pena Jakoba de^je, ostro zimo oznanjuje. Murska Sobota, 21. julij 2005, leto LVII, št. 29, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Vreme Nadaljevalo se bo nestanovitno vreme s krajevnimi padavinami. Tir i« NAROČNIK Hišni ljubljenčki tudi ogrožajo Negovčani na Prangerijadi Kombajni na poljih, kam s pšenico? Za kruh ali za krmo? edemdeset I Wovnistva >a ^Dlina MARIBOR Šentiljska c. 128 a, tel.: 02/ 65-40-334,040/ 950-950 Obducent na hitro na dopust Na soboškem okrožnem sodišču bi se moralo nadaljevati sojenje v primeru Todorovič. Vaš novi naslov za vozila Audi PORSCHE Meki v Krogu Premagali Prekmurce Str. 7 - Marjan Iz Precetlnec ne more brez dela Dobiva se z »noč nimi pohodniki« Str. 15 - Prvi skupni tabor mariborske regije na Goričkem »TAKSI 2005« v Čepincih Str, 19 - Nogometni turnir na Tišini Zagorela prva Murina raketa Rakičan žilav, za NK Tišina odločilne enajstmetrovke Str. 12 - Fazanerija je zelo mirna, lepa In urejena soseska v Murski Soboti ^?Zna Ma v ^artiniu AKTUALNO 21, julij 2005 2 VEST* Minister Podobnik v lendavski občini V Gaberju odprli gradbišče kanalizacije Vrednost naložbe je 2,7 milijona evrov in bo končana do sredina naslednjega leta V vaškem domu v Gaberju sla Minister za okolje in prostor Janez Podobnik in lendavski župan Anton Balažek v petek podpisala pogodbo o sofinanciranju izgradnje kanalizacije Lakoš-Gaberje-Kapca-Kot in tudi slovesno odprla gradbišče. Podpis pogodbe |e bil v okviru delovnega obiska ministra Podobnika v Lendavi, ko se je v lendavskem gradu najprej sestal s predstavniki vodstva občine in narodnosti ter odbora za okolje in prostor, na katerem so predstavili problematiko tranzitnega prometa in obremenjenosti okolja na regionalni cesti Gl/3. Nato je bila slovesnost s podpisom pogodbe v Gaberju, kjer so pripravili tudi kulturni program in pogostitev V Gaberju so odprli gradbišče druge faze kanalizacije v lendavski občini, župan občine Anton Balažek in minister Janez Podobnik pa sta podpisala pogodbo o sofinanciranju. Župan občine Lendava Anton Balažek je povedal, da je druga faza kanalizacijskega sistema v dolžini 12,6 kilometra od Lakoša do Kapce, Gaberja in Kota in je vredna 2,7 milijona evrov. Sofinancirana je iz sredstev evropskega kohezijskega sklada v višini milijon evrov, delež ministrstva je 400 tisoč evrov, občina bo prispevala 1,1 milijona evrov, preostali del pa bodo dobili od takse za obremenjevanje voda. Obenem s kanalizacijo bodo tudi obnovili vodovodni sistem na tej relaciji in okrog 2000 ljudi priključili na osrednje vodovodno omrežje, kar jih bo stalo 50 milijonov tolarjev. Dela bodo končana predvidoma sredi naslednjega leta. Investicijski projekt celovite rešitve odvajanja vode in čiščenja odpadnih voda na tem območju vključuje ob centralni čistilni napravi za komunalne vode občine Lendava in podjetja zdravil Lek Še kanalizacijski sistem odvajanja komunalnih odpadnih voda, dolg 52 kilometrov. Centralno čistilno napravo so zgradili leta 2002 s sredstvi podjetja Lek, občina pa je prispevala zemljišče za izgradnjo Prva faza kanalizacijskega sistema, dolga 39,2 kilometra, je bila zgrajena lani, vrednost investicije pa je bila 7,1 milijona evrov. Od tega je bilo 2,6 milijona tolarjev iž.evropskega sklada ISPA, ministrstvo je prispevalo 1,1 milijona, občina Lendava 900 tisoč evrov, preostanek pa je bil zbran s takso za obremenjevanje voda. Na sestanku s predstavniki občine v lendavskem gradu so se pogovarjali tudi o aktualnih okoljevarstvenih problemih v občini Lendava in širšem okolju, še posebno zaradi močnega tranzitnega prometa, o vodovodu, kanalizaciji in drugih projektih. Minister Podobnik je ob lem povedal, da je občina Lendava, kar sc tiče odnosa do okolja, odgovorna občina. Seznanjen je z občinskim programom varstva okolja, zaveda pa se tudi, da tovornjaki in druga vozila, ki vozijo po glavni cesti med Lendavo in Mursko Soboto, zaradi hrupa in izpušnih plinov močno obremenjujejo okolje in zmanjšujejo kakovost življenja ljudi. Ključna rešitev je avtocesta, do takrat pa bo treba iskati rešitve, kako ljudem olajšati sobivanje s temi tovornjaki. Pogovarjali so se tudi o nadaljnjih aktivnostih pri izgradnji kanalizacije in vodovodnega omrežja. Ob tem je poudaril, da se projekt oskrbe Pomurja z vodo dobro razvija in da bodo o teni kmalu govorili tudi na koordinaciji pomurskih županov. Pogovarjal se je tudi s predstavniki podjetij, ki so zavezani okoljevarstveni direktivi in ki so predstavili ministru probleme in poudarili, da kapital preveč časa čaka na papirje, da so postopki predolgi in preveč zapleteni. Ob tem je minister Podobnik dejal, da pripravljajo zakonodajo, ki bo to izboljšala. S predstavniki občine so govorili tudi o nasipih na Muri in vzdrževanju, minister Podobnik pa jim je odgovoril, da bo meddržavna komisija to vprašanje proučila m ga bodo reševali na meddržavni ravni Predstavili so mu tudi odlagališče odpadkov, ob tem pa je pohvalil delo podjetja Komunala, ki mu je predstavilo načrte. J. Ga. Novo reševalno vozilo Zdravstvenega doma Družba Galex donirala milijon tolarjev Javni zavod zdravstveni dom Murska Sobota in farmacevtska družba Galex sta predstavila v sredo v zdravstvenem domu v Murski Soboti novo reševalno vozilo, za katerega je letos družba Galex donirala milijon tolarjev. O donaciji in novem reševalnem vozilu sta spregovorila direktorica družbe Galex Smiljana Beznec Burgermeister in direktor javnega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota Jože Felkar. Smiljana Bcznec Burgermeister je povedala, da daje njihovo podjetje že vrsto let poudarek do-niranju v domačem okolju. Tako so namenili letos milijon tolarjev Zdravstvenemu domu iz Murske Sobote za nakup novega reševalnega vozila s popolnoma novo medicinsko opremo, saj se zavedajo, da so lahko prav prevozi bolnikov in ranjencev ključnega pomena za uspešnost na- daljnjega zdravljenja. Jože Felkar je dodal, da je reševalno vozilo v uporabi že od maja, do konca junija pa so z njim opravili že 13 500 kilometrov voženj. Gre za reševalno vozilo znamke Citroen Jumper s popolnoma novo medicinsko opremo, ki je namenjeno prevozu vseh vrst bolnikov in ranjencev od doma do bolnišnic in za prevoze v druge bolnišnice Lani so prepeljali z enajstimi vozili skupno 8.000 bolnikov, letos do konca junija pa že 4.J00, to pa potrjuje potrebo po novem in predvsem kakovostnem reševalnem avtomobilu. Cena takšnega vozila je deset milijonov tolarjev, 670 tisoč tolarjev pa je stala vgrajena medi cinska oprema. Da bi normalno vzdrževali vozni park reševalnih vozil, bi morali kupiti novo vozilo vsaki dve leti, kar pa je praktično nemogoče. »Veseli nas, da so pri nas podjetja, katerim ni vseeno za okolje, v katerem delujejo, Brez njih takšnih in podobnih nakupov ne bi bili sposobni realizirati, zato smo Ga-lexove pobude še toliko bolj veseli in se jim tudi iskreno zahvaljujemo. Z novim reševal- mm vozilom so največ P* bolniki in poškodovanj ravno kakovost vozil’ r me v njem zelo P"1,1 reševanje življenj,N , panje in uspešno zd* 11 dodal direktor Felkar . j. 0 donaciji in novem reševalnem vozilu sta spregovorila direktor -Murska Sobota Jože Felkar in direktorica Galexa Smiljana Beznec" Strateško partnerstvo med PDU in Publikumom Širitev kakovosti in ponudbe V Sloveniji je to prvi primer povezovanja med družbo za upravljanje in borznoposredniško družbo Ivan Vizjak, direktor Poml-nvcsta, ki je bil stoodstotni lastnik Pomurske družbe za upravljanje, je že pred časom napovedal prodajo družbe, saj je po njegovem mnenju konkurenca med skladi izredno velika, zato se bodo morali ti prej ali slej povezati. O tem, komu bo Pomlnvest prodal PDU, je bilo veliko ugibanj, pred kratkim pa je Vizjak izjavil, da družbe ne bo prodal, pač pa da išče ustreznega strateškega partnerja. Ugibanj je zdaj konec, saj je pred tednom Publikum Holding s Pominvestom podpisal pogodbo o nakupu 50-odstotnega deleža Pomurske družbe za upravljanje. Obe družbi sta na ta način vzpostavili strateško partnerstvo, katerega osnovni poslovni interes je ponudba dodatnih visokokakovostnih finančnih produktov, širitev poslovanja na nove trge in povečanje donosnosti skladov. Čeprav se je za. znanja in izkušnje iz storitev individualnega upravljanja premoženja, svetovanja pri prevzemih in združitvah ter upravljanja vzajemnih skladov Pomurska družba za upravljanje je bila ustanovljena leta 1994, njena osnovna dejavnost je upravljanje investicijskih skladov, danes upravlja tri vzajemne sklade, vrednost njihovega premoženja pa presega 12 milijard tolarjev. Največji je Primus, ki je prvi slovenski vzajemni sklad, ki je nastal s preoblikovanjem investicijske družbe oz. privatiza- cijskcga sklada, lani pa sta se mu pridružila še Primus Bond in Primus International. Tudi z novim strateškim part- nerstvom bo v vseh treh vzajetnn^ sedanja politika pa se bo ohrao* . dnje. Na prve"1 hn(jr vlagatelja, najp0 f|!.f vniki pa so varno4’1 likvidnost vlože0* M Publikum, ki je nastal leta 1991, sodi danes me venske finančne ustanove. Pri opravljanju ,rl ( področju združitev in prevzemov podjetij (M&A stoj^ ., n prvo mesto med svetovalnimi družbami v ’ jn tuP in izvajalec sodeluje pri največjih nakupih sloven* ;yi* djetij za domače in ruje partnerje, med borznopoS . oS^fllI^,' t mi pa dosega vodilne tržne deleže pri trgovanju z v. Navedeno dokazuje tudi priznanje ugledne n1 ■»■ vije Euromoney, ki je Publikumu podelila medna* najboljšega lokalnega partnerja, njegovi odvisni dn Publikumu pa nagrado za najboljšo M&A Iklfci ’ * . VESTNIK Izdaja: Podjetje za infonnitanjed. d-, M. Sobota nakup PDU potegovalo več družb, je po besedah Ivana Vizjaka Publikum najprimernejši partner za nadaljnji uspešni razvoj PDU, zato je prepričan, da bo dala vzpostavitev strateškega partnerstva pričakovane rezultate. Tudi lastniki družbe Publikum Holding zatrjujejo, da je Pomurska družba za upravljanje zaupanja vreden partner, s tem strateškim partnerstvom pa Publikum vstopa na trg upravljanja premoženja in tako širi paleto svojih storitev. V Sloveniji je to pn i primer strateškega povezovanja med borznoposredniško družbo in družbo za upra vljanje, v njem pa se združujejo Obducent na hitro na dopust Na soboškem okrožnem sodišču bi se moralo nadaljevati sojenje v primeru Todorovič. -i soočenje strokovnjakov, ki so naredili več različnih mnenj, kako in kdaj je umrl pokojni pk so tako prišli člani fakultetne komisije za izvedenska mnenja medicinske fakultete in pre prelo7 medicino, ker pa ni bilo zdravnika oz. obducenta Milana Kranjca, je tožilec Bojan Mišja pre ■ saj je imel Kranjc edini od izvedencev stik s truplom pokojnega in bi ga zato morali neposre oprav^'^j. dsednik velikega sodnega senata Dezider Novak je tožilčev predlog sprejel in še dejal, : odsotnost po telefonu dan pred sojenjem. Menda je dobil v zadnjem trenutku ugodno pon Spomnimo, da sta Alen (drugi z desne na fotografiji) in Elizabeta Todorovič (skrajno moža Velimirja. Slednjega naj bi 10. oktobra lani v garaži hiše večkrat udarila v glavo s M**' pjjun & nato nezavestnega odpeljala na železniške tire v Bratonce, kjer ga je prevozil in obglavi ■ ^1(]: fi.' y diščem je skladen m bremeni le Elizabeto. Sojenje se bo nadaljevalo 13. septembra. A- " X IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A Nana Riluper Rodež. Bernarda Balažič-Peček. Jože Graj, Majda Horvat, / (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert k Kovač (računalniški prelom). Haslov uredništva h uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n1 je 31- . ■ stoika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 53817 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina ra tri mesece je 3.700.00 tolarjev, letna naročnina 14.800,00 tolaijev, letna naročnina ra n**«1 RaifJeisen / naročrdna za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11.100.00 tolarjev, izvod v kolportaži je 300.00 SIT. Celoletna naročnina ra blernelne Izdajo je 12.400,00 SIT oz. 52 EUR. Transakcijski mt ra naročnino: ‘ $ 59 9000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list. proračuna Republike Slovenije za leto 2002 m 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.300 izvodov. Bektronska pošta: Vestnik: veslnik^pinf.si. Venera: veneraflp inl.si, Naročniška sluha: o^asi.vestnik®p-Uri- ■. TOK - 21. julij 2005 AKTUALNO ^adnje koordinacije pomurskih županov v Moravskih Toplicah Studijski programi na tehtnici občin ^gsto milijonov tolarjev za začetek visokošolskih programov ž^OrdinaciP pO-(Mckai, ' Panov je tokrat (ah. ulV Topli so h ’ P^sfavnikov ob -1 ’^rl« i | [ še neka-kinin; UCl *er predstavni- Xw fe8,onalnihinsti-^ii^'^^edateklao ^ok^^^tske avtoceste j' .v‘Preostalih drža-cest, o viš-Xh ^"^nišolstvuvPo- ° turistič-Pomuriu >n fej k<*ih zadevah, j?83 ^^dnjoči |x>ra-J^Ptavo o uvajanju |_ ■ ! programov in trT1 višješolskem se je na Sre-' 'n Eniški šoli v šolsko X ^inlski program in-■ '1 ^enkrat poteka kot J eQota Višje strokovne 11 Da bi lahko študij otekal tudi naslednje je treba zagotoviti l%t|^stva za delovanje in / računalniško Stcza^milijo-b nasProtnem pri-te§a progra- /K , je bi> ob i •>. tegija zagotovi dveh letih. •fcicw zt” {Sijrt*11"' S0 ime,i k X,. visokošolskega Jlbl^ lriaKmvm storitev. 7^ p,,?04 okriljem Eko-tSj'* Radencih. Kot Priia8ojen X n Ptedvsem s tu-ln in tukajšn-XI StVa pa Želijo, da bodo zagotovili sredstva za zagon programa, pozneje pa naj bi prispevala tudi država Najbližje realizaciji pa se zdi že večkrat omenjeni visokošolski program managment v agroživi-Istvu in razvoj podeželja. Ta naj bi se pod okriljem Kmetijske fakultete Maribor izvajal v Rakičanu. Program je že šel skozi več obravnav, nazadnje ga je potrdil senat mariborske kmetijske fakultete, sedaj pa ga Čaka še študijska komisija, ki ga bo posredovala senatu univerze, ta pa na koncu še svetu za visoko šolstvo. Prav tako kot pri prejšnjem programu, je tudi tukaj treba zagotoviti regijska sredstva za zagon, saj Tudi o pomurski avtocesti Sredi avgusta naj bi predali namenu odsek avtoceste mimo Trojan, s čimer bi se povezala Maribor in Koper. Kar ne moremo se izogniti občutku, da se tukaj za nekatere Slovenija konča, saj Pomurje s svojo*avtocesto še ni priključeno. Da bi se prepričali, ali držijo zadnje obljube o izgradnji pomurskega kraka do konca leta 2008, so pomurski župani na zadnjo koordinacijo v goste povabili odgovorne za ta projekt. Kot je povedala Maja Moran z Direkcije RS za ceste, potekajo vse aktivnosti v skladu s sklepi vlade, in da ni razloga za dvom, da avtocesta v Pomurju ne bi bila končana do konca leta 2008. Pri tem je tudi razložila dinamiko izgradnje na posameznih odsekih omenjene avtoceste, čeprav je nekatere sodelujoče na koordinaciji skrbelo, ali je zadeva tudi finančno pokrita. Na predzadnji koordinaciji, vsaj tako piše v zapisniku, so župani sprejeli sklep, da na naslednji, torej na julijski koordinaciji nekdo iz pristojne institucije razloži tudi finančni načrt za avtocesto. Toda to se v Moravskih Toplicah ni zgodilo, saj, kot je povedala Moranova, za to ni pristojna. Je pa zato župan Murske Sobote Anton Štihec povedal, da je skrb, ali bodo finančna sredstva-zagotovljena, stvar vlade in finančnega ministrstva. Pri tem je tudi predlagal, da se z zadnje koordinacije pošlje apel vladi, naj stori vse, da se izgradnja pomurskega kraka avtoceste pospešeno nadaljuje in da se tudi, če je treba, spremeni zakonodaja, da ne bi prišlo do zavlačevanj. Podobno je menil tudi poslanec dr. Mitja Slavinec, ki pravi, da »nas ne sme zanimati, kje bo vlada vzela denar, naš cilj je jasen - avtocesta do 2008.«. In dodaja, da je bilo v Pomurju narejeno vse, kar je država pričakovala od Pomurcev, sedaj je na potezi sama. ^1 p } a °m°V 5'0ven^e 0 neaktivnosti nekateri ne sodelujejo? odbor in častno Romov Sb* v *oboto povabila ' 4ro*K> in posante-X, Zveze Kotnov X’ burski Soboti z da so pretna-^‘”11 sploh niso akti Xi "resničevanju " d® nalagata statut X Statut Zveze Ko- Na seji predsedstva Zveze Romov Slovenije maja v Rogaški Slatini so ugotovili, da se nekateri predstavniki društev in posamezniki izmikajo dolžnostim do Zveze, in čeprav jim pošiljajo vabila, se nanje ne odzovejo in imajo izgovore za odsotnost. Zato so na nadzorni odbor in častno razsodišče naslovili zahtevo, da naj ukrepata proti neaktivnim posameznikom in predšta- Člane in društva smo povabili na pogovor, da aktivnosti pristojno ministrstvo ne kaže interesa, vsaj v začetku ne, za financiranje teh programov. Skratka, da bi omenjena visokošolska programa dobila potrebna soglasja in se začela izvajati, višješolski program pa nemoteno nadaljeval, je treba zagotoviti določena regijska sredstva. Prisotni so ugotavljali, da gre zaenkrat za vsoto sto milijonov tolarjev. Pozneje naj bi jih sofinancirala tudi država. Razprava ob tem je bila precej burna. V začetku so se župani in drugi razpravljalci nagibali k mnenju, da se o študijskih programih v Pomurju govori že dolgo in da je končno možnost, Ludvik Levačič, Kamenci: »Predsedstvo Zveze Romov Slovenije bi lahko kdaj obiskalo naše naselje in se udeležilo kakšne naše prireditve,- vnikom društev v skladu s statutom zveze Romov. Zato so na seji člani nadzornega odbora in častnega razsodišča sklenili, da povabijo člane predsedstva in predstavnike društev na pogovor, na katerem bodo vsi lahko pojasnili razloge za neaktivnost Med vabljenimi so bili predstavniki društev Zeleno dombo da se jih realizira. Ti naj bi regiji prinesli tisto, kar je eden od osnovnih pogojev za razvoj, to je znanje. Čeprav gre le za dislocirane enote, meni poslanec dr. Mitja Slavinec, pa prihodnja prizadevanja lahko vodijo v to smer, da bodo tukaj tudi sedeži fakultet in v prihodnosti mogoče celo univerza, dodaja murskosoboški župan Anton Štihec. V razpravi pa je bilo slišati tudi nekatere pomisleke glede tega. Tako se je graški župan Daniel Kalamar spraševal, kako to, da tudi ob visokem šolstvu država financiranje prelaga na občine, in ali lahko kdo zagotovi, da bo država v nadaljevanju financirala programe. Podobno so menili še drugi, med njimi tudi tišinski župan Jožef Poredoš, ki se je spomnil obljub vlade ob obisku Pomurja, da bo pomagala pri znanju, sedaj pa so ravno regiji, ki je na repu razvoja, odklonili pomoč prav na začetku, ko je najpomembnejša. Še nekateri drugi pa so se spraševali, kako naj financirajo programe, če pa imajo sami dovolj obveznosti prav zaradi vlaganj v šolstvo v lastnih občinah. Kot sta stvari komentirala poslanec Slavinec m župan Štihec, je res, da je to pristojnost država, toda če regija ne bo pokazala interesa, ga verjetno tudi država nikoli ne bo. Pri tem pa je Slavinec še dodal, da je dobil iz pristojnih ministrstev obljubo, da bo po letu 2007 sofinanciranje steklo. Kljub nekaterim nasprotujočim si mnenjem so župani ob koncu le sprejeli sklepe, da podpirajo omenjene programe in da so pripravljeni, kar je najpomembnejše, tudi podpisati pismo o nameri in tako zagotoviti pogoje za zagon. C. K., foto: N. J. iz Puconec, Romano jilo iz Lendave, MRD Romano gav iz Novega mesta. Maj iz Kočevja in Romano pejtešaugo iz ČrenŠovec pa tudi devet članov predsedstva Zveze Romov Slovenije. Mario Sandreli, predsednik častnega razsodišča Zveze Romov Slovenije, je povedal, da so se od vabljenih pogovora udeležili štirje in da so se z njimi dogovorili, da bodo v prihodnje bolj sodelovali v dejavnostih Zveze Romov in skupaj reševali probleme. Običajno opravičilo za nesodelovanje je, da niso mogli priti na seje zaradi otrok, bolezni, da niso imeli denarja za pot in podobno. Drugi vabljeni niso prišli na pogovor niti se niso opravičili. Predsednik nadzornega odbora Štefan Bajič pa je dodal, da bodo o tem problemu razpravljali tudi na naslednji skupščini Zveze Romov Slovenije. Med povabljenimi je bil tudi Ludvik Levačič iz romskega naselja Kamenci v občini Črenšo-7ci, ki se je v preteklosti izkazal z ureditvijo romskega muzeja in sploh aktivnostmi, ki pritegnejo tudi turiste. Ludvik je bil zato zelo razočaran, ker so mu očit ali neaktivnost: »Na pogovoru so Za razvojno regionalizacijo Slovenije Koliko kohezijskih regij? Vsaj dve aktualni stvari zadnjih tednov velja pokomentirati: prva je »upor« nekaterih regij vladnemu predlogu o razdelitvi Slovenije na dve kohezijski regiji, druga pa ustanovitev vladnega odbora za reforme, ki ga vodi naš rojak Jože P. Damijan. Ker imata zadevi kar nekaj vsebinskih povezav, ju je smiselno obravnavati skupno. Danes tisto prvo, regionalno, drugič tisto drugo »reformatorsko«. Glede kohezijskih regij je treba dati na mizo vse tri predloge, o katerih poteka sedanja razprava. Sedanji vladni predlog pravi, da se Slovenijo razdeli na dve regiji: Vzhodno in Južno Slovenijo, katere del bi bila tudi Notranjsko-Kraška regija, ter Zahodno in Severno Slovenijo. To naj bi bilo tudi najsprejemljivejše za pogajalce na drugi strani, torej na strani Evropske komisije (oziroma evropskega statističnega urada Eurostat). Neformalni »signali« na strani Evropske komisije naj bi bili takšni, da lahko sklepamo, da je to opcija, ki zagotovo obljublja uspeh. Vendar pa se s tem predlogom ne strinjajo predstavniki tistih občin in statističnih regij, ki pridejo ob takšni razdelitvi v razvitejšo kohezijsko regijo, to pa so Gorenjska, Goriška in Obalno-Kraška statistična regija. Za njih je glavna težava v tem, da je v »njihovi« kohezijski regiji tudi statistična regija Osrednja Slovenija, ki vse statistične regije Zahodne in Severne Slovenije naenkrat spremeni iz relativno nerazvitih v relativno razvite, zato predlagajo razdelitev Slovenije na tri kohezijske regije, kjer bi bila Osrednja Slovenija posebna regija. Imamo pa še tretji predlog, tudi v smeri razdelitve na dve kohezijski regiji; v prvi bi bila Osrednja Slovenija ( torej Ljubljana s širšo okolico), v drugi pa vse preostale statistične regije. Po tej razdelitvi bi bila tako imenovana »Preostala Slovenija« deležna najugodnejšega razvojnega tretmanav EU tudi po letu 201). Kateri od treh predlogov bi bil za Slovenijo najugodnejši? Glede na to, da se vlada v prvih mesecih svojega mandata s tem vprašanjem praktično ni ukvarjala, saj je »računala«, da se bodo pogajanja o novi finančni perspektivi končala junija in razdelitev na več regij ne bo potrebna, je začela nastala politična realnost nanjo pritiskati. In s tem pritiskom, ne z vsebinskimi vprašanji, se je sedaj prisiljena ukvarjati, zato na zgoraj navedeno vprašanje ne iŠČe- nam povedali, da smo premalo aktivni v delu Zveze in da ne sodelujemo dovolj na sejah. Odgovoril sem jim, da bi lahko tudi predsedstvo Zveze Romov Slovenije vsaj enkrat ali dvakrat letno prišlo v romska naselja, se kaj oglasilo pri nas, v Gomilici, Trnju, Dolgi vasi. Lahko bi se udeležili kakih naših prireditev. Potem bi se tudi mi bolj vključevali v delo zveze. Dal sem jim tudi dokumente, ki potrjujejo aktivnosti našega naselja Kamenci in našega društva in dokazujejo, da veliko delamo. O tem smo dobili tudi pismo podpore župana občine Čren-šovce in predstavnikov Razvojnega centra Lendava, s katerimi zelo dobro sodelujemo. Predstavniki občine in razvojnega centra nas tudi vsak mesec večkrat obiščejo, se z nami dogovorijo o nadaljnjih aktivnostih. Z njimi zelo dobro sodelujemo in nam v naših aktivnostih tudi zelo veliko pomagajo. Pogosto nas obiskujejo turisti, pripravljamo pa tudi prireditve, na katere prihajajo gostje iz Slovenije in tujine.« J. Ga. mo političnega odgovora, saj je le-ta že znan: Slovenija bo razdeljena na dve regiji, kot predlaga vlada Vendar pa ostajajo vsebinska vprašanja okrog kohezijskih in regij/pokrajin nasploh, ki naj bi se ustanavljale v Sloveniji v prihodnosti. Recimo ni še popolnoma jasno, kaj naj bi te regije počele. A bodo kohezijske regije delane po »irskem« vzgledu in bodo predstavljale - bolj ali manj - »predsednika/direktorja regije, fikus in tajnico«, dejansko pa se bodo stvari vodile centralistično iz Ljubljane? Ali pa bo vlada dejansko zagrizla v politično kislo jabolko vzpostavljanja regionalnih inštitucij za načrtovanje in izvajanje razvojne politike, predvsem v regiji Vzhodna in Južna Slovenija? če se bo odločila za ta drugi decentraliziran pristop, lahko že sedaj opozorimo na nevarnost, da bo zaradi pomanjkanja primernih kadrov lahko prišlo do še slabšega črpanja razvojnih sredstev, kot je sedaj Po drugi strani pa bi bil ravno decentraliziram pristop v razvojni politiki prvi korak na poti do siceršnje decentralizacije in regionalizacije Slovenije. To pa bi bilo za Slovenijo samo dobro. Andrej Horvat LOKALNA SCENA 21. julij 2005 VB 4 Šlihthuber - država Od 4967 funkcionarjev v državi jih je na spisku protikorupcijske komisije 132, v osrednjem dnevniku pa je omenjen le gornjepetrovski župan - S 582 poslovnimi subjekti po državi (v Pomurju 37) država po zakonu o preprečevanju korupcije ne sme sodelovati »Ce župan ne bo sledil sklepom komisije, bodo predlagali njegovo razrešitev.« jr izjavil predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos na tiskovni konferenci pred prvo parlamentarno obravnavo zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Komisija je pri podrobnem pregledu ugotovila, da župan sočasno opravlja funkcijo župana in v. d direktorja javnega komunalnega in gostinskega podjetja Pindža. Komisija je dala županu dvomesečni rok, da se odloči za eno od funkcij, če ne, bo predlagala njegovo razrešitev. Franc Šlihthuber, župan Občine Gornji Petrovci, zanika, da bi storil karkoli napačnega ali kaznivega, predvsem pa noče, da bi bila zaradi tega oškodovana celotna občina. Ta čas v gornjepetrovski občini končujejo tretjo fazo vodovodnega omrežja v vrednosti 210 milijonov tolarjev, vrtec v vrednosti 140 milijonov, kulturni dom v vrednosti 70 milijonov in kabelski tv-sistem v vrednosti 30 milijonov tolarjev. Prav tako gradijo športni center v KoŠarovcih in opravljajo vzdrževalna dela na javnih površinah. Župan Šlihthuber je prepričan, da so po zakonu o financiranju občin močno prikrajšani, vse naložbe so predvsem zato, da bi ustavili trend upadanja prebivalstva na najbolj severozahodnem delu države, zato bi bilo prav, da svoj delež pri naložbah plača tudi država. Ocenil je, da jim država iz naslova primerne porabe od leta 1998 dolguje kar 500 milijonov tolarjev (ati še več). Ali je župan res naj večji »županski krivec« v Sloveniji-’ Prav gotovo bi med funkcionarji našli tudi take, ki imajo svoja podjetja (le da na ime sorodnikov in znancev), ki pridno opravljajo razna dela in koristijo proraču nska sredstva. Če pogledamo objektivno, Šlihthuber res nima koristi od te funkcije, kvečjemu občini privarčuje denar za še eno plačo. Bolj problematično pa bo, če bo država tudi to javno podjetje uvrstila na seznam 582 poslovnih subjektov (v Pomurju jih je menda 37/ s katerimi nebo sodelovala. Sicer pa je tudi za Kosovo protikorupcijsko komisijo napovedana razrešitev Bernarda B.Peček V G. Radgoni tačas poteka ureditev ulice Delavska pot. ki je nekakšna obvoznica iz smen Spodnjih Ivanjec. Dela pn razširitvi cestišča in ureditvi pločnika izvaja Cestno podjetje Ljubljana. Obnovitvena dela, ki jih financira Občina G. Radgona, stanejo 67,68 milijona tolarjev. Ob ureditvi 412 metrov ulice bodo uredili tudi novo ulično razsvetljavo in položili nove vodovodne cevi. Za ureditev ulice, zaradi širitve so morali odkupiti in podreti Padaričevo hišo, seje občina odločila predvsem zaradi varnosti pešcev, zlasti otrok, ki po tej poti hodijo v šolo. L. Kr. Ureditev ulice Delavska pot 1 Prostorsko urejanje Gornje Radgone Na vrsti so opekarniška »vroča zemljišča« Strateški svet za pospešen razvoj gospodarstva v občini Gornja Radgona seje zbral na drugi seji in postregel z razveseljivimi podatki Seja sveta občine Turnišče Modro polje v Soboti in Ljutomeru Zemljišče kjer so bile v preteklosti garaže, mehanične delavnice, skladišče soli in upravna stavba cestnega podjetja, je kupila kranjska investicijska družba Modro polje. Polovico zemljišča so prodali družbi Hofer Slovenija, ki bo na svojem delu zgradila trgovino (že nekaj Časa imajo gradbeno dovoljenje, prav tako že tudi usposabljajo zaposlene prodajalce), drugi del zemljišča pa je še naprodaj Družba ilodro polje je tudi kupila zemljišče Cestnega podjetja Murska Sobota (večinski lastnik cestnega podjetja je Pomgrad) v Ljutomeru, Na obeh prihodnjih gradbiščih so tačas stroji za predelavo gradbenih odpadkov družbe Pomgrad Mehanizacija, ki rušijo stavbe in drobijo material. Ta materiali potem prodajajo kot nasipni material pri nizkih gradnjah, B. B. P. Gornja Radgona Na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je bilo minulo soboto srečanje gasilcev veteranov z območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Srečanja, ki sovpada z letošnjim praznovanjem 50-letnicc Gasilske zveze Gornja Radgona, se je udeležilo več kot 260 gasilcev veteranov iz 33 prostovoljnih gasilskih društev. Organizatorji so pripravili za nekdanje zaslužne gasilce bogat kulturni program, prikaz novejše gasilske tehnike in jim omogočili vožnjo s turističnim vlakom po Gornji Radgoni z okolico. Zbranim gasilcem veteranom so se za njihovo dejavnost zahvalili Peter Cvetkovič, predsednik Gasilske zveze Gornja Radgona, Anton Kampuš, župan Občine Gornja Radgona, in predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest E6ry. Posebna delegacija pa je položila venca na grobova Jožeta Štelcla, prvega predsednika Gasilske zveze Gornja Radgona, in Bertija Hegediča, prvega poveljnika tukajšnje zveze F KI. »Ker postaja ta predel mesta, kjer je predvidena obrt-no-trgovska cona, pravo nakupovalno središče Gornje Radgone, moramo dolgoročno poskrbeti za dobro vsebino,« je opozoril člane sveta gorn je radgonski župan Anton Kampuš. Ker je občina izkoristila predkupno pravico, je od stečajnega upravitelja Ar-Avta odkupila 4,2 hektarja zemljišč na ta čas investicijsko najbolj zanimivem območju stare opekar ne, kjer sta predvideni obrtna in trgovska dejavnost. Na drugi seji so se zbrali člani Strateškega sveta za pospešen razvoj gospodarstva v občini Gornja Radgona. Prostorski plan občine naj bi sprejeli nekje do leta 2007, še prej pa bodo morali natančno pregledati vse dosedanje in prihodnje razvojne programe in se odločiti, kje, kako in po kakšni ceni bodo spreminjali kmetijska zemljišča dodatno v stavbna zemljišča. Zemljišča v in- dustrijski coni na Meleh so namreč v celoti prodana, zadnje občinsko zemljišče so prodali podjetju Elrad International; sedaj je na vrsti obrt no-trgovska cona Mele, kjer ima občina 5,2 hektarja zemljišč, zanimanje pa je tako veliko, da bodo tudi ta verjetno kmalu prodana Župana zanima, kaj bi v teh poslovnih conah še potrebovali: npr. ali tudi kakšne restavracije, prevozništvo, hotel, stanovanja. Vse to se namreč mora predvidevati pri prostorskem načrtovanju. Zanimiv je predlog, da bi občina uredila podoben »podjetniški inkubator«, kot je v Murski Soboti, torej da bi pomagali tudi mladim in neznanim podjetnikom. To, da bosta ob Ljutomerski cesti gradila svoje trgovine Lidl in Tuš, je že skoraj dokončno, zato se bo to območje kmalu spremenilo v gornje radgonsko nakupovalno središče. Drugo mestno poslov-no-trgovsko središče pa se bo uredilo na območju nekdanjega MIR-a, kjer naj bi bilo mestu pre- puščeno območje za ureditev sprehajališča tik ob reki Muri. Pri tem pa je še nekaj objektov, katerih ureditev ni v celoti odvisna od občine: nekdanja stražnica nad avtobusno postajo, Admon-tova stavba (Elradova kuhinja) in objekti mejnega prehoda. Župan je predlagal, da bi začeli razmišljati o pridobivanju novih stavbnih zemljišč ob cesti od Mira proti Črešnjevcem (Mo da), upoštevati pa bi morali tudi predloge Tomaža Dreslerja (OOZ), da bi pridobili zemljišča za potrebe individualne stanovanjske gradnje, da bi pokušali urejati (obnavljati ali prodati) Zgornji gris ter da bi mesto nujno potrebovalo hotel - gostje, ki so poslovno v Gornji Radgoni, morajo prenočevati v sosednji avstrijski Radgoni Vsekakor pa bi bil že skrajni čas, da bi občina začela resneje razmišljati tudi o gradnji čistilne naprave, ki jo načrtujejo že najmanj 15 let. Bernarda B. Peček S čolni po Muii Svetniki iz Turni^jJ pred kratkim sestaf«J pred dopusti-stavil ži>PanJ® n r ročilo o aktivnos1®1' tekajo v občim.'1 ■ u so še o predlog® «^ občinskih nagra deljevanju le teh. Predlogi za pr«11^ Turniščeso: nazivi' . plaketa občine in Pfl čine. Datum ločili na naslednji . so nove cene vode. gospodinjstva, ki pogodbo o solinam j lizacije, za pitno""® * slabih 143 stva.kinisopodP^'lp> pa 190 130 moralo odšteti nicw Ker |e Pantovič kot tanovitelja že^v ,^jj sveta zavoda turnip’ p zaradi zakonskih < ■ zamenjati. Sicer javila na dva razp15* , bo s turistično vse gim pa so se prija*1 za reševanje roins1 tike. Gre za Ro^ . Avgusta se bo zemljišč, kjer cesta. Po načrtuj / kanalizacija v ■ telom pa so se stal stolp za pri Planiki. Svetni*1 še dogovorili. počitnicami pr* čolni po reki Muf- ./ Lutverci r Minulo sobQ'®,^^ „ PGD Lutverci . nrknuivanie J']'' m. claim z motorno 'f11; .^1 > <■ so zmagali pred gasilci 5 Prekmurju m članicah so s.a-' . ' p Podgorje pr i '' ;, Spodnja Sčavn'^ ji mladincih »o pd-‘ • pred ekip®1’ ,.11-PGDSdiŠci ^X-jt nirjih.son^J• ■_ Vsaka od prejela pri-'"JI' (X j ki kategorij' P Oratorij na Cankovi in Tišin Da v Času počitnic osnovnošolski otroci ne bi bili prepuščeni sami sebi, da se ne bi dolgočasili ter da bi se pri tem še kaj naučili, prepoznali svoje talente in spoznali določene vrednote, številne župnije organizirajo t i. oratorije. Eden takšnih je pred kratkim potekal v župnijah Cankova in Tišina. Ta oratorij je bil tukaj že tretjič in, kot kaže, ta oblika druženja in kratkočasenja otrok je vse bolj priljubljena, saj je iz leto v leto več udeležencev. Letos se gaje udeležilo 120 otrok iz canko-vske in tišinske župnije, te pa je vodilo 25 animatorjev. Pripravili so številne delavnice. Tako so priredili plesno, športno, glasbeno in pravljično delavnico, slikali pa so tudi na majice, izdelovali nakrt iz filo mase, mozaike ipd. V petih dneh, kolikor je trajal oratorij, je bilo poleg delavnic tudi veliko iger in drugih sprostitvenih dejavnosti. Kot je povedala voditeljica Lidija Hamler, bodo pripravili zaradi dobrega odziva pri otrocih v omenjenih farah še en enodnevni oratorij, in sicer tik pred začetkom novega šolskega leta. C. K. USTNIK 21. jufij 2005 LOKALNA SCENA 10- praznik Mestne občine Murska Sobota Razburljiva najstniška leta ^ota računa na pomembno regijskega središča ter Wobitev pomembnih J^nih in regijskih služb četrtek d'* ^VOfani * Murski Soboti je bila v 'f 'ldru osrednja slovesnost ob 10. ’“tka n,m P^Hiku, ki ga je olepšala violi-(Katjuša) Lepoša in osmislil ir^'' il* ° eai največjih investicij tf|lt । ll'1 ' Priložnosti M. Sobote v priho-^inp,1 ’'° ,n ° obrtno-industrijski t' ni',r*u kot odskočni deski za nepo ...'"^Investicije, ^^hot na ,0- prazniku MO Mur- fatten- h I 'I Zlmun Antars H L'no sPregovoril O minulih in prihodnjih |L Podlagal tudi vsem drugim, ^'Ptid s^uPai b°U optimistični in inju vizije občine, lahko upajo na 1 na leta prihaja občina v naj-kstbi £ ?Jta ^eta Pa K značilno iskanje same-'■ ipt ' PJ »o to leta razburljivih in hiV preteklosti je bila občina pri-■ v«čje dohodke prav zaradi nesodelo- ^novanja ' šd mnogi pričakovali imena podžupanov, je bila ta točka dnevnega reda ; lena 5 četrtkove 22. seje, saj na koordinaciji dan prej niso pristali na to, da bi C*Podal le ustne predloge podžupanov, je pa bilo kljub temu opravljenih kar nekaj Wv svetu zavoda OŠ II so predstavniki ustanoviteljev Andrej Kuhar, Romana krasta Temlin, v svetu javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice M. ® ta Antona Slavica zamenjal Miran Forjanič, Rudolf Horvat pa je nekdanjega ^JZarnenjal v nadzornem svetu družbe Industrijska cona Murska Sobota, v. d. di° ^lKK-a pa bo še naprej Alenka Kukel. Predlagana sprememba in dopolnitev lig f 0 ustanovitvi javnega zavoda Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobo-I največje razprave, saj je nekaj svetnikov posumilo, da prilagajajo razpi- “°taza direktorja prav določeni osebi. Mi praznik Občine Hodoš P°s,anka ^aria pozsonec'k’ je maJhni sedaj že večkrat pomagala "Mtn ” * Pre<* kulturnim domom na 111a °bčinska proslava ob šes-- ’' ženskih občin je bil to velik Praznika, ampak zaradi otvori-«ilr ' J 5" M simbolično predah ”ika "rneni programu ter nagovorih Pa v 1 *ana 'n poslanke Marie Pozso-t "1,1 t>lagoslovili kar trije duhov'° ’ N’$n'tu
  • oo ves čas na voljo pitna voda. WWi ‘hsk 1r *e P°tekala tudi slavno- n, / Sveta, na kateri so podelili ' । ” Ureieno kmetijo je prejela d' . 1 Ke,.-3"1^0 (Hodoš 22), za najlepše 4b| lnq d"'L (Hodoš 56), najlepše ure* ^a,o Dl a?2'113 Škodnik - Abraham (Ho-‘ ■ so letos podelili Prostovolj- medalje ,a"kovska čistilna naprava ° čistilni napravi na hp I ^a P°djetje Komunala Iz ill**”-0 K bf,n ° čistilni naM. "±u odpadne ,,, 4 Zato , । ,$^anj brez prisotnosti ' Man • >,av^anl podatki ne dr- 'II. 4 11 '■|Sl'lna naprava, na katero ' teni ?U ri; kanalizacije kraja ’ a po istih kanalih od Dobitniki zahvalnih listin in plakete Mestne občine Murska Sobota z županom Antonom Štihcem. Zahvalne listine so prejeli dijak Matej Ficko (za delo z mladimi), Franc Zver (zborovodja Mešanega komornega pevskega zbora Vladimirja Močana) in Angela Novak, ravnateljica Osnovne šole III. Plaketo je v imenu mag. Branka Škafarja prevzela njegova mama. vanja podjetij ter pomanjkljive komunikacije znotraj občine in znotraj regije. Štihec je navedel primere prevzemov Potrošnika, bank, zavarovalnic in mesne industrije. Poleg bega kapitala se neprestano dogaja tudi beg »človeških resursov«, saj naj bi izgubili 6 % prebivalcev. »Znanje je dolgoročno nemu gasilskemu društvu Krplivnik, ki letos praznuje 80-letnico (osrednja prireditev bo 24. julija 2005). Listino Občine Hodoš je prejela evangeličanska cerkvena občina Hodoš, županska priznanja pa Leo Plank iz Schweinbachna pri Linzu, Liljana Gal s Hodoša 82 a, Jože Arzenak iz Domanjše-vec 150 in Rozalija Totič s Hodoša 66 c. Čeprav majhna občina, je doslej uspela uresničiti že nekaj velikih projektov. Pa ne le komunaino-okoljskih, kot so ceste, kanalizacija in vodovod. Med večje dosežke spadata tudi utajen muzej v Krpliv-niku ter obsežna monografija na visoki strokovni ravni o zgodovini Hodoša in Krplivnika, kakršne nimajo niti večje občine ih kraji. Zgledno je tudi sodelovanje s sosednjimi kraji na Madžarskem in prav zaradi boljše komunikacije, ki je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja zaradi meje onemogočena, so v zadnjem letu občani sami uredili povezovalne poti z madžarskimi vasmi. Bernarda B. Peček vaja meteorna in sanitarna odpadna voda. Zaradi tega se kanalizacija na dveh mestih raztežuje, in sicer pri pokopališču in na čistilni napravi Na obeh lokacijah je razteževanje samodejno. Prvi val ob dežju, ko se kanalizacija izpira, pobere bazen na čistilni napravi, kasneje, ko je odpadna voda razredčena, pa se le ta preliva v melioracijski jarek in Kučnico. Za opisani način čiščenja so bila izdana soglasja in gradbeno dovoljenje ter skladno s tem čistilna edino, ki nas lahko naredi konkurenčno. Prav tako pomembna so tudi zemljišča. Ta ne morejo pobegniti, se prenesti, zato je treba aktivirati tudi zemljiške resurse...« Prav severna obrtna cona naj bi predstavljala nov zagon za Soboto. Štihčeva vizija mestne občine pa je naslednja: pridobili bodo državne in regijske službe, v Fazaneriji bo šport-no-rekreacijski kompleks, namesto vojašnice in vrtnarije bo izobraževalno-tehnološki center, na območju Pomurke bo stanovanjska soseska, ob Gregorčičevi ulici bodo varovana stanovanja, avtobusna postaja in tekstilna tržnica se bosta preselili, Diana se bo spremenila v miniterme, v Kocljevi ulici bo garažna hiša, namesto uprave nekdanjega Potrošnika bo poslovni kompleks, gramoznica ob Bakovski cesti bo rekreacijski kompleks, kinodvorana bo gledališka dvorana, grad pa bo domovanje različnih društev in organizacij... Občina bo imela čez 10 let 21 tisoč prebivalcev. Kot predstavnik kabineta predsednika Vlade R Slovenije se je občinske slovesnosti udeležil Anton Kous, prisoten pa je bil tudi častni občan Miki .Muster. Bernarda B. Peček Hodoški župan Ludvik Orban in poslanka Maria Poszonec sta slovesno predala namenu novo vodovodno omrežje v Hodošu in Krplivniku. naprava tudi deluje. V letu 2004 je bila očiščena vsa odpadna sanitarna voda, ki je nastala na Cankovi pri 131 objektih (vseh objektov je 135). Letni povprečni učinek čiščenja znaša za KPK 91,8 % in za BPKS 90,3 %, kar je v skladu s predpisi. Nikakor ne drži objavljeni podatek, da se očisti 20 % odplak in da čistilna naprava ne deluje pravilno, drži pa podatek, da je na podlagi sedanjih obremenitev na čistilni napravi 20 % prostih kapacitet. Čiščenje odpadne vode, obratovanje čistilne naprave in funkcioniranje kanalizacije so med sabo povezani in zahtevni procesi, zaradi tega bomo pripravili še to poletje dan odprtih vrat na čistilni napravi in vse to podrobneje predstavili. Mirko Sabjan, direktor podjetja Komunala Franc ŠHhthu-ber, župan Občine Gornji Petrovci; »Jaz sem župan profesionalno, občinski svet pa me je imenoval za v. d. direktorja komunalnega podjetja, s tem da poudarjam, da imam plačo samo kot župan in da nimam nobenega prihodka od javnega in gostinskega podjetja Pindža, tako da to delo opravljam povsem zastonj in v želji, da bi bila občina in naše komunalno podjetje uspešnejša. Nadzorniki in tudi računsko sodišče to lahko preverijo, zato z vso odgovornostjo izjavljam, da imam samo eno plačo, in to delo v. d. direktorja opravljam ležalo, da bi bili uspešnejši. Do 9. septembra imam rok, da se odločim glede funkcij, vendar imam toliko dela z investicijami in tekočimi nalogami, da o tem še nisem imel časa razmi-ŠljatLr Anton Štihec, župan MO Murska Sobota: »Vse občine imamo svoje težave in obveznosti in sprašujem se, ali res ne najdemo pripravljenosti in sredstev za zagon visokošolskih programov, o katerih že toliko časa govorimo? Ko bomo to naredili, bomo imeli karte v rokavu, da bo pozneje tudi država morala sofinancirati. * Daniel Kalamar, župan Občine »Tudi sam se zavzemam za znanje, toda mislim, da je visoko šolstvo v pristojnosti države. Zakaj je takrat, kadar gre za Pomurje, vse naenkrat v pristojnosti občin ?» Ludvik Orban, župan Občine Hodoš: »Mi smo prav načrtno razvijali občino tako, da smo najprej uredili vse občinske ceste, asfaltirali javne poti, že tri leta imamo kanalizacijo in čistilno napravo, uredili smo pokopališča in tri mrliške vežice in sedaj napeljali še vodovod. Že lani smo odkupili staro stražnico, ki jo želimo urediti v center prostočasnih dejavnosti; skupaj z Madžari smo se prijavili za program Interreg za kulturo in turizem. Z izgradnjo vodovoda smo rešili še zadnjo težavo, ki je bila povezana s tem objektom Intenzivno si prizadevamo za gradnjo doma za starejše občane, saj želimo ustanoviti raktčansko enoto za JO varovancev in pripravljati tople obroke za domačo nego; namesto v starem župnišču bo ta najverjetneje na novi lokaciji pred sedežem občine. Prav tako je občinski svet sprejel sklep, da bomo v Krplivniku sami nadaljevali s programom ekosocialne kmetije, saj ne moremo gledati, da bi tu nekdo uresničeval svoje osebne interese * Drago Sedonja, direktor za nabavo pri Panonskih termah: »Pri nas ima domači proizvajalec prednost, če ima kakovost, če nas je sposoben servisirati in ima primerno ceno. Kajti pri nas je domača hrana del našega turističnega produkta GOSPODARSTVO 21. julij 2005 — VESI Blagovne znamke Kako iz opice narediti župana? Ker smo v času politične bonace - vsaj kar zadeva volitev - Je zdaj priložnost, da se dotaknemo tudi blagovnih znamk v politiki. Ameriški propagandisti pravijo: »F enem letu mora dober propagandni stroj tudi iz opice narediti predsednika * To vsekakor velja za * normalne* politične sisteme, ki temeljijo na demokraciji, kajti ob revoluciji je ta rok možno skrajšati. Velikokrat se pri leporečju o demokraciji in enakih možnostih sklicujemo na starogrško ureditev, kjer je lahko vsakdo povedal, kar je želel, to argumentiral, odločitve pa so se sprejemale na podlagi argumentov ... Vse lepo in prav, vendar je pri grški demokraciji nekaj umazanih podrobnosti, ki jih ne gre prezreti. V takratnem demokratičnem odločanju niso smele sodelovati ženske, otroci, sužnji in listi, ki nimajo premoženja. Se pravi, klub enakih je bil odprt le za moške, lastnike premoženja, in le za njih je veljala enakost. Tako tedaj kot danes je bilo ukvarjanje s politiko dokaj resno področje, okrog katerega seje razvila celotna industrija. Tako na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni Politični kandidat je produkt na eni strani in je oseba, ki je s svojim delovanjem že pred elekcijo dokazal, da je vreden zaupanja množic. Če se osredotočimo na najeminentnejše funkcije (župan, predsednik, predsednik vlade), je-poli-lični kandidat tista oseba, ki integrira interese in zaupanje volivcev. Že samo kandidatura na volitvah pomeni, da seje oseba pripravljena odreči delu sebe in se zavzeti za skupno dobro, investirati svoj čas in mentalni kapital za stvar, ki bo širši družbi prinesla blaginjo in večjo varnost bivanja. To so predpostavke, s katerimi se na volitvah zmaguje. Volivci volijo le tiste, za katere menijo, da bodo naredili več in bolje kot njihovi protikandidati. To je dejstvo in vsakemu, ki se pojavi na kandidatnem listu, je treba priznati, da ima plemenit namen. Zmagajo le tisti, ki uspejo največje število volivcev prepričati, da je njihova pot do cilja najbolj čista. Dolgoročno obstanejo le takšni, ki uspejo iz sebe narediti prepoznavno politično blagovno znamko. Enostaven in lahko prepoznaven produkt. Tako kot na trgu izdelkov, se na trgu politikov pojavlja vse večja gneča. Oboji, tako kupci kot volivci se v večini primerov odločajo ali za preverjeno različico ali pa želijo poizkusiti nekaj novega, svežega. Zaradi tega je pomembno pozicioniranje političnega kandidata na začetku, ko je še neznan. Propagandni stroj, ki se poklicno ukvarja z iskanjem profilov in pozicioniranjem kandidatov ter oblikovanjem sporočil posameznega kandidata, posveča posebno pozornost dejavnikom, ki so ključnega pomena za volivce, saj kandidat mora sporočati tisto, kar je pomembno za volivce. Ker imajo politični kandidati svojo preteklost, je treba poiskati združevalne dejavnike, ki bodo povezali čim več ljudi okoli teme, ki je najpomembnejša. In prav eno leto je čas, v katerem je možno s sistematičnim in konsistentnim predstavljanjem eksponirati kandidata tako, kot je to potrebno. Na volitvah ni presenečenj, razen za tiste, ki nimajo dovolj stika z realnim stanjem, in v sistemih, kjer propaganda in politični marketing nista na dovolj visoki strokovni ravni. Če povzamemo misel ameriških propagandistov in jo poskusimo aplicirati na lokalno raven, lahko mimo zatrdimo, da je bolje, da v enem letu s profesionalnimi sredstvi iz opice naredimo župana in vemo, pri čem smo, kot da stvari prepuščamo inerciji in potem iz izvoljenega kandidata, kije zastavil lastno ime, svoj čas in voljo, štiri leta delamo opico, kar je praksa v domačih logih. Matej Fišer, matej.fiser@anlaser.com V Stari Novi vasi nastaja nekaj velikega Nova tovarna Le kaj gradijo tako velikega v Stari Novi vasi, nas je zanimalo te dni, ko nas je pot vodila skozi omenjeni kraj. Delavci Pomgrada, ki izvajajo gradbena dela, so nas napotili v bližnji gostinski lokal Gorica, kjer naj poiščemo direktorja podjetja Vipoll, d. o o, Stanka Zvera, ki je investitor gradnje, sedež tega podjetja pa je v sklopu gostišča. In res. Direktor Zver se nam je kmalu pridružil in nas seznanil, da gre za gradnjo poslovno-proizvodnih prostorov Vipolla v velikosti blizu 2000 kvadratnih metrov, saj so dosedanji prostori v velikosti 900 kvadratnih metrov že zdavnaj pretesni. To je ena od redkih naložb v proizvodne prostore na našem območju. Družba Vipoll posluje 15 leto in ima trenutno zaposlenih 43 delavcev, Z dograditvijo prostorov bodo lahko število zaposlenih povečali, prav tako pa seveda tudi proizvodnjo polnilne opreme oz, linij za polnjenje. Tako rekoč celotna proizvodnja je namenjena za izvoz. Otvoritev novih prostorov bo predvidoma konec avgusta. Besedilo tn foto: J. G. Na skupščini Varisa nasprotni predlogi Direktor ostal Becker ovadil Sobočana, ta zaradi objave na internetu napovedal tožbo Skupščina delničarjev Varisa ni podprla nasprotnih predlogov, ki sta jih podala mala delničarja Samo Kolnik in Werner Becker. Med drugim sta predlagala, da se iz krivdnih razlogov pri ustanavljanju podjetja Varis Fertigbader GmbH v Nemčiji odpokliče Štefana Sobočana in da se direktorju in nadzornemu svetu za leto 2004 ne podeli razreŠnice. Nasprotne predloge so podprli delničarji, ki obvladujejo 4,18 odstotka kapitala, na skupščini pa je bilo zastopanega 96 odstotkov kapitala ali navzočih 148.620 delnic z nominalno vrednostjo tisoč tolarjev. Uprava tudi ni predlagala razširitve dnevnega reda s predlogom o zunajsodni poravnavi z Beckerjem, in sicer da bi mu izplačali 950 tisoč evrov s sedemodstotno obrestno mero, saj predlagatelj za uvrstitev dodatne točke na dnevni red ni dosegel 5-odstotnega lastninskega deleža. Zavrnjeni so bili tudi nasprotni predlogi Štefana Zvera, Vzajemni skladi KD -varna in zanesljiva naložb Največji slovenski vzajemni sklad KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb, posluje po novih pravilih upravljanji Konec letošnjega junija so za vzajemni sklad KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb, pričela veljati nova pravila upravljanja. Zaradi uskladitve z določbami Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje je vzajemni sklad izgubil oznako »posebni« in se preimenoval v KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb. Bistveni novosti, s katerima se bo kakovost upravljanja premoženja še povečala, sta intenzivnejše vlaganje na tuje trge in povečana prilagodljivost strukture naložb. Rast vrednosti sredstev vlagateljev se bo odslej udejanjala z naložbami, sestavljenimi večinoma (najmanj 70 %) iz vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov, ki so predmet trgovanja na področju držav članic Evropske unije in EFTE. Doslej delež tujih vrednostnih papirjev ni smel preseči 10 % portfeija, z odpravo te omejitve pa bo ustreženo željam vlagateljev po globalnem investiranju. -k KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb Novim kapitalskim trgom naproti! Dobrodošli na krovu! www.kd-group.si ker jih je podal na neustrezen način Oporekal je primernosti prostora, kjer je potekala skupščina, predlagal, da naj se glasovanje opravi po pošti in da naj nadzorni svet šteje pet članov, sedaj sta s strani delničarjev dva, med njimi pa naj bi bil tudi Samo Kolnik Delničarji so na skupščini po preteku mandata Francu Feherju in Dragutinu Juroviču imenovali nova člana nadzornega sveta, in sicer Dušana Črnigoja in Majdo Kavaš. Predlagatelji nasprotnih predlogov na skupščini niso najavili izpodbojnih tožb. »Na skupščini sta bila plenilska delničarja Samo Kolnik in Štefan Zver, ki je pooblastil g. Kljub stečaju največjega nemškega partnerja Poseidona, kije odkup 70 odstotkov sanitarnih kabin Varisa, posrednik pri poslu pajebil tožilec Varisa Werner Becher, je imelo lendavsko podjetje konec jiw tos sklenjenih pogodb za 2284 sanitarnih kabin, po načrtu po j>h “ izdelali 2500. V podjetju z osmimi kooperanti je zaposlenih 250 ljual' vprečna plača pa je nekaj manj kot 220 tisoč tolarjev. Delež posameznih vrst finančnih instrumentov ni vnaprej določen, temveč se v celoti prilagaja razmeram na trgu. Prilagodljiva struktura naložb omogoča prerazporeditev portfeija iz delnic v druge oblike naložb, kot so dolžniški vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, pa tudi obratno, če upravljavci to ocenijo kot dobro. Seveda se bo KD Investments d. o. o. še naprej trudila prihranke vlagateljev razpršiti z optimalno kombinacijo delnic rn obveznic in tako doseči čim boljše rezultate na kapitalskih trgih, ob upoštevanju varnosti in likvidnosti investiranih sredstev. Z novimi pravili upravljanja so se tudi znižale vstopne provizije, Namesto prej enotne 3-od-stotne provizije (razen pri prestopih med vzajemnimi skladi družbe za upravljanje) odslej velja gibljiva lestvica vstopnih provizij, odvisno od višine vplačila, in sicer med 3 % in 0,5 %. Prestopi med vzajemnimi skladi KD Investments d. o. o., ki za- Kolnika, da glasuje v njegovem imenu. Skupščina je pokazala, da delničarji Varisa niso podlegli anonimkam, dopisom Zvera, Beckerja in brezplačnim objavam na internetni strani. Pokazali so, da so enotni in da zaupajo politiki Varisa, vodstvu in meni osebno,« je na tiskovni konferenci, sklicani po skupščini, izjavil direktor Varisa Štefan Sobočan. Varis je v večinski lasti zaposlenih, ki obvladujejo 65 odstotkov kapitala, njihovi družinski člani pa imajo še dodatnih 15 odstotkov. Toda kljub »domačim« lastnikom in do sedaj vedno izplačanim dividendam uprava delitve dobička tokrat ni predlagala, »čeprav ima- »Ali lahko naspim strani nekdo objavi neresnice? Koinp^' na kazenska prijava je na spletni strani. To je škoda in zaradi tega bom najverjetneje osebno vložil tožbo/ je napovedal $teW Sobočan. mo možnost, *nl je dejal Sobočan a . skupščine bodo 4 m’ menih za razvojin ' " več kot 100 nnli^lf" nega dobička pa naslednje leto. »K . tem časom vložena . prijava proti Soboc,n“j4^» bi menda ponaredi' , leto 2003 'n"“' oblikovali rezervacij»e-sledično pomeni, mo izplačevati r .g pojasnjeval Štefan Mal*1** računavajo vstopne stroške, so brez dodatnih vstopnih stroškov, Novost je tudi obročno vplačevanje, pri katerem se vrednost vstopne provizije določi glede na predvideni končni znesek vplačil v celotnem obdobju varčevanja, s čimer lahko vlagatelji prihranijo pri vstopnih stroških. Upravljavska provizija ostaja na višini 2,00 % letno, pridružila pa se ji je skrbniška provizija v višini 0,05 % letno. Izstopne provizije ni. Trenutna velikost sredstev K D Galilea, vzajemnega sklada fleksibilne strukture naložb, je dobrih 58 milijard tolarjev, kar je približno petina vseh sredstev v slovenskih vzajemnih skladih. Uresničevanje investitorskih ciljev je doslej upravljavcem sklada odlično uspevalo. Otem pričata tako zadovoljstvo številnih vlagateljev kot prejeta priznanja: KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb, je bil po raziskavi ugledne finančne revije The Wall Street Journal Europe že osemkrat raz- ------- - — glašen za tu med primeri skimi skladi. Vse dodatne m ^pt^ stopne izjave M vljanja vzajemn ■ 4^ Galileo, bilne strukture na so na voljo v po vsej Slovenil straneh: ** www.flnancna ’ u a , prospekta- ,, leo, vzajemni sk* „ naložb, s kater' ^ , , , ' . ments. družba -Cefovška cesta • gateljem ur plačno na vol)® , nančnih točka , prti partnerjih, ki sP, ve k pravilom । „ .KLsdo v nerji so objavil« www.kd-groOP ,..11 . obliki dosW^^p^p^ vzajemnega s llXli do i* prospekta P'3 rzvoda vzajemnega s WllK-21. julij 2005 (IZ)BRANO Baroineter r^ ’« posvečen v duhov •Rpm duhovnik iz Pomu-Se(temdeset Dolga leta je hl ^’"'Dobrovniku, od leta de^^^Mjemtnulo ne-Calmed domačimi ► ; ; -ravnem zboru Jo. a'srX> konec minulega Sv»aa 1 abrahamom. gasilskem domu komP’et-h o. skupina NSi z 'it«iZ^ICan,i-2favensta . Janez Drobnič e\, 7uk’od slednje-Pobil zagotovilo, man-V^ jane zapeljal po ■10 pnloznost je $t-""Pravii ognjemet &!?*** kn'k|sijepriza- <^',.^7 bo^aob-^MX,lrJa'nlt smd-»SlcJ ‘ Ker so imeli težave s pitno 1 'Jdcv Jtli?Paj^ 7 Lendavo, KojeP|a-'0inih'°°'0da 3na državi, so tl "epovS^ atna sredstva. ^i*trnnl^rat kr^11'VI ilV l# Železna maša v Martinju Sedemdeset let duhovništva je jubilej, ki naj bi ga po besedah mariborskega pomožnega škofa dr. Jožeta Smeja v Pomurju praznovali prvič, saj ni znano, da bi kdo od duhovnikov v tej regiji praznoval tako visok jubilej. V rimskokatoliški cerkvi je ta jubilej znan kot železna maša. Triindevetdesetletni Ivan Camplin je bil rojen v Bogojini in leta 1935 posvečen v duhovnika V svojem dolgoletnem duhovniš- kem poklicu je med drugim deloval kot izseljenski duhovnik v Franciji. Pozneje, ko se je vrnil Pomurje, je bil predvsem dolga leta župnik v Dobrovniku, nato pa vse od leta 1982 v župniji v Gornjih Petrovcih. Več let je oskrboval slovenske vernike na Gornjem Seniku v Porabju. Številni verniki in drugi ga poznajo tudi po tem, da je urejal Novine, pisal pesmi, zgodbe, potopise ipd. Pred leti izdal tudi avtobiografijo z naslovom Mojih 90 let. Sedaj je upo- kojen in živi v Martinju v župniji Gornji Petrovci. Prav pri kapelici v Martinju, nedaleč od Camplinovega doma, je bila prva od štirih načrtovanih slovesnosti, ki naj bi jih pripravili ob tem jubileju širom po Pomurju in v Porabju Poleg duhovnikov iz murskosoboške dekanije so ga prišli pozdravit domači farani in številni drugi verniki predvsem z Goričkega in drugih krajev Pomurja. C, K„ foto: N. J. Pri nas je zmeraj veselo Komisija v akciji Naj... domačija se je še zadnjič odpravila ne teren in še enkrat obiskala vse tiste, ki jih nismo našli doma. Tako smo še enkrat zavili proti Rogašo-vcem in v Nuskovi obiskali domačijo Simona Kuzmiča, kjer so se ravno odpra- vljali na žetev, a so si vseeno vzeli Čas in poklepetali z nami. Povedali so, da je pri njih zmeraj veselo in da prav v Nuskovi še zmeraj gojijo dobre medsosedske odnose. Ponovno smo obiskali družino Škrobarjevih na Moti, a jih tudi tokrat nismo našli doma. Smo se pa zato ustavili še v kleti Ferdinanda Roškarja. Komisija za Naj... domačijo je tako obiskala vse domačije, ki ste nam jih predlagali. Že v naslednji številki pa boste spet imeli priložnost glasovanja, ko bomo začeli zbirati glasove za osem finalistov po izboru komisije. Vanja Poljanec, foto: V. P. ljubljanska banka Mmo ZjMb^amAB t A. Podružnic« Pomurj* Marjan iz Precetinec ne more brez dela Dobiva se z »nočnimi pohodniki« Prostori njegove prodajalne so zdaj namenjeni turistično-informativnemu centru, kjer vam Marjan rade volje pove in pokaže vse, kar vas zanima. Galunderjevi končali projekt Šest apartmajev Sedemdnevni paket za štiri osebe 60 tisočakov V zgodovinskem gradivu je zapisano, da je bilo naselje Precetlnci prvič omenjeno leto 1445- Od tega je torej že 560 let Svojčas smo že nekoliko več pisali o razvoju te vasi in se pred kratkim udeležili tudi otvoritve nove turistične poti Precetinci-Stara Gora, za katero je poskrbelo njihovo turistično društvo Nočni pohodniki. Zanimalo nas je še, kdo stoji za temi »nočnimi pohodniki«. Pot nas je pripeljala k Marjanu Pintariču, predsedniku omenjenega društva in vodji Turistično-infor-mativnega centra Precetinci, ki je kar v prostorih njegove hiše. On je bil tudi pobudnik in nosilec projekta za ureditev turistične poti Precetinci-Stara Gora, ki ga je sofinancirala Evropska unija - Program mladina, mednarodno sodelovanje mladih. In kdo je »nočni pohodnik« Marjan? V resnici ta naziv nima neposredne povezave z nočnimi pohodi, torej pešačenjem v nočnem času, ampak je bilo tak šno ime izbrano zato, da bi bilo slišati nekaj posebnega, da bi torej že s tem vzbujali pozornost. Marjan pa je sicer tamkajšnji domačin, ki si z vsemi silami prizadeva, da bi poštah njegova rojstna vas in bližnja okolica znani daleč naokrog s svojimi naravnimi lepotami in kulturnozgodovinsko dediščino. Za njim pa je zanimiva življenjska pot. Izučil se je za trgovca in dvanajst let delal pri trgovskem podjetju Vesna Ljutomer, nato je bil štiri leta poslovodja v Kmetijski zadrugi Ra-doslavci, zatem taksist v Ljutomeru, leta 1992 pa mu je uspelo z ženo Veroniko urediti in odpreti prodajalno v Precetincih, naslednje leto pa še bife Prodajalno je moral Čez čas zapreti, ker ni bilo dovolj prometa, bife pa je medtem prevzel sin Željko, saj so njega zaradi zdravstvenih razlogov upokojili. Nikakor pa ne more živeti brez dela in skrbi, zato se druži z »nočnimi pohodniki«, vodi turistično društvo, snuje načrte za razne akcije... Besedilo in foto: Jože Graj ^A 0, rn|etnšest ®ste avgusta ^•u..0s2;9,Pd Gasilska zveza Uutomer popravlja vsako polete za mlade gasilce gasilski tabor, ki poteka v Centru za zaščito in reševanje občine ljutomer v Bodislavcih Tabora sefe udeležilo 91 mladih v starosti od 7. do 13. leta. To je bila zanje posebna nagrada za delo v gasilskih društvih šlo je za usposabljanje v nekatehh gasilskih veščinah, sicer pa so imeli na programu tudi športne in druge aktivnosti Tako so se hodili tudi kopat v Bioterme pri Mali Nedelji, urejali so dnevne stenske časopise in okolico centra, predstavili so se jim karate sekcija z borilnimi veščinami, člani Kinološkega društva Ljutomer. Slovenska vojska iz vojašnice Murska Sobota ljutomerska prometna policija in Rdeči križ. Mladi gasilci so bili nad letošnjim poletnim gasilskim taborom nadvse zadovoljni kajti spoznali so veliko novosti, prijateljev in se navsezadnje tudi lepo družili. Vodja tabora je bil Dušan Kosi. J. Ž. Lansko leto septembra so Galunderjevi iz Veržeja začeli z izgradnjo apartmajev v središču vasi in jih konec preteklega tedna slovesno predali namenu. Uredili so šest apartmajev, velikih od 29 do 41 kvadratnih metrov. Vsak ima kuhinjo, jedilni prostor, kopalnico s prho in straniščem ter spalnico, v kateri je tudi televizor. Uredili so še skupen prostor za vse apartmaje. Dodatnih zaposlitev ne načrtujejo, saj bodo vse, od dela z gosti pa tudi do čiščenja, opravljali domači. Družina Galunder ob otvoritvi nove turistične kmetije Apartmani (od leve proti desni): Matija. Jerica, Marcel in Lucijan. Foto: V. P. Pri investiciji, težki 43 milijonov tolarjev, so 35 odstotkov sredstev pridobili z državnim razpisom. Po besedah Matije Galun-derja so jim pomagali prav vsi, od Kmetijske svetovalne službe Križevci do občine, pa tudi vaščani, ki so potrpežljivo prenašali hrup. Za najem apartmaja, v katerem lahko spijo štirje ljudje, je treba za teden dni odšteti 60 tisočakov. Prve goste pričakujejo Galunderjevi, ki trenutno urejajo internetno stran, na kateri bo predstavljena turistična kmetija, že v začetku avgusta. Vanja Poljanec 8 (IZ)BRANO 21. julij 2005 Na kratko Žihlava Te dni je potekalo ob opuščeni strugi reke Ščavnice v Žihlavi, tistemu predelu pravijo Otok ljubezni, tekmovanje mladih ribičev, ki ga je pripravila Ribiška družina Gornja Ra dgona. Temeljna enota Videm ob Ščavnici. Tekmovanja za prehodni pokal občine Sv. Jurij ob Ščavnici se je udeležilo 26 mladih ribičev iz TE Videm, Apače in Gornja Radgona. V posamezni konkurenci je zmagal Kristjan Kostrivec, drugi je bil Timi Varga, tretji pa Sani Župec. Ekipno in tako tudi prehodni pokal je s prvim mestom osvojila ekipa TE Videm v sestavi Timi Varga, Sani Župec in Alen Cipot. L. Kr. Železne Dveri Svet krajevne skupnosti si med prednostnimi nalogami pnzadeva za izgradnjo kabelske infrastrukture, posebej v Slamnjaku in na območjih s slabim TV-signalom Načrtujejo preusmeritev obstoječega napajanja vodovoda iz Ormoža na javno vodovodno zajetje v Ljutomeru, pripravljajo pa tudi načrte za izgradnjo kanalizacije in navezavo na ljutomersko čistilno napravo. J Ž. Črenšovci Letošnji teden duhovnosti in kulture v župniji Črenšovci z naslovom Srečal sem svojo družino želijo posvetiti družini. Odbor za pripravo tedna duhovnosti in kulture razpisuje poletni literarni natečaj za vse občane občine Črenšovci na omenjeno temo. Literarna dela lahko imajo različne obli ke, in sicer proza, poezije in dramatika Dela bo sprejemal Zavod Svete družine Črenšovci do 2. septembra letos. J. Ž. Beltinci V župniji Beltinci je potekal od 11. do 17. julija oratorij za mlade, v okviru katerega so pripravili tudi različne delavnice, ki so jih vodili animatorji (po večini srednješolska mladina in študenti). V delavnicah so otroci izdelovali najrazličnejše izdelke. Prav tako so imeli v programu plesne dejavnosti, igre, petje..., en dan pa je bil namenjen kopanju v kopališču Banovci. Na letošnjem oratoriju je sodelovalo 190 otrok in 35 animatorjev. B. Z. Peti tabor mladih članov RK V organizaciji Območnega združenja RK Gornja Radgona je bil od 4. in 9. julija peti tabor mladih članov Rdečega križa z območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Tabora, ki je bil v preteklih letih v opuščeni stražnici v Zgornjem Konjišču, letos pa ga tam niso mogli izvesti zaradi neustreznosti objekta, se je udeleževalo 47 mladih članov Rdečega križa, starih od 9 do 14 let V petek, 8. julija, zvečer so pripravili sklepno slovesnost, namenjeno donatorjem, staršem in nekaterim drugim, ki so omogočili taborjenje. F. KI. Pri Margareti Kmjaič v Zagrebu Je naša pokrajina res najlepša? Po več kot sedemdesetih letih na tujem še zavedna Prekmurka ' V središču Zagreba, v Draš Kovičevi ulici, sem obiskal Margareto Krnjaič (rojeno Gasparič), ki se je iz Lipe poročila v Zagreb. Nadarjena je za umetnost, risanje in glasbo. Na njenih stenah visi precej slik z motivi Mure, mrtvic, vaških znamenitosti in drugega. Med pesmimi, ki jih poje, so večinoma prekmurske narodne. Včasih je igrala tudi na kitaro. Margareta je bila rojena v Kraljeviči, kjer sta bila starša zaposlena. Oče je bil iz Čakovca in je v Kraljeviči delal kot knjigovodja, mama pa je bila rojena v družini Raj na grofovskem posestvu v zaselku Konjšček pri Beltincih. Margareta ima še štiri leta mlajšega brata Rudolfa, ki je postal duhovnik in danes živi v domu za upokojene duhovnike v Mariboru, Tik po prvi svetovni vojni so se preselili v Lipo, kjer sta starša kupila grofovsko posest, vendar so stavbo dali porušiti in na njenem mestu leta 1927 sezidali vilo. Takrat je njen oče še potoval z ladjo, kjer je opravljal knjigovodska dela, vendar ko je bila hiša vseljiva, se je preselil k družini. Margareta se spominja, da je družina živela v udobju, saj so imeli veliko zemlje, ki so jo hodili pomagat obdelovat tuji delavci. Oče pa je trgoval tudi z mineralno vodo iz Radenec. Osnovno šolo je obiskovala v Lipi. Rada je prihajala k starim staršem, ki so živeli pri Beltincih, in kot dekle se je rada sprehajala po Beltincih. Povedala je, da so Beltinci najlepši kraj na svetu; beltinski park je bil vsaj takrat paradiž’ Omenila je tudi rek, s katerim so se v tistih časih zbadali mladi, in sicer: »V Lipo po pipo, v Gomilice po vilice, v Trnje po vrnje, v Od rance po žgance...» V domačem kraju je imela veliko snubcev, toda z nobenim se ni poročila in je leta 1937 odšla na delo v Zagreb, kjer je spoznala življenjskega sopotnika Milivoja, s katerim se je poročila. Margareta je najprej našla delo v zagrebški trgovski zadrugi, nato v mesni industriji Čavlek, mestni mlekarni in nazadnje v banki. Margiti in Milivoju sta se rodila dva otroka, Milica in Dejan, Srečah so se ob 55. obletnici mature Izjemno pnjetno ter zelo ganljivo, veselo in razburljivo je bilo srečanje maturantov male mature prve povojne generacije nižje gimnazije v Gornji Radgoni (generacija 1949/50). Srečanje se je začelo v radgonskem gradu, kjer so maturanti tudi obiskovali šolo tik po 2. svetovni vojni. Ogledali so si nekatere prostore, kjer so pred več kot pol stoletja skupaj drgnili šolske klopi. Posebej zanimivo je bilo v zgodovinski sobi, pozneje po fotografiranju pa je turistični vlakec Radgonskih goric vse zbrane popeljal po čudovitih vinorodnih Radgonskih goricah. Turistični vlakec se je na koncu ustavil pri vinotoču Vinski hram v Črešnjevcih, Kjer so ob kozarčku in obloženih mizah klepetali, obujali spomine, peli... »Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili,* je povedala Kristina Kavčič, ki je bila glavna organizatorka srečanja. 0. B. ki imata oba družini, tako da je moja sogovornica že tudi prababica male Nike, V začetku je imela Margareta veliko domotožje, ki ga je blažilo delo, nato je po očetovi smrti leta 1946 k njej v Zagreb prišla živet še njena mama. Pogosto je svoje spomine s čopičem nanašala na papir ali platno, velikokrat zelo abstraktno. Večina motivov sc nanaša na njeno mladost v Prekmurju. Maja je dopolnila dvaindevetdeset let in likovno več ne ustvarja, tudi ne igra več na kitaro, rada pa poje najrazličnejše prekmurske pesmi. V njeni sobi na polici je vedno slovenska pesmarica, ki jo velikokrat vzame v roke kar sredi noči in iz nje poje pesmi, ki jih še ne zna na pamet. Njena strast so knjige in najraje bere romane, med katerimi so družinski, ljubezenski in o Divjem zahodu, ne mara pa kriminalk. Zato se ni čuditi, da Margareta pozna osebe s hollywoo-dske scene. Vsak dan gleda televizijo, in to najpogosteje slovenske programe, če ne drugega, vsaj poročila. Margareta stoji na sredini - pred nekaj desetletji ob obisku v UP1-mož Milivoj, desno pa brat Rudolf. Maturanti 1955 Pred kratkim so dijaki letnika 1955 Gimnazije M. Sobota praznovali 50, obletnico mature. Za to priložnost so si privoščili potepanje po Pomurju. Pot jih je vodila od Grada na Goričkem preko Otoka ljubezni v Ižakovcih do Bukovniškega jezera. Dan so sklenili na turistični kmetiji ob pravi prekmurski hrani. Zmenili so se, da se bodo odslej srečevali vsako leto. J. Š. Srečanje in igre so zdroaH V krajevni skupnosti Spodnji Ivan jek / vasi Spodnji Ivanjci, S ta veš inči, Oces-a ^4« Vrh, so praznovali 6. krajevni irjefZi bila ob gasilskem domu v Staves«1 ki® ležence nagovoril predsednik KS K ■" . delo in načrte v krajevni skupnosti _ . r Bbblt* 51. M.: $7 K 200 MEDIAFIN KOM, d. o. o., UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA 031797 715,031589 448 SNh ' Sobot, p^^oboške župnije se je pred k,alkan udeležb petdnevnega oratorija pri farm cerkvi ,v . • ^ko področij, iger in sproščenih de« ’ določenih področij. Tako so medicinske sestre z Zavoda za zdravstveno varstvo praS • o zdravi prehrani ter skupaj z njimi sestavile zdrav jedilnik. Prav tako sojim na C 50 ot ' Pn^afe nekatere osnovne stvari pn dajanju prve pomoči V goste pa so pnsb tud. po-% * iz£ r Pfika«h veščine psov. Zapel jim je tud! .pojoči pohetsri Damir. Otroci so se s svojimi k ' Wk"*o, 1PO P^lrmurju In si pn tem ogledali Bogojino, Turnišče ter Odrance. Oratorij so končali z hUpai s starši. C. K., foto: N. J. omrežja in ureditev ceste Rl-232 s krožiščem. Vrednost del je 264 milijonov sit, rok za dokončanje pa 29. oktober 2005. Križišče pri BTC-ju naj bi spretne nili v krožišče, med gradnjo pa bo polovična zapora ceste. Dela, povezana z električno in komunalno opremo, so v fazi revizije postopka zaradi pritožbe enega od prijavljenih na razpis. Objavljen je tudi razpis za oddajo gradbenih del na območju II. faze, velikem več kot 6 hektarjev - gre za prvi del izgradnje sekundarne komunalne opreme, ki se sofinancira z neposrednimi regionalnimi spodbudami v višini 70 milijonov tolarjev. »Formalnih ovir za začetek prodaje zemljišč ni. Pred javnim razpisom pa želimo sprejeti poseben pravilnik, ki naj bi določal merila in kriterije za odobritev morebitnih občinskih subvencij za prihodnje investitorje. Pri tem mislimo na ugodnejšo prodajno ceno komunalno opremljenega zemljišča glede na specifiko poslovnega programa investitorjev, ki bi bil v posebnem javnem interesu (število delovnih mest, višina dodane vrednosti itd.). Ker pa je komunalna cena, ki vsebuje stroške komunalne opreme, bistvena postavka v ceni zemljišča, smo želeli počakati do izbire izvajalcev za posamezna gradbena dela. Projektantski predračuni pogosto namreč odsto- pajo od dejanskih vrednosti izvajalskih del. Razpis za prodajo zemljišč predvidevamo objaviti v zadnji četrtini leta. Aktivnosti pri gradbenih delih bodo potekale istočasno, tako da bi potencialni investitorji lahko nemoteno začeli s svojimi aktivnostmi,« je povedal Štefan Cigan, odgovoren za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri MO Murska Sobota. Ker domačini prav dobro vedo, kakšen teren je to, gre namreč za močvirni travnik, smo g. Ciganu postavili vprašanje, ali so se pri načrtovanju te obrtne cone tega zavedali Odgovoril je, da so za reševanje odvajanja padavinskih voda naročili hidrološko študijo pri podjetju Higra, d. o. o., na podlagi te študije pa je Tehnični biro, d. o. o., izdelal projektno dokumentacijo, ki vsebuje vse potrebne ukrepe za reševanje vodne problematike. Odvajanje naj bi bilo rešeno z mejnim potokom in jarki z nasipoma med I. in II. fazo projekta. Pred oživitvijo tako velike obrtne cone, kjer naj ne bi bilo trgovin, ampak zares proizvodne dejavnosti in nova delavna mesta, bo treba rešiti tudi prometni režim - bo cesta med Mursko Soboto in Hodošem zmogla vse obremenitve, je rešen problem severne vpadnice v mesto, bo podvoz v Lendavski ulici pravočasno zgrajen? Bernarda B. Peček Štefan Cigan, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri MO Murska Sobota: »G/ede intere-sentovza nakup zemljišč na območju I. faze lahko povemo, da imamo sklenjene 5 predpogodbe z domačimi podjetji. To je M tudi pogoj javnega razpisa, kajti brez predpogodb ni mogoča uspešna kandidatura za državno sofinanciranje. Imen drugih potencialnih investitorjev pa trenutno žal ne moremo omenjati, saj po navadi ne želijo biti imenovani oziroma nastopajo preko svetovalnih firm, ki zanje pripravljajo raziskave tržišča. Njihov resen namen bo znan šele ob objavi razpisa za prodajo zemljišča.« VEDEŽEVANJE, TARDT ERIK 090 43 59 Azdena. d. o. O, Mariborska 86. Celje 2S? Ut/nr* z er ejf, A/ de AfA) MunerapaAe- Na kupončku obkrožite: Ime in priimek ženina ali neveste: Naslov: Rezultati žrebanja, ki bo v petek, 2. septembra 2005, na sedežu podjetja Ljutomerčan, d.d., bodo objavljeni na spletni strani www.liutomercao.si srečni izžrebanci pa bodo o prejemu nagrade obveščeni tudi po pošti Izpolnjene kupončke pošljite na naslov: Ljutomerčan d.d. Kidričeva 2 9240 Ljutomer do vključno 31. avgusta 2005. Izžrebani bodo trije pari, ki jim bo delniška družba Ljutomerčan na poročni dan podarila splet njihovih izdelkov za vse prisotne-svate. Ne zamudite, nagradna igra traja do konca meseca avgusta. _ - če želite, da je med svati na vaši poroki tudi Ljutomerčan, d.d., s svojimi blagovnimi znamkami Predviden datum in kraj poroke: 10 KULTURA 21. julij 2005 - »Bil Likovna umetnica Karmen Smodiš, ki z or ožino živi v Strehovcih, kjer ustvatja različna likovna dela, je v likovnih »vodah« že vrsto let Po rodu je iz tjutome-ra, študirala je pedagoško tikovništvo, zadnjih osem let pa se ukvarja tudi z ilustracijami. S svojimi likovnimi deli se uveljavlja tudi v katoliški reviji Mavrica. Sicer pa mlada likovna umetnica svoja bogata slikovna dela razstavlja na temo Tebi, Brezmadežna, kijih je posvetila religiji. Njenih 24 bogatih slik govori o različnih lemah, povezanih s Cerkvijo. Karmen Smodiš razstavlja v župnijskih učilnicah v Bogojini. Razstava je pokazala, da se ljudje živo zanimajo za njena dela. Svoja dela je doslej razstavljala v Domu duhovnosti v Kančevcih, za jesen pa se dogovarja, da bi se predstavila v župnijskem domu Svete družine v Črenšovcih. J. Ž., foto: J. Ž. Najlepše zgodbe iz živalskega sveta V občini Moravske Toplice so sklenili literarnoustvarjalni natečaj z izborom najlepše zgodbe iz živalskega sveta. Svoje pesmi in prozne stavke je poslalo deset učenk z OŠ Bogojina. Na natečaj za zgodbo iz živalskega sveta je bilo poslanih pet zgodb. Komisija v sestavi Olga Gutman, Jože Vugrinec in Ludvik Sočič se je odločila in podelila štiri knjižne nagrade, eno za najboljše prispevke učenk 5. razreda in tri knjižne nagrade udeleženkam iz višjih razredov osnov ne šol e Bogojina. Na področju literarne ustvarjalnosti učenk 5 razreda je nagrado prejela Urška Casar, za pesmi na višji stopnji Tina Berden, Lija Pucko za pesmi in prozni sestavek ter Senta Domjan za prozo in pesmi V natečaju za najlepšo zgodbo iz živalskega sveta je Smilja Nabergoj iz Veterinarskega inženiringa Nabergoj Moravske Toplice v soglasju s komisijo odločila in podelila dve nagradi: učenki višje stopnje Liji Pucko za spis Moje največje razočaranje in najmlajši udeleženki Kaji Cipot za fantastično zgodbico Dobra in hudobna muca. J. Ž. GRO55MftmOV FESTIVAL DIGITALNEGA FILMA Grossmann v očeh mladih Čeprav gre zo nojstarejšo filmsko dediščino, ki jo premor«, našo deželo, bo festival v Ljutomeru ob tej priložnosti namenjen predvsem mladim filmskim ustvor-plcem ki noj bi se tako predstavili širšemu občinstvu Seveda je za toke starodavne dediščine značilno, do jih mladi sploh ne razumejo, kaj šele praznujejo ali občudujejo A to oČtno ne velja zo praznik ob stoletnici slovenskega filmo - vsaj v Ljutomeru ne Čedalje več mladih zanesenjakov nomreč posego po digitalnih kamerah svojih staršev, teži vrstnikom zo igralske vlog« in snema svoje simpatične filmčke kar dokazujejo tudi številne prijave no festival iz vse Slovenije, nekateri pa izkazujejo svojo privrženost sedmi umetnosti tud koko dru-goče ... V petek. 15 julija, so v vročem poletnem jutru mladi likovni ustvoijolci na Glavnem trgu v Ljutomeru postavili razstavo slik, ki so jih ustvarili no likovni delavnici Grossmann v očeh mladih Delavnico je v sklopu Grossmannovega leto organizirala Agencijo za šport Ljutomer pod mentorstvom Vlado Potočnika ml., ki je prispeval eno od treh slik, nastalih no delavnici. Motiv delavnice in razstave so utrinki iz Grossmonnovih filmov (Odhod iz maše in Konjske dirke no Cvenu) ter fotografski avtoportret Karola Grossmanna s sinom. Slike so razstavljene no panojih 2 z 3 m kor je zelo opazne in kakovostno polepšalo staro me- Likovna Društvo mladih likovnikov Linda rt iz Lendave s sodelovanjem Gale rije-Mu žeja Len dava tudi letos organizira že jubilejno 10. Mednarodno mladinsko likovno kolonijo Lindart Lendava 2005. Kolonija je potekala od 10. do 20. julija v lendavskem gradu v prostorih galerije in grafične delavnice ter na ulicah starega mestnega jedra Lendave, kjer so udeleženci kolonije v svojih kompozicijah ovekovečili stare znamenite mestne vedute. Kolonija je izključno namenjena mladim obetavnim likovnim ustvarjalcem m umetnikom do 30. leta starosti, študentom likovnih akademij in pedagoških fakultet ter dijakom srednjih šol likovne smeri Namen projekta je, druženje in ustvarjanje, izmenjava mnenj in izkušenj mladih likovnikov različnih držav. Letošnji udeleženci kolonije so bili: Dubravko Baumgartner (strokovni vodja in koordinator kolonije), Peter Orban, Katja Pal, Klavdija Vidak, Csi-11a Tomka, Sebastijan Časar, Kirn Kovač, Fortuna Lazar iz Slovenije, David Szentgroti, Zsofia Matrai iz Madžarske in Eva Vasari iz Avstrije Mentor kolonije je bil Ferenc Masszi, akademski slikar in grafik iz Sombotela Tudi letos so imeli mladi umetniki možnost ustvarjanja v različnih slikarskih teh nikah (olje, akril, tempera...), v risarskih tehnikah (grafit, oglje, pastel.,.) in seveda v grafičnih tehnikah, kot so visoki (lesorez, linorez...) in globoki tisk (jedkanica, suha igla, kolagrafija ...) ter v tehniki sitotiska in litografije. Likovna dela, ustvarjena na LJUTOMER 8 - 15. AVGUST 5005 stno jedro Ljutomera, ki je bito tudi prizorišče prvih metrov filmskega traku, posnetega v Sloveniji. Mladi likovni ustvarjala so si ogledali podobe iz teh filmov in fotografskega materiala o Gros-smormu ter jih na dinamičen način ujeli no razstavljene slike z oljno barvo v črno-beli tehniki. No delavnici so ustvarjali: Mojca Šijanec, Mihaelo Potočnik, Dojen Radono-vič, Daniela Radanovič, Veronika Jogor. David Medvar, Boštjan Korba in David Cokan Razstava, ki bo za večjo opaznost v večernih urah še ustrezno osvetljeno bo krasila Glavni trg tja do druge polovice avgusta, se pravi tudi v času Grossmannovega festivala digitalnega Filma in Prleškega sejma, ki bosta ravno no tem mestu. Vredno ogledal T. H in P B. foto: Agencijo za šport Ljutomer kolonija Lindart v Lendavi Udeleženci kolonije Lindart. Foto: D. B likovni koloniji, bodo predstavljena širši javnosti najprej 20. avgusta v galeriji lendavskega gradu, kjer bo obenem predstavljena še retrospektivna razstava kolonij Lindart, nato pa še 25. Osebni prostori V Pavlovi hiši v Potrni, ki je le streljaj od slovensko-avstrijske meje, je do 24. septembra na ogled razstava Personal Spaces. Odpr 11 so jo v začetku julija, svoja dela pa so razstavili Lara Al-marcegui (Anglija/Nizo-zemska), Filip Dordevič, Danijela Mladenovič, Gordana Ilič (Srbija in Črna gora), Laura Horelli (Finska), Ro-ber Jankuloski, Dejan Spa sovič in Igor Toševski (Makedonija) ter Jun Yang Kulturna dediščina Razkriškega kota Letos je potekal prvi likovni konec tedna na Razkrižju pod nazivom Kulturna in naravna dediščina Razkriškega kota. En dan slikanja v naravi je bil za prijavljenih dvanajst likovnikov zelo uspešen, saj je v enem dnevu nastalo več slik. Dela, ki so nastala, so postavili na ogled v turistični sobi doma kulture na Razkrižju, To je bila prva razstava na Razkrižju in predstavlja temelj za nadaljnje razstave. Prijavljeni so bili zelo različnih starosti, najmlajša je imela samo deset let. Nekateri so prišli celo iz Ormoža, bili so domačini ter udeleženci iz Ljutomera, Podgrad ja, Veržeja in Gibine. Večina prijavljencev je segla po čopičih šele pred kratkim, dva (Marjeta in Tone) pa imata že nekaj likovne izobrazbe, kar je vidno tudi na slikah. Strokovni spremljevalec je bil akademski slikar Zlatko Gnezda, ki bo slikarje spremljal dve leti Razstavo sta odprla predstavnica J SKD O1 Ljutomer Mira Rebernik Žižek in župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič, ki je sodelujočim izročil spominek. Skle- •ih ii^' nil je tudi odkupiti nekaj slik,n t ■ ska darila, saj vse prikazujejo stfila rd ' lice. Otvoritev je glasben« P V j Monika Trstenjak Razstava je1 |(If ’ & pa bo do konca julija- Na W I Tone Cimerman, Sarah Jere •L > ^jh, A1 , Ovčar-Kert, Valerija Pulk«' A Anica SmolkoviČ, Terezija vič in Oto Žnidarič. avgusta v Galeriji Irokez v Som-batelu na Madžarskem. Na raz stavi bo predstavljen tudi kata log z barvnimi reprodukcijami in spremnim besedilom umetnostnega zgodovinarja. Ob kon- cu kolonije je podaril po enos grafiko v zbirko o novi Dvojezičnis dava- pripravil* (Avstrija). Kurator razstave je Oliver Musovič iz Makedonije. S pojmom »osebni prostor« se povezujeta dve nekoliko različni predstavi. Prva, dominantnejša, se nanaša na prostorske načrte, kot so »dom«, ki vključuje določeno lastništvo, ekskluzivnost in bližino arhitektonskega prostora, ki so v nasprotju z »javnim prostorom«, ki je označen z od prtostjo in svobodno dostopnostjo. Druga predstava je s področja psihologije in izhaja iz določene vnaprej dane reakcije individuuma na fizično bližino oz. distanco do drugih ljudi Kot z »mehurjem« se obdajamo z osebnim prostorom, ki ga zahtevamo popolnoma zase. Če drugi vdirajo v ta »mehur«, ponavadi razvijemo simptome stresa. Osebni prostor,( likim razburjen> . temu, da se hnJ1f J komuniciramo ra distanca K'' . J primerna. |e P ,,il norm, ki se sp s ■ redo kulture, P ^if hodnih vzroka nosi) kot tudi P sti.Dela.pr^J^^ stavi, se uk' znLkuj«i“ stancami Mn« -jj^J priisliFTi ^3 f mrka ™ 18.30- KMETIJSTVO 11 I Strokovnjaki svetujejo Počutje domačih živ poletni vročini IP if J * sprašujemo, zakaj v pasji vročini ne dosegamo ^aeh ru ^“'ratov pri reji domačih živali. Verjetno pri uz^j k P°vemo, da so te živali udomačene večino-*^-•1 T15^ kl 'ma človek od njih. Pri udomačevanju 4 .11 spremenilo. Največja sprememba je pri specifič- ZjjW0vo * I so jih imeli divji predniki udomačenih živali, ajo^ '4 w divji predniki udomačenih živali našli dobra tj ju .1'11 P°l«no pripeko. Udomačene živali, od katerih i^stort Ve^^°*šra* rakih možnosti nimajo. Kaj ^vn . cza boljše počutje nekaterih udomačenih • ''bledel- ' salrhll predniki izhajajo iz stepe. Ekstremne vroči-'•oii.Pri Usposobijo. Najbolj očitno vplivajo na zmanjšano ne-^diie * "J Prostem iim je treba omogočiti peščene kopeli in ^ti t "" ''' P*,no vodo. Pri reji piščancev za meso se pojavlja Hscom " Ivanja krme in povečano pitje vode-s hladno |t smiselno piščance za zakol, ki že imajo primer, S*J s« prirasti dokaj skromni. Pri reji v zaprtih hlevih z ।' anC1,n P°nudimo boljše razmere, vendar je vse iirn' sttošk' zaradi porabe energije za vzdrževanje \t, ’r,l:ln' vlage n । koncentracije škodljivih plinov v hlevu. '1 ni<> prištevamo različne pasme rac in gosi. Za Uk 'K |C sPec^^no kopanje in iskanje hrane v vodi in pod ^kijo^ “streza za kopanje. Paziti moramo na čistočo , h akn' ponudimo. Zaradi kopanja je priporočljivo vodo dfosače preveč onesnažena in predstavlja nevar-' ■ oL „ 1 ^'ts^ri klicami. Jajca vodne perutnine so izredno ^zaiOf. salmonelami, zato jim nastavimo gnezda, v katerih r‘t'ihUn" 'n S tCm P°skrbin10’ d’50 suha ^ijoi-l 'n' manjši rejci lahko najdejo primemo senco, kamor 4 "‘žto ^ranljivejša je senca objektov kot dreves. Priporoča '’h/, ° thrržo. k: prepreči dostop komarjem in drugemu ■L । 1 nwe.ipi um r ves dan svežo pitno vodo. Krmimo pa jih ZjWnj”n^ra‘ dnevno če je ie možno z ohlajeno svežo krmo, jk. "‘J ^miini‘ ■ nekaj sena ali vejic, da dobijo potrebno vlaknr lepega črevesa. V letošnjem letu, ki je ugodno za JKs '*"' klic. h kunce smiselno preventivno zdraviti. LjL?'lkK l!’~Jši,, jr značilno, da je njihov življenjski prostor v ■E ’ । pa jjm ponujajo njive in travniki v bližini gozda prostor ponuja zaščito pred vetrovi, velikimi tem-polrg tega p.i ni nikoli preveč osvetljen ( 'domače f p. LLg* 1 I' 11UVJM piV»V\- VOVtUJMI. VUVHMKA.' IRE/* ’^»nmujn r.uh prevelikih temperaturnih nihanj in se I F’rj^11 n'ma)° z*ez znojnic in slabo oddajajo I ' Ill/Jl IU rela prašiče je izpust z vodno kopeljo. V tej 0 0 j il* if* p p * r F Ll1 u' k' J P 'nj Te,a 23 prašiče je izpust z vodno kopeljo. V tej ^*1^ k ' 111 rijejo po blatu. Tudi poležavajo radi v tem obijajo telo. Sodobne reje v zaprtih hlevih in go-ht^^lrr"'^btevajo ventilacijo Vendar pa ventilacijski siste-K ' samo izmenjavajo. S hitrejšim kroženjem zračnih Wtva’1a rahel veter, ki ohlaja površino teles živali. Ce k?' ■ it.'1 ' Prašiči radi igrajo z napajalniki in Škropijo z vodo dodatno ohlajajo, posledica pa je pogosto polomljen (L^tivjl itllerno razlivanje vode. Zelo pomembna pa je gostota % 1 »tern ^^iraj- ,,' ’' h, . redimo ovce za prirejo mesa. Reja je običajno polin-jlV^uje; javnem na paši in si tam naberejo čimveč krme. ,|X renca, ki jo daje grmovje ali drevje. Tudi razni š v” ' jihs •"'?rl ' Primerno zavetišče pred pripeko Ovce lahko h ? ^bni; volne, za katero je znano, da je dober izo- E?11 lMneiJX'u,nl 1 na radostne količine pitne vode in dodatek mešanic. ^W^Uci Pri ovcah je tudi pri kozah zaželena paša ali vsaj “'‘Že • ’ 1 ^ir grmovje ali drevje, za koze ni najbolj Sij ' rade obžirajo listje ter mlade poganjke grmo- •. 'je ' ' zgodi, da olupijo grm ali drevo, ki se kasneje Pripel lkJ'1,J drevje zaščitimo. Koze temnejših barv slab" *Ir I« w svetlejših in bele barve. Burske koze, pri: It'IMte-i 1x11,1 Prenašajovročinooddrugihkoznana-,,J-.. " 'ir. । 11 llctn' potrjujejo svoj izvor-Južna Afrika. Žal so ' ‘l'i? 1 •’the j, -'r M bolezni in slabe rejske razmere. ■ iniajo i Predvsem krave molznice in nekatere kombini-ni1' .' r nj Evrope. Dolgo časa je prevladovalo 4v^viCi M Ij 80vedu ustrezajo take temperature kotčlo-' r-. n, '51LI,’'nna Nizozemskem je za rejo goveda ugo-V '^'1 “c"v *ravc brez škode prenesejo nekaj dni celo tem-"■ l’Cp 11,1'’bol pa ve občutljive za previsoke tempera-■■ 'n ‘T'ivkr14 1? temperature vplivajo na njih stresno, stioyjrniC P°veča pa se pitje vode. Krave ne dobijo • 1 - sPrem ' VZclrzevanje 'n prirejo mleka. Vsebnost mleč-^*emC'P°vzrir " Prc<,vsem pade količina beljakovin v mleku . , l'1 MTjo občutljivost organizma, pojav mastitisov \| '' 'fr t '' lH'bJ omogočiti izpust v senco ali nočni izpust, ” bevske vročine. Priporočata se tudi nočna in yX^ltn, da K ,niamo možnost ureditve pašnika in imajo ’ Sivj**n:* Oan* 1Ct°S mani^a Pripeka, kot je bila v letu 2003 pri ln ri*di najodpornejše domače živali Njihov " ;,.r ""r •• in savane, zato konji dobro pre-mra2 in veter Okoli 2000 let Pr “ 81 so "‘n "^i1 'ei kas-'' uPorabljati za delo v Babilonu, v Egiptu T* konil *► luk predhodniki današnjih hi-^hipsif b°ni' skupina konj pa je bila udomače v'-' da,;'k značilno, da so težji in počasnejši od * 'Ulil dpu"0 H^nejši- Konji, udomačeni v Evropi, so pre-'kla v ?r''h k"‘i ki so jih od udomačitve dalje upora-‘ ^etijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu... Omo- r^' in ‘ Pastor za pašo in gibanje. Konj je žival s abo prenaša omejitve gibanja. ^•hetikL Janez Lebar, univ. dipl. inž. zoot. a Svet»valna služba, KGZ Murska Sobota Na razširjeni seji sveta območne kmetijsko-gozdarske zbornice za Pomuvje o aktualnih vprašanjih v kmetijstvu Največ pripomb na obdavčevanje v kmetijstvu Na sejo sta prišla ministra Marija Lukačič in Janez Podobnik, ni pa bilo Andreja Bajuka Z dnevnega reda zadnje razširjene seje sveta območne kmetijsko-gozdarske zbornice za Pomurje je bilo mogoče razbrati, da bodo na njej spregovorili o številnih aktualnih vprašanjih, s katerimi se ta čas srečujejo v kmetijstvu, vendar je za vse zmanjkalo časa. Zanimanje za sestanek je bilo še toliko večje, saj sta se ga udeležila tudi kmetijska ministrica Marija Lukačič in okoljski minister Janez Podobnik, vendar smo dobili občutek, da udeleženci sestanka niso zapuščali preveč zadovoljni. Težave, na katere so opozarjali pomurski kmetijci, oba predstavnika vlade dobro poznata, žal pa ima vlada premalo posluha za njihovo reševanje. Osrednja tema pogovora je bila tudi tokrat davčna zakonodaja, saj novi zakon o dohodnini, ki obdavčevanje kmetijstva obravnava v različnih poglavjih, za kmete ni sprejemljiv. Na to opozarjajo že ves čas, vendar kaže, da prave volje Za ureditev teh vprašanj ni Kmetijsko-gozdarski zbornici je sicer uspelo, da so iz obdavčitve izvzeli nekatere prihodke, denimo medsosedsko pomoč in okoljska plačila, večine predlogov pa sestavljalci zakona niso upoštevali. V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so zato pripravili več amandmajev na zakon o dohodnini, ki naj bi jih upoštevali ob spreminjanju davčne zakonodaje Osnovno izhodišče za spremembo obstoječega zakona temelji na dejstvu, da je kmetijo z vsemi dejavnostmi, ki jih opravlja, treba obravnavati celovito. Sedanji zakon tega ne zagotavlja, saj posebej obravnava dohodke iz osnovne kmetijske in goz Vinogradniška kmetija Borko odprla vinotoč s prenočišči Za popestritev turistične ponudbe Vgradnjo objekta vložili 50 milijonov tolaijev Pogled na Vinotoč Borko s prenočišči v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Foto: L Kr. Preteklo soboto so na vinogradniški kmetiji Borko v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, ki jo vodi Danijela Borko, odprli Vinotoč s prenočišči. To bo dopolnilna dejavnost vinogradniške kmetije, ki na 5 hektarjih vinogradov prideluje vrhunska vina za trg. Z odprtjem vinotoča in prenočišč bo občina Gornja Radgona obogatena s turistično ponudbo. Posebno vrednost predstavljajo zmogljivosti za prenočitev, kajti teh po zaprtju edinega hotela Grozd v Gornji Radgoni primanjkuje. Otvoritve so se ude- ležili številni prijatelji, med njimi župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, načelnik Upravne enote Gornja Radgona Marjan Potisk, poslanec Feri Horvat in drugi. Za zabavni in kulturni del programa so poskrbeli pesnik Marko Kočar, tamburaši KUD Petra Dajnka Čre-šnjevci in harmonikar Franci Ivanek. Kot je povedala lastnica, je bilo v ureditev objekta vloženih 50 milijonov tolarjev, od tega okrog 50 odstotkov iz programa Sapard, v njem pa bo prostora za 60 gostov in 15 ležišč. Vseeno je Dana, tako jo kličejo, izra- Žigosanje žrebet Pri Stanku Petku v Filovcih je bilo žigosanje rodovniških žrebet letnika 2004. Žigosana so bila štiri žrebeta (dva žrebička in dve žrebički), tako da je kar vidna porast konjereje v Pomurju. Žigosanje je opravila republiška selekcijska služba (RSS) v konjereji, letošnja žrebeta pa so dobila v skladu s pravilnikom o označevanju poleg pasemskega žiga tudi čip. Vsa žrebeta, ki niso rodovniška, morajo rejci prijaviti RSS zaradi izdaje identifikacijskega dokumenta. T. K., M, G. Cene strniščnih dosevkov in mineralnih gnojil v kmetijskih trgovinah Trgovina Marka Slaviča, Ključarovo pri Ljutomeru fcu strniščnega ttosevia Plkimje HPCvsit/kg mnogocvetna ^utjka -tetraftoium 10/1 470,00 mnojoeretna Ijiijlia • tetraUdMs 1/1 505,00 iandsberska zmes 10/1 646.00 ol>va redkev -appo 10/1 493,00 črna detelja viola 1/1 1.030,00 'nkamatka csntea 1/1 740,00 inkamatka inkara 1/1 880,00 iacelijabalo 1/1 825,00 sudanska trava susu 1/1 565,00 sudanska trava susu 10/1 528,00 bela joijiiš ica zlata 10/1 341.00 bela detelja 0.25 2.440,00 krmna ogrščica akda 10/1 470,00 krmna repica - perko 1/1 560,00 Min. gnojila Pakiranje MPCrsrVM NPK 7-20-30 50/1 72.80 KAN 27% N 50/1 46,00 URtA46%N 50/1 60,25 apnenec 50/1 1130 darske dejavnosti, nekatere dohodke v kmetijstvu pa obravnava v poglavju o dohodku iz dejavnosti. Po sedanjem zakonu so med osnovne dejavnosti vključene le tiste, ki so v celoti ali pretežno vezane na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč, po mnenju kmetov pa bi morali vse kmetijske dejavnosti zajeti v enem poglavju. V poglavje o dejavnostih bi po njihovem sodila le tista kmetijska gospodarstva, ki bi dejavnost registrirala kot samostojni podjetnik ali pravna oseba Zakon velja, zato kmetje razumejo, da ga je treba izvajati, vendar so prepričani, da bi morali doseči nekatere ugodnosti. Nesprejemljiva je obdavčitev prihodkov iz naslova ukrepov kmetijske politike in ne strinjajo se s plačevanjem akontacije dohodnine, ki jo agencija odtegne ob izplačilu subvencij in investicijskih podpor. Obdavčevanje slednjih je še posebno vprašljivo, saj takrat, ko so se upravičenci odločali za investicije, te niso bile predvidene za obdavčitev. Razmere v kmetijstvu so zaostrene do skrajnosti, opozarjajo pomurski kmetje, in Če se odgovorni ne bodo lotili njihovega reševanja, bo kmetijstvo na tem območju propadlo. Mladi ne kažejo zanimanja za kmetovanje, stalez goveda se zmanjšuje, kmetijske površine se zaraščajo. Pridelava pšenice dohodkovno ni zanimiva, saj odkupne cene ne pokrivajo pridelovalnih stroškov, predlagana sladkorna reforma v Evropski uniji slovenskim kmetom ne prinaša nič dobrega, zato tudi pomurske kmete zanima, kako naprej. Neustrezen odnos do kmetijstva Po-murci čutijo še toliko bolj, saj je od njega odvisen vsak peti Pomurec, zato so na seji odločno zahtevali, da odgovorni povedo, ali kmeta sploh še potrebujejo. Pomurci so bili v preteklosti že velikokrat izigrani, posledice pa se čutijo v razvitosti pokrajine. Ponovno so opozorili na. plačilo posledic suše za leto 2003, ko so pomurski kmetje prejeli za tretjino manj sredstev, kot je bilo predvideno, zato zahtevajo, da se jim krivica popravi. Ludvik Kovač Reforma neposrednih plačil V ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se pripravljajo na reformo neposrednih plačil, ki bo v Evropski uniji začela veljati v letu 2007. Proizvodno vezana naj bi po novem ostala le plačila za meso in mleko, medtem ko bodo preostala plačila vezana na njivske in travniške površine. žila veselje, da je prišla do cilja, ki si ga je zadala Kot je slikovito dejala, je imela veliko podpore povsod, kjer je potrkala. Zahvalila se je tudi svojim staršem, znanemu radgonskemu vinarju in vinogradniku Ivanu Borku in mami Mariji, ki sta pred 35 leti zasadila prvi vinograd, sorodnikom in drugim, ki so ji pomagali pri uresničitvi tega projekta. Ludvik Kramberger Z reformo neposrednih plačil bo prišlo do nekaterih bistvenih sprememb, pravi ministrica Lukačičeva, saj bodo manjše kmetije dobile več, večje pa manj. Slovenija se bo zavzemala, da v evropskem proračunu ne bi prišlo do zmanjšanja sredstev za kmetijstvo, odstopanja pri neposrednih plačilih pa novem ne bi smela odstopati za več kot 15 odstotkov od sedanjih plačil. L. K. RFPUBLIKA Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, GOZDARSTVO IN PREHRANO OBJAVA Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je od.maja 2005 začelo z vzpostavljanjem evidence grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč (CERK). Evidenca mora biti vzpostavljena do konca letošnjega teta, ker bo že leta 2006 predstavljala obvezno podlago za izplačilo subvencij na površino. Vzpostavljanje te evidence poteka tako, da posebej usposobljeni strokovnjaki upravnih enot, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Zavoda za gozdove Republike Slovenije, Geodetske uprave Republike Slovenje in kmetijsko svetovalne službe vabijo nosilce kmetijskih gospodarstev na usklajevalne sestanke, kjer skupaj določijo usklajeno evidenco rabe kmetijskih zemljišč za kmetijsko gospodarstvo. Nosilci kmetijskih gospodarstev ste torej osebno vabljeni na usklajevalne sestanke GERK-ov na eno od prej navedenih institucij. S seboj prinesite kopijo obrazca »C-prijava zemljišč v uporabi za 2005 zbirne vloge za leto 2005« in vrisane enote rabe na grafičnih podlagah, ki ste jih prejeli domov. Pomembno je, zlasti pa je v vašem interesu, da se temu vabilu odzovete in se udeležite usklajevalnega sestanka v natančno določenem terminu. Ponovno vas želimo opozoriti, da bo v naslednjih letih izplačevanje subvencij na površino temeljilo izključno na sistemu GERK. Marija Lukačič, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano IZ NAŠIH KRAJEV 21. julij 2005-VBH Friderik Bauman iz Janhove Tri dni na fronti v Rusiji brez hrane in vode Najsrečnejši dan v njegovem življenju je bil božič 1945. leta Hišni ljubljenčki tudi ogrožajo Fazanerija je zelo mirna, lepa in urejena soseska v Murski Soboti. 5 prihodom pomladi stanovalci blokov Razlagove ulice skrbno urejajo zelenice ter sadijo rože na balkonih in pod okni. Ampak to lepo življenjsko idilo jim zadnje čase kvarijo mačke. Na balkonih, v koritih za rože, na travi, v otroškem peskovniku in ponekod tudi na stopniščih so si ti očarljivi hišni ljubljenčki naredili stranišča. Otroci sc izogibajo igrišča, ki ga je prav za njih zgradila Mestna občina Murska Sobota, še bolj pa peskovnika, ki je poln mačjih iztrebkov Malčki so sc prisiljeni igrati kar na cesti in parkirnih prostorih in s tem ogrožajo svoje življenje ter povzročajo škodo na avtomobilih stanovalcev. V spodnjih nadstropjih stanovalci na balkonih velikokrat najdejo mrtvo podgano ali miš, ki jim jo je na ogled prinesla mačka Ponoči pa imajo pod okni tc ljubke živali prave orgije z vpitjem in pretepi in s tem motijo miren spanec otrok in odraslih Prebivalci stanovanjskih blokov so že obupali nad ničevostjo poskusov, znebiti se te nadloge. Izkazalo se je, da proti sodobnim mačkam ne deluje niti strup proti podganam, skrit v mesnih izdelkih, niti »odganjal ec psov in mačk« iz kataloške prodaje, niti mleti poper ali česen, posipan po zemlji. Zanimivo je, da mačke iz Razlagove ulice niso potepuške in ima vsaka svojega lastnika. Vendar je zelo žalostno, da so ti lastniki neodgo vorni in okrutni ljudje, ki so vzeli mucka, mu ponudili svojo ljubezen in svoj dom, a ko je mucek zrasel, so ga vrgli ven in sedaj ga niti ne pogledajo, ko gredo mimo.Mestna občina Murska Sobota je izdala odlok, po katerem naj bi lastniki psov in mačk na javnih površinah počistili za svojim ljubljenčkom, toda tega se nihče ne drži. V takih primerih prebivalci jaotrebujejo aktivne ukrepe proti neodgovornim lastnikom, ne pa samo odločb na papirju. Stanovalci Razlagove ulice so zgroženi nad prihajajočim poletjem in z njim smradom, ki se širi od segretih in razpadajočih mačjih iztrebkov. Med seboj se pogovarjajo o učinkovitosti zračne puške ali strupa za lisice, jaz pa verjamem v dobroto in ljubezen in upam, da še obstajajo druge rešitve. Andrej Klemenčič Friderik Bauman ob praznovanja 80-letnice življenja v svoji lovski sobi Tistega dne, ko je Friderik Batnan, doma ga kličejo Fric, praznoval 80. rojstni dan, smo ga obiskali na njegovem domu v Janhovi pri Apačah, in to skupaj s predsednico KO RK Stogovci Milko Pate-kar in poverjenico za Janho-vo Hermino Potočnik ter predsednico KS Stogovci Majdo Jerebic, Težko je opisati, kako se je razveselil našega obiska. Vesel je bil pozornosti, ki smo mu jo izkazali, vesel je bil čestitk in daril naših spremljevalk, ki so nas povabile, da se jim pridružimo ob njihovem obisku. Sproščen pogovor je tekel v kmečki kuhinji, kjer smo beležili mejnike njegovega in družinskega življenja. Rodil se je 22. junija 1925. leta v kmečki družini v Janhovi, kjer si je leta 1954 ustvaril družino. Z ženo Kristino, ki se je rodila na Gornji Bistrici v Prekmurju, sta po starših prevzela 14 ha veliko posest in vseskozi kmetovala. Srečna sta bila, da so se jima rodili štirje otroci Marija, Kristina, Alojz in Karli, ki so jo obdarili s 7 vnuki in dvema pravnukoma. Srečna sta, da si je sin Alojz doma ustvaril družino in pridno nadaljuje njihovo kmečko tradicijo. Moral je v nemško vojsko Friderikovo življenje je zaznamovala druga svetovna vojna. Zgodbo iz tega obdobja je pripovedoval s solzami v očeh. »Starejši sem, bolj se spominjam težkih dni druge svetovne vojne. Odhod na fronto se je začel 17. februarja 1943. leta, ko sem iz Cmureka z vlakom od po tovai v Modling, nato pa v Hal Tirol pri Innsbrucku, kjer smo se mladi urili v vojaških veščinah. Rekli so, da smo na »Arbet-sdienstu« (delovni obveznosti), toda v resnici smo ‘se šli vojake’. Ko smo obvladali vojišfc^ ne, so nas poslali na rusko to Bilo je hudo Tri doM* bilo v kraju Nikebol Pn smo bili na polistijih 1 in vode. Žejo smo si Ijicami rose. Tam sem h' v nogo. Poslali so m£ v co v Modling pn ■' sem ozdravel, so me P fronto v severno Italijo, pa v Bleiburg na so nas zajeli Rusi. Sluti se mi ne pisc JulM* ' h pobegnil in se pni2' " , kim oblastem lz ujetništva me je rdi močjo župana rim sta se poznala. D” dovolilnico, da sem s« javil pri ženi br2«^ živela v Cmurekti I moj brat Frane, je nemški vojski, Men' šel je moj najsrccoci ‘ p v življenju. NJhii ‘ 1945. leta sem dob kument, s katerim pustil Avstrijo. nJp Mnogi snm me’ ne vrnem l",!; ‘L ' vini, po starših, je h 2 L Sklenil sem, da Jptff* čolnom pn Cmurd •. na drugo stran M« , 1» sem lahkih nog, k1 rakal proti domu.1 Med pripovedovan rik m mogel skrit’s so, kakor bi z oj*®1 P spomine. FnderikseieP"’^^' vil Ozni, milici ib pravi, mu zar nemški vojski Kmetoval je m , veznosti, ki Njegov konjiceKJ ApaC^ lovstvo, saj je r*2 rja ga vozi s,rS bilo ob 80-letmci odlikovano z gasilskim1 kIIjp'ro u' Radomerju se ponašajo tudi z gasilsko trobento,' ‘ ^fiu* leju tudi priložnostno zaigrali. Predstavili so ! :' J vanju društva, krajevni problematiki ih zgodo* n ’ domerje. Občftia Beltinci je prejšnjo soboto pod vodstvom zem Beltinci Elice Horvat in v okviru projekta AM&iJl podpori programa Phare, čezmejno sodelovanje$lflrf"'7^ r, organiziralastrokovnoekskurzijovželeznožupamj11-® tal” tS^- ■ atyasa Gombosa pri Magyarszombatfi (tam je °*1,1 y skih izdelkov), romansko cerkev v Velemetu, v ka'" 'r i . Aquile, ki je ustvarjal tudi v Prekmurju, v bližini so si off? ... i .. ceikev iz druge polovice 18. stoletja, v vasi Szalah' / stem, v Oriszentpetru pa so si ogledali kulturni dom ” / kmetije. Vodijo mlada družina, ki seje preselila ■ W /Okozin nekaj glav goveje živine. Kmetija jenu*® j,ojV tem so udeleženci strokovne ekskuizije dobili naW'l1' „ ; Ji kraj, mu razkazati znamenitosti in pri tem tudi zasl uz111 IBM -21. julij 2005 IZ NAŠIH KRAJEV 13 Rakičan Zelje po športnem turizmu Miji . Uo dati več športne vsebine, stoji stara kapelica, ki je prav tako potrebna obnove. ,een° v«jih nase- ■- * Pragom Murske : Pisnih okoiid, pa .S, r k triu zaradi 8radu, da gre predmestnih pa g]e in se prevrnil v jarek. Pri reševanju so ‘U. 11 gasilci Voznik in sopotnik sta utrpela hujše po- *•1^Popoldne se je v Nuskovi težje ranil mladoletni mope-?4|t.'lradi neprimerne hitrosti in obrabljenih pnevmatik C 1 Pri tcm Pa se ie za'ete*v osebni avto, ki je priL Očitaj pred osmo uro zvečer v četrtek pa je zunaj prehitro, padel motorist. Tudi on se je huje A. B. Policija svetuje Varna vožnja s kolesi, kolesi z motorjem in motornimi kolesi 25-krat večja veijetnostza poškodbe Prometne nesrvče z udeležbo voznikov enoslednih vozil se v večini primerov končajo z najhujšimi posledicami. To potrjujejo tudi statistični podatki. Na območju PU Murska Sobota so umrli v šestih mesecih letošnjega leta trije vozniki tovrstnih vozil in en sopotnik. Pomembno je, da vozniki koles, koles z motorjem in motornih koles ter drugih enoslednih vozil dosledno upoštevajo prometne predpise. Voznik na kolesu, kolesu z motorjem in motornem kolesu je bistveno manj stabilen, če v prometu vozi pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog Med vožnjo je treba uporabljati zaščitno homologi-rano varnostno čelado, čelade naj uporabljajo tudi sopotniki. Prav tako se izogibajte tveganim prehitevanjem in prehitri vožnji. Pri zagotavljanju varnosti tovrstnih udeležencev v cestnem prometu lahko odigrajo pomembno vlogo tudi starši. Starši naj svojim otrokom dovolijo voziti le takrat, ko imajo ti veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije. Poskrbijo naj, da bodo otroci vozili le tehnično brezhibna vozila. Ko svojim otrokom kupite kolo, kolo z motorjem ali motorno kolo, obvez- no kupite še homologirano varnostno čelado Občasno tudi preverite, kako se otrok vede v prometu. Čeprav na prvi pogled ni videti tako, je vožnja kolesa, kolesa z motorjem ali motornega kolesa zahtevno opravilo. Zato je zatiskanje oči pred realnostjo vsekakor lahkomiselno početje. Pri varni vožnji so pomembni naslednji dejavniki: brezhibno motorno vozilo, brezhiben voznik, izkušnje, nikoli precenjevati - cesta naj ne bo dirkališče vse videti je skrivnost, ki rešuje življenje - gledati samo pred lastno kolo je smrtna napaka predvidevanje - strah ima velike oči, v strahu običajno reagiramo panično -, in omogočiti tudi drugim udeležencem v cestnem prometu, da vas bodo pravočasno videli. K temu pa je treba dodati pasivno varnost motorja (zaščita za kolena voznika, zaščita stopal na pedalih za noge, zaščita pred požarom ter oblika in višina sedeža) in aktivno varnost motorja (dobro in lahko upravljanje motornega kolesa, varnostni si- Verjetnost, da bo v prometni nesreči poškodovan voznik kolesa, kolesa z motorjem ali motornega kolesa, je 25-krat večja kot pri vozniku ali potniku v oseb- netn avtomobilu. stem zaviranja ABS, dobra aero-dinamičnost in stabilnost, varnost pri vožnji naravnost, varnost pri premagovanju zavojev, dobra osvetlitev vozišča pri vožnji ponoči ter elementi ergonomije in biomehanike). Zelo pomembni so še pasivna (zaščitna čelada, obutev, rokavice in jopič z airbagom) in aktivna varnost voznika (trening varne vožnje, vozniška kondicija, možnost pravočasnega reagiranja, občutek za ravnotežje in možnost koordinacije pri uporabi določenih komand). Za večjo varnost na naših cestah ni dovolj le izrečena globa policije ali odvzeto vozniško dovoljenje. Varno obnašanje v cestnem prometu pomeni lastno varnost in tudi varnost drugih. Želimo si, da bi vsi v prometu razvili tako kulturo vedenja, ki bi omogočala lepo, varno in zdravo življenje. Sektor uniformirane policije PU Murska Sobota Šesta obravnava na sojenju zaradi streljanja med Romi Salon keramike in kopalnic VELIKO kletno čiščenje Salon keramik« in kopalnic Kerna d.d. Ulica Štefana Kovača 23 9000 Murska Sobota tol.: + 386 (0)2 52 13 600 faks: ♦ 386 (0)2 52 13 609 dodaja zalog in ostankov keramike A ščice GORENJE od 990,00 SIT/m2 naprej ^glja Od 25. 07. do 13. do razprodaje zalog Masažna kad Appolo s prihrankom do 100.000,00 SIT TUŠ kabine - kaljeno steklo od 25.000,00 SIT naprej TUŠ kabine iz polistirena od 7.000,00 SIT naprej ične ploščice MARAZZI od 1.450.00 SIT/m2 naprej Pričala bo komisija Danes dopoldne se bo predvidoma nadaljevalo sojenje proti 31-letnemu Sašku Cenerju, ki mu tožilstvo očita kaznivo dejanje umora in poskusa umora. Sojenje se je začelo lani septembra, tokratna razprava pa je šesta po vrsti. Kot smo pisali, sta se maja 2004 v Kranjčevi ulici v Čer-nelavci spopadli dve skupini Romov. Prišlo je do pretepa in streljanja. Cenerja bremenijo, da naj bi pri tem ubil Milana Baranja in poskušal ubiti Bojana Horvata. Oba je domnevno večkrat zabodel z nožem. Policija je sicer ovadila devet oseb zaradi sodelovanja v pretepu in streljanju. Na dosedanjih razpravah je bilo zaslišanih več ljudi, ki so bili priča ali so sodelovali v krvavih dogodkih. Nekaten, ki so stopili na prostor za priče, so obremenili obtoženega, drugi so izjavili, da niso natančno videli, kaj je le-ta počel. Družine oškodovanih pa so vložile večmilijonske prav-no-premoženjske zahtevke zoper obdolženega. Zaslišani so bili tudi izvedenci. Psihiater je za Cenerja dejal, da je bil tisti večer v času celotnega dogajanja v stanju bistveno zmanjšanje pri-števnosti, kar bi lahko pripisali njegovi duševni motnji. Izvedenec medicinske stroke je priča!, da sta Baranja in Horvat utrpela dvoje poškodb. Ene z rezilom, druge s topim predmetom. Trdi, da je bil Baranja že mrtev, ko naj bi ga zabodli z nožem. Obducent pa meni, da je smrtne rane dobil z nožem. Tudi na SO- 2 i oČenju sta izvedenca ostala pri svojem. Prav zaradi tega so naredili še tretje mnenje komisije z medicinske fakultete. Ker rezultati komisije še najmanj pojasnijo, kako je umri pokojni, oz. omenjajo še tretjo možnost smrti, je za danes načrtovano zaslišanje strokovnjakov, ki sta izdelala mnenje. Dejstvo, kdaj je nastopila smrt, bi lahko vplivalo na odločitev sodnega senata pri izreku kazni Cenerju. Pomembna priča, ki je napo- vedana za danes, je še Mirko Maček. Vabili so ga že na sojenje, želeli so ga tudi prisilno privesti, vendar ga ni bilo na sodišče. Po nekaterih podatkih je na zdravljenju v Italiji. Maček ne pripada nobeni skupini, ki jedila udeležena v majskih dogodkih, zato bi lahko objektivno pričal. V drugi preiskavi, ki poteka sočasno s procesom, je povedal, da se je tisti večer pretepalo od 50 do 60 ljudi in da jih je večina imela nože. A. B., foto: N. J. Javni red in mir Tokrat so imeli možje v modrem veliko dela s tistimi, ki so motili javni red in mir. Se posebej sta izstopala petek in noč s petka na soboto, ko so obravnavali kar 20 kršitev. Večina kršiteljev se je pomirila, eno osebo pa so pridržali Vsi bodo svoje razgrajaško in pretepaško ravnanje pojasnjevali na sodišču. Morda se bodo izgovorili na delovanje lune oz. prvi krajec, ki je nastopil v četrtek popoldne, ali pa na sezono piknikov v naravi, ko lahko postaneta alkoholna pijača in sonce nevarna kombinacija. A. B. Po naših znanih poteh Turistične prireditve Panonski maraton treh dežel - V nedeljo, 24 julija, ob 9. uri bo Panonski maraton treh dežel. Poleg Slovenije sta organizatorki projekta tudi Hrvaška in Madžarska, pot pa bo peljala skozi te tri države. Maraton vključuje športni, kulturni in zabavni program Udeležencem bodo na voljo veliki (105 km), srednji (50 km) in mali družinski maraton (15 km), ki se bodo vsi začeli pri Sv. Martinu na Muri V velikem maratonu bodo po startu pri Sv Martinu na Muri prečkali Muro z brodom, se zapeljali do Hotize, Velike Polane, Turnišča, Dobrovnika, Genterovec, Dolge vasi, Redicsa, Lentija, Tomyiszentmiklosa, Pinc, Čentibe, Lendave, Petišovec, Murskega Središča, Selnice, Železne Gore, Vrhovljana in ga končali pri Sv. Martinu na Muri. Hotiški ribiški dnevi - Na Hotizi bodo od četrtka, 21. julija, do sobote, 23. julija, Hotiški ribiški dnevi Začelo se bo v četrtek ob 19. uri z otvoritvijo likovne razstave Življenje ob reki Muri v dvorani vaškega doma, nato bo etno večer, na katerem bodo nastopili ljudski pevci in godci iz različnih krajev Pomurja. V petek bo med drugim ob 18. uri srečanje zdomcev, v soboto pa srečanje upokojencev. Na voljo bodo seveda tudi ribje jedi po hotiško. Pohod k izviru Mure - V soboto in nedeljo, 23. in 24, julija, organizira Planinsko društvo Matica Murska Sobota pohod k izvini reke Mure v Avstriji. Odhod avtobusa z avtobusne postaje v Murski Soboti je ob 4. uri. oprema je planinska za visokogorje, obvezen pa je -tudi dokument za prestop državne meje. Srečanje romskih folklornih skupin - V soboto, 2,3. julija, ob 17 uri bo na grajskem dvorišču v Murski Soboti 4. srečanje romskih folklornih skupin Slovenije, ki ga organizira Zveza Romov Slovenije. Ob 20. uri pa bo popravilo romsko društvo Romani Union 14. tradicionalno Cigansko noč, na kateri bo med drugim igrala cigan- ska etno skupina Langa. J. Ga. Člani turističnega društva Negova - Spodnji Ivanjci so se udeležili 8. Prange-rijade, ki je bila v Brestanici pri Krškem. Naslednje leto pa bo ta prireditev prvo soboto v juliju v Negovi ob praznovanju 900-letnice Negove. V Sloveniji je dvanajst krajev, ki imajo ohranjen pranger ali sramotilni kamen, na katerem je srednjeveška grajska ali trška gospoda kaznovala prestopnike, torej tatove, prešuštnike, prepirljivce in podobno. Kaznjenci so bili privezani na pranger od jutra do večera, brez vode m hrane, mimoidoči pa so jih smeli žaliti, pljuvat;, obmetavati z govnom... V Brestanici so pripravila sodelujoča društva zanimiv prikaz sojenja in kaznovanja. Negovčani pa so se na prireditvi predstavili s Petelinjo pravdo. J. Ga., Z. M. Kis Od nekdanjih Bobrov na Dolnji Bistrici so ostali le leseni nosilci v vodi. n<5 Hotiza-Jula Marof-Dolnja Bistrica Življenje ob mrtvih rokavih reke Mure Naš tokratni izlet začenjamo na obmejnem zamočvirjenem območju pri Hotizi in vas bomo po nekaj kilometrih močno obremenjene cestne povezave med Lendavo in M. Soboto pripeljali nazaj v neokrnjeno okolje obmorske narave pri Dolnji Bistrici. Začenjamo v okolju, kjer smo nekoč lahko poslušali le petje ptic ob šumenju vetra, ki pa se sedaj meša z glasovi carinikov in policistov na mejnem prehodu, ki je nedaleč stran. Na Hotizi so postavili križ - spominsko znamenje nedaleč od mesta, kjer so 16. marca 1945 ubili velikopolan-skega župnika Danijela Halasa in uredili okolico. Pod križ so zapi šali še, da je »postal mučenec za vero in svoj narod. Mučenec in pričevalec vere prosi za nas. Postavili župljani Hotize v letu 2003 « Od tu nadaljujemo pot do kraja Hotiza, Če na križišču zavijemo levo, pridemo do naselja Mirišče, kjer je mirno, prijetno Izletniška kmetija Pri mlini spominja na tradicijo mlinarstva. kjer zavijemo na levo proti Dolnji Bistrici, je nekaj hiš na območju, imenovanem Grede, na levi strani, tik ob glavni cesti, pa je Ho-tiško jezero, kjer drevesa pokri vajo zanimiv rastlinski in živalski objezerski svet. Kmalu pridete do Dolnje Bi strice, kjer so v okolici naselja proti glavni cesti med Lendavo in Mursko Sobota opazne posebnosti močvirnate obmurske pokrajine z značilnimi travniki. Kraj in njegovo okolico je v svojih delih opisoval tudi pisatelj Ferdo Godina, ki je bil rojen v vasi. Dolnja Bistrica leži v okljuku mrtvega rokava reke Mure, kjer je v naselju in njegovi bližini ohranjenih veliko značilnosti ra- stlinskega in murske poVajine_^jr Našo tokrat^ na robu vasi, k /K, zelo priljubljena ■ r»- kolišče Bobri, zna • ■ tistih, ki so kfaJu jfdlr-■ zabavnoglasbeni pjejff*. posebno v 70-|e stoletja. Sedaj . ■ 31 ostalo skorajda « ” ji tapk«WIS!<<5 stebri. V okobcl * mlF^-Bobri, ki ponni’^yif'' biteljem narave ‘ gim obiskoval nosti za spoznav obmorskega sv£ ?; Praznik žetve pri FerencevilF Takole so se minulo nedeljo odpravljali na žetev v Kraščih kosci m drugi delavci, ki sodijo k temu opravilu. Na turistični kmetiji Ferencovih so tudi letos, tokrat že dvanajstič, pripravili tradicionalno prireditev, imenovano Žetev in tnlačev po starem. Čeprav so pred leti premišljevali, da bi pnreditev opustili, so si premislili, saj ta z leti dobiva na pomenu. Vse manj je namreč tistih, ki so videli ali celo doživeli žetev postaram terz njo povezane šege in običaje. Tako so obiskovalcem tudi letos prikazali dela, ki se opravljajo ob žetvi, kot so košnja, šopanje, zlaganje snopov v križe in mlačev. Slednja je tudi tokrat potekala s staro lokomobilo iz leta 1927. Pripravili so tudi kulturni program. Nekaj starih pesmi je odigrala tam beraška skupina Odpisani, skeč o žetvi pa so pripravili učenci cankovske osnovne šole. Obiskovalci pa so si lahko ogledali in kupili izdelke domače obrti, ki jih danes oživljajo posamezniki v okviru krajinskega parka Goričko. C. K. okolje, vendar pa je zaradi nedoločenosti meje to območje manj obiskano, saj je to hrvaško katastrsko območje in v turističnem smislu zato gotovo manj izkoriščeno. Pred Hotizo je na levi strani izletniška kmetija Pri mlini, ki jo je pred nekaj leti uredil Jože Hor vat, katerega smo ob našem obisku srečali pri urejanju okolice. Zgradbo je postavil na temeljih 150 let starega mlina in ji dodal tudi mlinsko kolo, ki ga poganja voda iz bližnjega potoka. V njem v petek, soboto in nedeljo popol dne ponujajo domačo hrano in pijačo. Kmalu pridemo do glavne cestne povezave med Lendavo in Mursko Soboto, kjer se vključimo v kolone tovornjakov v gručastem naselju Hotiza, kjer ohranjajo med drugim tradicijo, povezano z ribištvom. Pot nadaljujemo prih ti Črenšovcem, obkroža pa nas pokrajina z njivami in travniki Gosposkega. Pred Jula Marofom, Že 23. so želi na način naših Pre°. 17. julija so organizirali Društvo podeželskih žena G. K:l’^ ’ : ' ■ * valna službe in Kmetijska zadruga G. Radgona ob pom» $ ^pi P" #4" njivi Marte Kolaričv Sp. Ščavnici v občini G. Radgona® kratni že 23. praznikžetve vSp. Ščavnici na način naših po žetvijo pšenice Anton Kampuš, gomjeradgonski župan, 11 ne Sv. Jurij ob Ščavnici, Jože Kraner, župan Občine $0* ■■F namestnik župana občine Benedikt Pritem nekoč por’1''’ 'Z' - ' zal največ znanja Anton Kampuš. Med žanjicami je jupja cev pred Roziko Marin iz Polenšaka in Jožico Žajdela od * mačinka Marija Tanacek se je uvrstila šele na četrto " gasilcev v Sp. Ščavnici pa je bila vso nedeljo razstava ' vomKruh, ki sevdomači peči peče, diši najboljše. Vse ■ mogoče tudi poskusiti. Otok KRK 3* Beli Kan& II, otrok do 12 tet 50% popusta do 30.7/3WPOL 22.470 Sončkov klub v PORTOROŽU V Lucija in Barbara, otrok do 12 tet 50% popusta do 5.S73D/POL cd 25-500 poglej in odpotuj! PARIZ m DISNEYLAND 5-dnevni avtobusni ufet, slovensko vodenje 11.8/5D/NZ 39,900 Sončkov klub v ČRNI GORI 2* Obals. doplaOlo za prevoz in 3 izlete 15.900 SIT 20, 27,a/7D/POL od 42.900 HEUM, Južna Dalmacija 3* Stella, brezplačna 23 otroka de 12 tet 23,7.-208/7 D/POL 51.990 Sončkov klub na CRESU 2* dep, Kimen, pestra ponudba jdetnv, otrok do 12 let brezplačno do 20.8/7D/P0L 55.900 TUNIZIJA, Djerba 3* Miramar Djerba, letate jr Ljubljani aii Zagreba i„e.8J7D/POL 89.900 GRČIJA, Rodos 2* Manos Pension, tetah iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 31.7., 7, 14.B/7D/NZ 108.900 * - Murska Sobot« Tal. prodaja: H® *’ M7WW, GRČIJA, Kreta 2* Ver&as, letalo iž Ljubljane, brezplačno parkirarMfl 307J7D/NZ 110300 ŠPANIJA, Mallorca 2* Saga, letate iz Ljubljana brezplačno parkiranje zwzo/poi. 129.740 VESTNIK - 21. julij 2005 ŠPORT 17 Razglasitve najboljših v hokeju na travi Igralca sezone Mesarič in Klemenčičeva Zvezda Diana Rakičan: Eth-nikos Achnas 0:8 (0:1) diplome 16 trenerjem B o-iimiii-k' b*13 razglasitev ^ih v hokeju na fravj □ mrd mladinci 2«5d^Člani''seZoni2004-m 80 razdelili tudi di- • »Blv imier hokeja na ^P^enost. ’^2004 2^^ 'Frak J FTI-I,. 'C bil razgla‘ ’oknu ' k!ub»Uk Lipovci M«- n kluba Moravske pri klubib K ipovci, drugo Mora-'jt 1(^2 ln DŠR Pomu-"•jbolg. *a Anicah so za Oglasih Janjo ka i. '!luhj Triglav Preda-'klip]V|7“ "trtlk.i je Da-% ’ Triglava Preda- ^^’^'■^rarkapaTa-^1,1;.* ^rav^ih Toplic. T^-k'rPn''> mesto zasedel *Htt,, i’1" '11 ’■ drugo pa Mo-' mladincih je J ’trtica naib°ljšega igralca (Triglav •«pD ?’ naziv najboljšega n"!.- ' Idirh^,. kolL j.i It'Kku Predanovci ,nt porazom trdno na Robert Mesarič prejema priznanje za najboljšega igralca in strelca. Foto: T. K. V zelo borbenem, a športnem pripravljalnem srečanju sta se v Rakičanu pomerila domači klub in ciprski prvoligaški klub Eth-nikos Achnas, ki ima v ekipi tudi dva nekdanja igralca iz slovenske prve lige, Marka Kmetca in Vanjo Starčeviča. V prvem polčasu se je Rakičan spet predstavil kot čvrsta in trmasta ekipa, tako da je klonil šele proti koncu prvega dela. V drugem polčasu pa je domača obramba začela delati preveč napak, tako da so prišle do izraza vse kvalitete Ciprčanov, ki so z domiselnimi kombinacijami, telesno pripravljenostjo in izrednim veseljem do igre navdušili okoli 100 gledalcev. Strelci: 0 :1 Poyiatzis (42), 0 : 2 Stepanovič (52), 0 : 3 Žekš (a.g.),0:4Hia(56, llm),0:5 Starčevič (60), 0 :6 Elia (64), 0 : 7 Stepanovič (71), 0:8 Leo (78). Marko Kmetec na srečanju proti Rakičanu ni nastopil zaradi poškodbe mišice, po lastnem mnenju pa bo zaigral že v petek v Veržeju proti domačemu klubu. Foto: T. K. Rakičan je nastopil v postavi: Vugrinec, Savič, RantaŠa, Vouri, ■Žekš, Vogrin, Zlatar, Kozic, Godvajs, Jošar, Skerlak Nastopili so še: prvem mestu, na drugem je Lek Lipovci in na tretjem Moravske Toplice. Obenem je bila tudi slovesna podelitev diplom 16 novim hokejskim trenerjem B, ki so se izšo-lali za ta naziv in bodo lahko v prihodnje pridobili tudi status Športnega delavca. To so: Janja Klemenčič, Sabina Sočič, Davorin Ciz, Dejan Kučan, Danilo Ciz, Jože Crnko, Robert Mesarič, Vitomir Fujs, Stanislav Kerman, Štefan Sraka, Zlatko Stanko, Jože Gostonj, Franc Maučec, Zoran Zri m, Boštjan Puhan in Boštjan Poštrak Vodja tečaja je bil sekretar Zveze za hokej na travi Slovenije Ludvik Zel ko, ki je na podelitvi povedal, da gre za velik napredek, saj so imeli na območju nekdanje Jugoslavije v tem športu samo tri šola- ne kadre. Napovedal je tudi tečaj za trenerja A, ki pa je kar precej zahteven. Predsednik zveze Franc Kučan je za naslednje leto napovedal še izobraževanje sodnikov in dodal, da je zveza po šolah razdelila ogromno palic in opreme, saj je njihova želja, da bi imeli v severovzhodni Sloveniji Še več klubov, ki bi tako povečali kakovost. T. K. Vereš, Bauer, Grabar, Kežmah, Kerec, Sernek, Duričič, Jerič. T. K. ^lavToth, trener NK Dobrovnik ekaj okrepitvami v boj za vrh! $°brovnika> kraja . letI10 tradicijo te ,'"IUU sezoni uspeh I ’ uV^^jinseuvr-movalni razred. Nt...Iai’ske ekipe, Tomi-Vi. , f Uspešen tudi na t^t^ .l11 IIl!- iz Lendave, ni bilna-^Ui * MntJ Prinlarni j P*™ ,'pridava in si za-■. T"'3»jev l.MNL. - । ’ Phk iI#Wtin bit* zado- ■ i.,l ' in inf rastru k-i ^“l' šk 1 Tudi or8a’ IiJ^l rnir-^bitozekin številčno n x ,p. Sezono kr*kl. spenil j-Pa le s 15, m, biie J' treningov, :"'irr '•■’'»'teren-,M slabipatudi nri|, ''"h igralcev Treba je Ekipa NK Dobrovnik, pivi z leve Tomislav Toth. Foto: F. B. Je bila liga, namreč 2. MN L Lendava, tudi kakovostno na nizki ravni? Toth: »Tekmovanje v tem razredu je rekreacija, čeprav brez treningov ne gre; predvsem ne za bolj ambiciozne klube. Jesenski del smo osvojili z dvema točkama naskoka. Edini konkurent nam je bilo Kobilje, ki pa je v nadaljevanju prvenstva prav tako popustilo in tri kroge pred koncem smo bili praktično že prvaki. Nekoliko je bilo tudi psihične obremenitve, saj smo bili v vsakem srečanju favoriti, proti nam pa so vsi ‘grizli’.« V višjem tekmovalnem razredu je treba imeti tudi resnejši pristop!? Toth: »Prav v tem segmentu so še določene rezerve. Za uspešne nastope v 1. MNL Lendava, kjer naj bi se b<« ili za mesta v gornjem delu prvenstvene razpredelnice, pa bi bilo treba ekipo tudi kadrovsko okrepiti, vsaj s Šti- rimi ali petimi igralci. Kot trener bi potreboval vsaj pomočnika za vadbo vratarjev. Tudi ureditev infrastrukture je pereča, saj nimamo niti ustreznega pomožnega igrišča. Uničujemo glavni teren, ob vsakem vremenu, ker druge izbire nimamo Zavedam se, da si Dobrovnik, s tradicijo nogometa, zasluži boljše moštvo in kakovostnejši nogomet, toda v tej smeri je treba vlagati. Rezultati pa so tisti, ki prinašajo sponzorje in z njimi denar. Nogometno vzdušje v kraju, kljub osvojitvi naslova, še ni pravo, saj smo še vedno ‘prenizko’. Od naših iger, rezultatov in nas samih je največ odvisno, da se premagajo tudi te ovire« Pričakovanja v 1. MNL Lendava? Toth: »Z resnejšim pristopom in boljšo organiziranostjo si prav gotovo lahko izborimo mesto v zgornjem delu prvenstvene razpredelnice; seveda z nujnimi okrepitvami na občutljivih mestih Omenil pa bi še delo z mladimi, kar je najcenejša investicija in pot do lepše prihodnosti kluba. Delo je sicer zaživelo in ga je treba podpirati, saj pri delu z mladimi ni dovolj zgolj strokovna podkovanost, ampak še pedagoška žilica.« Franc Bobovec Huda poškodba Fabija Konec kariere za Cipota? Na pripravljalnem srečanju med norveškim Brann Bergenom, za katerega naj bi po preizkušnji z angleškim Birmingham Cityjem (mimogrede, Norvežani so zmagali kar s 4 :0) podpisal pogodbo slovenski reprezentant Fabijan Cipot, je prišlo po brutalnem startu angleškega igralca Marcosa Painterja do hude poškodbe Fabija. Po pričevanju očividcev je bilo na prvi pogled videti strasno, Cipota pa so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so se temne slutnje izkazale za resnične. »Imam zlomljeno golenico in mečnico. Bil je odprt zlom, vse pa se je zgodilo v zadnji minuti prvega polčasa. Ne vem, ali je to konec moje kariere ... V sredo, 20. julija, bi moral podpisati dveinpolletno pogodbo z novim klubom... Bil sem že operirati, da so mi namestili kosti, glavni posegi pa me Čakajo v prihodnjih dneh,« je iz bolnišnice sporočil Cipot. Start nad Cipotom je bil tako grob, da so ga celo na spletni strani Birmingham Cityja označili za •strašnega« in dodali, da je po tej brutalnosti tekma popolnoma izgubila svoj pomen, nogometaši Birminghama pa niso imeli več nobene volje za igranje. F. B., T. K. Soboški šoferji ob stanovskem prazniku Združenje šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota (ZŠAM) je pripravilo ob letošnjem 13- juliju, stanovskem prazniku, v društvenih prostorih slovesnost s podelitvijo priznanj organizacijam in posameznikom za njihove prispevke pri delu društva ter popularizaciji avto-moto športa. V slavnostnem nagovoru je predsednik ZSAM Franc Čarni opozoril na pomen organizacije, ki v Murski Soboti združuje okrog 130 članov. Posebej je omenil eno osnovnih načel, da sta dobra šoferja in avtomehanika v današnjem času tista, ki sta tudi dobra tovariša. Društvo je odprto in aktivno na različnih področjih, zelo pogosto tudi pri organizaciji športnih tekmovanj, tako so letos že trikrat sodelovali pri organizaciji motociklističnih državnih prvenstev v Murski Soboti. Za pomemben prispevek na področju prometne varnosti in avto-moto športa so podelili priznanja Policijski postaji Murska Sobota, Občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občinah Puconci, Moravske Toplice in v Murski Soboti, Medobčinskemu društvu paraplegikov Prekmurja in Prlekije, Opel klubu Murska Sobota, prometnovarnostnemu centru v Murski Soboti in posameznikom: Štefanu Franku, Vinku Rausu, Stjepanu Radiču in Tončku Giderju. T. G. SML"?’VSkallg» l.N* ’«14 I2 1 ■, U 2 ’ 219:21 ^■8 812 l , 116:31 ‘K 8 9 92:29 1 16 7 7 74'49 16 g 8 78^72 is : 76 48:158 19:243 .43 41 36 27 22 19 14 10 0 1 4 ' 4m1 8;3S J« ll 3? 7 »J8 68:76 59:67 56:8; ' :: J 42 3*2 16 150 89 82 56 47 46 43 25 16 11 Pomurska nogometna liga Žreb parov In podelitev priznanj najboljšim V soboto, 23. julija, ob 18. uri bodo v sejni sobi Medobčinske n. ne zveze Murska Sobota izžrebali pare za tekmovalno sezono 2005/2006 v Pomurski nogometni ligi, kjer bodo nastopali: Odranci Garda, Pehso vet, Tromejnik, Bistrica, Rakičan, Panonija Gaberje, Renkovci, Polana, Roma, Bakovci, Ižakovci, Hotiza in Grad. Pred žrebanjem bo tudi podea-tev priznanj in nagrad za dosežke v minuli sezom. In sicer bodo dobile pri članih priznanja za uvrstitev v ligaškem tekmovanju ekipe Odranci, Garda in Beltinci, v točkovanju za fair play pa ekipe Odranci, Tromejmk in Bakovci. Priznanje bo dobil tudi najboljši strelec hge, in sicer Bostjan Zelko iz moštva Odranec, ki je dosegel 19 zadetkov Pri mladincih so najboljše tri ekipe Rakičan, Arcont Radgona in Panonija Gaberje, v točkovanju za fair play pa Bistrica, Rakičan in Panonija Gaberje. Najboljši strelec c bil Tadej Časar iz Panonije Gaberje, ki je dal kar 55 golov. V 3- SMLP so najboljše tri ekipe Tišina, Veržej in Mura, v točkovanju za fair play pa Veržej Mura in Tišina. Naziv najboljšega strelca je pripadel Mitji Flisarju iz moštva Tišine, ki je dosegel 34 zadetkov. T. K. Monociklist Voroš prevozil Goričko Znani prekmurski monociklist Jože Voroš je minuli petek izvedel nov prometno-preventiv-ni projekt z naslovom: Vozniki pozor! Projekt je spadal v okvir petih velikih projektov športnega društva Gulliver Sports Team, tokratni pa je bil posvečen vsem tragično preminulim v prometnih nesrečah. V sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije, Svetom za preventivo Republike Slovenije, prometno policijo iz Murske Sobote in pokrovitelji je svetovni rekorder v monociklizmu Jože Voroš prevozil večji del načrtovane proge Murska Sobota-Goričko-Murska Sobota. Pot ga je vodila skozi naselja Martjanci, Se-beborci, Ivanovci, Panovci, Jože Voroš je med čakanjem na do voljenja za vzpon na Grossglockner prevozil griče in doline Goričkega. Foto: T. K. Križevci, Gornji Petrovci, Šulinči, Ženavlje, Boreča, Marti nje, Trd kova, Matjaševci, Dolič, Kuzma, Grad, kjer je prevozil znamenite serpentine, Bodonci in Zenkovci, manjši de! proge pa je moral izpustiti, ker ga je na cilju že čakal točno določen program v sodelovanju s po ličijo, vezan na točno uro. Na ciljnem prizorišču pred restavracijo Zvezda je potekal animacijski program, kjer so se predstavili Gorički lajkoši, mladi bobnar Miha, plesna skupina Lirška in prometna policija, ob Jožetovem prihodu pa je v cilju pristal tudi padalec. Obenem so na stojnici pred Zvezdo predstavniki Sveta za preventivo RS mimoidočim in zbranim delili tudi svoj promocijski material (kresničke ipd). T. K. ŠPORT 21. julij 2005 — VESI* Nogomet Andrej Osterc se je poslovil Andreju Ostercu (levo) je v imenu generacije, kije igrala za Beltrans v drugi ligi, spominsko darilo na poslovilni tekmi izročil kapetan Borut Puklavec. Po domala dveh desetletjih aktivnega nastopanja je nogometno pot končal 29-letni Andrej Osterc iz Veržeja. Vrsto let je bil standardni obrambni igralec veržejske pomurske, drugo- in sedaj trctjcli-gaške ekipe ter član slovenske reprezentance do 18 let (Ll/18). Svojo poslovilno tekmo je Osterc odigral minulo soboto, ko sta se pomerili sedanja vrsta, ki jo vodi Bogdan Črnko, in ekipa izpred de setih let, ko je dosegel takratni Beltrans kot član II. SNL najodmevnejše rezultate (brez poraza na domačem igrišču v drugem delu prvenstva) z odličnim 5 mestom. Ekipo, ki jo je vadil Zoran Ci-rkvenčič, so ob Andreju med drugimi sestavljali: Karba, Rajh, Ho-špel, Puklavec, Sreš, Stojko, Novak, Kutoš, Z. Osterc, Vozlič, Posavac, E. Cirkvenčič, Brunec, Slana, Modlic, Radikovič ... in tudi nekdanji državni reprezentant Milan Osterc. Na poslovilni tekmi Andreja Osterca je zmagala sedanja generacija (3: 1). Besedilo in foto: N. Š. 39. mednarodne igre šolarjev Zlata medalja Fujsu, srebrna Barbariču Najvišje priznanje Jožetu Vildu V angleškem mestu Coventry so bile 39 mednarodne igre Šolarjev, kjer je sodelovalo 1500 športnic in športnikov, starih od 12 do 15 let, iz 60 mest oz. občin. Med njimi so bili tudi šolarji iz slovenskih občin Murska Sobota, Maribor, Celje, Velenje in Ravne na Koroškem. Mladi iz mestne občine Murska Sobota so sodelovali v atletiki (dečki, deklice), namiznem tenisu (dečki) in malem nogometu (deklice) Zlato medaljo v teku na 1500 metrov je osvojil Matej Fujs, srebrno pa v skoku v višino Bine Barbarič. Tudi drugi tekmovalci in tekmovalke so se zelo dobro odrezali, kljub zelo močni konkurenci iz Bangkoka, Taipeija, Jinana, Nairobija, Singapura, Manchestra, Reykjavika in Covcntryja V namiznem tenisu sta nastopila Dominik Maček in Samo Just, v ekipi malega nogometa so bile Janja Farič, Urška Kraner, Tanja V tabel, Petra Črnko, Melani Nemet, Mateja Durič, Sindi Kustec in Doroteja Hamler, v skoku v višino se je pomerila tudi Aleksandra Kramberger, v tekaških disciplinah pa so nastopile Urška Martinec, Monika Trost in Alenka Horvat. Za uspešen nastop naših šolarjev so zaslužni tudi trenerji, ki so vzorno vodili ekipe, še posebej v času, ko je Anglijo zajel val terorizma. Za športnike in športnice ter njihove spremljevalce je bilo glede varnosti odlično (»skrbljeno. Kot zanimivost naj omenimo, da je bil za enega od podpredsednikov mednarodnih iger šolarjev za naslednja štiri leta izvoljen tudi nekdaj priznani slovenski rokometni sodnik, sedaj delegat evropske rokometne zveze, Štefan Jug iz Celja. 40 mednarodne igre šolarjev bodo avgusta naslednje leto v Bangkoku na Tajskem. Generalna skupščina pa je že zdaj kot prvemu in enemu od ustanoviteljev mednarodnih iger Šolarjev, Jožetu Vildu, podelila najvišje priznanje oz. plaketo z,a dolgoletno delo. Jožetu Vildu bo izročilo slovensko združenje mednarodnih iger Šolarjev plaketo na eni od svojih naslednjih sej. T. K. Nogomet Tratnjek iz Mostja v Bistrico Jože Tratnjek iz Gaberja, nekdanji nogometaš lendavske Nafte, je kar dve tekmovalni sezoni uspešno vodil NK Mostje, saj je s tem klubom zasedel prvo mesto v 1. MNL Lendava, Žal Moščani niso imeli možnosti za napredovanje in so se tekmovanju v višjem rangu (pomurski nogometni ligi) odpovedali, trener Tratnjek pa se je preselil k pomurski ligaški ekipi Bistrice, kjer načrtujejo začetek priprav za 12. julij. Predvidevajo osem prijateljskih srečanj s klubi iz bližnje okolice. F. H. M. Novo vodstvo športne zveze v Puconcih Poslanca Jožeta Ficka nasledil Jože Fartek Jože Ficko (na desni) predaja predsedniške posle Jožetu Fartku (na levi). Foto: T. G. V Puconcih je 11 delegatov petih športnih društev in ene zveze (malonogometne) izvolilo novo vodstvo športne zveze za obdobje petih let. Za novega predsednika so po odstopu Jožeta Ficka, poslanca v Državnem zboru (zaradi delovnih obveznosti, op. p ), izvolili Jožeta Fartka. Fartek je dobil sedem glasov, drugi kandidat Danilo Varga pa jih je na tajnih volitvah zbral štiri. V predsedstvo športne zveze so bili izvoljeni sejani Lipič,Jakob Zorko-vič, Leopold Crnkovič, Robert Smodiš in Vito Fujs. Puconska športna zveza uspešno skrbi za koordinacijo med Športnimi društvi, vsako leto pripravi izbor športnika leta pa tudi kolesarski maraton, ki bo letos v Puconcih (25. septembra, op. p.) že četrto leto. Na skupščini so predstavniki društev poročali o svojih dosežkih, med katerimi se igralci NTK Kerna lahko pohvalijo z uvrstitvijo med 32 ekip v evropskem pokalu Nancy Evans in osvojitvijo 13 medalj na drža vnih prvenstvih. Športno društvo Triglav v devetih sekcijah združuje 285 članov, lani pa je uspešno organiziralo evropsko prvenstvo v hokeju na travi. V ženskem odbojkarskem klubu Puconci so uspeli urediti organizacijo kluba in v novi sezoni bodo v republiški ligi nastopali tudi s kadetinjami. Nogometni klub Kerna uspešno sodeluje z madžarskim Tor-dašem in ima najboljše mladince v medobčinski ligi. Zveza klubov malega nogometa Puconci ima v dveh ligah 24 ekip, nekaj tudi iz sosednjih občin. ŠŠD Puconci, ki ima 550 članov, ima z Matejem Boris Mikolič brez napak V Laškem je potekalo tridnevno tekmovanje v preskakovanju ovir. Kljub slabemu vremenu so se nekateri jahači odločili sodelovati na tekmah. V soboto jih je kar nekaj ostalo v blatu s polnimi tovornjaki konjev. KK Zaton se je odločil, da si bo prihranil mokre in blatne težave, zato se je udeležil tekmovanja le zadnji dan. Spet je dokazal, da ima velik potencial. Boris Mikolič je bil na kobili Baloubet la Baicre v tekmovanju na 100 cm med 30 prijavljenimi eden od štirih, ki so uspeli v razmočenem parkurju jahati brez napak. Poudariti je treba, da je imel hudo konkurenco najboljših jahačev Slovenije A. M. Namizni tenis Slovenci po pričakovanju V Pragi poteka 48. mladinsko in kadetsko evropsko prvenstvo Za slovensko reprezentanco igrajo tudi trije Pomurci: Tomaž Roudi za mladince ter Dominik Škraban in Jan Žibrat pri kadetih. Mladinci so premagali v predtekmovanju Islandijo z 0: 3 in Kosbvo s 3 :1, izgubili pa z Romunijo z 0 : 3 in Slovaško 1 : 3- Tako se bodo borili za končno uvrstitev od 21. do 23. mesta. Kadeti so bili manj uspešni, saj so premagali v predtekmovanju Škotsko s 3 : 2 in Islandijo s 3 : 0 ter izgubili z Luksemburgom z 0: 3 in Ukrajino z 2 : 3 Potegovali se bodo za končno uvrstitev od 29 do 36. mesta. M. (J. Državno prvensto z MK-puško Odlični pomurski strelci V Ljubljani so pf ’’ državno prvcnsW ' streljanju z maloK; '''f”' ško. Najboljši slovenski !1, Rajmond Debevec/e u vlogo prvega favor likem slogu slavil ‘' prvaka thliiinasli^'-n^bohša pemur-U Robi Markoja in i-1 J1*b , ščak. Še posebej M F Hreščak, kateremu n fer ’ir.i "! 25O gledalci so 'b ; .J:"« znesli nad hr- ' kl|M’ lz V, ^ih;^ Strelci za *%/*">«' in Srša dva' j ‘ 4Pa so zadeli Ale \ ‘ Vogrinčič. Benko ti k lr v Beltincih j* tJ nogo-JM'i strelecprvoli- ‘ H* “Skj‘>rr |c P" . '*J1, 'rr Beltinci. Z ' ' _l:^r začel pr,- S J petek. Priprave . *’• m, oP^ilidoma in ' i. PriRteljska sre- t "’raz Nafte preizkusu saj jo • J " Medžimurje Mt£ pn,|h 4S ‘i '"'^'Stremi N Naftne , i,llr Lik/aradi grobe 'to-Sju _ 11 lc branil v . ^^^^^"davcane L w Poraza. X^^ihalyfa S" Selili Gostitelji vi M n f 'h polčasih in In dosegla ^V^tijr . 'rtx Pnvrai-. 1 leseni na Na nogometnem turnirju na Tišini, ki ga je prizadevno organiziral domači klub, so nastopila štiri moštva Mura 05, Holermous Ormož, Rakičan in domači NK Tišina. Sicer so bili najprej napovedani tudi Beltinci, a je namesto njih vskočil Ormož. Prvo mesto na turnirju je zasedla Mura 05, ki je imela v svojih vrstah tudi najboljšega igralca, Roka Buzetija, ki igra na desnem boku Za najboljšega vratarja je bil razglašen čuvaj mreže Rakičana Matjaz Vogrinec. Priznanja za najboljšega strelca sicer niso podelili, a povejmo, da je dosegel največ golov iz igre, in sicer dva, mladi napadalec Mure 05 Julijan Lebar. Glede na to, da sta bili to prvi dve resnejši Murini preizkušnji, so mladi Sobočani pokazali igro, ki obeta, med vsemi moštvi pa tudi najboljšo fizično pripravljenost, saj je bilo več kot očitno, da trenirajo že dosti dlje kot drugi. Večkrat so navdušili tudi z borbenostjo, drsečimi starti, s streli od daleč, s pogumom in ambiciozno- I* fr P v P stjo. Za natančnejšo oceno pa velja počakati še na kako tekmo s težjimi nasprotniki, v očeh Murine uprave bi lahko bil eden od teh Aluminij iz Kidričevega. Včeraj, v sredo, so čmo-oeli odigrali še prijateljsko srečanje z ekipo Železnika Voždovca. Član pomurske lige Rakičan je prijetno presenetil z drugim mestom, kljub še ne maksimalni fizični pripravljenosti pa so igralci Rakičana pokazali žilavost in trmo, ki jih je prek enajstmetrovk tudi pripeljala v finale Kazenski streli so bili odločilni za tretjeli-gaško ekipo Tišine. V prvem srečanju, kjer so Tišinčani igrali slabo, so jih izločili z nadaljnje poti, v boju za tretje mesto, kjer so proti še eni tretjeligaški ekipi, Ormožu, prikazali dosti boljšo igro, pa so osvojili pokal Srečanje bi Tišina lahko odločila že prej, saj je imela več stoodstotnih priložnosti, ki pa jih ni izkoristila. Ko je bil v drugem polčasu izključen igralec Tišine Detelba-ch, so Ormožani kar dvakrat na- Na tekmi Mura 05 - Malečnik prost vstop za vse Novi upravni odbor Mure 05 je že pripravil nekaj novosti za to, da bi prišlo na Murine tekme v 3. ligi čimveč gledalcev. Tako bona srečanju prvega kroga med Muro 05 in Malečnikom, ki bo 14. avgusta, prost vstop za vse gledalce, dogajanje pa bo povezoval pevec skupine D’Kwaschen Retashy Jože Činč - Činč, ki je po novem tudi športni motivator Murine ekipe. Činč že pripravlja tudi novo Murine himno, ki bo sicer imela enako besedilo kot stara, le da bo nova bolj dinamična. Tudi ob polčasu domačini pripravljajo zabav-no-animacijski program, zanimiv pa bo že Murin nasprotnik, Malečnik, ki ga trenira legenda jugoslovanskega nogometa, Milko Djuro-vski. V lanski sezoni je tudi Milko sam tu pa tam oblekel dres in odigral nekaj potez, še vedno genialnih kot nekoč V ekipi Malečnika pa naj bi nastopil tudi nekdanji nogometaš Mure Peter Breznik. Da ima Mura kljub nastopanju v tretji ligi še vedno veliko privržencev, je pokazal turnima Tišini, ko je soboško ekipo bodrila skupina navijačev. Preveč vneti fantje so med finalom celo izstrelili raketo, ki je pristala na eni od bližnjih hiš, a do požara na srečo ni prišlo, saj je ir inG°‘ |> P ^erneth in I^plji ■i'A^ O,111 trfcklu-bo nSv«,,!, OHm- t' r’B ’F m.h. raketa prej ugasnila. Žreb 3. SNL vzhod V prvem kolu dva pomurska derbija Izžrebani so bili pari v tretji slovenski nogometni ligi vzhod. Tekmovanje vodi celjska medobčinska nogometna zveza. Pari J. kroga, ki bo 13. in 14. avgusta. so: Zavre - Paloma, Tišina -Beltinci, Mura 05 - Malečnik, Železničar (MB) - Pohorje, Šmarje pri Jelšah - Holermuos Ormož, Veržej - Črenšovci, Stojnci • Kovi nar Štore. Tumir Mednarodne veteranske lige Prvi Monošter Ali Starš V nedeljo je bil v Monoštru zaključni turnir Mednarodne veteranske lige. Najprej so sledile tekme v skupinah, nato pa tekme na izpadanje Polfinalna rezultata sta bila: Monošter Ali Stars: SRD G. Slaveči 3:1 in ŠD Grad : Tromejnik Oldys 2:3- V finalu pa je Monošter z 0:1 premagal Tromejnik. Stanislav Kuzma je nova okrepitev Lendavčanov Za Naftino usodo se ni bati Po osamosvojitvi je cvetel pomurski nogomet z ekipami: Mura, Potrošnik in Nafta. Triperesne detelje ni več, čast pomurskega nogometa pa rešuje lendavska Nafta. Kot edina prvoligaška ekipa iz pomurske regije ima v vratih dva odlična vratarja. Alešu Luku se je namreč v prestopnem roku pridružil še Stanislav Kuzma, ki se je vrnil iz Maribora. »Po izpadu Beltinčanov sem želel ostati »doma«, vendar Mu ra ni pokazala dovolj zanimanja. Odšel sem na Prevalje, potem pa je prišla nepričakovana ponudba iz mariborskega Ljudskega vrta. Bil sem počaščen, saj je bila moja skrita Želja, da bi enkrat stal v vratih uglednega klubi Bil je to dober izbor in za mano so lepe in uspešne sezone, ko sem z Mariborčani osvojil tudi naslov državnih prvakov.« domestili zaostanek. Vsa srečanja je vodila sodniška trojka Habjanič, Crnkovič in Idič. Mura 05: Holermous Ormož 1:0 Strelec: Lebar (81). Mura: Kamnik, Balažič, Horvat V., Smolkovič, Šnajder, Gergjek, Ivanič, Baler, Horvat Š., Zlatar, Lebar. Nastopili so še: Prša, Kreft, Cifer, Pojbič, Koren, Buzeti, Janža, Cirijak, Halas. Zvezda Diana Rakičan: Tišina O : 0,5:4 ( po enajstmetrovkah) Za Rakičan so zadeli: Godvajs, ŽekŠ, Kežmah, Sapač, Grabar, zgrešila sta Vogrin in Rantaša. Za Tišino SO zadeli: Pucko, Hozjan, Flisar, Poldauf, zgrešili so Grah, Dravec in Bencak. Rakičan: Vereš, Savič, Godvajs, Vouri, Vogrin, Bači, Kozic, Jerič, Bauer, Duričič, Žekš. Nastopili so še: Vogrinec, Kežmah, Sapač, Rantaša, Grabar, Kerec. Tišina: Gregorinčič, Serdt, Pucko, Šnurer, Farič, Detelbach, Faršang, Poredoš, Grah, Coter, Dravec. Nastopili so še: Kuzma, Hozjan, Flisar, Bencak, Poldauf, Debelak, Pavel. Za 3. mesto: Tišina: Ormož 2:2, 5:3 ( po enajstmetrovkah) 1:0 Faršang (30), 1:1 Kolenc (74), 2 : 1 Flisar (86), 2 : 2 Kun-štek (89). Tišina: Gregorinčič, Serdt, Kous, Šnurer, Bencak, Poldauf, Faršang, Poredoš, Grah, Coter, Dravec. Nastopili so Še: Kerman, Hozjan, Flisar, Detelbach, Debelak, Pavel. Za Tišino so zadeli: Šnurer, Faršang, Dravec, Hozjan, Flisar Za Ormož je zgrešil odločilno enajstmetrovko Kolenc Finale: Mura: Rakičan 4:1 1 : 0 Zlatar (10), 2 : 0 Horvat Š. (17), 3:0 Lebar (49), 3:1 Grabar (75), 4; I Halas (89). Mura: Prša, Balažič, Horvat V., Kreft, Pojbič, Gergjek, Ivanič, Janža, Horvat š„ Zlatar, Šnajder. Nastopili so še: Kamnik, Cifer, Halas, Čirijak, Buzeti, Lebar, Baler, Koren, Prettner. Končni vrstni red: 1 Mura 05, 2. Zvezda Diana Rakičan, 3- Tišina, 4. Holermous Ormož. T. K. Nafta je nov izziv. . »Nafta je cenjeno in priznano ime slovenskega klubskega nogometa z najdaljšo tradicijo pri nas. Eno sezono je nastopala tudi v prvi zvezni ligi nekdanje Jugoslavije. Klima je prava, nogometni Odnosi so na visoki ravni. Pravo prijateljsko vzdušje obeta uspešno nastopanje v prvoligaški družbi. Večino igralcev poznam od prej in so, kot jaz, iz pomurskega okolji Kakovost ekipe je na takšni ravni, da se za usodo Nafte ni bati! Ekipa je izkušena, hkrati pa ambiciozna in dobro vodena, tako s strani stroke kot vodstvi Na Nafti si bodo mnogi polomili zobe « Kje bo Nafta na lestvici? »Nekje v zlati sredini. Na stabilnem mestu in brez posebnega strahu za obstanek v družbi najboljših.« Kot vratar imate vrline, a tudi slabosti... »Predložki mi ležijo, uspešen sem tudi v situacijah, kot radi pravimo, ‘ena na ena*. Brez lažne skromnosti lahko zatrdim, da imam koncentracijo na visoki ravni, kar je za vratarja zelo pomembno. Seveda imam slabosti, a kdo bi govoril o njih ... Tudi enajstmetrovke vam ležijo. Četudi je na drugi strani mojster, kot je ProsinečkH? »Vratar ima pri najstrožji kazni prednost, ker nima ničesar izgubiti. Če ubrani, je junak. Gre za majhno psihološko vojno in tudi sam imam nekaj 'receptov', da dekoncentriram izvajalca. Danes je to običaj'no v nogometu. No, kar se tiče branjene enajstmetrovke Roberta Prosinečkega: Pač, krenil sem v pravo smer in se je izšlo.« Nafta bo gostitelj v beltinskem športnem parku, na katerega vas vežejo lepi spomini? »Res nepozabne sezone. Imeli smo sanjsko ekipo in igrali - ne bom pretiraval - najlepši nogomet v Sloveniji. Pred mano so stali Šarkezi, Ilič, Neiman, Jengurazov, Sirk... Derbiji z Muro pred 5000 gledalci so bili nekaj posebnega. Težko je opisati kaj takega. Mora se doživeti Vesel sem, da se bom znova vrnil v Športni park Pričakujem, da nas bodo pomurski ljubitelji nogometa bodrili in sprejeli kot edinega predstavnika nekdaj razkošnega pomurskega prvoligaškega nogometa.« F. B. Prekmurska nogometaša v tujini »Žila« do 66. minute, Fabi zadel Kot je znano, je beloruska ekipa MTZ Ripo iz Minska, pri kateri igra tudi nekdanji igralec soboške Mure Denis Žilavec, v prvem predkrogu pokala Uefe v gosteh premagala madžarski Ferencvaros. Žilavec, ki je igral do 66. minute, je po tekmi izjavil: »Več kot eno uro sem bil na igrišču in svojo nalogo sem opravil solidno, nato pa me je trener zamenjal. Nisem še stoodstotno pripravljen, a glede na povsem novo okolje sem še kako zadovoljen Imamo velike možnosti, da izločimo ugledni Ferencevaros, v domačem prvenstvu pa se borimo za vrh. Res obetaven začetek'« Drugi nekdanji »Muraš« Fabijan Cipot je odigral prvo srečanje za novi klub Brann iz Norveške. Na prijateljski tekmi z drugoligaško ekipo Firdo je Cipot dosegel zadetek, enega pa pripravil Brann je sicer zmagal z 9:0. »Odigral sem celo srečanje in bi! zadovoljen, tako kot delodajalci. Do srede (včeraj, op. p.) vsekakor ostajam na Norveškem Takrat se bo dokončno odločilo, ali bom podpisal pogodbo,« je po srečanju izjavil Cipot. Nogomet V Rakičanu spet zanimive tekme Ta konec tedna se v Rakičanu obetata spet močni prijateljski nogometni tekmi Tako se bosta v nedeljo, 23. julija, ob 16. uri najprej pomerili ekipi Mure 05 in domačega Zvezda Diana Rakičana, ob 18.30 pa še ekipi Železnika Voždovca iz Beograda in Ethnikosa Achnasa s Cipra, kjer igra Slovenec Marko Kmetec. Torej ne gre za turnir, ampak za kvalitetni pri pravljalni srečanji, ki bosta pokazali, v kakšni formi so moštva pred pričetkom svojih prvenstev. Nogometaši Železnika in Ethnikosa so še ve dno na pripravah na prekmurski ravnici. V okviru teh priprav bo Eth-nikos v petek tudi odigral srečanje v Veržeju z domačo tret jeligaško ekipo, že v torek pa so se Ciprčani pomerili z Rakičanom. T. K. 20 NA SCENI 21. julij 2005 «51* Odkar ima Kuzma svojo občino, najboljšim učencem tamkajšnje osnovne šole podelijo priznanja za odličen uspeh na osrednji slovesnosti ob praznovanju občinskega praznika. Letos sta priznanje prejeli učenki 8. razreda Iris Horvat in Simona Drvarič, ki sta vseh osem razredov končali z odličnim uspehom. Odličnjakinjama je polegžupana Jožefa Škaliča čestital tudi mi- nister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. L. K. Foto: Jure Z. Učenci, ki še niso vpisani v srednje šole, imajo čas do 31. S pravimi počitnicami so nekateri začeli pred kratkim Vaša čustva Dala sem ti svoje srce in upam, da ga skrbno čuvaš. Dala sem ti poljub, hvala, ker si ga vrnil. Dala sem ti dušo, le tebi telo Tebe ljubi moje srce. Dala zate sem vse svoje zaklade. Sonček Vaše pesmi Ranjen Zmečkan list papirja je ta, ki me spominja, da si odšla, zdaj v ognju zvija se, a ne more vrniti te. F glavi kljujejo besede tvoje: •Pojdiva vsak po svoje. « d jaz skupno pot le videl sem, kako kljubovala bova svetu tem. Zato zdaj tako trpim, ne pomaga mi niti aspirin, ker zmečkala si vse, v kar sem verjel, kar sem doživljal, ko sem te imel. Zdaj sem kot ta list papirja, vse telo se mi zvija in žareč ogenj me požira, a ne more požreti teh bolečin, ostale bodo rane - na te spomin. Sonja Ob tebi Vse. kar si mi povedal, vse sem verjela. Vse, kar si mi pokazal, vse sem videla Vse, kar si mi obljubil, vse si uresničil. Fse, kar sem ti obljubila, vse sem naredila, a le nekaj pozabila, da v mojem srcu si ti edini, ki na dnu čepiš. Rada te imam! Zvezdica Bralnoznačkarji v Baski Društvo prijateljev mladine Murska Sobota je letos prvič peljalo bralnoznačkarje na nagradni izlet v Baško. Nagradno letovanje na otoku Krku v Baški je bilo namenjeno učencem, ki so osem oziroma devet let pridno brali za bralno značko. Trajal je štiri dni, udeležilo pa se ga je 45 učencev Iz osnovnih šol I., II. in III. ter osnovne šole Bakovci. Čeprav so bile to neke vrste počitnice, je letovanje potekalo po programu, saj se učenci niso samo kopali in sončili, ampak so tudi spoznavali okolico in kulturnozgodovinske znamenitosti. Vreme je bilo vse dni sončno, tako da so se dodobra naužili svežega zraka in toplega morja. Tudi za sladoled in sprehode ob obali je bilo dovolj časa. Olga Hodošček Za nekatere učence in maturante, so se »mirne« počitnice začele pred dnevi. Prvi so bili pred kratkim ob veščeni o razvrstitvi na eno od srednjih Šol, če niso uspeli v prvem krogu, maturanti pa so v pred kratkim končali s spomladanskim rokom splošne in poklicne mature in bili pred dnevi obveščeni o rezultatih. Zadnje dni v juniju je šolsko ministrstvo seznanilo z rezultatom prvega kroga izbirnega postopka tiste ucencc, ki se želijo vpisati na tiste srednje šole, ki so letos omejile vpis Objavilo pa je tudi najmanjše število točk, ki jih je bilo treba zbrati za vpis. Med 38 slovenskimi srednjimi šolami, ki so omejile vpis, sta bili tudi dve pomurski, in sicer Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer ter Srednja zdravstvena šola Murska Sobota. Za vpis na prvo je bilo treba Ob koncu šolskega leta je tudi župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlibthuber pripravil sprejem za vodstvo sole m učence odličnjake. Učencem je čestital in jim podelil knjižne nagrade. Od šole so se poslovili kot odličnjaki vseh osem let Nina Malačič, Samanta Kerčmar, Jerneja Pirc, Mateja Trplan, Klement Kovač in Anamarie Svetec. J. Ž„ J. G. Odličnjaki od do Dobrovnika hi a OŠ Puconci m b'11' ' odlični Tadeja yrečič in Marttn Presek ■ yec, Petra Franko m c°nec cer Dario Ostojič s Na OŠ Bogojina so 11 uspeh vseh -o-m let 1’"* Aleša Cipot, šema Gabor in Lija Pik ko na t Tamara Bači, Elisa Hi^a sednar, Tomaž Puhar. Ta^ v‘č in Pavel Zakal, na Wy kovet pa Nina Orban, ' ' ' h’Matej llahn vseh osem let hlcstrD učenka n sicer a>lenlc'J ,^s dtem ko na OŠ KcihW tJni,vti imeli učenca, ki bi b’lUl osem let. imeti najmanj 103 točke, za drugo pa 31 točk pri programu bolničar ter 61 točk pri programu tehnik zdravstvene nege. Na podlagi teh točk in meril v razpisu so šole izbrale kandidate za 90 odstotkov razpisanih mest. Učenci, ki so bili izbrani v tem prvem krogu, so se lahko vpisali takoj po seznanitvi. Druge pa so obvestili s prostimi mesti na tej šoli in vseh drugih šolah, kjer ni bilo omejitve vpisa. Ti učenci so morali po vrstnem redu napisati deset želenih šol in te namere posredovati do 27. junija na šole, kjer so prijavljeni. O razvrstitvi na eno od srednjih šol, ki so jih sami našteli, so bili obveščeni 30. junija, vpisali pa so se lahko 1. julija. Za učence, ki tudi v tem drugem krogu niso bili izbrani, in tisti, ki se niso prijavili še nikamor, pa je na voljo Še 5.687 prostih vpi snih mest v različnih programih, kamor se lahko vpišejo do 31 avgusta, o prostih mestih so objavljen*ucl spletnih straneh šolskega m«***' Kot smo uvodoma že zapis- ■, • leg prihodnjih dijakov, ki so že v?®1 na srednje šole in čakajo .i*rtl suje, počitnice začeli uživatit**1' ranti, seveda tisti, ki so bil* t spomladanskem roku mature tkim se je namreč z ustnimi izpi ’■ spomladanski rok poklicne m ! * mature. Letos se je prijavilo ■ d , splošni maturi 9954 kandidatov.' Pri poklicni maturi pa je na ski rok prvič prijavljenih 13 ' datov s 166 srednjih šol in J#* braževalnih organizacij. Z t*® ture (objavili jih bomo v na#1,1', Iki) so prvi bili seznanjeni vcf '' pa so z njimi bili seznanjeni» £ Ponovno se bodo veselili V Veržeju so pred tremi leti, na pobudo domačina, Cirila Kosija, sredi Veržeja, postavili otroško igrišče. Letos, so ga s pomočjo sponzorskih sredstev obogatili še za plezalni stolp. Veselje otrok je bilo veliko. Kosi pravi, da se je za postavitev otroškega igrišča odločil zaradi tega, ker sam tega kot otrok ni imel in ker je v sodelovanju z občino našel primerno in mirno mesto na katerem otroci lahko kvalitetno preživljajo svoj prosti čas. V, P„ foto: C. K. Mladinski center Lendava Center interesnih *J| Lendava je pripravil 13 mizo na temo PrihO^1 finskega centra, ki Ml1 . ji razočaranje predvedrtk*®^ p skega sveta Sabine ‘■ohl",L . prav so vabila posl-h mladim, udeležila lepr^jf Po besedah Sobočani Wf men okrogle mize, da « nI Tako sva se spoznali. ^7 Sem na uro- D°mov 56,11 za' W 7° «». Hitro sem sr poslovila r r r d ir |i I« J t f r t si c ir D ir < r r j i t . '7' z°Pet Sla na hrib. 7? Sem na k0uk° %*«, pr a> Wla so odklenjena. 13 5601 starko, a odgo *' "7 na,. ?7" 'la sem se na steno, ’’Zacela podirati- Ni-a' sem od te skrivna ' ' pričakovala, b&i, eni °zek hodnik, zavit v ^'kar h' n “ da grem n3Praj, X„ b°' Po nekaj korakih po XWvjia 23 tete la v zid, potipala k.. Ute n ' a 56 hodnik nadaljuje .77 ^r'' naprej in postaja-£ So, " /' ^^la sem tabli, na se 7*!na dr°gi Pa »tiger«. ■. m '1' sla v smeri, kjer kXx aenkrat sem zagledala z|at ključ.Šla r ' Ve^no ni bilo niko- nila m , - neki k,JUČ odk,e“ ’ ’ s,onn, ' vendar ni ' ■"“ca -i ' Sosednjo sobo. temelje je bila” Su' prwla| ln v hiem na' verigo, na kateri "X ' 'vijipa os^osila sem z zla- Prelistala ^7 ^Drn- “ OrfeJeve stepni-\ t /' Preh^i/7 i^mor koli, 2 • r' ** kno o b ponvi’ki Prikazuje 'te Pomislila sem: k a 1 In '* Stekla sem v ku-^■Na^^vrniiavspainieo. .X,,1* C' ,a? ogovorila ime star-r:: :7 Srce l^asl|ki> starke, ki se ,7v ul ^P113 serial kSi »'r?0‘ k‘teč pa dala I'X^rlQi 1 štedilnik v kuhinji Vq> 7- Je 7 ic<<‘5 skrivnim a 7EMjuč kib,la^-Vedela V?? “"fa d h«je bn pri menL ^Xi °dBrla »t, J Knj bz sedaj? \.-<-^M1h0dna vrata in pri-S?^tl|Biuje rv^a' 7 5ta bila ZV®-v*^lo jt, 4 01120 in še moč-Sr- SnkUW"je'Pt> ' v tetno ponovno ^^'‘'lini^Ztrenutek in kar ^tlšla ravzdin ^a^ze|n‘kOeBri0 u •• v, da 7l Ze° nenavad-tSk Jf'M1 ;c ^iičem policijo. - PryenL kfr 'n,t 0 ICa|'80 otroko-'" d°dobra izpra- -'k *% "'r,,d Pa le ^te^kerje Gr ^^ <# 3» * to iS to if1 tm P to ^^nje potrošnikov Izmenjevanje interesov Besede mode a# to * ft t« n rT * vf Napačen izračun storitve se je na podlagi predračuna “ ^chvo in montažo oken. Ko je ^uraj končana, so naroč-^lil, da mj w pri prvotnem izra-itdi h " ,a več kot sto tisočakov ° moral stnrhcv doplačati. tijjJ —L s tem ni strinjal, nas je prosil ^tru * L J’'n 11,11 ukrePa- ^kon v takšnem ^^Btniuri odogi n oru plačila na podlagi e4 f ’ r:' Prečnega podjemnikovega jam-^ko "Ud’ de*om ’^že, da mora izvaialec del ° °Uvestiti naročnika, sicer izgu-°*>koli trrptes zaradi višjih stroškov, del in s icn do povišanja ^'^O' izvaialec ni upravičen do do-Potrošnik se je za omenjenega '‘uIiksI v prvi vrstj zara(|j ugodnega ’^L P* bi ta izračun bil le sredstvo, v । ' Podobi stranko, kasneje pa ceno govorili o zavajanju potro- %n M rso odgovornost za pravilen llf samo. zato tudi mora vedeti, 1 ' J|H čas pisarne v M. Soboti: tele- ||: v ponedeljek, torek, sredo in ' ‘lu 14. ure, osebno svetovanje v > '*) s^' sredo »d 9. do 14. ure in v petek Mm,?7'10)« p« predhodnem naročilu. S j " 90, faks : (02) 534 93 91, Trg PP-07, 9101 M. Sobota. Andrej Čimer, predsednik ZPP to Vi ■J it v r F ■ K ^vozila na cesti ■ r.. ' r, (_"" vozilo je treba vzeti relativno. "' 113 Pr* vožnji s hitrostjo VČeB uporabljamo srednji pas. juls Pr‘ ‘ear prehiteva hitra kolona, ril nas nekdo očitno dohiteva po sred-hj?' lahko vljudno umaknemo '■ av Sna “'z'1-1 Čeravno ne vozimo •'•>i/’a Sm<> v tistem trenutku počas-tiroma vozil za nami. Kadar se strinjamo z drugimi, ne razmišljamo o svojih odnosih z njimi. Če pa se soočijo različni interesi in mnenja in če vam je vedenje drugih tuje, je težko doseči soglasje. Pogosto se nam zgodi, da se zoperstavita dva upravičena interesa. Takrat je težko doseči soglasje, še posebno, če vsakdo brani le svoj lastni položaj in poskuša prepričati drugega v svoj prav. V takšnem primeru posledica niso pogajanja o interesih, ampak vojna napoved in s tem vprašanje, kdo bo zmagal. Rezultat takšne situacije ni soglasje, ki zadovoljuje obe strani, ampak je eden udeleženec zmagovalec, drugi pa poraženec. Pri poražencu se takrat vzbudi občutek, da: - je prikrajšan, - ne zna uveljaviti svojih interesov, - se bo to zanj slabo končalo, - je drugi močnejši, - je oškodovan. »Ali jaz ali drugi« Nekateri ljudje ravnajo z drugimi avtoritativno, gre jim le za zmago ali poraz, zato je njihova najvecja skrb, da v očeh drugih niso slabiči. Take ljudi v politiki imenujemo »nepopustljive!« ali »jastrebi«. Tisti, ki svoje interese brani na takšen način, tvega, da ga drugi ne bodo spoštovali, saj pri soljudeh vzbuja nelagodje, jezo, kljuboval nost. V primeru, ko želita Sara in Tomaž preživeti dopust v Italiji in Sara ne bi rada celotnega dopusta preživela na plaži, ampak si želi ogledati deželo, spoznati ljudi in njihove navade, Tomaž obravnava Saro kot otroka. K avtoritativnemu slogu sodijo tudi ironične pripombe in moralizirajoči očitki: - »Seveda bi si lahko čudovito spočila, če bi kar naprej spoznavala nove ljudi. Popoln oddih s skaka njem od mesta do mesta, od pokrajine do pokrajine’ Ne. Hvala.« - »Tvoji cenjeni pozornosti je morda ušlo, da sem jaz tisti, ki zasluži denar za dopust. Verjetno bom lahko odločal o tem, kaj si želim početi.« - »Če ti je tako težko enkrat na leto upoštevati moje želje, potem sem imel o tebi napačno predstavo.« Ne glede na to, kako se bo Tomaž izrazil, bo pri Sari vzbudil ob e P c r to f P l * j 4 f ' ’ i^1 '‘nn". * “'a*1'’1 • ?Un g lososovega fileja, lsl2ii? ’’O*- P°P€r> fttiškat- ‘ : MnetaiHi. i žlica drobnjaka ‘ ln n^^mo na drobne kocke Ma- \*J,n Hi?/1"'-1 tlndanm narezano čebulo in in, ,. Porumeneti. Odstavimo z grel ■ Ssi ,1''“ .t7" '■ b’Wcmu fileju odstranimo ' rimale iuMi i očiščen file nare-! odstranimo skorjo m kocke prepojimo s sme-\r"hu dodamo praženo čebulo z ia'ci'so1 beli poper in 1 i,,';1 !'• * 11 n o,.. in 40 minut kuha-L, M vi|„ 11lft» trtrno narežemo in servi-1' 1:1 limono. Sfr ’"ut, '1 100 8 g°molia ■ ■ ? d vodr’ rn*-, Unk«h domačih rezancev ^’lum J z Oc,$čenim korenjem, žele amo v kozico. Solimo, popra- čutek, da ni razumljena, kar ji bo skalilo veselje ob pričakovanem dopustu. Če Tomaž noče upoštevati Sarinih interesov, bo verjetno uveljavil svoje zamisli o dopustu, vendar bo Sarin odziv cena za njegovo zmago. »Vseeno mi je« Če se Tomaž odzove ravnodušno, se Sara lahko svobodno odloča, vendar je to ne bo osrečilo, če bo ugotovila, kako ravnodušen je do njunega dopusta. Svojo ravnodušnost ob Sarinih dopustniških željah bi lahko izrazil po mnenju Christiana Weisbach in Uršule Dach takole: - »Zakaj sprašuješ mene, saj tako ali tako vedno narediva tako, kot ti želiš.« - »Prav, če si prepričana, da to potrebuješ.« Tomažev odziv bi bil lahko tudi pasivno vedenje. S Saro bi se odpeljal na dopust, jo spremljal brez besed, pri vsakem ogledu kakšne od znamenitosti pogledoval na uro in ostal neprizadet ob vsem, kar je Sari pomembno in kar jo osrečuje: Verjetno Sara v takšnem vzdušju ne more uživati najlepše dni v letu, prav tako bi za svoje vedenje plačal visoko ceno tudi Tomaž. »Kot meniš ti, draga« V primeru neavtorirativnega vedenja se sprva počutite prijetno, saj lahko svobodno odločate in vam drugi izkazuje (domnevno) toliko spoštovanja. V našem primeru ima Ana vso odgovornost za letovanje, saj lahko uresniči svoje sanje. Ob sebi pa ima partnerja, ki k njeni sreči nič ne pripomore. Christian Weisbach in Ursula Dachs v knjigi Kako razvijemo čustveno inteligenco na- mo ter zalijemo z vodo in zatremo. S penovko posnamemo peno, ki se nabere na vrhu. Pri nizki temperaturi kuhamo do dve uri. Za izboljšanje okusa med kuhanjem lahko dodamo kokošjo jušno kocko. Če juha preveč povre, dolijemo še nekaj vode. Kuhani juhi odstranimo odvečno maščobo. Precedimo v drugo posodo in ponovno pristavimo. Kokošje meso brez kože, korenje in zeleno poljubno narežemo ter dodamo juhi. Posebej v slani vodi skuhamo rezance, jih odcedimo, damo v jušnik, zalijemo z juho in potresemo s sesekljanim peteršiljem. * Svinjska ribica z jabolčnim nadevom in sladko-kislo omako 600 g svinjske ribice, 5 cl olja Sestavine za jabolčni nadev: 30 g masla, 40 g čebule, 30 g drobtin, 80 g grobo sesekljanih posušenih jabolk, 1 cl limoninega soka, 1 jajce, sol, poper, peteršilj Sestavine za omako: 60 g šalotke, 100 g pora, 80 g stebelne zelene, 80 g korenja, 3 cl olja, 4 cl paradižnikovega ketchupa, 20 g koruzne moke, 20 g sladkorja, 30 cl vode Priprava nadeva: V ponvi razpustimo maslo in na njem počasi pražimo na kocke narezano čebulo, da s« zmehča. Ponev odstavimo, primešamo drobtine, jabolka, limonin sok, jajce, sol, poper in sesekljan peteršilj. Iz svinjske ribice naredimo zrezke, jih rahlo potolčemo solimo in popramo. Zrezke nadevamo S pripravljenim nadevom in zvijemo. Povežemo z nitjo ali zavijemo v prozorno folijo. Pečemo v pečici 30 minut pri 180 ‘C. Pečeni ribici odstranimo nit ali folijo, narežemo in ponudimo z omako. Priprava omake: Šalotko, por, zeleno in korenje narežemo na drobne kocke. Olje v ponvi segrejemo in na njem prepražimo zelenjavo, da se zmehča. Primešamo paradižnikov ketchup, koruzno moko in sladkor. Premešamo ter zalijemo z vodo. Dobro pre vajata neavtoritativne izjave, ki izražajo enak odnos: - »Zame je naj višja zapoved tvoje dobro počutje. Sama lahko najbolje odločaš o tem kako bos preživela dopust « - »Če si želiš spoznavati ljudi in deželo, lahko to zelo dobro razumem« - »To je brez dvoma odlična priložnost za spoznavanje Italije. Verjamem, da take priložnosti ne želiš zapraviti.« Tomaževa skrbnost je hvalevre-dna, vendar se ob tem zastavlja vprašanje, kje so njegove potrebe. Ali resno upošteva samega sebe? Koliko veselja mu bo prinesel ta dopust? Se bo lahko odpočil in našel nekaj, kar bo napolnilo njegovo notranjost’ Tomaž bo žrtvoval svoje lastne želje, zaradi česar bo v Italiji ob Sari nesproščen in brez zadovoljstva spoznaval deželo in ljudi. Posledica bo, da bo morala Ana sam načrtovati dopust in pozneje prenašati breme Tomaževega nezadovoljstva. Tomaž pa si bo prislužil dolgčas, nezadovoljstvo in nejevoljo. Skupaj, ne vsak zase Čustvena inteligenca se izrazi v partnerskem odnosu. Čeprav Tomaž sanja o sproščenem dopustu na plaži, lahko razume Sarine želje in jih spoštuje in to izrazi npr. takole: - »Prepričan sem, da si zelo želiš spoznati deželo, meni pa je pomembno, da si pošteno spočijem. Poiščiva rešitev, ki bo oba zadovoljila.« - »Vidim, da bi rada doživela nekaj nenavadnega. Sam pa si najbolj spočijem, če se mi ni treba privajati novim stvarem. Nečesa se bova morala domisliti.« - »Prav, ti Si želiš potovati po deželi, mene pa vleče k vodi. To so različne predstave najinega skupnega dopusta, verjamem, da jih bova lahko uskladila.« Vsak si želi, da bi ljudje upoštevali naše želje in interese. Da bi vzpostavili razpoloženje, ki bo najhitreje pripeljalo do rešitve, morate sogovorniku pokazati spoštovanje. Tega pa pokažete s tem, ko izrazite njegove želje. Ljudje se namreč prijazno in ustrežljivo odzovejo, ko se čutijo razumljene, zato je treba stališča drugih jemati resno ih jim to tudi jasno pokazati. Mag. Simona Šarotar Žižek vremo, da se omaka zgosti. Po okusu še začinimo. Če želimo, lahko omako pretlačimo. Riž s kalčki in jajcem 240 g dolgozrnatega riža, sol, poper, 3 cl olja, 80 g mesnate slanine, 120 g graha, 2 jajci, 100 g kalčkov, 60 g čebule Riž v slani vodi skuhamo in odcedimo. Na olju posteklenimo na kocke narezano čebulo, dodamo na kocke narezano slanino in zamrznjen grah. Vse skupaj malo prepražimo, dodamo kalčke in premešamo. Dodamo riž s sesekljanima jajcema, premešamo in takoj postrežemo. Jurčkova solata z jogurtom 5 cl olja, 800 g svežih jurčkov, sol, poper, 100 g zelene, 20 c! navadnega jogurta, J cl limoninega soka, 40 g gorčice, 20 g česna, 5 cl razredčenega vinskega kisa, bazilika V kozici segrejemo olje, dodamo jurčke in solimo ter popramo. Mešamo in dušimo pet minut. Nato jurčke s penovko poberemo iz kozice in pustimo, da se ohladijo. Pripravimo preliv, tako da zmešamo jogurt z limoninim sokom, gorčico, sesekljanim česnom in kisom. S prelivom prelijemo jurčke, zmešamo in postavimo za tri ure na hladno. Nato primešamo drobno naribano zeleno, potresemo z baziliko in ponudimo. Malinove rezine 9 beljakov, 300 g sladkorja, 1/2 zav. vanilin sladkorja, 120 g margarine, 180 g moke, 600 g malin Iz beljakov stepemo trd sneg, vanj počasi vtepamo sladkor in vanilin sladkor. Ko je sladkor razmešan, dodamo raztopljeno in ohlajeno margarino ter presejano moko. Dobro premešamo. Nato narahlo umešamo maline, da se porazdelijo po masi. Vse skupaj damo v pomaščen in z moko potresen model. Pečemo 40 do 50 minut pri srednji temperaturi. Pečeno in ohlajeno pecivo potresemo s sladkorjem v prahu. Popolnih petnajst minut zamude Priložnosti za romantične večerje niso posejane enakomerno Čez vse leto. Tudi vreme ni venomer naklonjeno obleki, ki v omari čaka in čaka na pravi trenutek. Včasih se zdi, da moramo sami ustvariti priložnosti za tiste stvari, ki si jih zares želimo. Morje nam lahko daje navdih. Ni Čudno, saj je simbol dinamičnosti življenja. Kot premikajoča se voda simbolizira prehodno stanje med še neformalnimi možnostmi in formalnimi resničnostmi. Ko je ura zmenka znana Še dobro, da obstaja akademskih petnajst tpi-nut. Slednjih niso veseli le profesorji, temveč tudi dekleta, ki jih ponujajo v zameno za tisti popolhi videz. Kaj je tisti popolni videz, je zares relativno, vendar je opazen kot neka skrivna luč, ki zna očarati. Zadnjih nekaj minut Ko je tanek pas na črni koktajl obleki poravnan, ko broška stoji na pravem mestu, ko Šminka ne prekriva zob, ko uhani niso ie nujno viseče zlo, ki se nam znova in znova zapleta v lase, takrat smo zreli za mimohod po pisti pomembnejših trenutkov življenja. Naj bo romantika še tako kičasta, je dostikrat zelo potrebni oddih od sivih volnenih hlač, jope . Poletna večerna obleka naj se dotika našega telesa zelo narahlo Tkanina naj zdrsi po telesu tako, da nas hladi. Vzorci so lahko poletno barviti, vendar potem gre paziti pri ličenju. V belem in črnem bomo vedno elegantni; rahel zelenkast in lila odtenek pa daje tisto romantično piko na i. Detajli Detajli delajo razliko. Če je govorica telesa z njimi bogata, ne potrebujemo veliko besed. Takrat ne potrebujemo molka, temveč le tišino, v kateri se tistih zamujenih petnajst minut mimogrede pozabi. Nadenimo si dolgi ovratni nakit v več nizih. Prisluhnimo zvenu biserovine, školjk ali kovine. Privoščimo si tišino in zrak, v katerem lebdijo vonjave. Tatjana Kalamar Morales Poletna vročina Poleti, ko sonce močno žge, nam ponavadi v stanovanjih postane prevroče. Delno si pri oh- lajanju prostorov pomagamo tako, da na okna in balkonska vrata, ki so obrnjena na sončno stran, montiramo senčila. Senčila oz. razne rolete naj bi bila na zunanji strani oken in vrat, ker tako preprečujemo, da bi se preveč segrevala celotna okenska konstrukcija. V pomoč nam je tudi, Če imamo na sončni strani hiše posajeno li- stnato drevje, trto ali razne ovijalke, ki nam s svojimi listi poleti delajo senco. Seveda si lahko pomagamo tudi s klimatskimi napravami. DEU> 1^'1 umt »»ta m 24 21. julij 2005 -Kflll a an BUSK DRAGO ISLER SKAMOcNAV SMO moško NOMNAJTKA CETIMSRJ KamTavtO« SMOLAR LOJNA BULA MAŽMNO OLE t gjpčaalsmi BOG SONCA GORA v POSOČJU PARIŠKO PISMO PREBIVALEC BENETK MASMoSK) NOGOMETNI zaščita ZAROKO KM 5OKW (ANTON) FtGMAPftl ČETVORKI MESTO OB DONAA Skuha tEINI DOHODEK RHDOWa SVEČENIK OU&AN nojaio s šenčar pcmjcajm 1 ŠTWAM 1 KAJDtHtAK kuKck FRSn NA TRAVNIKU POGMUE V NJŽNCM DELU RTTVSWH ALP) ITALIJA GOZDNI Ckčavtc, M TEŠE UES MCt ČEM UDAREC S SEKIRO TRAJEKTNA LUKA MA POSLZŠENA GROZDNA PAGODA OZEK PRENOO IZVEDENEC FENOL 0GU1 SRS SMO ■ROŠKO IME 1 VELJKA I NeSREČA I MJUAMC 1 NEKDANJA 1 AVTOMO. WL5KA TOVARNAR SARAJEVU KRAJ NA PKUkKMSKEM <1LAV1K> »rfSTO OMAJA* 1 I54AMSKJ I VERSA 1 VOtMA mrIkačrka PEVEC ROSIČ NAJVMA UMETNOST HiRAL.EC (ZASTAR) MOČAN DEŽ ooenEAMMi DEL DfBtA NAD PANJEM ABRAMA MOV A ŽENA PIIEGMAJk sivo ZBCALD nHRANM RDEČKASTA svmoRA MA NEBU POSXAVTTEV OBJEKTA rTMUANSKJ PJSATlU (ITAZO) gmianje PO ZRAKU ŽELNMR 21LMK TEKMOVALNI CERKVENI PREGOVOR NAVADE IVAN DOAMČAR PLANŠAR beneikt METALNO CBOZJC vjuZm »GAMMA NAROOo« PARK NEKDANJI ROKOMETAŠ (BOJAN* HEMDSkA črn tMUAU VOAJEJtl MOŽ W2O VELMO AZUSMO JEŽE Po motoma vozila -------- • KARAM B0LIRANO VOZILO M* 256 963. m22992 ___ RENAULT 5, l«n« prodom ‘n:.^543684 ^ živali NESNICE, grahaste, rjave stare 14 tednov, piodam 0 stava na dom. Tel-: 792 TEUCO, brejo 8 mesw«>^ dam. Tel:. 5« 10 PURANE ZA NADALHIORO0;^ kg, motom. Te: iJtjL- NESNICE, WAVE. 0«^^ NESNOSTJO, ot. Babinci 49. r^' posesti HIŠO v Gornjih . dam v najem. Tel.: M ' un ns22963 i jT F* ■ " ZAGOTOVITE Sl PRUETNC ‘ storm stanovanjski' .-jjat* vojakom, Crenšovcih5';,-' Tel.. 031 KJ J”? WAAE&A «££THOV NWA 14OTTK5KA KMEALKA I*Mka> HALMANSK) OTOK MADŽARSKI DtHMt IGRALEC SIROTA. U*OŽ>CA BOSANSKI PUNK |X»*) OCUU IVAN NAPOTNIK ANATOLE HtANCC GAALMA Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Bougžegnjaj, Branko Časar in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilno rešitev - označena polja - napišite m pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Utica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 29. julija 2005. in Rešitev: lere In priimek: Naslov: KOMPLETNE POGREBNE STORITVE. VZDRŽEVAN IE ) j POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM PLAČILO TUDI NA VEČ DAMIR BANFI ». p., VEŠČICA CM FM.OZOF REERtČNI PO4JOARLX STRUJA •C KAV KAZAM. STANU RENSKI DOG MuauM < btadilnikprodam.T^j; -<|il-* SEDEŽNO GARNfT^ t 742 847 m22967_^^> delo ŠOFERJA, C in E‘•W. ko Tehna Puconci,^ 9201 ZAPOSLIMO strojnega on>-■ tj -e-'' mit fasade. Strojni imje 149,0.^' m23016 GRADBENEGA:1 ’’1 zaposlim. Zaželen«!^ ?5. qntltnW*'* storitve KREDITI NA Tel: 02 320 48 J Share, d. o-°;' Manbor. Zaman je bil ves M zaman bili vsi > J/|1 ’ bolezen je bila močnejša oa v 1 ZAHVALA Za vedno je v zaprl svoje oč' n« mož, oče, dedi in ta‘ Imre Gobot izMartjanec46 Iskrena hvala vsem sorodnikom, soso W tJ1jiiji znancem, ki ste ga pospremili na nj«g°' J. ^jijr 11 poklonili cvetje in sveče, nam pa lf gospodu duhovniku za pogrebni obr^ žalostinke in pogrebnistvu . Vsem še enkrat • iskrena nv Žalujoči: žena Ela, sin Intre -vnuka Klaudija in * ttlMKr 21julij 2005 25 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dalečje... V SPOMIN Te dni mineva leto dni od takrat, ko nas je zapustila draga Elza Stoti od Svetega Jurija V 83. letu se je od nas tiho poslovila naša draga mama, babica in sestrična Nihče ne sliši, kadar jokam, nihče mi solz ne otre, nihče me nežno ne poboža, vse molči, negibno vse. Le kam naj svojo bol izlijem, le komu dušo naj odprem, lekarn naslonim naj glavo, le komu naj podarim roko ... V SPOMIN B ¥ »S K* m I' Iskrena hvala vsem, * Z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu m ji prižgete svečo v spomin. Ds/ njeni najdražji Elizabeta Hakl rojena Barbarič Od nje smo se poslovili 12 7.2005 na pokopališču v Murski Soboti. Žalujoči vsi najdražji 22. julija bo minilo leto dni od tokrat, ko ga ni več med nami, a v naših srcih še vedno živi Pogrešamo te, dragi mož, oče, dedek, tast in brat Karel Sander iz Serdice 73 Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko ali podarite cvet - prisrčna hvala1 Tvoji najdražji Sporočamo žalostno vest, da je umrl upokojeni delavec Policijske uprave Murska Sobota Anton ROZMAN . roj. 18.05.1922 • Ulice Štefana Kovača 3 v Murski Soboti !thSož iTe> d3™''1*1 Al ma^in vežico ter nam •I, ''b br- 4 hvala družini Špilak iz Turnišča, '1,1 r,S> 1,1 scstram 2 družinami, kolektivu G7 - «v» Martin Mur J val. v lorek. 26 julija ob H.i>. Prvi pun voziček kšenki V torek sta Podjetje za informiranje in Engrotuš prvič pripravila skupno akcijo Ne vrjete? Probajte! Pun voziček - kšenki. Naša prva izžrebanka je bila Ema Tibaut iz Veržeja, ki je po Murskem valu pri nakupu v Supermarketu Tuš Ledava neposredno usmerjala moderatorja Boštjana Kousa. Vrednost nakupa živil, ki jih je nabral v štirih minutah, je bila nekaj več kot deset tisoč tolarjev. Naslednji nagrajenec bo našega moderatorja pri nakupu usmerjal spet naslednji torek, 26. julija, ob 11.15, Kurilno olje je lahko cenejše! /w Skupaj s podjetji Viessmann. S e ttra n ki Uma Petek vam pomijam« udobje topieie i« prijetnega hladu skozi »so leto. Z nakupom n jeh ■ vib izdeltov si zagotovite popuste ob nakupu kurilnega »tja Več tnlonnacij na www.pelrol.sL KUMINO ONE EVROPSKE KAK0UBST1 080 22 66 V INTERSPORT od 15.7. do 4.8.2005 ROLBRJI. ROLKE In ŠOTORI^ JQ ■ taTom RAZPRODAJAT«^** -5o % Znižanje velja za posebej označene izdelke v zalogi prodajaln. Pn športni opremi dodatno znižanje ne velja za izdelke v akcijah in posebnih ponudbah Popusti se ne seštevajo. - Vroča cena za ohlajeno Corollo 3.350.000 s„ TFLAMIN MS Flamin MS d.o.o., S 02 530-46-60. Industniska la. 9000 Murska Sobota, www Kanun-ms s, tus /mvwsM Radio Murski val, 94,6 Mlu in 105,7 MHz KUPON za sodelovanje v igri: u Ne vrjete?... Probajte! Pun voziček Ime in priimek: Naslov: Št. član. kart. Tuš kluba: O Davčna številka: Telefon: Podpis: deset11 __________ ruupiM. _ AAM/ yESM 94,6 Mhz m 105.7 »u " * 94,6 MMn 105.7 Mu tus Pri blagajni so sešteli vrednost blaga, ki Je znašala nekaj več kot AVSTRIJA - ODKUPOVALEC KLA^ ODKUPUJE SPITANE KRAVE Plačilo takoj, takojšen prevzem, zagotovljena ’ 11 * Informacije po telefonu: 02 548 12 58» Franz A. Ko^ trgovanje z živino, odkup debelih težkih krav,n razreda, odkup po zagotovljeni najvišji dn®'' Aichberg 120, 8552 EJbisvva1^ j64f tel./faks: 0043 34 66/43 503, GSM: 0043/®^ BETONARNA Vaneča 81 A Puconci, tel. 02 5459 5 3u * BETONARNA JE RAČUNALNIŠKO VODENA in ima ***** Nudimo 10 % popust ob gotovinskem ah • za beton, prevoz in črpanje svežega botan® • za betonske izdelke (škacpntke. robnike, vrtne poti, mulde. kanalske VEDEŽEVANJE -090.54 07 priznane vedeževalke' ’V UM« ra J GEO-VRTINA d. o. o„ Obrtna ulica 40,9°°° lel/faks: 02 530 06 70,GyH^>< " ■ * Izdelavo vrtin in vodnjakov za zajem po*1-piezomelrit nih in ponikovalnih n1-geomehanika, a«enje vodni^^^^ VW AUDI SERVIS - MOJST^!^^ ------------------------------- A im. 02/^ ANDREAS CELEC, » p . Dolnji Slaveči 12° gpJCH1* - montaža In servisiranje grelnikov D - servisiranje "tomobilsWn^ - menjava In popravila avtomob IT - priprave za tehnični Prt»'Li|1 dur” - prodaja in montaža avtomoi"'3" VESTNIK lahko kupite tudi na večin' 1^ Podjetje zalwfo««Hran|e. d. <1 Ul > NAPOVEDNIK 27 _____L Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz PETEK 1. K, julij. 00.00 SNOP-05.00 Dobro ju-1 ^arian - 07.40 Mariborsko pismo, 5 Vrtnarski nasvet -09.00 ^ob' ' ■ 0'J. j5 Kultura in Kilio.i ^n< U tedna ’ *0 00 Poročila - 10.30 p '1 1,11 “ 1115 Razpolo- ' 12,00 Por^ila BBC - 12.05 ' 'J 20 Dh- ' - 1315 1. oseba edni- r"'1 Poraurske domačije - Od č- ,.,/ j: ■ ■ । (Hi Poročila - 14.05 Obvesti-Wvi.. 1 60 minut - 15.30 Dogodki in ^ponx' l Napoved sporeda - 17.00 Osre-^"’Sraju: 1 11:1 'bi1 oglasi - 17.30 Murski n 1H '"ladijski knjižni sejem (Ne-' ' ' Mladi val - glasba za mlade, Staša in Timotej) - 20.00 MOp ' ^jnn Peček in večno zelene- julij - 05.00 Dobro jutro - 09.15 '^Ob'' bulja baja -10.00 Poročila -HL i7’J ' ' 10 30 Potepanje - 11.00 Po-11 se z nami: vrhunec po- " bliža - 12 00 Poročila BBC -' *230 Nagrada tedenskega ‘ ^OljPoročila - 13.15 1. oseba edni-i - 14.05 Obvestila - 14.15 naslan^-frajtonarica«(Bojan / ^goiJk i m odmevi -16.15 Napo-Mivai '” Osrednja poročila - 17.30 n’:'riiU|f - 17.40 Mali oglasi - 19.00 | I' Ni|lt|Gc želje s čestitkami in -11"1 Slovenija, od kdaj lepote tvoje, ,glasba- gostje ... - 24.00 SNOP 00 Vedro v nedeljsko ju-•jL l‘*nnliski odmevi, oddaja o pora-(Silva Eory) - 08.00 Misel in čas, pomurskih duhovnikov - 08.30 " 'I'lOl.i Izbor pesmi tedna - 09.30 " Mursket^ valu - 10.30 Nedeljska । Pirc Musar, pooblaščenka za do- . ; ‘Ofotmacij, www.radiomurskival. \^A^°ntakt v živo in 537 17 10 - 12.30 * i J a 94,6 Mh? in 105,7 Mhz glasbe - Mudrihni ’ 0 4’ Girici It v ” Štajerskih 7 se ljubi - Slapovi । n ^*^®ke zabavne glasbe J"”1"™ ^toi - Ester Veronika 'M Band K. u nuber glasbene založbe Man- V čut, u '1 WMJane prejme Jožica Pe-k« 88 Ribnica na Pohorju. X'‘"hm u >1«. ponedeljka. 25. Ulica arhitekta Novaka . Ota, »j glasbene lestvice. Iti. Nta. Poročila - 12.35 Obvestila - 13.00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 13.30 Čestitke, Naj domačija, šport- Na narodni farmi - 19.00 Poročila - 20.00 Furjanek (Kdo je Jože Činč?) -24.00 SNOP PONEDELJEK, 25. julij - 05.00 Vedro v dobro jutro, Irma in Boštjan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Vaš sosed znanstvenik, Branko Žunec-10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa -13 00 Poročila - 1315 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje -24.00 SNOP TOREK, 26. julij - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Aktualno - 11.00 Poročila - 11.15 - Kratki stik - 11.30 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17 20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18,40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19 00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 27. julij - 05.00 Vedro v dobro jutro 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet • 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Piitra -12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 28. julij - 05 00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Nadežda Čačinovič Vogrinčič - 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio (Eva D, Maša L.) - 19.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA. ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki. 023460019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911 Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Marjan Horvat namesto cvetja za pok. Franca Vidonjo - 5.000; ZD Lendava namesto cvetja za pok. mamo Eve Dominič - 10.000; družini Horvat in Hraščanec namesto cvetja za pok. Franca Vidonjo - 15.000; Sindikat Potrošnika namesto cvetja za pok. očeta Irene Vinčec - 8.000; družina Rajneš • Dopona, ŠaJovci, namesto cvetja za pok. Julijano Prelec iz Šalovec - 10 000; Kulturno-umetniško društvo Šalovci namesto cvetja za pok. Julijano Prelec - 10.000; Emil Erniša namesto cvetja za pok. Jolanko Bencak iz Moravskih Toplic - 5.000; družina Hodžar iz Kroga namesto cvetja za pok. Franca Lovenjaka - 5.000; Edita Horvat in Dragica Kosi namesto cvetja za pok. Štefana Makovca iz Rogašovec - 5 000, Ida Tiselj namesto cvetja za pok. dr, Andrijo Majiča -10.000; sodelavci Kompasa Peskovci namesto cvetja za pok Julijano Prelec - 10 000; KG Rakičan, d. d., namesto cvetja za pok. Eriko Gomboc iz Murske Sobote - 10.000, družina Kučan, Križevci "’8, namesto cvetja za pok. Eriko Gomboc -5.000; Milan Kranjec, Vucja Gomila 105, namesto cvetja za pok. Eriko Gomboc - 15.000; Ema Šker-lak, Domanjševci 66, namesto cvetja za pok. Eriko Gomboc - 10.000; Mira, Anton Novak namesto cvetja za pok. Andrijo Majiča - 5.000; Nada, Andrej Frangež namesto cvetja za pok. Andrijo Majiča - 10.000; Hilda in Dušan Devetak iz Černela-vec namesto cvetja za pok Eriko Gomboc -5.000, Ana Benko iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Elizabeto Hakl iz Murske Sobote -10.000; družina Kranjec, Tolvaj, Domanjševci, namesto cvetja za pok. Eriko Gomboc - 15 000; Ernest Lepoša, Petrovci 28, namesto cvetja za pok. Eriko Gomboc - 5 000; družina Eory, Hodoš 62, namesto cvetja za pok. Eriko Gomboc -10.000; Nada, Andrej Frangež namesto cvetja za pok Marijo Balažič - 10.000; Mira, Anton Novak namesto cvetja za pok. Marijo Balažič - 5.000; družina Baranja, Nemčavci 1, namesto cvetja za pok. Štefana Horvata - 5.000; družina Bedoke, Lončarovci 9, namesto cvetja za pok. Eriko Gomboc - 10.000; Strelsko društvo Trap Murska Sobota namesto cvetja za pok. Eriko Gomboc -15.000; nekdanji ožji sodelavci KG Rakičan namesto cvetja za pok. Eriko Gomboc - 16.000; Dejanovi sošolci, Iva, Alenka, Jana, Barbara, Davorin in Iva, namesto cvetja za pok. Eriko Gomboc -15.000; družina Durič, Martina in Matjaž namesto cvetja za pok. Eriko Gomboc - 10.000; prijatelji s srečanj namesto cvetja za pok. Eriko Gomboc -. 25 000 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota Kino Murska Sobota Četrtek, 2). julija: ob 19.00 ameriška komedija A smo že tam? (Ice Cube, r: Brian Levant), ob 21.00 ameriška grozljivka Črni mož (Bary Watson, r.: Stephen T. Kay) Petek, 22. julija; ob 19.00 A smo že tam?, ob 21.00 Črni mož Sobota, 23 julija: ob 17.30 nemški mladinski film Moj kuža (Maria Erich, r.: Peter Timm), ob 19.15 Črni mož, ob 21.00 A smo že tam? Nedelja, 24. julija: ob 17.30 Moj kuža, ob 19.) 5 Črni mož, ob 21.00 A smo že tam? Ljutomer Sobota, 23 julija: ob 20.00 amenško-afriška vojna drama Hotel Ruanda (Don < head le Sophie Okone-do, Nick Nolte, Joaquin Phoenix r: Terry George) Nedelja, 24. julija: ob 20.00 ameriška komedija Več kot ljubezen (Ashton Kutcher, Amanda Peet, r.: Nigel Cole) Gornja Radgona Julija in avgusta ne bo filmskih predstav! Napoved prireditev OTVORITEV LENDAVA V petek, 22. julija, ob 19 30 bo v gradu otvoritev razstave Diplomska dela generacije slikarjev (1998-2002) Akademije za likovno umetnost Ljubljana. V kulturnem programu bo nastopila Nataša Jan, razstavo pa bo odprl akademski slikar prof Zmago Jeraj. Razstava bo na ogled do 18. avgusta. MURSKA SOBOTA V soboto, 23- julija, ob 21. uri bo na terasi lokala Art Caffe otvoritev razstave slik kubanskega slikarja Barbara Reyesa - Panga. KONCERT MURSKA SOBOTA V petek, 22. julija, ob 21. uri bovMIKK-u nastopil Brant Bjork s skupino The Bros (desert rock, ZDA). Brant je nekdanji član skupin Kyuss, Fu Manchu, Queens of the Stone age, Mondo Generator in Melissa auf der Maur. DOGODEK GENTEROVCI V soboto, 23 julija, ob 8.30 se bo začel I. Vaški praznik v Genterovcih. MURSKA SOBOTA V soboto, 23. julija, ob 10. uri se bo začela pred banko in Zvezdo športno-zabavna prireditev Nogometni turnir v vodi na zračni blazini VELIKA POLANA V soboto, 23- julija, ob 13- uri se bo začel na SRC Be-rek ustvarjalni popoldan - ČUN, ki ga prireja Mladinski klub Velika Polana. Delavnica spada v okvir vseslovenskega tekmovanja Sam svoj Čolnar PLES/FOLKLORA PUŠČA V petek, 22. Julija, ob 18. uri bo na nogometnem igrišču nastop romskih folklornih skupin. MURSKA SOBOTA V soboto 23. julija, ob 17 uri bo na grajskem dvo- . rišču srečanje romskih folklornih skupin. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava ob 50. obletnici ustanovitve muzeja. Informacije: 527 17 06! - V Galeriji je do 29. julija na ogled razstava Portreti tn avtoportreti avtorice Iriue Rahovsky - Kralj. Odprto od torka do petka med 10. tn 18. uro. - V Pokrajinski in študijski knjižnici je do 4 avgusta na ogled fotografska razstava Moja potovanja avtorja Lada Klarja. Odprto v ponedeljek med 12 m 19. ter od torka do petka med 8. in 16. uro. LJUTOMER Na Glavnem trgu bo do 15. avgusta na ogled postavitev razstave del likovnega ustvarjanja na temo Grossmann v očeh mladih. MORAVSKE TOPLICE V galeriji hotela Ajda do 31. julija razstavlja svoja dela avtorica Branka Dragosavac (olje na platno). Informacije: 512 21 56. BISTRA PRI VRHNIKI V Tehniškem muzeju Slovenije je do konca oktobra na ogled razstava Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote Na prelomih tisočletij. Odprto od torka do petka od 8. do 16., v soboto od 8 do 17 ter ob nedeljah m praznikih od 10. do 18. ure, ponedeljek zaprto! Informacije: (01) 750 66 70 ali 750 66 72! LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je do 24. septembra na ogled razstava Personal Spaces devetih avtorjev iz Španije, Nizozemske, Srbije in Črne gore, Makedonije in Avstrije Odprto od torka do sobote od 14.00 do 18.30. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. infortnlranle. d. d., 01. 13, Mm rak a Sobota ------------ ' Jr * glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino Igralec Christian Bale je igral še v filmih, kot so Equilibrium, Batman: Na začetku, Imperij sonca, Shaft, Vse male živali in drugih Našo nagrado dobi Mateja Podle-sek, Gorica 50,9201 Puconci Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je; Kdo igra glavno vlogo v filmu Hotel Ruanda? Kupon št. 29 - odgovore pošljite do torka, 26. julija, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si Avtohiša Kolmanič & Dokl, d. 0. o„ Industrijska ulica 1,9000 Murska Sobota Zaposlimo vodjo delavnice - mojstra delavnice. OD KANDIDATA PRIČAKUJEMO: - najmanj poklicna šola avtomehanične smeri - 5 let delovnih izkušenj - zaželeno znanje nemščine oziroma angleščine - vodstvene sposobnosti in pripravljenost za timsko delo PONUJAMO: - zaposlitev za nedoločen čas, stimulativen OD - možnost nadaljevanja izobraževanja - delo v mladem kolektivu... Pisne prijave z dokazili pošljite na gornji naslov najpozneje v 8 dneh od objave razpisa. Za vse dodatne informacije se oglasite na sedežu podjetja. 28 ZADNJA STRAN 21. julij 2005-V[$|H VESTNIKOV KOLEDAR 21. julij, četrtek DANILO 22. julij, petek MAJDA 23. julij, sobota BRANISLAV 24. julij, nedelja KRISTINA 25. julij, ponedeljek JAKOB 26. julij, torek ANA 27. julij, sreda SERGIJ 21. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 32 minut, zašlo pa ob2O. urim 44 minut. Dan bo tako dolg 15 urin 2 minut. 21. julija ob 13. uri in 1 minuti bo na nebu nastopil ščip. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 20. julija 2005 država ozd.val šifra enota nakupni Srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8466 239,5653 240,2840 Hrvaška HRK 191 1 32,7286 32,8271 32,9256 Madž HUF 348 1 0,9696 0,9725 0,9754 Švica CHF 756 1 152,7640 153,2237 153,6834 V Brit GBP 826 1 346,8079 347,8515 348,8951 ZDA USD 840 1 199,4710 200,0712 200,6714 Spodnji Ivanjci: Kramberger, Iskra in Kur Te dni je potekalo v gostilni Šenekar v Spodnjih Ivanjcih srečanje bratrancev iz družin Kramberger, Iskra in Kur. Na srečanju, ki sta ga organizirala Marjan Kramberger in Anica Kocuvan, se je zbralo 64 bratrancev, od katerih je bil najstarejši 85-letni Rudolf Kur, najmlajši pa 3 letni Tim Kocuvan. Kot nam je povedal Marjan Kramberger, je zbral podatke od 193 potomcev družin Kramberger, Kur in Iskra in jih predstavil na dveh družinskih deblih, ki sojih udeleženci srečanja občudovali. Glavni namen srečanja je bilo druženje in spoznavanje. Tako naj bi se srečevali tudi v prihodnje. L. Kr. VANBK-V1CI Lokacija bolečine »Gospod doktor, včeraj sem se z avtom peljal proti domu in naenkrat začutil hudo bolečino.« »Kje pa?« »Med Soboto in Tišino!« Raztezanje Učitelj vpraša: »Kako toplota in mraz vplivata na raztezanje in krčenje?« Janezek odgovori: »Poleti, ko je toplo, so dnevi daljši, pozimi, ko pa je mraz, pa so dnevi krajši.« Črnogorsko pivo Ležita oče Črnogorec in sin Črnogorec na plaži. Pa pravi ata: »Ajde, sine, daj skoknipo pivu.« Sin čez eno uro: »Odma ču ja, tata, odma!« Ata čez eno uro: »Dobro, dobro, ne žuri, nisi ti meni tiča, pa da letiš!« Spoštovani braid, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vid«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Prejšnjo soboto so se zbrali v gostilni Lovenjak na Vaneči potomci rodbine Šoštarec, ki izvira iz Gorice. Bilo jih je okrog štindeseL Na družabnem srečanju so se imeli iepo. Razpravljali so tudi o skupnih sorodnikih in znancih, sestavljali so drevo življenja ...Spoznali so, da sta se v začetku 20. stoletja na Gorici poročila Janez Šoštarec, čevljar, in Terezija. V zakonu so se jima rodile hčerke Vilma, Karolina in Ida. To so torej korenine družine Šoštarec. J. G. Nedavno smo poročali o SuperMariu kot novem orožju soboškega organa pregona. Organ ga uporablja za lovljenje in umirjanje Ustih šoferjev, ki preveč vneto pritiskajo na pedal za plin, in pri tem je, tako podatki s terena, zelo učinkovit. Tokrat pa smo SuperMaria ujeli, kako je moral delati svoje naloge v sončno-deževnem sobotnem dopoldnevu. Poleg tega družba oglasnih panojev in prometne signalizacije najbrž ni bila nič kaj prijetna. Ker se bojimo, da se SuperMario ni dobro počutil, povrh vsega pa je bil menda še jezen na mesto, kjer je stal, apeliramo na vodstvo organa pregona, da ga naslednjič postavijo na prijetnejši in uglednejši prostor, saj tudi prave možje v modrem lahko večkrat najdemo, kako opravljajo svoje delo (beri: merijo hitrost z radarjem) v prijetni senci... A. B.. foto: J. Z. Samo eno življenje imaš Rdeči križ Slovenije že tretje leto sodeluje v evropski kampanji o varnosti v prometu. Rdeči križ izvaja projekt skupaj z republiškimi in mestnimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policijo ter Zvezo druženj Šoferjev in avtomehanikov. Ključni dogodek letošnje kampanje je bilat. i. poletna cestna show tura. Potekala je tudi v Moravskih Toplicah. Tako so potekale naslednje aktivnosti: tekmovanje kolesarjev v počasni vožnji na razdalji štirih metrov (tekmovalo je 23 učencev iz bogojinske šole in tretje soboške osnovne šole; državnega prvenstva se bodo udeležili učenci Gregor Nemec, Denis Vitez in Matej Rogač), igranje zabavnih cestnih prometnih igric oz. odgovarjanje na vprašanja o prometu, demonstracija posledic hitrosti, prikaz prve pomoči in oživljanja, podpisovanje prometnih zaobljub, izpolnjevanje vprašalnikov za raziskavo stališč otrok do prometne varnosti in deljenje promocijskega gradiva. Cilj projekta je, do leta 2010 za polovico zmanjšati število prometnih nesreč. A. B., foto: J. L NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); Ime in priimek; Kraj; Ulica: številka: Poštna številka: pošta; Davčna številka: Datum; Naročnino želim plačevati (obkroži). a] po položnici - letno b) po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica vestnik V c) po položnici - trimesečno Gornja Radgona Območno združenje RK Gornja Radgona pripravlja ze več let v juliju tridnevno krvodajalsko akcijo. Letos je potekala v prostorih Osnovne šole Radenci, akcije pa se je udeležilo precej več krvodajal cev kot v zadnjih letih. V treh dnevih je kri darovalo kar 496 krvodajalcev z območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. F. KI. Motovilci Gasilsko društvo Motovilci je bilo organizator sedmega nočnega gasilskega tekmovanja za prehodni pokal. Pod reflektorji se je v gasilskih veščinah pomerilo 27 moških in 6 ženskih desetin. Pri članicah so slavile gasilske iz Sredice pred Gabrnikom in Križevci v Prek murju. Pri članih so zmagali gasilci iz Šratovec, druga je bila Slovenja vas, tretji so bili Korovci. Tako sta prejeli ženska gasilska enota iz Sredice in moška enota iz Šratovec prehodni pokal, in sicer že drugo leto zapored. J. Ž. no prlvaj’ Radencih, P iud »preselil*’v P izpeljal zavrnil Vala202L°v , K ko daje* romobone. , Ijančanka-živi v bližini-+++ snbuške^ Ta svOJ3 ft-sniT mesta^^J^ ”3ria župa"Ld^ dvsem av Murskem^ Lrtai^ urnoka^;3 večmodin^bi^/ mure Mof*f '' na drug0 -1 več- _ Ivanušič c ^"niev^iSB 2aKvajanJ at da)^3^: pred s" .d? jiij na d" H ft £11 vendaf k P'«** ' I uff^ j pnP” rahar^ 1 delu' ^5ir' broi>^> zauPala' kesed^1