lidi ja že zdavnaj ljubi! — Da, takrat bo Lidija srečna! Tiste noči je bila Lidija sprva vesela in razigrana, tako da so p,osti v kavrnah, ki jim je prodajala cvetke, majali začudeno z glavami, ker so jo sicer poznali kot dobro, pošteno in skromno deklico. Vsi so mislili, da je napočil sedaj tudi njej čas, ko se je zaljubila — kajti tako ve sela mora biti samo deklica, ki lju bi in ki je ljubljena. Naenkrat pa se je spremenila razigranost v molčečnost. Ko pa je prodala vse rože, je odliit-la na ulico in hodila ob obali kan.ilov ter pre mišljevala. Ali naj bi zares smela triumfirati nad svojo tekmovalko? Mar se je smela veseliti, ali bi zares mogla biti zadovoljna, če bi se Orlovu posrečil podli načrt? Njego ve besede, ki jih slučaino ujela, so pričale, da gre za zahrbtno, podlo in moža nevredno dejanje! Ali bi Lidiji kaj koristilo, če bi Rusi s silo odvedli njeno tekmovalko grofico Klar-so Pineberg v Petrograd in jo tam uničili! To lepo in mlado bnjo, ki ga Gianettino ljubi iz vsega srca, naj bi v strašni ruski temnici propadlo? Ali je Lidija imela vzrok, da bi jo sovražila? Njej je pripadalo Giaiettinovo sr ce, če pa Gianettino ne bi bil ležal ob njenih nogah, če je morda legla k počitku. Hotela ji je povedati vse, kar je slišala v kavarni. Morda se nc bo prepozno. Morda grofica Klarisa Pinebeig še ni odšla na krov ruske vojne ladje, morda bo Lidija še lahko preprečila, da grofica ne bo šla v nastavljeno past. Lidija je naenkrat obstala pred glavnim vhodom v palačo in kmalu se ji je posrečilo priti v gornje dvorane. V čakalnici v prvem nadstropju je Lidija srečala sobarico in od nje je zvedela, da je grofica odšla o polnoči iz palače. — Kam je šla? — vpraša Lidija. — Ne vem! — odvrne sobarica in se pretkano in peklensko nasmehne. Sobarica je najbrž tudi vedela, kam je odšla njena gospodarica, ker se je tako pretkano nasmehnila. Ta smehljaj je Lidiji povedal dovolj. Sedaj je vedela, kje bo Klariso našla.. . da, našla jo bo v Gianet-tinem naročju! — Oh, Bog, še enkrat se je oglasila vn jenem srcu pekoča bolest — ljubosumnost, še enkrat je Lidija omahovala, ker pa je imela hrabro in dobro srce, je zopet premagala vsa ta čuvstva, ki so jo jela mučiti. Torej hitro h Gianettinu! To je bila njena namera. Toda če bi šla peš, bi to trajalo predolgo! Med tem časom bi Klarisa lahko »e odšla iz Gianettinove hišice i.ja, kjer je prežal nanjo pogin. —- Gondole pa siromošna Lidija ni imela na razpolago. — Zakaj pa bi se ne peljala v gondoli? — se vpraša Lidija. — Ali nisem ta večer toliko zaslužila s cvetjem, da bi si s svojim denarjem najela gondolo? Lidija je odšla skozi vrt in odhitela k obali. Tam je zagledala starega Nikola, ki je sedel v svoji gondoli. — Nikola, odpelji me nekam! — Kam, Lidija? Mar hodiš že tudi ti po temnih in nočni poteh? Doslej si bila dobra deklica — v tem nočnem času more iti žena samo na ljubezenski sestanek! — Nikola, prisegam ti, da ne gre sa to. — Odpelji me, prosim te! — Prav — vstopi! Kam naj ke odpeljem ? V predmestje lagun! — V predmestje lagun? — Tako? — Tako? — Čudno kje pa naj ustavim? — V bližini Gianettinove kolibice! Sari kondoliere je že pograbil vesla, sedaj pa je obstal in začudeno pogledal deklico ter ji dejal: -— Lidija, če hočeš ubogati moj svet, ne hodi nocoj tja! —- Zakaj? — Hm, zato! Ne hodi tja! — Povejte mi zakaj? — Ker boš našla nocoj tam drugo ženo! — Vseeno! — Moram tja! — Ali imaš pri sebi bodalo? — jo je vpraš&l stari Nikola po kratkem-molku. -- Lidija, ne počenjaj neumnosti! Nepremišljen korak bi te privedel lahko v največjo nevarnost in nesrečo. --- Ne, Nikola, ne boj se! — Ne odhajam tja, ker me goni sovraštvo, k temu koraku me sili ljubezen, —■ ljubezen napram svojemu bližnjemu in nič drugega! — Naprej stari! Vozi ! —• Bog naj ti da dovolj moči, da bi me čimprej pripeljal tja! Stari Nikola je zaveslal in pokazal, kar je znal. Gondola je z neverjetno naglico plula po kanalih in mi vemo, da jc prišla Lidija do Gianettinove kolibice. Tako je premišljevala vse dogodke nocojšnje noči, ko je Gianettino splezal na krov ruske vojne ladje in ko je Lidija ostala sama v gondoli- Grofica Pineberg je odšla že pred eno uro od Gianetdna. Lidija je torej prispela prepozno. Lidija je hvalila Boga, da je t»; ko storila, molila je in prosila, da bi se Bog usmilil Klarise in jo rešil. Takrat pa so še enkrat spustili » krova lesteV, k njej v gondolo pa ie stopil velik in čokat moški. — Ha, deklica! — je zavpil člO' vek, ko je skočil v gondolo. (Nadaljevanje prihodnjič)