SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XV.
Novo mesto, 27. decembra 1979
St. 28
VSEBINA
OBČINA NOVO MESTO
288. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Novo mesto v I. trimesečju 1980
289. Odlok o najvišjih stanarinah in najemninah za poslovne prostore
OBČINA TREBNJE
290. Odlok o dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
291. Sklep o izdaji soglasja k cenam za vodo iz vodovoda Čatež, Trebelno in Mokronog
292. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka dne 16.12.1979 v KS Mokronog
293. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje modernizacije lokalnih in krajevnih cest v krajevni skupnosti ter ureditev javne razsvetljave
294. Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Veliki Gaber z dne 9. decembra 1979
295. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Veliki Gaber
296. Poročilo o izidu referenduma dne 16.12.1979 vKS Velika Loka
297. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa modernizacije cest, vodopreskrbe in naročilo projekta ter zgraditev glavnega cevovoda za kanalizacijo v KS Velika Loka
MEDOBČINSKE OBJAVE
298. Družbeni dogovor o ustanovitvi skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo me sto in Trebnje ter skupščine skupnosti
299. Statut skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
300. Samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občin Črnomelj, Meflika, Novo mesto in Trebnje
   J
Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1980.
Številka 400-02/67 Datum: 26. 12. 1979
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: MARJAN SIMIČ, l.r.
1.	člen
S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj in najvišje najemnine za vse poslovne prostore na območju občine Novo mesto.
Občina Novo mesto
288
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39/74) in 240. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Novo mesto vi. trimesečju 1980
1.	člen
Proračunske potrebe občine Novo mesto se v I. trimesečju 1980 do sprejetja proračuna za leto 1980 financirajo na podlagi trimesečnega načrta prihodkov in odhodkov po splošnih določbah proračuna za leto 1979.
2.	člen
V času začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva sorazmerno v enaki višini, kolikor jih je bilo porabljenih v istem obdobju prejšnjega leta, vendar največ četrtina vseh prihodkov, ki so razporejeni po proračunu za leto 1979.
3.	člen
Prihodki in odhodki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Novo mesto za leto 1980.
4.	člen
Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada in v skladu s 1. in 2. členom odloka sprejme trimesečni načrt prihodkov in odhodkov.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem
289.
Na podlagi drugega odstavka
5.	člena zakona o stanarinah (Uradni Ust SRS št. 50/72), 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni Ust SRS št. J8/74) in 240. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski Ust št. 5/79) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1979 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela
ODLOK o naj višjih stanarinah in najemninah za poslovne prostore
2.	člen
Najvišje stanarine za leto 1980 ne smejo presegati stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1979, povečane za 27%.
Najvišje najemnine za poslovne prostore za leto 1980 ne smejo presegati najemnin, ki so jih najemniki poslovnih prostorov plačevaU v decembru 1979, povečane za 27 %.
3.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto je dolžna v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka pismeno obvestiti vse imetnike stanovanjske pravice o novih stanarinah, najemnike poslovnih prostorov pa o novih najemninah.
4. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oblikovanju stanarin in najemnin za poslovne prostore na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 16/78).
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka .36-04/71
Datum; 26. 12. 1979
Predsednik skupščine občine Novo mesto .
MARJAN SIMlC.l.r.
Občina Trebnje
290.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72,	39/72,
55/72, 12/73, 28/73, 36/75, 58/75 in 7/77) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) sta zbor združenega dela Skupščine občine Trebnje na seji dne 7. 12. 1979 in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 7. 12. 1979 sprejela
ODLOK o dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
5. člen odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 6/77 in 32/77) se dopolni tako, da se na koncu člena doda besedilo: „in kemičnega čiščenja tkanin“.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu, uporablja pa se od l.januaija 1980dalje.
Številka: 421-02/77-10
Datum -7. 12. 1979
Predsednik
skupščine občine TONE ŽIBERT, 1. r.
odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/73, 25/75) in 245. člena statuta občine Trebnje je izvršni svet skupščine obine Trebnje na seji dne 17. 12. 1979 sprejel
SKLEP
o izdaji soglasja k cenam za vodo iz vodovoda Čatež, Trebelno in Mokronog
L
Cena za 1 vode sme znašati za Vodovod Čatež t
- za gospodinjstva 5,85 din
- za ostale porabnike
7.50 din
Vodovod Trebelno:
- za gospodinjstva 5,85 din
- za ostale porabnike
7.50 din Vodovod Mokronog \
- za gospodinjstva 3,65 din
- za ostale porabnike
4,75 din
OstaU upravljavci vodovodov v občini lahko povečajo ceno vode za 10%.
2.
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o izdaji soglasja k cenam za vodo (Skupščinski Dolenjski list, št. 25/77).
3.
Sklep velja z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka .38-36/77 Datum .17. 12. 1979
Predsednik izvršnega sveta: AVGUST GREGORČIČ, l.r.
292.
291.
Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73, 28/73), 2. člena
VOLILNA KOMISIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI MOKRONOG
Štev. 265/1-79 Dne, 16. 12. 1979
POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka dne
16.12.1979
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. Ust SRS št. 23/77) 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) statuta krajevne skupnosti Mokronog in sklepov, sprejetih na zborih volivcev ter sklepa skupščine krajevne skupnosti Mokronog z dne 15. 11. 1979 je bil oprav-
ljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka Mokronog za financiranje modernizacije lokalnih in krajevnih cest v krajevni skupnosti Mokronog ter ureditev javne razsvetljave.
Na območju krajevne skupnosti je bilo 10 voUšč.
Volilna komisija je ugotovila, da so bila voUšča odprta od 7. do 17. ure.
Volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
Izidi referenduma so naslednji .
vseh voUlnih upravičencev, vpisanih v volilni imenik, je 1295. Od teh je upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 1218 za glasovanje. Od navedenega števila volivcev je volilo 1161 voUvcev ali 95,33 %. „ZA“ samoprispevek je glasovalo 738 volivcev ali
60.60 %, ,,PROTI" je glasovalo 395 voUvcev ali 32,44 %, neveljavnih je bilo 38 glasovnic aU 2,29 %.
Glede na število voUlnih upravičencev 1218 in glede na število veljavnih glasovnic („ZA“ samoprispevek), katerih je bilo 738, je glasovalo „ZA“
60.60 % in je s tem podana veljavnost referenduma.
Predsednik voUlne komisije • MIRKO HROVAT
293.
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka v KS Mokronog
Skupščina krajevne skupnosti Mokronog je na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77)
2.	in 6. čl. zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 3/73) 37. in 38. člena statuta krajevne skupnosti Mokronog in izida referenduma dne 16. 12. 1979 je na svojem zasedanju dne 20. 12. 1979 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje modernizacije lokalnih in krajevnih cest v krajevni skupnosti ter ureditev javne razsvetljave.
1.	člen
Na območju krajevne skupnosti Mokronog se uvede krajevni samoprispevek v denarju za financiranje modernizacije lokalnih in krajevnih cest v krajevni skupnosti Mokronog ter ureditev razsvetljave.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje za obdobje 5 let in sicer od 1.1. 1980 do 31. 12. 1984.
3. člen
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom v predvideni višini 6,700.000 din, se bodo uporabila za izvršitev programa, ki so ga sprejeli zbori volilcev in je sestavni del tega sklepa.
4. člen
Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Mokronog po stopnji 2,5 % od naslednjih osnov:
1. vsi zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka po stopnji 2,5 % mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek;
2. vsi zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti, razen tistih, ki imajo katastrski dohodek manjši kot 3.000 din in jim je kmetijstvo edini vir dohodka, v višini 2,5 % od katastrskega dohodka letno;
3. vsi upokojenci po stopnji
2.5 %, če mesečni znesek pokojnine presega 2.500 dinarjev, razen tistih, ki prejemajo mesečne pokojnine z varstvenim dodatkom;
4. vsi zasebni obrtniki, gostinci, avtoprevozniki in drugi svobodni poklici po stopnji
2.5 % od čistih osebnih prejemkov in od presežka dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke.
5.	člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in od regresa za letni dopust.
6.	člen
Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov ali pokojnin.
Obračunavajo ga delovne organizacije oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavezancem iz 2. in 4. točke
4.	člena tega sklepa odmerja samoprispevek davčna uprava SO Trebnje v rokih in načinu, ki velja za davke po zakonu o davkih občanov.
DOLENJSKI LIST št. 52 (1585) - 27. decembra 1979
DOLENJSKI LIST št. 52 (1585) - 27. decembra 1979
ŠTEVILKA 28
SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST
231
7.	člen
Krajevni samoprispevek se plačuje na račun samoprispevka — krajevna skupnost Mokronog, številka 52100-645-52069.
8. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti v roku, se obveznosti do samoprispevka prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevka in davka občanov.
9. člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Mokronog.
10. člen
Svet krajevne skupnosti Mokronog mora ob vsakoletnem zaključnem računu javno objaviti podatke o višini samoprispevkov, zbranih in porabljenih sredstev.
11. člen
Tolmačenje tega sklepa daje
po potrebi svet krajevne skupnosti Mokronog.
12. člen
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1980 dalje do izteka.
Številka: 266/1—79 Datum: 20. 12. 1979
Predsednik skupščine KS Mokronog: JOŽE HOČEVAR, 1. r.
294.
Krajevna skupnost Veliki Gaber Volilna komisija
Poročilo o izidu referenduma dne 9. decembra 1979
Volilna komisija krajevne skupnosti Veliki Gaber ugotavlja, da je na referendumu na območju krajevne skupnosti Veliki Gaber za samoprispevek za modernizacijo lokalnih in krajevnih cest, za ureditev električne napeljave, javne razsvetljave, za vodovod, pokopališče in za smetišče dne 9. 12. 1979 od 761 volilnih upravičencev glasovalo 742 glasovalcev ali 97 %. Od tega je glasovalo „Za“ uvedbo samoprispevka 600 glasovalnih upravičencev ali 78,8%, „PR0T1“ je glasovalo 131 glasovalcev ali 17,2%, neveljavnih pa je bilo 11 glasovnic.
Referendum je uspešen, ker se je glasovanja udeležilo 97 % glasovalnih upravičencev in je „ZA“ samoprispevek glasovalo 78,8 % glasovalcev.
Veliki Gaber, 9. 12. 1979
Predsednik komisije: PETER PODOBNIK, 1. r.
Tajnik:
ANTON PRAZNIK, 1. r.
Član:
FRANC ŠEME, 1. r.
295.
Skupščina krajevne skupnosti Veliki Gaber je na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št 3/73) ter statuta krajevne skupnosti Veliki Gaber in na podlagi izida referenduma dne 9. 12. 1979 sprejela
o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Veliki Gaber
1.
Na območju krajevne skup nosti Veliki Gaber se uvede krajevni samoprispevek v denarju za financiranje modernizacije lokalnih in krajevnih cest, za ureditev električne napeljave, javne razsvetljave, vodovod, smetišče ter za pokopališče v Velikem Gabru.
2.
Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje za obdobje petih let, in sicer od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984.
3.
S samoprispevkom bo zbranih 3,950.000 din, ki bodo porabljeni za v 1. členu navedena dela.
4.	'
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Veliki Gaber, in sicer:
- vsi zaposleni občani od čistih osebnih dohodkov in od drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz OD, po stopnji 3 % mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek;
- vsi zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti, razen tistih, katerih katastrski dohodek znaša manj kot 3.000 dinarjev in jim je kmetijstvo edini vir dohodka, od katastrskega dohodka po stopnji 3 %;
- vsi upokojenci od mesečnega zneska pokojnine, če le-ta
presega zajamčeno pokojnino
E o stopnji 3 % od mesečne po-ojnine;	,
- vsi zasebni obrtniki, gostinci, avtoprevozniki in drugi svobodni poklici od čistih osebnih prejemkov in od presežka dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke, po stopnji 3 %.
5.
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in od regresa za letni dopust
6.
Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu OD ali pokojnin.
Obračunavajo ga delovne organizacije oziroma skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavezancem iz drnge in tretje točke 4. člena tega sklepa odmerja davčna uprava SO Trebnje v rokih in načinih, ki veljajo za davke po zakonu o davkih občanov.
7.
Sredstva se bodo zbirala na posebnem računu samoprispevka krajevne skupnosti Veliki Gaber. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevanju OD in drugih bo kontrolirala SDK, davčna uprava in svet KS Veliki Gaber.
8.
Od zavezancev, ki ne bodo v roku izpolnjevali svojih obveznosti, se obveznosti do samoprispevka prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevka in davka občanov.
9.
Svet KS Veliki Gaber mora najmanj dvakrat na leto objaviti podatke o višini samoprispevka, zbranih in porabljenih sredstvih.	\
/10.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984.
Veliki Gaber, 16. 12. 1979
Predsednik skupščine KS Veliki Gaber: TONE SEVER, 1. r,
296.
SKUPŠČINA KRAJEVNE SKUPNOSTI VELIKA LOKA VOLILNA KOMISIJA
POROČILO o izidu referenduma dne 16.
12.1979	|
Volilna komisija KS Velika Loka ugotavlja, da je na referendumu dne 16. 12. 1979 na območju krajevne skupnosti Velika Loka za samoprispevek za sofinanciranje	programa
modernizacije cest, vodopre-skrbe in naročila projekta ter zgraditev glavnega cevovoda za kanalizacijo od 392 glasovalnih upravičencev glasovalo 381 gla-sovaalcev ali 97,19%. Od tega je glasovalo „ZA“ uvedbo samoprispevka 318	glasovalnih
upravičencev ali	81,12%,
„PROTI“ uvedbi samoprispevka 50 glasovalcev ali 12,76% neveljavnih pa je bilo 13 glasovnic
Referendum je uspešen, ker se je glasovanja	udeležilo
97,19% vseh glasovalnih upravičencev in je „ZA“ samoprispevek glasovalo 81,12 % glasovalcev.
Številka: 51/79 KS Velika Loka, 16. 12. 1979
Namestnik predsednika: JANEZ PLANINŠEK, 1. r.
Tajnica:
ANICA GRMOVŠEK, 1. r.
Namestnik člana: JANEZ ROŽNIK, 1. r.
297.
Skupščina krajevne skupnosti Velika Loka je na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73), 37. in 38. člena statuta krajevne skupnosti Velika Loka ter izida referenduhia dne 16. 12. 1979 na svoji seji dne 19. 12. 1979 sprejela
SKLEP J o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa modernizacije cest, vodo-preskrbe in naročilo projekta ter zgraditev javnega cevovoda za kanalizacijo
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Velika Loka se na podlagi odločitve na referendumu dne 16, 12, 1979 uvede krajevni samoprispevek v denarju za so-
finanaciranje v uvodu sklepa navedenega programa.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje za obdobje 5 let, in sicer od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984.
3. člen
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom v predvideni višini 2,875.000 din, se bodo uporabila za izvršitev programa, ki so ga sprejeli zbori občanov in je sestavni del tega sklepa.
4. člen
Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Velika Loka v višini in od naslednjih osnov:
1. vsi zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka po stopnji 3% mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek;
2. vsi zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti, razen tistih, katerih katastrski dohodek znaša manj kot 3.000 dinaijev in jim je kmetijstvo edini vir dohodka v višini 6 % od katastrskega dohodka letno;
3. vsi zasebni obrtniki, gostinci, avtoprevozniki in drugi svobodni poklici v višini 3 % od čistih osebnih prejemkov in od presežka dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke;
4. vsi upokojenci po stopnji 3 %, če mesečni znesek pokojnine presega 3.000 din, razen tistih, ki prejemajo mesečne pokojnine z varstvenim dodatkom.
5. člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od družbeno denarnih pomoči, invalidnin, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in od regresa zaletni dopust.
6. člen
Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov, oziroma pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije oziroma skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavezancem iz 2. in 3. točke
4.	člena tega sklepa odmerja samoprispevek davčna uprava skupščine občine Trebnje v rokih in načinu, ki velja za davke po zakonu o davkih občanov.
7. člen
Krajevni samoprispevek se plačuje na račun 52100-842-056-749, Krajevni samoprispevek občine Trebnje; v namenu nakazila: KS Velika Loka, višina prispevka in število zavezancev.
8. člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se te prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
9. člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne sekupnosti Velika Loka.
10. člen
Svet krajevne skupnosti Velika Loka mora ob vsakoletnem zaključnem računu javno objaviti podatke o višini samoprispevkov zbranih in porabljenih sredstev.
11. člen
Tolmačenje tega sklepa daje
po potrebi svet krajevne skupnosti Velika Loka.
12. člen
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje do izteka.
Številka: 52/79 KS Datum: 19. 12.1979
Predsednik skupščine KS;
FRANC NOVAK, 1. r.
298.
Na podlagi 193. člena Ustave SR Slovenije ter 111. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/74), 219. člena statuta občine Metlika, 150. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79) in 297. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) so skupščine občine Crnome'j dne 26. in 27. 9. 1979, Metlika dne 16. 11. 1979, Novo mesto dne 1. in 3. 10. 1979 in Trebnje dne 27. in 28. 9. 1979 na sejah zborov združenega dela, zborov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih zborov sprejele
DRUŽBENI DOGOVOR o ustanovitvi skupnosti občin Črnomelj, Medika, Novo mesto in Trebnje ter skupščine skupnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za urejanje številnih zadev skupnega pomena, ki so navedene v tem družbenem dogovoru, skupščine	občin Črnomelj,
Metlika, Novo mesto in Trebnje ustanovijo	skupnost občin
Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje in skupščino skupnosti, kot medobčinski organ samoupravljanja (v nadaljnjem besedilu: skupnost in skupščina skupnosti).
2. člen
V skupnosti ustanoviteljic usklajujejo svoja stališča in se dogovarjajo o urejanju skupnih zadev, ki so določene s tem družbenim dogovorom, podrobneje pa se opredelijo v statutu skupnosti.
3. člen
Sedež skupnosti je vedno na sedežu tiste občine, iz katere je predsednik predsedstva skupščine skupnosti.
4. člen
Skupnost ima svoj statut, skupščina skupnosti pa svoj poslovnik.
S statutom se podrobno uredijo vprašanja, ki so skupnega pomena za vse štiri občine, določijo se pristojnosti organov skupnosti ter uredijo druga vprašanja.
Statut skupnosti sprejmejo skupščine občin — ustanoviteljice skupnosti po poprejšnji razpravi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
S poslovnikom skupščine skupnosti se podrobneje uredi način dela skupščine skupnosti in njenih organov.
Poslovnik sprejme skupščina skupnosti z večino glasov de lega tov vsake občine, ustanovi teljice skupnosti.
n. ZADEVE, KI SO SKUPNEGA POMENA ZA OBČINE, USTANOVITELJICE SKUPNOSTI
5.	člen
Zadeve in naloge, ki so skupnega pomena za občine, ustanoviteljice skupnosti, so:
1. družbenoekonomski in samoupravni razvoj občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje ter usklajevanje programov razvoja občin in skupnosti;
2. usklajevanje programov razvoja določenih gospodarskih dejavnosti, predvsem kmetijstva in gozdarstva, industrije, trgovine, prometa in zvez, gostinstva in turizma, malega gospodarstva, gradbeništva, vodnega
gospodarstva, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v bančništvu;
3.	usklajevanje stališč v kre-ditno-poslovni politiki;
4.	razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v zavarovalništvu;
5. usklajevanje stališč o gospodarskih in drugih vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj manj razvitih območij v SR Sloveniji;
6. razvijanje, povezovanje in utrjevanje krajevne samouprave in dejavnosti samoupravnih in interesnih skupnosti, ter tazvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih regijskega značaja;
7. usklajevanje zaščite borcev NOV in borcev za severno mejo;
8. usklajevanje programov razvoja zdravstvenega varstva in investicijske politike na tem področju;
9. razvoj usmerjenega izobraževanja v regiji in gradnja potrebnih internatov;
10. kadrovska in štipendijska politika;
11. socialno in zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje ter starostno zavarovanje kmetov;
12. družbeno planiranje v regiji;
13. davčna politika;
14. splošni ljudski odpor in družbena samozaščita;
15. varstvo okolja;
16. vprašanje skupnih organov in služb na upravnem ter drugih področjih;
17. druga vprašanja, za katera tako soglasno sklene in jih opredeli skupščina skupnosti v soglasju z ustanoviteljicami skupnosti
III.	ORGANIZACIJA IN DELO
SKUPŠČINE SKUPNOSTI
6. člen
Skupščina skupnosti je medobčinski organ družbenega samoupravljanja občin — ustanoviteljic in ureja zadeve, ki so skupnega pomena za regijo.
Skupščina skupnosti ima 28 delegatov. Vsaka občina delegira v skupščino skupnosti sedem delegatov.
Način in postopek za volitve delegatov v skupščino skupnosti določi statut skupnosti.
Mandat delegatov traja 4 leta.
7. člen
Skupščina skupnosti dela po programu, ki ga sprejme za dobo enega leta.
8. člen
Skupščina skupnosti izvoli predsedstvo za dobo štirih let
Vlogo in funkcije predsedstva in predsednika predsedstva, kakor tudi način izvolitev določa statut skupnosti.
9. člen
Skupščina skupnosti ima sekretarja. Način izvolitve in njegov status podrobneje opredeljuje statut skupnosti.
10. člen
Delo skupščine skupnosti je javna
Akti skupščine skupnosti se objavijo v sredstvih javnega obveščanja.
IV. FINANCIRANJE ' -SKUPNOSTI .
11. člen
Za delovanje skupščine in njenih organov zagotovijo potrebna sredstva občinske skupščine v svojih proračunih vsako leto na osnovi programa in finančnega načrta.
V. KONČNE DOLOČBE
12. člen
Ta družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki občin -ustanoviteljic in objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
13. člen
Z dnem uveljavitve preneha veljati Družbeni dogovor o ustanovitvi skupnosti občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje ter skupščine skupnosti, ki je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št 4/75.
Številka: 020-02/75-1 Datum: 7. 11. 1979
PODPISNIKI: Predsednik občinske skupščine Črnomelj:
NIKO POŽEK, 1. r. Predsednik občinske skupščine Metlika:
FRANC VRVIŠCAR, 1. r. Predsednik občinske skupščine Novo mesto: MARJAN SIMIČ, 1. r. Predsednik občinske skupščine Trebnje: TONE ŽIBERT, 1. r.
299.
Na podlagi 193. člena ustave SR Slovenije in 4. člena družbenega dogovora o ustanovitvi skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št 4/75) so skupščine občin
Črnomelj dne 26. in 29. 9. 1979, Metlika dne 16. 11. 1979, Novo mesto dne 1. in 3.
10.	1979 in Trebnje dne 27. in
28.	9. 1979 na sejah zborov združenega dela, zborov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih zborov po predhodni razpravi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnosti sprejele
STATUT skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Izhajajoč iz tega, da je območje občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje enoten regionalni prostor z mnogimi sedanjimi, zlasti pa bodočimi skupnimi interesi, potrebami in nalogami, ki narekujejo usklajen pristop za doseganje čimboljših rezultatov, so skupščine občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje z družbenim dogovorom z dne 5. 2. 1975 ustanovile skupnost občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje in skupščino skupnosti kot skupen medobčinski organ samoupravljanja.
2. člen
V skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) občine ustanoviteljice usklajujejo svoja stališča in se dogovarjajo o urejanju skupnih zadev, ki so opredeljene z družbenim dogovorom in tem statutom.
3. člen
Sedež skupnosti je vedno v tisti občini, ki daje predsednika predsedstva skupščine skupnosti
4. člen
Skupnost ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike, v sredini je grb in napis: Socialistična republika Slovenija — Skupnost občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
II.	ZADEVE IN NALOGE,
KI SO SKUPNEGA POMENA ZA OBČINE -USTANOVITELJICE
5.	člen
Zadeve in naloge, ki so skupnega pomena za občine, ustanoviteljice skupnosti so:
1.	družbenoekonomski in samoupravni razvoj občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto
in Trebnje ter usklajevanje programov razvoja občin in skupnosti;
2. usklajevanje programov razvoja določenih gospodarskih dejavnosti, predvsem kmetijstva in gozdarstva, industrije, trgovine, prometa in zvez, gostinstva in turizma, malega gospodarstva, gradbeništva, vodnega gospodarstva, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v bančništvu;
3. usklajevanje stališč v kre-ditno-poslovni politiki;
4. razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v zavarovalništvu ;
5. usklajevanje stališč o gospodarskih in drugih vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj manj razvitih območij v SR Sloveniji:
6. razvijanje, povezovanje in utrjevanje krajevne samouprave in samoupravnih interesnih skupnosti ter razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih regijskega značaja; v
7. usklajevanje zaščite borcev NOV in borcev za severno mejo;
8. razvoj usmeijenega izobraževanja v regiji in gradnja potrebnih internatov;
9. usklajevanje programov razvoja zdravstvenega varstva in investicijske politike na tem področju;
10. kadrovska in štipendijska politika;
11. socialno in zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje ter starostno zavarovanje kmetov;
12. družbeno planiranje v regiji;
13. davčna politika;
14. splošni ljudski odpor in družbena samozaščita;
15. varstvo okolja;
16. vprašanje skupnih organov in služb na upravnem ter drugih področjih;
17. druga vprašanja, za katere tako soglasno sklene in jih opredeli skupščina skupnosti v soglasju z ustanoviteljicami skupnosti.
6.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb in za financiranje splošnih družbenih potreb regije delovni ljudje, temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, skupnosti ter občine ustanoviteljice skupnosti s samoupravnim sp orazummevanjem in družbenim dogovarjenjem združujejo sredstva ter samostojno odločajo o obsegu in načinu porabe teh sredstev. .
III.	ORGANIZACIJA IN DELO SKUPŠČINE SKUPNOSTI
7. člen
Skupščina skupnosti je skupni medobčinski organ družbenega samoupravljanja občin — ustanoviteljic in ureja zadeva, ki so skupnega pomena za več občin ali za širše območje regije-
Skupščina skupnosti ima usmerjevalno, usklajevalno in posvetovalno vlogo ter vlogo pobudnika za reševanje določenih vprašanj.
8. člen
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati občin — ustanoviteljic. Skupščina skupnosti ima 28 delegatov. Vsaka skupščina občine — ustanoviteljica delegira v skupščino skupnosti sedem delegatov s tem, da sta po položaju člana delegacije predsednik občinske skupščine in predsednik izvršnega sveta občinske skupščine.
9. člen
Delegati skupščine so stalni
Mandatna doba delegatov skupščine traja štiri leta.
Delegate vsake občine izvolijo njihove občinske skupščine na predlog komisij za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve z javnim glasovanjem.
10.	člen
Skupščina usmerja in usklajuje enotno politiko družbenoekonomskega, kulturnega in urbanistično-prostorskega razvoja regije, zlasti pa:
1. razpravlja in sklepa o predlogih srednjeročnega in dolgoročnega programa gospodarskega in družbenega razvoja regije, srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja posameznih dejavnosti ter regionalnega prostorskega plana in jih predlaga ustanoviteljicam v sprejem;
2. spremlja gospodarska gibanja in vpliva na usklajevanje politike investiranja na področju industrije, kmetijstva in gozdarstva, prometa, zvez, trgovine, gostinstva in turizma, malega gospodarstva, vodnega gospodarstva, gradbeništva ter komunalnega in stanovanjskega gospodarstva;
3. usklajuje stališča o gospodarskih in drugih vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj manj raz- ' vitih območij v SR Sloveniji;
4. usklajuje programe razveja zdravstvenega varstva in investicijske politike na tem področju;
5. skrbi za usklajen razvoj usmerjenega izobraževanja ter daje pobudo in predloge za razvoj višjega in visokega šolstva v regiji;
6. skibi za usklajevanje kadrovske politike, politike zaposlovanja, poklicnega usmerjanja mladine in štipendiranja v regiji;
7. spremlja in koordinira dejavnost organizacij združenega dela, še zlasti tistih, ki opravlja dejavnosti posebnega družbenega pomena ter samoupravnih interesnih skupnosti, ki delujejo na obmbčju dveh ali več občin v regiji;
8. obravnava politiko socialnega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov v regiji;
9. daje pobude in predloge za enotno prostorsko programiranje v posameznih občinah v regiji in spremlja njegovo izvajanje;
10. dogovaija se o enotnih izhodiščih davčne politike v regiji;
11. obravnava razvojne plane splošne ljudske obrambe in usmerja priprave občin zaradi zagotovitve medsebojne uskladitve plan»v in priprav gospodarstva, družbenih dejavnosti in civilne zaščite v pripravah na splošni ljudski odpor:
12. usklajuje delovanje družbene samozaščite v regiji;
13. obravnava problematiko varstva okolja v regiji;
14. spremlja problematiko in usmeija delo skupnih strokovnih služb in skupnih upravnih služb, če jih za območje regije ustanovijo občinske skupščine;
15. daje pobudo in pripravlja predloge za sklenitev ali za spremembo družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov med občinami in organizacijami in spremlja njihovo izvajanje;
16. izvaja po predhodnem pooblastilu občinskih skupščin za celotno območje regije koristne in nujne družbene akcije;
17. organizira pripravo in izdelavo raznih strokovnih elaboratov za posamezna področja skupnih zadev;
18. zavzema skupna stališča in predloge do skupnih vprašanj. ki jih urejajo druge družbenopolitične skupnosti in organizacije:
19. sproti obvešča občinske skupščine — podpisnice o svojem delu in jim daje letno poročilo o svojem delu in o problematiki regije;
20. sprejema poslovnik o svojem delu;
21. opravlja druge zadeve, za katere jo predhodno pooblastijo občinske skupščine s področja skupnosti.
11.	člen
Skupščina skupnosti dela samo na sejah.
Skupščina skupnosti veljavno odloča, če je na seji navzočih večina delegatov vsake občine.
Sklep skupščine je veljaven, če je za njega glasovala večina navzočih delegatov.
12. člen
O obravnavanih vprašanjih sprejema skupščina skupnosti sklepe, predloge, stališča in priporočila, ki jih posreduje občinam ustanoviteljicam.
Sporazumi in odločitve skupščine skupnosti so veljavni, ko jih sprejmejo tudi posamezne skupščine občin ustanoviteljic v erakem besedilu.
Ce so sporazumi in odločitve sprejete v občinskih skupščinah v različnem besedilu, se izvede usklajevalni postopek, ki ga predpisuje poslovnik skupščine skupnosti.
13. člen
Skupščina skupnosti samo na
podlagi svoje odločitve ne more prevzemati nobenih materialnih obveznosti, ki bi neposredno zavezovale občine - ustanoviteljice.
Če ima skupščina skupnosti pri obravnavanju določene zadeve predhodna pooblastila občinskih skupščin za sprejemanje sklepov, so taki sklepi obvezni za občine, ki so taka pooblastila dale.
14. člen
Skupščina skupnosti dela po
programu, katerega po predlogih skupščin občin — ustanoviteljic sprejme za vsako leto posebej. Izven programa dela lahko skupščina skupnosti obravnava posebno pomembne ali druge nujne zadeve, če tako sklene skupščina skupnosti ali če to predlaga posamezna občinska skupščina, družbenopolitična organizacija ali samoupravna interesna skupnost, ki deluje na območju regije.
15. člen
Delo skupščine organizira in vodi predsedstvo skupščine.
16. člen Kandidate za člane predsedstva predlaga medobčinski svet SZDL za Dolenjsko izmed delegatov skupščine skupnosti. Člane predsedstva izvoli skupščina skupnosti z večino glasov za dobo štirih let.
17. člen Predsedstvo skupščine šteje
osem članov, tako da je vsaka očina — ustanoviteljica zastopana s po dvema članoma.
Predsedniki občinskih skupščin so člani predsedstva po položaju.
18. člen Predsedstvo se sestaja med
zasedanji skupščine, določa da-
tume in dnevne rede sej in opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti.
19. člen Predsedstvo skupščine skupnosti izmed sebe voli predsednika predsedstva.
Predsednik predsedstva se voli vsako leto iz druge občine po abecednem zaporedju imen občin.
20. člen Predsednik predsedstva ima
namestnika.
Namestnik predsednika predsedstva je praviloma član predsedstva iz občine, iz katere bo predsednik predsedstva prihodnje leta
21. člen
Sedež skupnosti občin je vedno v tisti občini, iz katere je predsednik predsedstva.
22. člen Skupščino skupnosti predstavlja in zastopa predsednik predsedstva skupščine v zadevah. ki so v pristojnosti skupščine skupnosti, razen če skupščina skupnosti sklene, da predstavljajo skupščino skupnosti drugi delegati.
23. člen
Seje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik predsedstva skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Predsednik predsedstva sklicuje seje skupščine skupnosti po lastni pobudi, na pobudo predsedstva ali na predlog delegatov posamezne občine ustanoviteljice oziroma na pobudo medobčinskih svetov družbenopolitičnih organizacij.
Dnevni red z ustreznim gradivom mora biti poslan delegatom najmanj 14 dni pred sejo, v izjemnih primerih pa je ta rok lahko krajši.
24. člen Skupščina skupnosti ima svoj
poslovnik. S poslovnikom se natančneje ureja delo skupščine skupnosti in njenih organov ter način usklajevanja njenega dela z občinami ustanoviteljicami.
25. člen Skupščina skupnosti ima
sekretarja.
Sekretar opravlja svoje naloge amatersko ali profesionalno.
Za svoje delo je sekretar odgovoren skupščini skupnosti.
Sekretarja imenuje skupščina skupnosti po predhodnem soglasju skupščine občin ustanoviteljic na predlog medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko.
26. člen
V primeru, da sekretar opravlja svojo funkcijo profesionalno, se občine ustanoviteljice s samoupravnim sporazumom dogovorijo o načinu financiranja sekretarja.
27. člen
Delo skupščine skupnosti je javno.
Akti skupščine skupnosti se objavijo v uradnem glasilu občin ustanoviteljic.
28. člen
Zaradi strokovne priprave in obdelave gradiva, ki se obravnavajo na sejah skupščine skupnosti ter zaradi predhodnega usklajevanja in oblikovanja predlogov, stališč in sklepov ima skupščina skupnosti stalna in občasna delovna telesa.
Sestavo in naloge delovnih teles podrobneje opredeli poslovnik skupščine.
IV.	FINANCIRANJE SKUPNOSTI
29. člen
Za financiranje delovanja skupščine skupnosti prispevajo sredstva občine ustanoviteljice.
30. člen
Sredstva za financiranje delovanja skupščine skupnosti se določijo s predračunom, ki ga izdela in sprejme skupščina skupnosti do 15. decembra za naslednje leto.
31. člen
Potne in druge stroške za delegate za udeležbo na sejah skupščine skupnosti krije vsaka občina za svoje delegate.
V.	KONČNE DOLOČBE
32. člen Postopek za spremembo tega
statuta se začne na predlog ene tretjine delegatov skupščine skupnosti ali na predlog posamezne skupščine občine ustanoviteljice.
33. člen Skupščina skupnosti se mora
konstituirati najkasneje 1 mesec po izvolitvi delegatov.
34. člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine občin — ustanoviteljic, po uveljavitvi pa se objavi v uradnem glasilu občin ustanoviteljic.
35. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati stari statut skupnosti občin Črnomelj. Met-
lika, Novo mesto in Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št 4/75).
Številka: 020-02/75-1, Datum: 7. 11. 1979
PODPISNIKI: Predsednik občinske skupščine Črnomelj: NIKO POŽEK, L r. Predsednik občinske skupščine Metlika: FRANC VRVIŠČAR, 1. r. Predsednik občinske skupščine Novo mesto: MARJAN SIMIČ, 1. r. Predsednik občinske skupščine Trebnje: TONE ŽIBERT, 1. r.
300.
V skladu s 5. točko sklepov in priporočil za reševanje problematike na področju zaposlovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št 19/75), 2. točko 8. sklepa 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in Družbenim dogovorom o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev (Uradni list SRS št. 3/76)
sklenejo:
1. temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in T rebnje,
2. občinski sveti Zveze sindikatov teh občin,
3. občinske izobraževalne skupnosti teh občin in
4. samoupravna skupnost za zaposlovanje Novo mesto
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o minimalnih standardih za živ-ljenske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen z namenom:
— da se bodo delavci lažje in aktivno vključevali v novo življenjsko in delovno okolje;
— da se bo zaradi urejenih življenskih, kulturnih in socialnih razmer delavcev ter zaradi bolj smotrnega in racionalnejšega zaposlovanja povečevala produktivnost dela in bodo delavci uspešneje uresničevali svoje samoupravne pravice in dolžnosti;
— da si bodo delavci lažje zagotavljali možnosti za celovito uresničevanje ustavnega položaja delovnega človeka v združenem delu, v krajevni skupnosti in v občini.
2.	člen
Cilje iz 1. člena tega samoupravnega sporazuma bomo podpisniki dosegli tako, da bomo:
1. zagotavljali minimalne standarde za življenjske in kulturne razmere delavcev, kar pomeni:
— omogočili delavcem reševanje stanovanjskih vprašanj v skladu s krajevnimi razmerami,
— omogočili delavcem redno prehrano,
— omogočili delavcem vključevanje v kulturne in druge aktivnosti ter uporabljanje storitev vzgojno-varstvenih, vzgoj-noizobraževalnih in zdravstvenih ter drugih organizacij,
— zagotovili delavcem družbeno dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, ki je opredeljena v občinskih družbenih dogovorih o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke;
2. upoštevali obseg in stopnjo za zaposlovanje, ki jih določajo družbeni plani občin in pogoje tega samoupravnega sporazuma.
II.	OPREDELITEV
MINIMALNIH
STANDARDOV
3. člen
Podpisniki menimo, da je delavcu dana možnost za rešitev stanovanjskega vprašanja iz prve alinee 1. točke 2. člena tega sporazuma, kadar mu temeljna in druge OZD in delovna skupnost omogoči ustrezno nastani*-tev v skladu z razmerami v občini.
Za ustrezno se šteje nastanitev, ki je v skladu z normativi, določenimi z odloki občinskih skupščin o delni nadomestitvi stanovanjske stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, sprejetimi na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 5-12/72).
Ne glede na navedene normative podpisniki menimo, da morajo temeljne in druge OZD vsakemu delavcu, ki nima urejenega stanovanjskega vprašanja oziroma, ki zaradi narave dela začasno prebiva zunaj kraja svojega stalnega bivališča, zagotoviti najmanj 15 m3 prostornine oziroma 5 m2 stanovanjske površine na stanovalca z največ 4 stanovalci v sobi ter z uporabo ustreznih sanitarnih prostorov in opreme za osebno in splošno higieno.
4. člen
Podpisniki menimo, daje delavcem omogočena redna prehrana v smislu 2. alinee 1.
točke 2. člena tega sporazuma, če temeljne in (kuge OZD in delovne skupnosti zagotovijo:
1. vsem delavcem topli obrok med delom ali drugo obliko prehrane med delom, za katero ima podpisnik soglasje občinskega sveta Zveze sindikatov, na katerega območju so delavci zaposleni;
2. če organizirajo celodnevno prehrano delavcem iz 3. odstavka 3. člena tega sporazuma.
5.	člen
Podpisniki menimo, da temeljne in druge OZD in delovne skupnosti izpolnjujejo pogoje iz
3.	alinee 1. točke 2. člena tega samoupravnega sporazuma, če se sporazumejo s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, da le-te v svojih programih zagotovijo ustrezen obseg, vsebino in način zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih, vzgojnovarstvenih, zdravstvenih, telesnokultumih in drugih storitev za zadovoljevanje potreb njihovih delavcev.
Z namenom, da bi se tudi delavci drugih narodov in narodnosti enakopravno vključevali v programirane aktivnosti, bodo temeljne in druge organizacije združenega dela pri sklepanju samoupravnih sporazumov o financiranju skupne porabe upoštevali tudi interese teh delavcev.
6. člen
Podpisniki menimo, da temeljne in druge OZD in delovne skupnosti zagotavljajo delavcem družbeno dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, če zagotovijo sredstva za uresničitev določil občinskih družbenih dogovorov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke.
7. člen
Temeljne in druge OZD in delovne skupnosti morajo določila tega sporazuma vnesti v svoje samoupravne akte v roku 6 mesecev in sprejeti program ukrepov, s katerimi bodo v dveh letih od objave zagotovile minimalne standarde iz tega samoupravnega sporazuma za že zaposlene delavce. Določila
4.	člena tega samoupravnega sporazuma smo podpisniki dolžni uresničiti takoj.
Temeljne in druge OZD in delovne skupnosti, ki ne bodo zagotovile minimalnih standardov po tem sporazumu v dveh letih od objave ne bodo smele zaposlovati novih delavcev.
Uresničevanje tega člena samoupravnega sporazuma bodo nadzirali občinski sveti Zveze sindikatov ali ustrezne komisije teh svetov.
II.	POGOJI ZAPOSLOVANJA
8.	člen
Temeljne in druge OZD in delovne skupnosti se obvezujejo:
1. da bodo nove delavce zaposlovale skladno s svojimi kratkoročnimi in srednjeročnimi plani razvoja in skladno s stopnjami rasti zaposlenosti predvidenimi v planih družbenopolitičnih skupnosti;
2. pri izdelavi programov novih naložb, ki zahtevajo večje število novih zaposlitev, bodo upoštevale priporočila strokovne službe Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Novo mesto o razpoložljivih delavcih;
3. delavce, ki stanujejo izven območja Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Novo mesto, bodo zaposlovale le s posredovanjem stužbe za zaposlovanje.
Temeljne in druge OZD se obvezujejo, da bodo pri zaposlovanju delavcev po 8. členu tega sporazuma ob zaposlitvi zagotavljale minimalne standarde po tem sporazumu.
9.	člen
Temeljnim in drugim OZD in delovnim skupnostim, ki ne bodo zagotavljale minimalnih standardov po tem sporazumu in izpolnjevale pogojev iz 8. člena tega sporazuma, Samoupravna skupnost za zaposlovanje Novo mesto ne bo posredovala novih delavcev.
10. člen
Skupnost za zaposlovanje
Novo mesto se obvezuje, da bo skupno s temeljnimi in drugimi OZD v prvi vrsti iskala primerno zaposlitev za:
1. brezposelne delavce,
2. delavce, nazaposlene zaradi tehnološkega razvoja,
3. telesno in duševno prizadete osebe,
4. neustrezno zaposlene delavce.
11. člen
V skladu z 29. členom zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 18/74) se podpisniki obvezujemo, da bomo v primem občutnega porasta nezaposlenosti uvedli prioritetno zaposlovanje brezposelnih delavcev.
12. člen
Samoupravna skupnost za zaposlovanje Novo mesto in občinske izobraževalne skupnosti morajo svojo dejavnost usmeriti tako, da bo izobraževanje potekalo skladno s potrebami združenega dela po določenih vrstah in številu kadrov.
13. člen
Temeljne in druge OZD in
delovne skupnosti se obvezujejo, da bodo:
1. sprejemale v uk toliko učencev za posamezne poklice kot bodo po srednjeročnih planih potrebovale delavcev teh poklicev;
2. razpisovale toliko kadrovskih štipendij, kolikor bodo po planih potrebovale novih strokovnjakov v posameznih letih;
3. skladno z načrtom usmerjenega izobraževanja in priprave kadrov sprejemale učence in študente na proizvodno tehnično delo in za to delo zagotovile take kadrovske, organizacijske in druge pogoje, da bodo učenci in študenti osvojili z učnim programom predpisano znanje in usposobljenost.
IV.	KONČNE DOLOČBE
14. člen
Izvajanje tega sporazuma
spremlja odbor podpisnikov sporazuma, ki ima 17 delegatov, in sicer:
— 8 delegatov združenega dela, ki jih po dva izvolijo zbori združenega dela občinskih skupščin,
— 4 delegate občinskih svetov Zveze sindikatov,
—	4 delegate občinskih izobraževalnih skupnosti.
- 1 delegata Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Novo mesto.
Odbor o pojavih, problemih in ugotovitvah obvešča podpisnike ter jim predlaga ukrepe za odpravo ugotovljenih nesldadij in pomanjkljivosti, o neizpolnjevanju določil tega sporazuma pa obvešča Samoupravno skupnost za zaposlovanje Novo mesto.
15. člen
K temu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi organizacije, skupnosti in organi, ki niso bili udeleženci pri njegovi sklenitvi.
K sporazumu se pristopi s pismeno izjavo.
Evidenco o podpisnikih vodi Samoupravna skupnost za zaposlovanje Novo mesta
16. Cien
Vsak podpisnik tega sporazuma lahko pismeno predlaga spremembe in dopolnitve sporazuma.
Za spreminjanje in dopolnjevanje tega sporazuma je potrebno soglasje vseh podpisnikov.
17. člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem . listu.
Delavski svet KOMUNALNEGA PODJETJA »KOMUNALA” RIBNICA
objavlja prosta dela in naloge
VODJE POKOPALIŠKE ENOTE PRI DELOVNI ORGANIZACIJI Pogoji:
— smisel za pokopališko službo
— smisel za vzdrževanje nasadov in zelenic
— vozniški izpit B kategorije
Dela objavljamo za nedoločen čas. OD poSS. Stanovanja ni. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Pismene ponudbe pošljite na naslov: Delavski svet Komunalnega podjetja,,KOMUNALA", Ribnica.
JUeCTEHNIKA
TRGOVSKO PODJETJE S TEHNIČNIM MATERIALOM LJUBLJANA N. SOL. O.
SKUPNE SLUŽBE — LJUBLJANA, POD TRANČO 2
objavlja
naslednje delo in nalogo ter vabi k sodelovanju sodelavca
v TOZD MALOPRODAJA za prodajalno v Črnomlju
- PRODAJA BLAGA NA DROBNO
Pogoji za sprejem: poklicna šola za prodsjalce (tehnična smer), 6—12 mesecev ustreznih izkušenj, za moške kandidate odslužen vojaški rok. Za izbrane kandidate velja 2—mesečno poskusno delo.	°
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju.pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: JUGOTEHNIKA, Kadrovska služba, Ljubljana, Pod trančo 2.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI 2TO — TOZD ZA PROMET NOVO MESTO
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
1.KRETNIKA, ZAVIRAČA IN PREMIKACA NA 2ELEZNISKIH POSTAJAH OD METLIKE DO LJUBLJANE
2. TRANSPORTNEGA DELAVCA PRI AVTO-DVIGALU
POGOJI:
— končana osnovna šola,
— starost 18 do 35 let zaželen odslužen vojaški rok,
— sposobnost za delo na železnici, kar ugotovi posebna zdravstvena komisija,
— poskusno delo 3 mesece.
Samska ležišča na razpolago na postajah Metlika, Novo mesto in Ivančna gorica.
Prijave pošljite na naslov: ŽTO, TOZD za promet. Novo mesto. Kolodvorska 1, 68001 Novo mesto, p.p. 75.
■	—__________________________J
\ SKUPSČINA krajevne SKUPNOSTI 5 ŠENTJERNEJ j RAZPISUJE PROSTO n DELOVNO MESTO I TAJNIKA KRAJEVNE j SKUPNOSTI.
Pogoji:
srednja šolska izobrazba, družbeno—politična aktivnost
Poskusno delo traja tri mesece.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE SEVNICA
RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE ZA
SEFA KRAJEVNEGA URADA IN MATIČARJA v Loki pri Zidanem mostu
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— srednja strokovna izobrazba administrativne ali ekonomske smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj.
Rok za sprejemanje pismenih prijav je 15 dni po objavi. Prijave sprejema Skupščina občine Sevnica.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu obveščeni v 15 dneh.
S
N
s
I
s
s
s
s
s
*
*
S
KLJUČAVNIČARJI „ODDAM V NAJEM"
Pod ugodnimi pogoji oddam v najem sodobno opremljeno ključavničarsko delavnico (110 m2 površine) ob prometni cesti v Beli Krajini. Možna je tudi ugodna sklenitev kooperacije. Delo in prodaja izdelkov z desetletno tradicijo, zagotovljeno na širšem jugoslovanskem trgu.
šifra: OBRT
/ -----------------------
POZOR! Zaradi razširitve proizvodnje iščem proizvajalca za nov preizkušen atestiran artikel za serijsko proizvodnjo z vso dokumentacijo strojno ključa viiča-ske ga dela. Ponudbe pod šifro ..STROJ”.