POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNI 1 Leto XI!!. 1 Štev. 68 TELEFON' UREDNIŠTVA 25- tl UPRAVE 28 ■ 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 23. marca 1939 NAROČNINA NA MESECi Prejeronn * upravi ali po poiti 10.— din. dostavljen no dom 12. — din. loiio» 25.— din Cena din 1'— Adolf Hitler v Klaipedi Včerai so nemške motorizirane čete v celoti zasedle vse kia pedsko ozemlie in ga združile z Nemči o — Davi se je pripel al v Klajpedo Hitler na krovu križarke „Deutschland“ in bil slovesno spre et — Litva si bo zgradila na svoji obali novo pristanišče — Stališče Anglije klajpeda in klajpedsko ozemlje STA ZDRUŽENA Z NEMČIJO. AKCIJA DR. NEUMANNA JE ZAKLJUČENA. NEMČIJA JE PRIDOBILA S TEM 2416 KVADRATNIH KILOMETROV NOVEGA OZEMLJA IN OKOLI 150.003 NOVIH PREBIVALCEV, OD TEGA SKORAJ 50.000 LITVANCEV. — LITVA JE IZGUBILA EDINO UPORABNO IN Z ŽELEZNICO Z ZALEDJEM ZVEZANO PRISTANIŠČE, DOBILA PA BO PO NEMŠKIH ZATRDILIH V KLAJPEDI SVOBODNO LUKO. POGODBA NEMČIJE Z LITVO. BERLIN, 23. marca. Zunanji minister von Ribbentrop je poslal vodji In kance-larju Hitlerju včeraj brzojavko sledeče vsebine: »Moj vodja, sporočam podpis pogodbe z Litvo o združitvi klajpedskega ožemi ja z Nemčijo. Pogodba, sklenjena med Litvo in Nemčijo določa med drugim, da se z versaillesko mirovno pogodbo Litvi priključeno klajpedsko ozemlje zopet združuje z Nemčijo. Litva se obvezuje, da umakne takoj svoje vojaštvo in uradništvo ter izroči ozemlje Nemčiji v miru in redu. Gospodarska, finančna in druga vprašanja, ki so nastala zaradi odstopltve, se bodo uredila naknadno. Obe vladi, litvanska in nemška, bosta storili vse potrebno, da se ohranijo daljo dosedanji medsebojni prijateljski odnošaji v korist obeh držav ter se obvezujeta, da bosta v bodoče pri urejevanju eventualnih medsebojnih sporov izključevali vsako uporabo lastne ali tuje sile. BERLIN, 23. marca. Včeraj zvečer sta podpisali nemška delegacija na čelu z zunanjim ministrom in litvanska delegacija, ki ji načeluje litvanski zunanji minister sledečo pogodbo: 1. Litva izroča Nemčiji Klajpedo, 2. Litva dobi v Klajpedi svobodno pristaniško zono, 3. Obe državi pristajata na medsebojno nenapadalno klavzulo. V zvezi s to pogodbo se je podpisal dogovor o ustanovitvi nemško-lit-vanske pristaniške družbe z veljavnostjo 99 let, po kateri obe državi vložita enak kapital v eksploatacijo pomorskega prometa preko klajpedske luke. NEMŠKE ČETE V KLAJPEDI. KLAJPEDA, 23. marca. Klajpedski di-rektorij je včeraj ob 10. uri dopoldne izročil oblast nad Klajpedo in klajpedskim ozemljem nemškim uradnim organom, ki so se pripeljali z avtomobili v mesto iz Vzhodne Prusije. Litvanska vojska se je že dopoldne umaknila iz mesta in opoldne so priletela sem prva nemška bojna letala. Kmalu nato so se pripeljali od jugozahoda nemški motorizirani oddelki. Vse mesto Je bilo okrašeno z zastavami s kljukastim križem in na ulicah je bilo zbrano skoraj vse nemško prebivalstvo. Do večera je bilo vse klajpedsko ozemlje v oblasti Nemčije. Klajpedski deželni zbor je imel zvečer izredno sejo. Voditelj klajpedskih Nemcev dr. Neumann Je prečita! prebivalstvu namenjeno proklama-cljo, v kateri se izraža veselje nad ponovno priključitvijo k Nemčiji. Odposlana je bila tudi zahvalna brzo)avka Hitlerju. PRIHOD ADOLFA HITLERJA. BERLIN, 23. marca. Vodja in državni kancelar Hitler je nastopil sinoči na križarki »Dcutscliland« pot v Klajpedo. Z njim je odpotoval tudi vrhovni poveljnik nemške bojne mornarice, kontraadmiral von Raeder. Križarko spremljajo še bojne ladje »Admiral Graf Spee«, »Admlra’ Schccr«, »Leipzig«, »Niirnberg« in »K81n< kaVor tudi mnoge torpedovke. KLA.TPEDA. 23. marca. Davi ob zori je priplula v tukajšnje pristanišče nem- ška križarka »Deatschland« s Hitlerjem na krovu. Mesto je bilo že slavnostno okrašeno in pripravljeno za sprejem. Na Pobrežju so stali klajpedski Nemci, do-čim so se Litvanci odstranili. V imenu Nemcev je sprejel Hitlerja senat »svobodnega mesta« z dr. Neumannom na čelu. Hitler je izbral pomorsko pot da mu ni bilo treba potovati čez Poljsko. POLOŽAJ V LITVI. KAUNAS, 23. marca. Da se preprečijo demonstracije ogorčene javnosti proti Nemčiji, je vlada razglasila nad vso republiko začasno obsedno stanje. Vlada KLAJPEDA, 23. marca. Tekom noči so zapustili Klajpedo v paničnem begu mnogi Litvanci in skoro vsi Židje. Ponoči je že prispel vodja nemške policije Himmler z dolgo kolono policijskih avtomobilov. Prve aretacije so se že pričele. Njih število narašča. IZJAVE V ANGLEŠKEM PARLAMENTU. LONDON, 23. marca. Na včerajšnji seji angleškega parlamenta je izjavil notranji minister sir Samuel Hoare na zadevna vprašanja glede zasedbe Klajpede: »Ako bi se b!la Litva upirala, sprejeti zahteve nemškega ultimata, bi bila Nemčija rešila vprašanje z vojaško silo. Lttva je imela samo dva dni časa, da se odloči.« Na vprašanje, ali bo Anglija kot sopodpisnica mirovne pogodbe in klajpedskega statuta proti zasedbi protestirala, je Hoa re dejal, da vlada še ne razpolaga : zadostnimi informacijami in se zato o tem vprašanju še ne more izjaviti. Na nadaljnje vprašanje, ali je Nemčija za pri zboruje permanentno. V Berlin je bila'mer odklonitve nemških zahtev zagrozila odposlana posebna delegacija, da se dogovori z Nemčijo o rešitvi vseh vprašanj, ki so nastale z odstopitvijo Klajpede. Litva bo sedaj pospešila g.adnjo železnice do preostale morske obale in novega pristanišča na litvanskem ozemlju, da se čimprej osvobodi odvisnosti od nemške Klajpede. z zasedbo vse Litve, je minister odgovoril: »Tako smo bili informirani«. BERUN, 23. marca. Nemški tisk davi Ijuto napada včerajšnjo izjavo sifa Samuela Hoarea v angleškem parlamentu, ker je Izjavil, da se je Litva upognila sili. »Volkischer Beobachter« pravi, da Hoare z lažmi zavestno zavaja parlament. Akcija skupnega odpora Konference v Londonu — Pred podpisom in obšavo skupne deklaracije — Crla odpora že na zahodnih me*ah balkanskih držav — Srediiče nemira se bo preneslo na Sredozemlje LONDON, 23. marca. Zaradi obiska francoskega prezidenta Lebruna v Lon- donu se je sešla angleška vlada včeraj k seji prej kakor navadno. Opoldne je sprejel Chamberlain voditelje opozicije: majorja Attleeja, Greenwooda in sira Archi-balda Sinclairja. Nato je bila poldrugo uro trajajoča konferenca med Chamberlainom, Halifaxom in francoskim zunanjim ministrom Bonnetom. Oficielni odgovori vlad Francije, Poljske, Romunije in nekaterih drugih držav glede skupnega protesta proti politike nasilja doslej še ga protesta proti politiki nasilja doslej še sta za enkrat sporočili, da bi tak skupni nastop premalo zalegel in so zato nujno potrebna dejanja. Potreben je skupen vojaški nastop. Zato je angleška vlada vzela v pretres praktične akcije vojaškega značaja. LONDON, 23. marca. Včeraj je trajala konferenca med Chamberlainom in lordom HaIifaxom ter Bonnetom, ki ji je prisostvoval tudi francoski veleposlanik v Londonu Courbin, skoro dve uri. Razpravljali so o daljnosežnih ukrepih z ozirom na skrajno napeto situacijo, zlasti o ukrepih, ki naj že vnaprej vpHvajo na vsebine* Mussolinijevega govora, ki ga bo imel v nedeljo in v katerem bo baje postavil znane zahteve Franclji. LONDON, 23. marca. Havas poroča: V angleški vladi je predrl sklep, da se črta odpora ne potegne šele na meji Turčije, ampak že na zahodnih mejah balkanskih držav. Pričakuje se, da bo objavljeno besedilo skupne izjave že jutri ali najkasneje pojutrišnjem, nakar bo sledila debata v spodnji zbornici. Pričakuje se tudi, da bo Chamberlain še danes točno opredelil novo angleško politiko. Konferenca Chamberlaina in Halifaxa z Bonnetom je potekla docela pozitivno. Na-glaša se pa, da z izdajo deklaracije še ne bo storjeno vse. Takoj po podpisu izjave bo poklical Chamberlain podpisnice h konferenci za določitev defenzivne politike. V Londonu se pričakuje da pride po CSR in Klajpedi na vrsto Sredozemlje. MOSKVA, 23. marca. Sovjetska vlada uradno potrjuje prejem načrta angleške vlade o skupni deklaraciji miroljubnih sil proti napadalni politiki. Garancije Romuniji ROMUNIJA BO DOBILA ZAGOTOVILA, DA JI BO NUDENA VSA POMOČ V PRIMERU, AKO BI BILA NAPADENA. LONDON, 23. marca. Reuter poroča: dobila Romunija obvezna zagotovila za Romunski poslanik v Londonu bo odpo njeno obrambo v primeru, da bi bila na-toval v Bukarešto danes ali jutri, Čim padena. Garancije za njeno nedotakljivost dobi s strani an^^ke vlade še zadnje bo podpisala tudi VeUka Britanija. Tilea informacije. Poslanik Tilea bo imel še bo o tem podrobno informiral svojo vla-tekom današnjega dneva zadevno konfe do v Buk* e§M in prinesel ob vrnitvi no--enco z zunanjim ministrom Halifnxom. ve zadevne informacije. Kakor se na poučenem mestu zatrjuje, bo Zapiski Lozoriatis Včeraj je republika Litva sprejela nemško zahtevo po izročitvi Klajpede (Memla). Do-I poldne so me-sto m ozemlje zapustile litvanske čete in | oblastnije, popoldne }e pa že vkorakala nemška vojska. S tem se je končal dolgoletni spor med Nemčijo in Litvo za to pristaniško mesto, ki je pripadalo do konca svetovne vojne Nemčiji, nato je pa bilo priključeno kot avtonomna edinica Litvi, da je dobila tako lasten izhod na morje. Klajpeda in klajpedsko avtonomno ozemlje meri 2416 km* in ima okoli 150.000 prebivalcev. V mestu so v veliki večini Nemci, na deželi pa je polovica prebivalstva litvanskega, približno 35.000. Litva sama meri 53.242 km3 in ima 2,400.000 prebivalcev. Nemška akcija za priključitev je že stara, aktualna je pa postala zlasti po zasedbi Sudetov in zmagi nemške stranke pri zadnjih volitvah. Proti tej akciji se je boril resno le zunanji minister dr. Lozoriatis, ki je zahteval, da se Litva nasloni na zahodne demokracije in Rusijo ter se upre. Njegovo stališče ni zrna galo in moral je pred tedni odstopiti. Po njegovem odstopu so se dogodk, naglo razvijali m danes je Klajpeda zopet nemški Memel. Državni ta'nlk Magiione in Francoz: Novi papežev tajnik, kardinal Maglio-ne, je bil skoro deset let v Parizu. Sprva so ga imeli za germanofila. Pri sprejemu ga je neka dama vprašala, katere katolike ima raje, francoske ali nemške. »Diskretne!« se je odrezal apostolski nuncij, ki je po svojem odhodu v Rim ostal Francozom v dobrem spominu. Njegovo imenovanje za tajnika je francoski tisk pozdravil z zadovoljstvom, ker smatra, da se je nekdanji pariški nuncij lahko prepričal o lojalnem postopanju francoskih oblastev do Cerkve. Motorizacij Nemčije Še 1. 1937. je imela Nemčija v prometu 700.000 avtomobilov. Lani se je število j motornih vozil povečalo na 3,500.000. V (tej panogi industrije so samo v 1. 1938. j zaposlili 139.000 novih delavcev. Vojni 'park v tem ni vštet. Vzporedno z industrijo se je povečala lani tudi dolžina modernih avtomobilskih cest za 3000 km, nadaljnjih 10.000 km je v načrtu. Resnica preko radia V začetku marca je več angleških ra-dio-poslušalcev protestiralo proti londonskemu radira, češ da zadnie čase razširja tako vznemirljive vesti, da ljudje, ki poslušajo zadnja nočna poročila, tte morejo zaspati. B. B. C. (British Broad-casting Company) je poslušalcem odgovorila, da zelo obžaluje, da jim ne more ustreči, kajti žalostno, resnično je, da so vesti le preresnične. Tisti poslušalci, ki vznemirljivih vesti ne morejo prenesti, naj jih. preden' gredo spat. sploh ne poslušajo. Pravijo, da po zasedbi Češkoslovaške ni bilo nobenega protesta več... V Češki glas o Nemcih Češki narod se je priključil življenjskemu prostoru Nemčije, piše »Venkov«, glavni organ bivše agrarne stranke. »To pa ne pomeni konec Cehov. Češka narodnost ne bo prizadeta. Duhovno jačji in uravnotežnejši morajo poučiti druge, da mora biti vsebina češkega nacionalizma konstruktivna in realna. Življenjski obstoj naroda zahteva s-poštovanje, lojalnost in korektnost v ponašanju do nemškega naroda Slavnostni dnevi v Londonu POTEK OBISKA FRANCOSKEGA PREZIDENTA V PRESTOLNICI VELIKE BRITANIJE. - NAGOVORI, SPREJEMI IN KONFERENCE. Maribor, 23. marca Pred 100 leti je evropska reakcija, ki je zavladala po zlomu Napoleona in revolucionarne Francije, bila na višku svoje moči. Sveta aliansa". ki so jo ustanovile Rusija, Prusija in Avstrija, pristopile pa so k nji kasneje vse evropske monarhije, izvzemši Anglije in Vatikana, je obvladala vso Evropo. Njen birokratični in policijski aparat je dosegel do tedaj še nevidno popolnost Misel vsakega vidnejšega državljana je bila tako rekoč registrirana v policijskih analih in tak zaznamovanec se nikdar ni mogel dokopati do vplivnejšega položaja. Primer našega Prešerna je zgovoren dokaz za to. Tudi narodno-osvobodilna gibanja, ki so se razvijala še pod Napoleonom in takoj po njegovem padcu, je vladajoči sistem konec tridesetih let prejšnjega stoletja pritisnil k tlom. Srbi, Grki, Romuni na Balkanu, Spanci in Portugalci na Iberskem polotoku, Nemci in Italijani ter slovanski narodi v Srednji Evropi, vsi so bili okrnjeni v svojih narodnih pravicah, nasilno razdeljeni med več fevdalnih držav ali državic, ki so jim stale na čelu po monarhih držav „Svete alianse’ protežirane knežje družine. Dočim so navedeni narodi, zlasti velja to za Nemce, Italijane in Grke, v drugem in tretjem desetletju 19. stoletja še mogli dati znake narodnega odpora in teženj po osvoboditvi izpod fevdalnega in tujega jarma in združitvi v enotne narodne države, so v tridesetih teidi tega stoletja ti pojavi zamrli, bili nasilno udušeni in prisiljeni, omejili se na ozke revolucionarne skupine posameznih narodov. Kjer koli pa je kljub budni pazljivosti vlasto-držcev prišlo do izraza nezadovoljstvo, so bile sklicane konference monarhov „Svete alianse", ki so določili sredstva in pota, da so se taki poizkusi zatrli. Tako je prišlo do konference v Opavi, ki se je nadaljevala na kongresu v Ljubljani 1. 1821. Kasneje niti taki sestanki niso bili več potrebni. Evropa je bila mirna in pokojna ter predvsem pokorna. Vznemirila jo je sicer pariška vstaja L 1830 in pregon Bourboncev iz Francije, toda vzpostava vladavine „me-ščanskega" kralja Ludovika Filipa je vladajoče duhove po Evropi spet pomirila. Tako je pred 100 leti Metternichov sistem, ki je bil duša „Svete alianse ' izglodal trden, večen in ne-porušljiv. Reakcija je slavila uspeh za uspehom, težnje vseh narodov po svobodi so izgledale podvržene interesom fevdalcev in denarnih mogočnikov ter najvišjih birokratov, ki so se nemoteno vdajali svojim užitkom in kopičenju vedno novih bogastev. In ko so tedanji mogočniki bili najbolj prepričani o trajnosti in trdnosti svoje oblasti, ki je takrat stopala že v štirideseto leto svojega trajanja, je februarja 1. 1848. izbruhnilo splošno nezadovoljstvo z nevzdržnim stanjem prilik v Evropi in svetu. Najprej v Parizu, kot tradicionalnem začel niku vseh meščanskih revolucij prejšnjega stoletja v Evropi, nato pa marca istega leta tudi v Berlinu, na Dunaju, v Budimpešti in Pragi. V teku ene noči so bile vse tedanje evropske veličine vržene iz svojih postelj in vladnih .stolčkov, vladarske hiše so bežale, prav tako ministri, oblast pa je prešla v roke tedaj zapostavljenih meščanov. vk. Vznemirjenost na Poljskem VARŠAVA, 23. marca. Poljska je zašla z novim razvojem dogodkov v zelo neprijeten položaj. Njena meja z Nemčijo se je v enem samem tednu občutno podaljšala. Zaradi tega se opaža v Varšavi mrzlično diplomatsko delovanje. Zunanji minister Beck je po vrsti sprejel poslanike Anglije, Francije, Nemčije, Romunije in Madžarske. Dalje so se pa sešli na izreden posvet tudi prezident republike, 5ef vojske maršal Rydz-Smygli, načelnik generalnega štaba in zunanji minister Beck. Največja opoziclonalna stranka, Poljska narodna stranka, je včeraj Izdala apel, naj Poljska takoj pristopi k skupni fronti demokracij in se tesno nasloni na Francijo in Romunijo. LONDON, 23. marca. Na slavnostni večerji je angleški kralj Jurij med drugim naglasil, ..da je zgodovina obeh narodov poleg junaštva izpolnjena tudi z velikimi uspehi na znanstvenem in umetniškem polju. Demokratične vlade obeh narodov so omogočile ustanove, preko katerih se najzgovorneje izpričuje vsenarodna svoboda. Obe vladi bosta, zavedajoč se resnosti položaja in skupnih interesov, nadaljevali delo za ohranitev miru." Lebrun je med drugim poudaril, „da je prijateljstvo obeh narodov zakoreninjeno v moralni zavesti, na podlagi katere se krepi medsebojno razumevanje na vseh poljih. Oba naroda sta se izjavila za skupna načela in prepričan sem, da delajo francoski in angleški džavniki za ves svet, ako podpirajo ta načela ter se trudijo, da bi svet prišel iz današnjih temnih dni." Včeraj zjutraj sta Lebrun in soproga obiskala francosko bolnišnico v Londonu. Na vožnji skozi mesto v odprtij LONDON, 23. marca. Po iz Kahire sem dospelih vesteh so se dogodili zadnje dni na meji Egipta in italijanske Libije manjši incidenti med obmejnimi četami. Italijanski poslanik v Kahiri grof Mazzolli je odpotoval v Rim, da poroča Mussoliniju. Nedavno potovanje šefa angleškega generalnega štaba po najvažnejših bazah britanske obale na Bližnjem vzhodu pa nudi tukajšnjim politikom in diplomatom novo priložnost za razpravo o italijan- LONDON, 23. marca. Slovaški predsednik dr. Tiso je izjavil poročevalcem listov, da mu je Hitler zagotovil popolno neodvisnost Slovaške in zato veruje, da bo obljubo tudi izpolnil. Dalje je dejal, da bomo v kratkem priče novih važnih dogodkov v Evropi, toda Slovaški ne bo grozila nobena nevarnost. »Daily Tele-graph« pa poroča, da so razmere na Slovaškem katastrofalne. Vlada v Bratislavi je popolnoma brez moči in po mestih in vaseh gospodarijo oborožene bande. Vsi moški in celo otroci nosijo puške in dru- M a r i b o r, 23. marca. Danes zjutraj sta prispela na mariborski glavni kolodvor dva transporta beguncev iz Podkarpatske Ukrajine in deloma tudi Češke in Slovaške, ki SO v prevratnih in okupacijskih dneh morali zapustiti domovino in pobegniti pred madžarskimi okupatorji. Takrat so možje, žene in otroci pobegnili večinoma v Romunijo, odtod pa v našo državo, kjer so se zbrali v posebne transporte, s katerimi se sedaj vračajo nazaj v domovino, ozi- gala kočiji sta bila navdušeno pozdravljena od množic, ki so po vseh ulicah manifestirale za zavezništvo obeh narodov. V Guild Hallu je visoka gosta sprejel londonski župan z vsemi odborniki v svečanih uniformah. Sledilo je slavnostno kosilo, ki so mu prisostvovali vsi londonski odličniki. Nav-zočni so bili med drugimi tudi princesa Mary, canterburyški nadškof, vojvoda in vojvodinja Kentska itd. Za londonske reveže je izročil Lebrun 130 tisoč dinarjev. Pri velikem sprejemu v občinski palači sla londonski župan Bowater in Lebrun izmenjala prisrčne nagovore. Zvečer je bila v francoskem veleposlaništvu slavnostna večerja, po tej sta francoska gosta in angleška kraljevska dvojica prisostvovala gala predstavi v operi Covent Garden, čast, ki se tujim suverenom le redkokdaj izkaže. Balet so prenašale vse angleške, francoske in ameriške ra-dio-oddajne postaje. skih načrtih v primeru evropskega spora. Ako se bodo uresničili načrti, ki so bili v Londonu izdelani, bo Velika Britanija že v nekaj tednih popolnoma pripravljena na vsem področju Bližnjega vzhoda na vsako eventualnost. Posebno se je pa poskrbelo za to, da italijanske čete v Abesiniji, ki bi bile v primeru vojne takoj odrezane od vsake zveze z Italijo, ne bi mogle vpasti v Sudan in iskati tam Izhoda. go orožje. Slovaki spoznavajo vedno bolj, da pomeni njihova »svoboda« in »neodvisnost«, ki jim jo je dala Nemčija, v resnici okupacijo in kaos. Po vesteh, ki so prispele sinoči v London, so nemške čete včeraj nenadoma prekoračile reko Vah in napredovale 15 km. Namen tega napredovanja- ni znan. Ministra dr. Tuka in dr. Turčansky se mudita v Berlinu, a rezultati njunih pogajanj z Nemčijo še niso znani. Gre za nadaljnjo usodo Slovaške, ki je še vedno negotova. roma kraje, ki so blizu njih domovine. Med njimi je tudi več Čehov, ki so bili v takratnih dneh v Podkarpatski Ukrajini. Povratek v domovino je sicer žalosten, vendar pa poln upanja in tiade, ki je ne more streti nobena, še tako tragična okolnost. Kot smo obveščeni, se za danes popoldne pričakujeta še dva transporta beguncev. Vest o povratku beguncev se je z živahnim zanimanjem raznesla po mestu ter je bila in bo še danes predmet razgo- vorov in ugibanj, zakaj naj bodo časi taki ali taki: Slovani smo si bratje med seboj in na dnu src je večno živa krvna zaveza — svestoba za zvestobo. Odpoved pomorskega sporazuma BERLIN, 23. marca. Na VVilhelmstrasso potrjujejo, da pripravlja Nemčija odpoved nemško-angleškega pomorskega sporazuma. Dan odpovedi pa še ni znan. Prav tako tudi še niso znane podrobnosti o obliki odpovedi, ker je v pogodbi določen odpovedni rok šestih mesecev. G!osovi pariškega liska PARIZ, 23. marca. Jutrnji pariški tisk pripisuje izreden pomen včerajšnjemu sestanku francoskega zunanjega ministra Bonneta s Chamberlainom in lordom Ha-lifaxom. Vprašanje je, ali bo Mussolini zatorej v nedeljo res objavil najavljene italijanske zahteve nasproti Franciji, pravi »1’ Oeuvre«. »Figaro« se v glavnem bavi s položajem Romunije In podčrtava njeno odločnost v obrambi svoje neodvisnosti. »Ere Nouvelle« s fino ironijo na-glaša, da je Poljska sama pomagala, da so se podaljšale na jugu njene meje z Nemčijo. Posredovanje med Madžarsko in Romunijo BUKAREŠTA, 23. marca. Tako Poljska kakor Nemčija sta se ponudili, da posredujeta v sporu med Romunijo in Madžarsko. Nemčija je celo ponudila, da izvede na Madžarsko pritisk, ako se bodo njene zahteve pri trgovinskih pogajanjih bolj upoštevale. Vodja nemške trgovinske delegacije ni odpotoval v Berlin, kakor je bilo najavljeno, marveč je ostal v Bukarešti in so se pogajanja sinoči nadaljevala. Odmevi zasedbe Češke LONDON, 23. marca. Angleški finančni minister sir John Simon je zahteval od nemške vlade, naj ne dela nobenih zaprek pri izselitvi beguncev iz bivše če-ško-Slovaške. LONDON, 23. marca. Včeraj je bil sprejet v drugem čltanju zakonski predlog, da nobena angleška banka ne izroči Nemčiji češkega zlatega zaklada, ki je tezavriran v angleških bankah. MONTREAL, 23. marca. Češko-slova-ški konzul v Montrealu je odklonil izročitev konzulata Neihčiji. HITLERJEVO PISMO MUSSOLINIJU. RIM, 23. marca. Mussolini je sinoči sprejel italijanskega veleposlanika v Berlinu Attolica, ki mu je baje izroči! posebno Hitlerjevo poslanico. GOERING ZOPET V ITALIJL BERLIN, 23. marca. Feldmaršal Goe-ring je včeraj dospel v San Remo, da nadaljuje svoj dopust. Prebivalstvo mu je priredilo svečan sprejem. JAPONSKA OFENZIVA. LONDON, 23. marca. Po poročilih iz Tokia so Japonci pri Nančangu predrli drugo kitajsko obrambno črto in napredujejo k tretjemu pasu kitajskih utrdb, ki so stalno pod ognjem japonskih letal. AMERIŠKI VOJNI PRERAČUN. WASHINGTON, 23. marca. Ameriški kongres je včeraj definitivno sprejel vojni preračun 360 milijonov dolarjev ter 117 milijonov dolarjev za obalno obrambo. NOVI ATENTATI V ANGLIJI. BIRMINGHAM, 23. marca. Včeraj je v mestu eksplodirala bomba. Razbit je bil neki avto in več šip. Zvečer sta dve eksploziji znova vznemirili prebivalstvo. Pod razvalinami sesute hiše so našli ostanke peklenskega stroja. Sklepajo, da j 2 to delo irskih atentatorjev. Policija je aretirala pet oseb. Borza. Currh, 23. marca. Devize: Beograd 10, London 20.84, Pariz IJ.78V2, Berlin 178.12, Milan 23.40, Budimpešta 87.25, Bukarešta 3.37, Sofija 5.40. Smučarska poročila (»Potnik«, Maribor, 23. marca.) Koča na Pesku: — 6, jasno, severni veter, 60 cm pršiča, smuka odlična. — Seniorjev dom: — 10, jasno, vetrovno, 10 cm pršiča na stari podlagi 30 cm. smuka odlična. — Peca: — 5, jasno, mirno. 25 cm pršiča na podlagi 60 cm, smuka odlična. — Mozirska koča: — 8, sončno, 70 cm snega, osojno pršič, prisojno osre-nje-n, smuka odlična. — Kocbekov dom na Korošici: — 12. sončno, 200 cm pršiča, smuka odlična. Angleške vojaške priprave ANGLIJA SE MRZLIČNO PRIPRAVLJA NA OBRAMBO IN NAPAD V PREDNJI AZIJI IN AFRIKI ZA PRIMER EVROPSKE VOJNE. Anglija in sovjetska Rusija POZIV SOVJETSKI RUSIJI, DA SE PRIDRUŽI ZVEZI DEMOKRATSKIH DRŽAV IN USTAVI DELOVANJE KOMINTERNE. LONDON, 23. marca. Zadnji dogodki v iška in nekatere druge evropske države, srednji Evropi so temeljito spremenili do- j Zadevni poziv je bil sovjetski Rusiji dosedanje smernice angleške zunanje poli- stavljen preko londonskega veleposlaniške. Pokopali so tako načelo izolacije,' ka Majskega. Vendar zahteva Anglija od kakor nevmešavanja in nasprotovanja sovjetske Rusije, da v interesu skupne snovanju blokov. Sedaj je prav Anglija ti- ' stvari ustavi vse mednarodno razdiralno sta, ki uvideva nujno potrebo po aktiv- j delo kominterne in še nekatere druge ak-nem posežku v dogodke in ustanavljanju cije. To je nujno potrebno zaradi priteg-bloka, ki naj bo protiutež osi Rim-Berlin. nitve Poljske in Romunije in zaradi po-Zato je tudi sama pozvala sovjetsko Ru- miritve angleškega javnega mnenja. Tu sijo, naj pristopi tudi formalno k bloku! pričakujejo, da bo sovjetska Rusija an-London—Pariz, ki naj bi se uprl nemški gleške predloge sprejela, ekspanziji. Pritegnejo pa naj se tudi Polj-! Na Slovaškem vlada kaos IZJAVA DR. TISE, KI PA JO DOGODKI DEMANTIRAJO. — NIHČE SE NE VE, KAKŠNA BO KONČNA USODA SLOVASKE. Podkarpatski begunci v Mariboru DANES DOPOLDNE STA ŠLA SKOZI MARIBOR DVA TRANSPORTA BEGUNCEV IZ PODKARPATSKE UKRAJ INE, KI SE VRAČAJO PREKO ROMUNIJE V DOMOVINO. Domač: zapiski En dan razprave v senatu V včerajšnji proračunski razpravi v senatu, ki se je zavlekla do večera, se je zvrstilo sedem govornikov združene opozicije in JNS. Davidovičevec Dušan Stevčič je kritiziral previsoke postavke proračuna, Jeremija Živanovič jc večino svojega govora posvetil uradniškemu vprašanju. Z današnjim stanjem uradni-štva ne inore biti nihče zadovoljen. Za njim je dve uri govoril senator dr. Kramer o nalogah sedanje vlade, decembrskih volitvah in njili posledicah, o državam proračunu in določbah finančnega zakona ter žel za kritiko prilik v Sloveniji ostre medklice senatorjev. Za dr. Kramerjem so govorili še dr. AndjeKno-vič.: dr. Josip Nemec, Radoslav Dunjič in Ivan: Pucelj. Jedro vseh govorov je bilo posvečeno nujni rešitvi hrvatskega vprašanja. Danes bo proračun definitivno: sprejet. $ Dr. Mačkova izjava ameriškemu tisku Včeraj smo v izvlečku iz »Jutarnjega 'ista-: prinesli izjavo dr. Mačka dopisniku ameriškega lista »Associated Pressa«. Naše poročilo je bilo točno, vse ostalo je netočno.Današnji »Hrvatski dnevnik« zanikuje, da bi dr. Maček v nevezanem razgovoru z dopisnikom izjavil ono, kar so prrnesii listi v celoti po » Jutarnjem listu«. »Izjava ni bila poslana na vpogled dr. Mačku, v njej manjka izhodna točka predsednikovega razlaganja. Kdor pozna stil dr. Mačka, lahko na prvi pogled vidi, da je to svobodna reprodukcija razgovora, in ne izjava. Listi ne bi smeli Prinašati tako okrnjenih izjav o važnih vprašanjih v tako resnem času.« Ostavka mestnega sveta v Karlovcu Mestni svet v Karlovcu je podaj ostavko z mestnim županom na čelu. Ostavko utemeljuje s tem, da država ni izpolnila svojih obveznosti do mestne bolnišnice v Karlovcu, ki je mesto saimo ne more vzdrževati. Kot vzrok odstopa navajajo tudi mestno policijo, ki jo mora mesto samo vzdrževati, dajati plače in pokojnine. Kolonizacija Južne Srbije Med koloniste Južne Srbije so razdelili doslej 140.500 ha zemlje, ki obsega nad 200 kolonij in 435 manjših naselbin. Zemljo so dobili dobrovolj-■i: bivši vojaki in revnejši domačini. Naselilo se je okrog 14.000 družin, med njimi so v Breslernici ob Vardarju tudi primorski Slovenci. Na j večje število kolonistov obdeluje Kosovo polje in Metohijo. Kosovo je še 1. imelo komaj 24% Srbov, danes jih ima. že 13°/0. Tudi v Metohiji se srbski živelj med arnavtskim zmerom bolj uveljavlja. Površina požete zemlje šc je povečala skoro že za tretjino. 'Mnogo je še zapuščene zemlje v okolici Dojranskega jezera in na Ovčjem polju, od koder se turški lastniki po-iagpina izseljujejo. Vsak sedmi Jugoslovan je meščan Novice Požarna katastrofa v ptujski okolici POSESTNIKU JAKOBU ROGINI IZ SV. VIDA POGORELA DOMAČIJA, NJEGOVEMU SOSEDU PA GOSPODARSKO POSLOPJE. večja vsota denarja, ki ga posestnik Rogina ni več mogel rešiti iz divjega elementa. Odtod pa se je ogenj razširil še na P t ti j, 23. marca. Sinoči je kmalu po 7. uri izbruhnil požar pri posestniku Jakobu Rogini na Pobrežju pri Sv. Vidu. Iz doslej še ne- sosedovo gospodarsko poslopje, ki je do- pojasnjenega vzroka je začelo goreti gospodarsko poslopje,, ki ga je ogenj uničil do tal. Z gospodarskim orodjem in pridelki so zgorele tudi 3 svinje in 8 mladih prašičkov. Z gospodarskega poslopja se je ogenj razširil na stanovanjsko hišo, ki so z velikimi napori preprečili nadaljnje Poleg hišnega inventarja je zgorela tudi cela zgorelo. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Ptuja, Sv. Vida in Jerovcev, ki so z velikimi napori preprečili nadalnje širjenje požarne katastrofe ter obvarovali sosedne domačije strašnega razdejanja. Pos. Rogina trpi nad 60.000 din škode, njegov sosed pa najmanj 20.000, ki je le delno krita z zavarovalnino. Poljedelski odsek pri železniški upravi V nekaterih železničarskih krogih, zlasti v onih, ki se pečajo s komercialno politiko železniške uprave, se je pričela akcija za ustanovitev posebnega poljedelskega odseka naših železnic. Strokovnjaki so že izdelali obširen načrt, po katerem raj bi se novi odsek brigal za razvoj našega poljedelstva. Samo dobro urejeno poljedelstvo bo povečale) tovorni promet na naših železnicah in s tem se bodo povečali tudi dohodki železniške uprave. V Franciji, kjer železnice že imajo poljedel- ski odsek, ima železniška uprava vzorne vrtnarije, sadjarstvo, čebelarstvo in druge panoge poljedelstva. Po tem vzorcu naj bi se uredil poljedelski odsek tudi pri naših železnicah. Pred leti smo že imeli poljedelski odsek, ki pa je samo kratko dobo deloval, ker je obveljalo napačno mišljenje, da mora dati ta odsek že aktivno bilanco. O ustanovitvi poljedelskega odseka pri železniški upravi že razm:šljajo, kako pa bo ta problem rešen, še ni znano. Zborovanje celjskih trgovcev Celje, 23. maTca. V Celju so včeraj zborovali trgovci celjskega, gornjegrajskega in šmarskega okraja. Zborovanje je vodil predsednik Združenja g. Košir Ludvik iz Prekope pri Vranskem. Tajniško poročilo je podal g. Coklin Tone, ki je razložil gledanje trgovcev na obdavčenje, na nabavljahie zadruge, govoril je o položaju trgovine na podeželju, o nelojalni konkfirenci, delitvi koruze in moke po občinah, krošnjarstvu, lesni stroki in trgovskemu listu. — Združenje šteje 631 članov. Sprejet je bil proračun za tekoče leto v znesku 278.000 din. Prekinjena železniška zveza Zagreb-Dalmaclja Na dalmatinsko liški progi je pri Zr-manjd prekinjen železniški promet. Zaradi velikih sneženih zametov je v snegu obtičal tovorni vlak. Zaradi strahovite burje in neprestanega snega so očiščevalna dela na progi zelo otežkočena. — Sneg je ponekod do 2 metra visok in je zato promet še vedno oviran. Beg iz dežele v mesta je postal v naprednih državah problem, ki ga bodo morale čim prej zavreli. Dežela hi-J3 z 3rimtov silijo ljudje k industriji, obrti in drugim poklicem v mestnih središčih. Po štetju 1. 1931 jc bivalo v Jugoslaviji v 84 mestih 3,939.235 ljudi, približno 14 % vsega prebivalstva. Do danes se je odstotek meščanov gotovo še povečal, preseljevanje z dežele v mesta gre svojo pot dalje. Krajev z značajem mestne občine je imela savska banovina 20, dunavska 15, zetska 10. primorska, drinska in var-darska po «. vrbaska in moravska po •». dravska 1. V primeri z 1. 1921 so nekatera mesta nenavadno naglo na-JJsto, tako Beograd za 108. Zagreb 1, -flačak 79, Kragujevac 74, Skoplje Smederevo 66, Cetinje 64, Zemun j>-> Ercegnovi 47, Kruševac 47, Novi Sad 41 %. Prirastek Ljubljane je v istem desetletju znašal le l£ Maribora «7°, dočim je prebivalstvo Celja in Ptuja kakor ono v mestih Korčuli, Sremskih Karlovcih, Livnu. Starem gradu, Hvaru m Bakru colo padlo za H do 19odstotkov. Neprestani požari na Dravskem polju V Prepolali je izbruhnil požar v stanovanjski hiši posestnika Jakoba Rojiča. Ogenj je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Vzrok požara še ni znan. Zanimivo je, da je imenovani posestnik v zadnjih letih 8-krat pogorel. Od Rojiča se je ogenj razširil tudi na gospodarsko poslopje posestnika Andraža Kirbiša, ki mu je požar vse upepelil. Škoda-je precejšnja. o Iz državne službe. Iz državne bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju je sekundarni zdravnik dr. Ivan Kanoni premeščen v bolnišnico za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani. Za kanclista pri okrajnem sodišču v Slo-venjgradcu je imenovan sodni uradniški Pripravnik Ivan Hictaler. o Zborovanje ljutomerskega učiteljstva. Te dni je bilo v Gornji Radgoni zborovanje ljutomerskega učiteljskega društva, ki ga je vodil neumorni predsednik g’ Karel Mavrič, upokojeni Šolski upravitelj iz Gor. Radgone. Na zborovanju so razpravljali o važnih stanovskih zadevah obmejnega učiteljstva. o Fram. V sokolskem domu v Framu gostujejo v nedeljo, 26. t. m., ob 15. uri mariborski gledališki igralci s čustveno veseloigro ,,Pesem s ceste11. o. Rogaška Malina. Moderni brivski salon je otvoril Anton Uralanovič, Dravska sekcija Jug. veterinarskega lulriiženju ima občni zbor v soboto, 25. marca, ob 9. uri v hotelu Union v Celju pokret oviran z raznimi zaprekami, se je pred 70 leti ustanovila v Kamniku Narodna čitalnica. Pobudo za ustanovitev sta dala odvetnik dr. Valentin Prevec in njegov koncipient pesnik Simon Jenko. Kamniška Narodna čitalnica je bila zbirališče vseh zavednih Slovencev. Med njenimi častnimi člani omenja kronika tudi škofa dr. Strossmayerja, med usta-novniki in sodelavci pa so bili mnogi vidni slovenski javni delavci, tako da ima Narodna čitalnica v Kamniku res lepo preteklost. o Iz Laškega. V soboto bo ob 20. uri gostovala v Sokolskem domu igralska skupina Narodne 'strokovne zveze iz Ljubljane z veseloigro »Pesem s ceste«. Za predstayo je precejšnje zanimanje. o Grški potnik v vlaku okraden. V vlaku Jesenice - Ljubljana je nekdo ukradel grškemu potniku Mihaelu Ciprosu listnico, v katerem je bilo 9 čekov po 50 dolarjev, bankovec za 10 dolarjev m dva bankovca po 1 dolar ter zlat prstan. o. Regulacija Sotle. Gradbeni minister je odobril znesek 13 in pol milijona dinarjev za regulacijo Sotle od Figarjeve-ga mostu do Ramborja. o. Nove postojanke Zveze Maistrovih borcev. V nedeljo, 19. marca 1939 sta se vršila ustanovna občna zbora odsekov Zveze Maistrovih borcev pri Sv. Tomažu pri Ormožu in pri Veliki Nedelji, katerih se je udeležilo veliko število tamošnjih domačinov, ki so se v prevratni dobi borili pod vrhovnim poveljstvom generala Maistra za osvoboditev naše severne meje. Po izvršenih formalnostih sta bili izvoljeni reprezentanci in sicer pri sv. Tomažu za predsednika tov. 2mauc Franc, namestnika tov. Rakuša Jože, tajnika lov. Megla Peter in blagajnika tov. Canjko Prane. Pri Veliki Nedelji pa za predsednika tov.Moravec Ivan, za tajnika tov. Kovačec Peter in za blagajnika pa tov. Krzič Ivan. V nedeljo, jc bil ustanovni občni zbor odseka Zveze v Rogaški Slatini, katerega se je udeležilo nad 200 borcev. Po končanih poročilih sta bila izvoljena za predsednika tov. Ivan Gračnar, upravnik Rogaške Slatine, in za podpredsednika pa tov. Ste-fanciosa Anton, šolski upravitelj iz Rogatca, za tajnika Lapuh Viktor in za blagajnika pa tov. Avguštin Stefan. oPevsko društvo »Sloga« v Rogaški Slatini bo priredilo 6. avgusta proslavo 15-letnice, združeno z velikim koncertom raznih pevskih zborov. Vabimo k sodelovanju vsa društva, zbore, in jih prosimo, da ta dan ne prirejajo prireditev, temveč da navedeni datum rezervirajo za izlet v Rogaško Slatino! o Iz Legije koroških borcev. Prihodnjo nedeljo bo redni občni zbor kraj. org. Legije v Tr ž 1 č u, in sicer ob 9. uri v kavarni Javornik. Isti 'dan se vrši občni zbor kraj. organizacije v Kranjski svojega upravnega odbora ter poročilo zastopnika glavnega odbora iz Ljubljane. o Zveza Maistrovih borcev v Mari boru vabi na ustanovni občni zbor od j seka Zveze vse one borce, ki bivajo v občini Makole in bližnji okolici in so se udeležili osvodilnili akcij leta 1918/19 za našo severno mejo pod vrhovnim poveljstvom gen. Maistra, ki bo v nedeljo 26. marca 1939 po rani sv. maši v dvorani posojilnice v v Makolah. o Požar na Anderskem vrhu. Danes zjutraj je nastal požar pri posestniku Fr. Mežnariču iz Anderskega vrha. Poslopje je pogorelo tio ta! in z njim vse poljsko orodje ter živina. Škoda se ceni okoli 40—50.000 din. Kako je požar nastal, še ni znano. o. Litijski most se je podrl, že nad 80 let stari litijski most, ki je bil popolnoma razrahljan, se je včeraj skoraj popolnoma podrl. Zlomil se je namreč srednji mostni opornik in most se je globoko ugreznil. K sreči se ni dogodila nobena nesreča. Celje c K iKiročilu o imenovanju mest. svetnikov v Celju sporočamo dodatno, da je imenovan za mestnega svetnika tudi podpredsednik skupščine g. Alojz Mihelčič. c Komisija na cesti Gomilsko-Zateli. Na cesti med Gomilskim in Zateljem ji bila komisija okrajnega cestnega odbora v Celju in občin Braslovče ter Gomilsko. Ko bo banovina odobrila traso novopro-jektirane ceste, se bo pričela gradnja. Krediti so že odobreni. c V bolnišnico sta bite prepeljana: Atelšek Alojz iz Poljan pri Rečici, ki mu je hlod zlomil nogo in Tekavec Rudolf, delavec iz Polzele, ki mu je odskočil s stroja v obraz kos lesa. c Poskušnja in razstava vin bo v Dramljah za drameljsko-savinjsko vinsko okrožje na praznik 25. in v nedeljo 26. t. m. Ptuj p Trgovine bodo na Marijin prazne odprte do U. ure. p Popolno preložitev ceste Ptuj - Vur-berg - Sv. Martin je odobrila banska Uprava. Dosedanja cesta Ptuj - Vurberg, ki je vsepreveč vijugasta in je proti Sv. Martinu neizogibno vezana na strm klanec »Farovščak«, kjer se je zgodilo že mnogo prometnih nezgod, bo preložena na levo dravsko obrežje. Na novi cesti odpadejo vsi večji vzponi in bo po tej črti najidealnejša zveza z Mariborom. Gradbeni stroški za ureditev te ceste so predvideni na 2,475.000 din. P Mestni svet je sklenil, da se odpovejo prostori »Vzajemnosti« v Veliki vojašnici, ker jih potrebuje za Prosvetno društvo, ki je zaprosilo občino za dvorano. Proti tej odločbi je »Vzajemnost« poslala na mestni svet obširno spomenico, podpisano od več društev. Spomenica pravi med drugim, da so delavske organizacije (»Vzajemnost« in bivša »Svoboda«) investirale v adaptacijo sedanjih prostorov 15.000 din in da je njihpvo prosvetno delo zelo pomembno za narodno zavest med delavstvom ob severni meji. o. 70W«„lca Narodne eitaln.ee v Kam-1 "• v d<*’ zgodovinskih ljudskih tabo-1 Tovariši borci, udeležite se obeh zbo- »Ali in i,, , 10V v Stovenii), J impresionist, ki se je v zadnjem času Z|k,L’b> af" kiiada (atk, 1««$sl muko trgal v novejše smeri, opažamo tu- Schaffer (HAŠK, Zagreb), 6. Radovano-di pri Zeju razklanost: naturalizem, im- vic (BTK, Beograd), 7. T. Kukuljcvič (ZKD, presionizera in celo tudi še poznejše in Magreb), 8. Konjovlč (šumadija, Beograd), novejše uplive Mušiča m Kavčiča (gvaši 30 najboljših teniških igralcev v državi g. Kovač (HASK, Zagreb) in 18. Smerdu (Ilirija, Ljubljana). Sedaj pa je JTS določil šc nadaljnjih ‘<20 najboljših igralcev. Zanimivo je za nas, da so med njimi tudi Blanke. (Rapid, Maribor). Albaneže (ISSK Maribor) in Banko (Iliri' ja, Ljubljana), ki zavzemajo n*' celotni lestvici 19., 25. in 26. mesto. m akvareli). Tehnika slikanja je včasih celo na isti sliki različna (Sava). Gvajčev vpbv se kaže tudi v zelenih krajinskih Železničar - CSK V nedeljo pop. ob 15.30 bo na stadionu . .r___.. prvenstvena nogometna tekma med gor- motivih. Taki motivi niso hvaležni in | "J*®* kluboma. Ker rezultat tekme na ..u . . . I vrstni red na tablici mariborske skupine ^ . p°P0lnoma zrel umetnik. ■ ne more vplivati, bo tekma dobila več ali Med ZejevMtn zelenimi krajinami je bolj manj značaj prijateljskega srečanja ter posrečen prav za prav le akvarel »Mar- 1 bo na ta način nudila gledalcem tudi mno-tuljkova klisura«. | 3? lepši snort. V predigri bosta nasto- Vendar ima Zej tudi na tej razstavi ne- {eama subjumorjev SK 2e,ez' kaj del, ki segajo nad diletantizem in dokazujejo, da bi se mogel z resnim trudom, študijem in avtokritiko razviti v kvalitetnega slikarja. Med olji velja to zlasti za »Krajino v februarju«. Tu je dobra ta- ' odbornikov in sekcij— nogometne, lahko-ko kompozicija kakor tonska ubranost. J atletske, teniške, smučarske, ping-pong, sa- v tej smeri in se odločil tudi za enotnost stilske smeri brez eksperimentiranja. Razstava bo odprta še do nedelje zvečer. -r. Občni zbor SK Celja Sinoči je bil v Celjskem domu dobro obiskan občni zbor S K Celja. Po poročilih Še več uspeha kaže v nekaterih gvaših,! bljaškc in plavalne — je bil izvoljen veči- med katerimi tial ompnim onsehno kraii 1 noma stari odbor s predsednikom g. Rav-Katermn naj omenim posebno kraji- nikarjem Božom. Društvo je pokrenilo no »Pn Kamnici«. Zato naj bi nadaljeval; skupno s Sokolom akcijo, da dobi namesto ... : —------l—.-a Glazije novo primerno igrišče. Občina je pričela na. Glaziji že zabijati količke, prostor parcelirati in podirati plotove, čeprav ima po pogodbi 50 let v najemu igrišče SK Celje. k Ivan Kos na razstavi v Milanu. V nedeljo bo v Milanu v Italiji odprta razstava skupine slovenskih likovnih umetnikov. med katerimi je tudi naš mariborski slikar in grafik prof. Ivan Kos. Kos razstavlja S lesorezov in linorezov. 7 krajin in eno figuralno kompozicijo. Razen Kosa razstavljao še akad. shkar Mizen Kosa razstavljajo še akad. slikar Miha Maleš. akad. slikar Božidar Jakac, Maksim Sedej in akad. kipar Fr. Gorše. k Razstava Černlgoj-Cara. V soboto, 24. t. m., dopoldne bo v muzeju v Gradu odprta razstava slik tržaškega slovenskega slikarja Avgusta Černigoja in tržaškega italijanskega kiparja Uga Cara-ja. Umetnika sta razstavljala nedavno z uspehom v Ljubljani. k Uspeh Eme Starčeve v Ljubljani. V soboto je gostovala naša igralka gdč. Ema Starčeva v Ljubljani kot Lonka v Standekerjevi »Prevari« in dosegla popoln uspeh. L. Mrzel pravi v svojem poročilu, »da je prinesla Starčeva s svojo Lonko svojstveno, na turno umetniško odkritje ... Njena Lonka je dete naturalistične igre. V drugem dejanju se razvname in razživi, v tretjem izpriča najtežje katastrofe poteptanega, a še zmerom borečega se ženskega srca. V teh prizorih je dala vse kar more od Boga nadarjena igralka.« F. Koblar pa piše o Starčevi: »Nbna krepka hi zdrava zunanjost, skoraj naturalistična igra in posebno tudi kraievna jezikovna pobarvanost je igro še bolj približala pravemu pokrajinskemu občutiu. Bolj in bolj vidimo, kako so ta- ka gostovanja potrebna in koristna.« Podobno se glase tudi druga mnenja, k Mariborska drama v Dolnji Lendavi. V soboto je gostovala skupina naše ma- BANOVINSKO PRVENSTVO V ROKOBORBI. SSK Maraton v Mariboru bo priredil v soboto, dne 25 marca/ ob 20. v dvorani ^ r j • i • • I Zadružne gospodarske banke na Aleksan- nborske drame v Dolnji Lendavi, kjcr ie.jjj.Qyj, g tekmovanje za prvenstvo v dvorani Sokolskega doma -vprizorila dravske banovine v rokoborbi. Schurekovo »Pesem s ceste«. Zaradi go-j Tekmovalo se bo po pravilih J T AS. Vsak stovanja gdč. Eme Starčeve v Ljubljani.! klub\ ki jffliJla A,tem IJ£«m?vanju *°uUi . ■ .... • I lovati, mora biti član JTAS ter mora biti je igrala vdovo gospodična Vera Dani- vsak njegov prijavljeni atlet verificiran ter lova iz Ljubljane: Lendvančani, ki j predložiti verifikacijsko prijavnico. Pri- so dvorano do zadnjega prostora na- stojbina za start vsakega atleta znaša din polnili, so sprejeli igro z navdušenjem in j 10*— m sc plača pred pričetkom tekmova- izrazili željo, da bi jih naši igralci še več- Šriiah^loda^ vsakj Mjveč s tremi Si' krat obskalL Tako je pričeto izpolnjevati! S.°Wah- v »ajvec s trem, atlet, naše mariborsko gledabšče svoje stvo tudi v naših najbolj izpostavljenih stveni tekmi Slavija (S)—-Gradjanski v Sa-rajevu do incidentov, ki so imeli za posledico, da je članstvo Gradjanskega na izrednem občnem zboru sklenilo, da naj se prekinejo vse veze z imenovanim sarajevskim klubom. V smislu tega sklepa Gradjanski res ni nastopil proti Slavij! v tekmi za zimski pokal. Sedaj, bo bi mora! odigrali 9. amila prvenstveno tekmo v Sarajevu, pa bo Gradjanski najbrže vendarle nastopil, ker so sankcije na dajanje tekem par forfait jako težke in ker končno zahteva interes kluba in hrvalske-ga športa, da se Gradjanski bori za ti dvr točki, ker je on šc edini predstavnik ZNP-a, ki lahko ogrozi BSK-u prvo mesto. uhlje vati, Tehtanje atletov ho eno uro pred pričet i poslan- kom tekmovanja v gori omenjeni dvorani. krajih. k. Goldonijeva zbrana dela. Založba Mondadofi v Milanu bo izdala v osmih debelih knjigah vsa dela velikega beneškega komediografa Carla Goldinija, ki so bila v dosedanjih izdajah že davno razprodana. k. V Parizu je umrl Lucien Levy-Bruhl, ustanovitelj moralne sodologiie. S svojo s^USKI knjigo »La Morale et la Science des | ‘ ‘ Moeurs« je ustvaril temelj novi znano- * I NEDELJSKI SPORED V DRŽAVNEM PRVENSTVU. V nedeljo se bo odigralo 17. kolo tekem za državno prvenstvo. Nastopili bodo sledeči pari: v Beogradu Jedinstvo—HASK in Jugoslavija—Slavija ("Varaždin), v Zemunu Zemun—BSK, v Skonlju Gradjanski— BASK, v Zagrebu Gradjanski—Hajduk, v Sarajevu Slavija—Ljubljana. PO- VZTRA »vmrrvi TEK NA KLJUKI. , SmK Ljubi Inna bo priredil v nedeljo, sti. Sociologi, posebno Albert Bayet, pri- ' 29. f. m., na Pokljukii vrtratoostni tek n* merjajo njegov* odkritja a Einsteinovimi, Vr* odkribi. ^ | jave snrejema do 24. marca opoldne tehn. k. Biološka stran vojne. Francoz Rene ref. kluba Zunan Bogdan, Ljubljana, Fi-Guintons ie izda! knjigo »Maximes sur, nančna direkciia, naknadne prijave na se la Guerre«, ki je izšla tudi že v nemSkcm ^^1° Po^ukT'6 V Sp0rl' nrevodu pod naslovom »Die Stimme de6 j . Krle^es«, v kateri obravnava problem GRADJANSKI BO »E IGRAL V SARA volne z biološke strani, kar utegne biti. JEVU? nekaj čisto novega. I Znano je, da je lani prišlo na prven- USPEHI FRANCOZOV V CANNESU Na teniškem turnirju v Cannesu so si vsa prva mesta priborili Francozi. Edino Poljak Bawarowski se je kot edini tujec plasiral • v finale, kjer pa je izgubil prot« Francozu Petri s 7; 5, 7:5, 6 >2: Simone Mathieu se je z zmago nad Lafarguevo z 8:6, 6:3 revanžirala za uedavni poraz, v igri gospodov v dvoje pa je francoski par Pelizza-Legeay izgubil proti paru Petra-Lesueur (Francija) z rezultatom 6 : 6:1, 7 :5 . s Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru (službeno). Strogo obvezni plenarni se' slanek mariborskih nogometnih sodhfkov bo jutri ob 20. pri Zamorcu. — Pozi' vajo se interesenti za polaganie sodni* škega izpita, da sc čimprej prijaviio na naslov poverjeništva, ker se^ bo kmalu za* čel tečaj. Doslej se je prijavilo 6 inte resentov. Ako se jih prijavi še nekaj, bo poverjeništvo vložijo prošnjo, dai ;s>» dovoli izpitni termin v Mariboru. s V. pokalni turnir za prvenstvo Ljub- ljane v namiznem tenisu bo priredil v soboto -popoldne in nedeljo SK Korotan v svoji dvorani na Rakovniku. PokrovL teljstvo nad turnirjem je prevzel preds} mesta dr. .Turo Adlešič. Tekmujejo juniorji ih seniorji tčr moštva. Prijave jc treba poslati najkasneje do 24. marca na naslov SK Korotan,- Rakovnik-Ljubljana. s Ligaško tekmo med sarajevsko Slavijo in Ljubljano v Sarajevu bo sodil ss. g. Nenkovič (Dokmanovič). Med delegiranimi sodniki čitamo tudi ime Ljubljančana g. Macorattija, ki jc delegiran za tekmo Gradtanski—Hajduk v Zagrebu. s Naš renrezentativec in dvakratni rekorder Josin Kotnik (Concordia) si je na treningu poškodoval nogo, tako da morda ne bo mogel startatt na cross-c.ouhtyju za državno prvenstvo, v slučaju starta na bo gotovo močno handicapiran radi te .blesure.. s Romunijo bosta zastopala v singlc igrah za Davisov pokal igralca Schmidi ni Cnralufis, s V VorsaRIesu je v finalu teniškega turnirja Ferot premagal Pellizzo v razmerju 6 :4. 6 :0. s Curiš* 1 Grasshonoers je z zmago nad moštvom Yonng FrPovvs v razmerju 2:« (2:0) nostel pni tjialist v Švicarskem cupu, drugi še ri določen. ELAINE HAMILTON 62 DETEKTIVSKI ROMAN Med tem napetim molkom, ki je nastal po besedah gospe WiIlensove, je bila Lej-la Selcottova naglo vzdihnila, tako da je bilo to slišati. Toda na obrazu Denise Selcottove ni bilo najmanjšega znaka zmedenosti ali tesnobe. Zdelo se je, kakor da niti slišala ni tega govora. Vendar pa se je zdaj pa zdaj v?dno streslo njeno vitko telo. »Gospe Selcottovi prinesem kako ogrinjalo,« je pošepetala inšpektorju Ceha Burnetova in odhitela iz sobe. Niti ena beseda ni bila izpregovorjena v sobi, dokler je bila odsotna. Z namenoma brezizraznim pogledom je zrl Rey-notds na vse te molčeče priče. Norrington in Vane Ingram sta zrla na gospo Selcot-tovo z vidnim tesnobnim pogledom. Filip Mansfield je gledal čemerno brezbrižno v nasprotno steno. Lejla Selcottova si je grizla spodnjo ustnico in sc trudila, da bi se ob v'? dala. Celia Burnettova se je vrnila z rjavim kožuščkom, ogrnila z njim gospo Selcot-tovo in ji stala varuško ob strani. »Gospodična Selcottova, poznate tole?« ji je pokazal inšpektor fotografijo, kateri je dal Bill Dale toliko važnosti. Deklica jo je pogledala, potem pa se brezmočno ozrla po sobi, kakor otrok, k) je pozabil pesmico, katero bi moral deklamirati. »Ne vem zanesljivo«, je rekla prav tiho. Njena mačeha je naglo vrgla kožuh raz sebe in vzela fotografijo Iz Lejlinlh nervoznih prstov. Zdelo se je, da se je otresla svoje brezdušne omame. »Ne Čudim se, da je ne poznaš, Lejla,« je rekla gospa Selcottova z nekoliko neveselim smehljajem. »To je tako revno, da komaj jaz poznam. Strašna karikatura,« je izjavila in vrgla fotografijo na mizo. — »Ali mi morete povedati, kdo je original te fotografije?« jo je vprašal Rey-nolds. »Nisem posebno ponosna na to, da moram priznati, da sem to jaz,« jc hladno odgovorila gospa Selcottova. »To ni ravno lepa reč.« Hladna jeza se je polotila Reynoldsa. Torej ta žena, ki je bila videti duševno strta, je kazala tukaj samo svojo igralsko tehniko! Zdaj, ko je bila prisiljena odvreči vso navideznost, je obravnavata vso stvar s svojo vzvišeno klubovalnostjo. »Tale fotografija ni določena za konkurenco lepote, gospa Selcottova,« je rekel ledeno. »Tukaj je za to,'da se dožene oseba te žene, ki jo predstavlja.« Gospa Selcottova je dvignila roke. »Moj odgovor ste že čuli. gospod inšpektor. — Naj mi da nekdo cigareto!« Njene oči so iskale Mansfielda. Ponudil ji je svojo dozo, ji prižgal vžigalico in ji jo je držal,, dokler mu ni slabotno pokimala. »Tako, to je boljše,« je. rekla globoko vdihujoč cigaretni dim. »Ne skrbite za moj kožuh, inšpektor,« se je obrnila k Reynoldsu, ko je videla, da pobira njen kožuh. »Zdaj ga res ne potrebujem več, hvala!« »Jaz pa, gospa Selcottova,« je rekel Reynolds. »Čigav je?« je vprašal. »Moj!« je odgovorila s poudarkom, ki je lahko vzbujal pozornost — ali izražal jezo. »Ali je ta kožuh nosil še kdo drug? Na primer gospodična Selcottova?« »Ne!« je takoj odgovorila gospa Selcottova. »Moja pastorka ima tudi podobnega, toda z drugačno podlago.« »Ali bj mi popisali podlago svojega kožuha, gospodična Selcottova?« se je obrnil Reynolds k deklici. Lejla Selcottova si je ovlažila usehle ustnice ter obrnila oči od svoje mačehe. »Moja podlaga je siv in rožast brokaVr je zašepetala*, to šepetanje je zvenelo tako, kakor bi hotela govoriti glasno, a ji je odoovedal glas. »Ali se spominjate, da ste imeli kdaj na sebi tale kožuh? Prosim, odgovorite mi določno in dobro premislite. Vem, da vi in gospa Selcottova pogosto nosite druga druge obleko.« »To je slučajno edini komad, ki si ga nisve nikoli zamenjali,« ga je prekinila gospa Selcottova. »Lejli je zoprna moj* podloga, meni pa njena.« Reynolds jo je. ustavil. »Prosil sem vašo hčerko za odgovor gospa. Prosim, gospodična Selcottova?< »To je popolna resnica. Ne ugaja m; tale podlaga in tega kožuha nisem imeL nikoli na sebi,« je odgovorila deklica. V tem trenutku je Reynolds užival slad* kosti zmage. Slednjič je vendar dokaza' eno stvar z vso veljavnostjo. Kožuh, k ga je držal v roki, je bil gospe Selcot* tove in ga je po lastni izjavi nosila iz* ključno samo ona. In ta kožuh je imeli na sebi žena z modrim opalovim prsta* nom — žena, ki je obiskala Karla Ardetr na v Ingramovem stanovanju nekaj dn pred Ardeenovo smrtjo. Parsons je vide prstan in postrežnica je opisala kožuh il njegovo rjavo podlogo z uvezenim zelo nlm in zlatim zmajem. Zanimivosti Obisk francoskih vladarjev v Angliji LEBRUN JE ČETRTI SUVEREN, KI JE URADNO POSETIL LONDON Razmere med Francijo in Anglijo so bile v zgodovini dolgo časa napete. Po junaškem podvigu Device Orlanske se je sovraštvo polagoma razblinilo in kralj Louis Filip je od 2.—7. septembra 1843. imel v posetih angleško kraljico Viktorijo. Leto kasneje je v oktobru obiskal Louis Filip London. V imperialni politiki Anglije je imela Francija poslej vidno vlogo. Dne 10. aprila 1854. je sklenil London s Parizom zvezno pogodbo, v krimski vojni sta obe državi nastopili složno proti ruskim težnjam do Carigrada. V aprilu 1855. sta Napoleon III. in cesarica Evgenija uradno posetila Anglijo, kjer je našel pribežališče tudi pregnani kralj Louis Filip. V kolonialni politiki sta si bili obe državi, po padcu Napoleona III., marsikje v navzkrižju. Na začetku našega stoletja so se odnošaji med sosedoma ob Kanalu . vidno boljšali. V maju 1903. je obiskal angleški kralj Edvard VII. Pariz, iz katerega je odnesel že kot princ Waleški lepe spomine. Dne 7. julija istega leta je predsednih francoske republike Emile Loubert vrnil obisk. Oba suverena sta v okolici Londona prisostvovala sijajni paradi angleške vojske. Pri tej priliki so bili položeni prvi temelji leto kasneje utrjeni zvezi »Entente cordiale«, ki je po težkih preizkušnjah med veliko vojno postala pomemben činitelj evropski mednarodni politiki. Poset Lebruna, ki zdaj vrača lanski obisk angleških suverenov na francoskih tleh, je Četrti uradni akt francoske zgodovine te vrste, ko se v najtežjih dneh evropske zapletenosti utrjujejo prijateljske vezi obeh imperijev. Vojna in ljudje S sodišča Lik ženske in kače v človeški domišljiji ZNANSTVENICA, KI JE VSE 2IVLJ ENJE POSVETILA STRUPENJAČAM Znanstvenic^ Curie si je med ženami ustvarila nesmrtno slavo. Ga. Marija Phi-sal x, članica francoske Akademije znanosti, se je pa vse svoje življenje bavila s proučevanjem strupenih živali. Prvotno je pomagala svojemu možu, kustosu pariškega naravoslovnega muzčja, po njegovi smrti je sama nadaljevala nehvaležno delo. Razven strupenih kač je ga. Phisalix raziskala strupene pike škorpionov, pajkov, čebel, os, sršenov, mravelj in morskih mehkužcev. Poizkusi z nedolžnimi žabami in krastačami so pokazali, da imajo tudi te živali pod kožo skrit strup. Nekatere živalce so zelo odporne proti strupom, žaba n. pr. brez škode pohrusta strupene žuželke, ne umori je dvakrat večja količina strupa, potrebna za umor morskega praš čka. Jež poje gada, ne da bi mu strup Škodil. Fiz;ološki učinek nekaterih strupov v krvi je različen. Perzijski kralj MTridat je bil vedno v nevarnosti, da ga bližnji sovražniki zastrupijo. Skrivaj je jemal strup, sprva v majhnih, kasneje večjih dozah, dokler ni postal do neke mere varen pred njim. Ko se mu je lastni sin uprl in ga je oblegal, se je Mitridat zaman trudil da bi se zastrupil. Da bi ne prišel sovražnikom živ v roke, je prosil vojaka, naj ga prebode z mečem. Eglptska kraljica je preizkušala učinek gadjega strupa na sužnjih in šele potem se je dala sama pičiti do smrti. Modrost žene in kače je že v pregovoru. Obe sta enako zviti in zapeljivi. Pramati Eva je bila zapeljana po kači, zaradi nje se je morala pokoriti. V drugih bajkah sta žena in kača sovražnici. Po svoji volji se izpreminja zakleta kraljična v kačo in narobe. Vselej je pa krasna, zapeljivo nevarna. Pokojni dr. šerko je bil velik prijatelj kač. Prešerna je »uka žeje goljfiva kača« speljala v svet. V neštetih romantičnih pravljicah, pesmih, slikah i-n likih nahajamo usodepolno domnevo o sorodstvu med kačo in žensko. Aleksander Veliki je oboževal samega sebe, meneč, da izhaja iz boga Zeusa, ki se je bil prelevil v kačo in kot tak zapeljal njegovo mater. Homer poje o Meduzi, katere krasne kite so se za kazen izpremenile v zvijajoči se kači... Znameniti angleški pisatelj Alfred A. Horn opisuje v svoji knjigi »Trader Horn« življenje in mišljenje srednjeafri-ških divjih plemen. Tako je nekoč nenadoma izbruhnila vojna med plemeni Mpangvesov in Okelisov, ko je bil mr. Horn ravno na meji njihovih ozemelj. V veliki zaskrbljenosti je pohitel k poglavarju Mpangvesov in se mu ponudil za mirovnega posredovalca. Poglavar Apaque, ki je imel na glavi star cilinder, a na golih rokah manšete, se je na široko zasmejal in dejal, da je Hornovo posredovanje še prezgodnje, ko se žal njegovo pleme ne bojuje trenutno z nikomer razen z Okelisi, dočim se mora vendar stalno bojevati, da se tako nauči vojnega znanja in izkušenosti. Češ, to je neobhodno potrebno zlasti za mladino, da se tako prekali z vojnim duhom. Začudeni Horn ga je vprašal, če ni te svoje modrosti morda črpal iz naukov nekega jako vodilnega evropskega državnika, pa mu je Apaque ponosno zatrdil, da je to le staro izročilo afriških plemen. Slavni francoski romanopisec Andre Maurois pa opisuje v svoji knjigi »Les discours du Dr. 0’Grady«, kako so doživljali svetovno vojno angleški in francoski vojaki v severni Franciji in se sprašuje, katera je bila ona magična moč, ki je nagnala Angleža, da se je prostovoljno odpovedal udobnim naslanjačem svojega kluba in londonskim prele-stim ter se strmoglavil v strašno klanje po flandrijskih močvirjih, kjer je kosila smrt? Maurois pride do spoznanja, da se v evropskem kulturnem človeku, v trenutku ogroženosti njegove domovine, pojavi atavistični čut povezanosti narodnega kolektiva, ki je tako močan, da kot pranagon ohranitve plemena nadvlada kulturno spoznanje in odvratnosti vojne in vojnih grozot Darujte za azilni sklad P TL! Muhe, ki premerijo 1300 km na uro HITROSTNI REKORDI 2IVALI, S KATE RIMI SE KOSA ČLOVEŠKI VELEUM človek je s svojimi iznajdbami postal hitrejši od vetra, ptča ali ribe. Kot najhitrejša ptica velja azijska lastovica, hudournik, ki leti z brzino 350 km na uro preko v šokih gor&. Najhitrejša riba tar-pon (megalops atlanticus), premeri 130 km na uro. Med štirinožnimi živalmi se postavlja indijski leopard z rekordom 95 km na uro. Zoologi trdijo, da je leopardu sorodna mačka, nazvana čitah, še hitrejša. V Indiji jih udomačijo za love kakor nekdaj sokole. V džungli jih izpuste iz kletk in potuhnjena žival se takoj splazi za plenom. Kakor blisk se vržejo mačke na žrtve, ki jim le redkokdaj uidejo. Antilope in gazele, ki jih še tako hitri lovski psi ne morejo ujeti, prehite čitahi z lahkoto. Angleški prirodoslovni časopis poroča o bitju, ki prekaša v hitrosti ves živalski svet. Je to neke vrste muha, cephenomyi-ja po imenu. Rumeno svetlikajoča se žuželka ni večja od čmrlja, napravi pa lahko 1300 km na uro, polovico hitrosti od puškine krogle! Živi visoko v planinah in učenjaki si belijo glave, če niso morda Tatovi ko'«?s Balažič Franc, Jerebič Karel, Lovren-čec Franc in mladol. Tonek, vsi posestniški sinovi v Melincih pri Beltincih, so udeleženi na tatvinah koles v Murski Soboti. Dve sta bili last trgovca s kolesi Rituperja, eno trgovca Čeha, eno pa davčnega izvrševalca Kološe. Izginilo je še več koles, toda tem fantom tatvine ni mogoče dokazati. Balažič in Jerebič sta tudi pretepla Potca Marka in mu zlomila roko, koleno pa tako poškodovala, da je v njem počilo jabolko in se noga ne bo več gibala. V družbi z Balažičem pa sta i kradla tudi življenjske potrebščine v • ščine v manjši meri. i Kolesa so razdejali, razne sestavne de-1 le zamenjali, sestavili skupaj in prodniali | naprej, še sami ne vedo komu, in bici-j klov ni mogoče več najti, kar se pa ni dalo več sestaviti, so zmetali v Muro. Na razpravi pred senatom so sodniku Komotarju po veliki večini priznali svoje grehe, kolikor so jih bili obtoženi. Zato pa so dobili: Balažič dve leti strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo dveh let, Jerebič poldrugo leto strogega zapora, Lovrenčec šest mesecev strogega zapora, mladi Tonek pa tri mesece strogega zapora, slednji pogojno za čas treh let, ker je vse očitane grehe gladko priznal in se jih kesal, tako da je imel njegov zagovornik lahko stališče, prositi le za milo kazen, ki so jo vsi sprejeli. Povrniti pa morajo odškodnino za ukradena kolesa in 1000 dinarjev plačati Marku za bolečine in odškodnino. n. Ureditev kolektivne časopisne reklame. Tujskoprornetna zveza v Ljubljani je s Tujskoprometno zvezo v Mariboru izdelala načrt kolektivne časopisne reklame za Slovenijo ter v okrožnici priporočila inseriranje po gotovem načrtu. S tem bosta zvezi prihranili tako tujsko-prometnim krajem, kot tudi posameznim pogostinskim podjetjem veliko denarja. MALI OGLASI CENF MALIM OOLASOMj V mallli oglasih *tane vsaka beseda 51) oan naimanlša oristoihin« n lo oglase le din b— Dražbe orektlci doolsovanle In ienliovaniskl oclasl din i. oo besedi NaimaniSI inesek za (( oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede sc računalo dvoino Oulasn) davek zn enkratno obiavo znaka din Znesek za male oglase se olačule takol nrl naroCIn ozimni* ea le vposlatl * nismo skunai » naročilom ali oa oo ooktni noložnid na čekovni račun tt tl 109 Za vae oistnene odgovore elede malib oglasov se mora orlložltl znamka za 3 din Razno ultravioletni žarki, ki dajejo živalci tolikšno pogonsko silo. Saj morajo njene peruti zamahniti večtisočkrat na sekundo, medtem ko napravi vijak 2000 obratov na minuto. Ali bo človek tudi to muho prekosil? Človeški um drvi v letalski tehniki novim rekordom nasproti in če se ljudem posreči premagati hitrost čudovite žuželke, bodo zanamci z letali obleteli svet v enodnevnem izletu... Ženske v anekdotah Pred koncertom v Londonu je Rubin-steina pred Shodom v dvorano zaprosila neka dama, če bi ji mogel preskrbeti vstopnico, ker je baje že vse razprodano. —r Mylady, je odgovoril umetnik, razpolagam samo z enim prostorom v dvorani, ki ga vam, če boste zadovoljni, rade volje odstopim. — Najiskrenejša hvala vam za prijaznost. In kje je ta prostor, če smem vprašati? — Pri klavirju, milostiva! DAMSKE TORBICE denarnice, aktovke, kovčegi. Velika izbira, nizke cene. pri M. Šterbal.______________2360 OSEBA ki je zamenjala 1 črno moško suknjo v gostilni Klobasa, Studenci, se naproša, da lo odda tam. 2370 V nedeljo popoldne sem v Studencih zgubila DENARNICO z 280 din. Poš>eo naiditelj naj Jo vrne Bratec Marija. Ribniška ul. 2. 2IL2 ZA TEŽKA DELA močna vina dobite najcenejše ori Senic*’ Tattenbachova. 2511 HALO! — HALO! Od danes naprej pristne tržaške pince samo v pekarni Robausov nasl. Rakuša. Koroška cesta. 2390 Posest ■ • :y.SM3Ui.. MALA KMETIJA 4 orali zemlišča, sadonos-nik. travnik, niive, tudi posebno za deliti z domačijo, naprodaj. Pekre 5. 2379 Prodam_____________ DOBRA IDOČA GOSTILNA na prometnem kraiu se radi družinskih razmer odda. Ponudbe na upravo pod »Kapital 20«. 2387 Sobo odda PRAZNA SEPARIRANA SO-BA se odda. Slovenska 20. 2374 VELIKA LEPA SOBA pri glavnem trgu. pripravna za pisarno, se odda. Vprašati v upravi lista. 2370 Odda se OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom. Metelkova ul. 53-1. mattd. predm. 2382 h v • pri naših mseien- kUPUjte UK ler oglaiuit e Stanovanie Oddam DVOSOBNO STANOVANJE : dne 1. 4. 39. Radvanjska c. 20. vprašati isto tam. 2371 Sobo išie _ SOBO prazno ali opremlieno, s posebnim vhodom iščem. Ponud be na upravo »Večerirka« pod »Pritličje«. 2378 Stanovanie išie IŠČEM SOBO IN KUHINJO s 1. ^prilom v mestu ali v Studencih. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. 2373 Službo dobi _ KROJAŠKEGA POMOČNIKA za damska dela sprejmem v-stalno službo. Naslov v uora-vi. 2383 Znania želi GOSPOD plemenitega značaja, želi spozna i samostojno ženo v svrho skupnega gospodinjstva Ponudbe do jutri na upravo pod šifro »Arhitekt«. 2389 Z VLOŽENIM RUMENIM SITOM IN 2 BRILJANTNIMA ISKALCEMA. JAKO OSTRI POSNETKI IDEALNA KAMERA ZA ZAČETNIKE Uporabljajte AGFA-ISOCHROM film. din75."~ DOBI SE V VSEH FOTO-TRGOV1NAH Izd iu in urejuje A DO 1.1 RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru, ne rračujo. — Uredništvo In igrava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. - — Oglasi po ceniku — Rokopisi sc Poštni čekovni račun štev. 11. 409.