Občinski praznik ... str. 3, 4
Predaja donatorskih sredstev ... str. 6 Občinski svet v novem mandatu ... str. 9, 10
Sveti krajevnih skupnosti... str. 12
Zgodovina Vrha zapisana ... str. 14
Hiša generacij praznuje ... str. 28
	
	
	
l^fi i	
fr-.ifr? • J	
Si	fLV
Spoštovane občanke in spoštovani občani!
Leto 2010 je kot vsako leto hitro minilo, je pa to leto, ki ga je zaznamovala velika gospodarska kriza, ki je pustila svoj pečat skoraj na vsakemu od nas. Brezizhodnost, malodušje in pesimizem so se polotili večine prebivalstva naše države. Povečanje brezposelnosti je ustvarilo klimo, ki ne vodi k ustvarjanju in delu, pač pa k nekakšnemu čakanju v upanju, saj bo bolje. To pa v končni fazi vodi k apatiji in nekontroliranemu stanju ljudi, ki nimajo kaj izgubiti. A leto 2010 se končuje in vsi upamo, da je padanje našega gospodarstva doseglo dno in da bo leto, ki prihaja, bolj naklonjeno nam, državljanom, in podjetjem, kjer bomo lahko zaslužili več denarja za vsakdanje potrebe V tem letu sem končal štiriletno obdobje županovanja v naši občini - sam o svojem delu težko sodim, ker pa ste mi na volitvah ponovno zaupali to vlogo, sklepam, da ste bili z mojim delom in delom občinskega sveta, kot tudi delom občinske uprave zadovoljni, saj ste mi namenili veliko število glasov. To zame in za mojo ekipo v prvi vrsti pomeni še večjo obveznost v naslednjem štiriletnem obdobju. Tega se, iskreno povedano, tudi zavedam in upam, da se tega zaveda tudi novoizvoljeni občinski svet. Leto 2010 je bilo v naši občini po številu investicij, ki so se začele ali pa so že končane, eno uspešnejših. Gospodarska kriza je, kar se tiče investicij, prinesla tudi nekaj dobrega, saj smo lahko večino investicij končali brez predvidenega večjega proračunskega zadolževanja, s tem pa ohranili finančno trdno financiranje tudi za v prihodnje. O vseh investicijah vas sproti obveščamo tako v našem glasilu kot tudi na naši spletni strani, na nekatere pa smo še posebej ponosni, saj smo nanje čakali tudi desetletje in več: končali smo osnovno šolo v Sentrupertu, zgradili večnamenski dom v Rimskih Toplicah, kjer so poleg gasilskega doma svoje mesto dobili tudi
knjižnica, večnamenska dvorana ter prostori za krajevno skupnost in društva, obnovili smo Dom svobode v Zidanem Mostu in dogradili prostore za gasilce, urejamo kanalizacijo v Laškem in Rimskih Toplicah, uredili smo del cestišča v Debru ter uredili in asfaltirali več krajevnih cest, zgradili smo več manjših vodovodov in uredili več manjših športnih igrišč. Tudi naslednje obdobje želimo zaznamovati z novimi pridobitvami v naši občini, ki bodo olajšale življenje občanom: želimo predvsem dograditi osnovno šolo v Rimskih Toplicah, urediti ustrezne prostore za glasbeno šolo v Laškem, dopolniti trgovsko ponudbo, urediti travnato igrišče za nogomet, povečati stalno oskrbo s pitno vodo, zagotoviti širokopasovno omrežje in s tem neomejen elektronski dostop do vsake stavbe v občini, urejati in obnavljati krajevne ceste, urediti želimo kartuzijo Jurklošter z okolico, z nestrpnostjo pa pričakujemo tudi odprtje Rimskih term, ki bodo zagotovile kar nekaj novih delovnih mest, skupaj s Thermano Laško pa dale velik zagon turizmu v naši občini. In prav v turizmu si v prihodnje želimo več zaposlitev, predvsem v spremljajočih dejavnostih turistične ponudbe obeh zdraviliških centrov, kjer bosta lahko prišli na plan vsa vaša kreativnost in iznajdljivost, s čimer se bo povečal tudi vaš zaslužek.
Spoštovane občanke in občani, v prihodnje obdobje zremo optimistično, od leta 2010 pa se želimo skupaj z vami posloviti že 30. decembra zvečer na občinskem dvorišču, zato vabljeni, da se nam pridružite. Naj bodo tegobe tega leta hitro pozabljene, v letu 2011 pa naj se vam izpolnijo vse vaše skrite zelje, naj vam zdravje služi in naj se naše življenje napolni z optimizmom po ustvarjanju in boljšem jutri.
Sreče, uspeha in zdravja v letu 2011 vam želi
Župan Občine Laško Franc Zdolšek
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor:
Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško
tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Marof 2, 8250 Brežice Naklada: 5.000 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici: Boris Vrabec - Praznična
Naslednja številka izide 15. februarja 2011.
Prispevke in oglase je treba oddati do 1. februarja 2011 na e-naslov
bilten@lasko.si.
k
^bcinaf¿)obcani
splcIna informacijska lotu;
Sreča je sestavljena iz drobcev majhnih, a pomembnih pozornosti. Naj vam jih prihodnje leto prinese čim več.
Vesel božič in srečno novo leto 201l!
Župan Franc Zdolsek in občinska uprava
Drage bralke, dragi bralci!
Želimo vam očarljivo zimo, optimistično pomlad, radoživo poletje in umirjeno jesen. Naj topla beseda vedno najde pot do srca, naj volja vedno najde pot do izpolnitve želja, naj vas vse dni v letu krasi nasmeh, naj bodo poti varne, priložnosti odprte, odločitve prave, telo zdravo, ljubezen srečna in prijateljstvo iskreno.
Vaše sodelovanje bo Laški bilten bogatilo tudi v letu 2011, zato se vam že sedaj najlepše zahvaljujemo za vaš dragocen čas, ki ga namenite pisanju!
Uredništvo Laškega biltena
Foto: Marjetka Knez
Občinski praznik
bili! ¿tri
PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA
Na osrednji slovesnosti podeljena občinska priznanja ter priznanja za najbolj urejene vasi in objekte
Praznovanje občinskega praznika je čas veselja ob naših skupnih dosežkih, ki so spodbuda za nadaljnje dobro sodelovanje, razvijanje novih idej in načrtov za boljši jutri. Ti dnevi so čas spomina na našo zgodovino, na dan, ko sta bila trg in sodišče v Laškem prvič omenjena v listinah Leopolda VI., in na druge pomembne dogodke, ki so krojili usodo naše občine. In nenazadnje so ti dnevi posvečeni posameznikom in skupinam, ki s svojo domišljijo, ustvarjalnostjo in marljivostjo zaznamujejo našo občino in širijo njeno prepoznavnost. Slednjim je na proslavi ob občinskem prazniku, ki je bila 5. novembra v Kulturnem centru Laško, župan Franc Zdolšek podelil občinska priznanja ter priznanja za najbolj urejene vasi in objekte.
Zlati grb je prejel Julij Gorič za življenjsko delo na področju zborovskega petja.
Julij Gorič je kot zborovodja v svojem življenju vodil približno 30 različnih zborov, med njimi tudi šolske, od katerih jih mnogo prihaja prav iz območja Laškega oziroma celotne naše občine. S svojim življenjskim delom je brez dvoma vplival na številne glasbene poti naših prebivalcev, našel marsikateri skriti talent ter z glasbo in zborovskim petjem zasvojil naše prebivalce. Njegovo delo pomeni ogromen doprinos k ohranjanju zborovskega petja v naši občini. Ne smemo pozabiti pomena njegovega dela za ohranjanje slovenske kulture ter jezika na našem območju, saj živimo v dobi, ko naši spomini ne živijo dolgo in na naše korenine hitro pozabimo. Nominirančevo delo je bilo neštetokrat izkazano na številnih nastopih zborov, ki so poustvarjali glasbo pod njegovim vodstvom. Ne gre prezreti človeka, katerega delo je dolga leta v naši občini rojevalo srečo, radost in vse dobro, kar prinaša glasba.
Zlati grb je prejel tudi Janko Remic za dolgoletno vestno in požrtvovalno delo ter prispevek k razvoju kraja Laško in občine Laško.
Janko Remic je šolska leta preživljal v Savinjski dolini. Po zaključku poklicne kmetijske šole v Šentjurju, srednje kmetijske šole v Mariboru ter višje šole v Ljubljani in vmesne zaposlitve v
kmetijskem kombinatu Žovnek se je zaposlil v Pivovarni Laško. Po odsluženi vojaščini se je vrnil v Laško in pivovarno, kjer je postopoma napredoval do mesta tehničnega vodje in bil vse do upokojitve član nadvse uspešne vodstvene ekipe Pivovarne Laško.
Vse do osamosvojitve je aktivno deloval v delovnih organih podjetja, v družbenopolitičnih organih občine, bil je delegat v skupščinskih in samoupravnih organih občine in republike, raznih komisijah, še posebej na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter organih krajevne skupnosti. Od osamosvojitve pa deluje v številnih organih nadzora. Na področju društvenega dela in življenja je bil zelo aktiven član v Planinskem društvu Laško, kjer je dolgo časa vodil gospodarski odbor, več let je bil v upravnih odborih. Velik pečat je pustil v Turističnem društvu Laško in vseskozi v odborih za prireditev Pivo cvetje. Na področju športa je aktivno deloval v organih vodenja rokometnega kluba v Celju, ki je seveda povezan z Laškim. Janko Remic je s svojim strokovnim in požrtvovalnim delom, znanjem, nasveti, strokovno pomočjo in predlogi, ki morda niso bili vedno takoj sprejeti, po daljšem obdobju pa je bilo ugotovljeno, da so bili zelo ustrezni in smiselni, doprinesel k razvoju kraja in življenja in s tem tudi napredku občine Laško.
Srebrni grb je bil podeljen Ivanu Medvedu za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo na glasbenem področju oz. pri razvoju godbe na pihala v Laškem.
Ivan Medved iz Tevč je s trinajstimi leti kot klarinetist začel igrati v laški pihalni godbi. Na srednji glasbeni šoli in akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral saksofon in oboo. Od leta 1981 je bil zaposlen v Orkestru slovenske policije, od leta 1994 kot pomočnik poveljnika orkestra. Med osamosvojitveno vojno je bil kot pripadnik slovenske policije aktivno vključen v naloge, povezane z varovanjem samega vrha takratne
slovenske oblasti. Od leta 2001 je zaposlen na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti kot vodja Območne izpostave Laško. Poučuje tudi saksofon. Od leta 1996 do konca leta 2008 je bil dirigent in predvodnik laške pihalne godbe, od 2009 pa pri KD Vrh nad Laškim vodi vaško godbo. Sicer pa je podpredsednik in predvodnik Zveze slovenskih godb in učitelj predvodništva.
Ivan Medved je v trinajstih letih vodenja laške pihalne godbe naredil velik korak v njenem razvoju. Laška pihalna godba se je med njegovim vodenjem povzpela tako v smislu glasbene kakovosti kakor tudi v organizacijskem smislu. Laška pihalna godba je ob koncu njegovega vodenja brez dvoma med najbolj prepoznavnimi godbami na pihala v Sloveniji. Ne glede na vse okoliščine nihče ne more mimo dejstva, da tako kakovostne in velike godbe ne bi bilo, če ne bi imela dirigenta in predvodnika, ki je s srcem in dušo predan njenemu življenju. Ivan Medved je prav gotovo človek, ki razume in pozna skrivnosti glasbe, godbe na pihala in glasbenega življenja. Laško ne bo pozabilo petnajst let njegovega zavzetega dela, odrekanj in plodnih rezultatov. Ne smemo pozabiti tudi številnih neformalnih dogodkov, na katerih so sodelovali "Medotovi godbeniki", in velikega števila dogodkov, ki jih je kot dirigent in predvodnik laške pihalne godbe pomagal ustvarjati in soustvarjati.
Andrej Brunšek je prejel srebrni grb za odlične športne dosežke v streljanju z različnim kalibrom.
Andrej Brunšek je član strelskega društva
Med nastopajočimi so bili otroci vokalne skupine Lilija.
Občinski praznik
od l. 1975 - najprej je bil član Strelskega društva Laško, nato pa Strelskega društva Dušana Poženela. V svoji športni karieri je dosegel zavidljive rezultate, ki presegajo ljubiteljsko dejavnost, saj je v teh letih postal občinski, regijski, državni in evropski prvak v streljanju z orožjem različnega kalibra. Letos je dosegel vrhunec dosežkov, saj je postal državni prvak v disciplini velikega kalibra posamezno in ekipno, v disciplini hitrostrelna pištola je dosegel zlato odličje na državnem prvenstvu, kot vrhunec pa je na svetovnem prvenstvu v Pilznu dosegel zlato odličje v streljanju s pištolo v razredu veteranov. Andrej Brunšek s svojim znanjem in dosežki predstavlja našo občino v pozitivni luči in s tem širi njeno prepoznavnost.
S srebrnim grbom je bil nagrajen Franc Knez za izjemne dosežke v alpinizmu.
Franc Knez, ki je v alpinističnih krogih poznan kot Franček Knez ali preprosto Franček, je opravil več kot 5000 vzponov, med katerimi je preko 700 prvenstvenih. Udeležil se je več alpinističnih odprav s prvenstvenimi vzponi v Ameriki (El Capitan in Fitz Roy - l. 1983, Cerro Torre in Torre Egger - l. 1986) in Himalaji (Lotse - l. 1981). Preplezal je tudi mnoge nove smeri v najbolj znanih stenah zahodnih Alp, Dolomitov, predvsem pa v stenah Julijskih Alp, 34 novih smeri je preplezal samo v severni steni Triglava. Leta 1982 je v takrat (in še danes) neverjetnem času šest ur sam preplezal razvpito severno steno Eigerja, kjer je štiri leta pozneje dodal še novo smer. Ker ima prvenstvene smeri tako v Matterhornu kot v Grandes Jorasses, je eden redkih alpinistov, ki so pustili svoje prvenstvene sledi v vseh »treh problemih Alp«. Franček Knez velja za legendo med plezalci in za enega največjih slovenskih alpinistov vseh časov. V letu 2009 je v sodelovanju z založbo Sanje izdal avtobiografsko knjigo Ožarjeni kamen.
Franček Knez in Jože Zupan sta srebrni grb prevzela pri županu.
Za izjemne dosežke v alpinizmu je bil nagrajen tudi Jože Zupan.
Jože Zupan je eden legendarnih članov znamenite odprave na streho sveta Mt. Everest iz leta 1979. Pozneje je opravil še številne vzpone tako v domačih kot tujih gorah, številne smeri v Andih in Himalaji mu niso ostale nepoznane. V Himalaji je dlje časa sodeloval pri delovanju svetovno znane slovenske plezalne šole, ki je ponesla ime naše domovine po svetu. S svojimi dosežki in ljubeznijo do
gora je zasvojil številne mlade, ki so se srečevali z njim na OŠ Primoža Trubarja v Laškem. Danes se kot odrasli prepuščajo tistemu načinu življenja, o katerem jim je Jože pripovedoval še kot šolarjem. Njegovo delo in njegov način življenja sta usmerila številne mlade v naši občini na pot zdravega življenja, vzbudila občutek za sobivanje z naravo in pozneje bistveno pripomogla k alpinističnim in plezalnim dosežkom naših ljudi, ki delujejo v različnih alpinističnih in plezalnih društvih. Njegovo znanje in izkušnje na tem področju so neprecenljivi, predvsem pa porajajo pri ljudeh pozitiven odnos do življenja. Jože Zupan je avtor knjige Tukaj tam onkraj, ki jo je letos izdal v samozaložbi.
Bronasti grb je prejela Mateja Hohkraut za odlične dosežke v športnem plezanju.
21-letna Mateja Hohkraut je članica Plezalnega kluba Laško od leta 1999, ko se je začela ukvarjati s športnim plezanjem. V svoji športni karieri je osvojila šest naslovov državne prvakinje, in sicer l. 2000 v kategoriji cicibank -disciplina težavnost, l. 2003 pri starejših deklicah - težavnost, l. 2005 pri kadetinjah - težavnost in kadetinjah -balvan, l. 2007 pri mladinkah - balvan ter l. 2008 pri članicah - balvan. Osvojila je tudi dva naslova osnovnošolske prvakinje, in sicer l. 2000 in 2002, ter šest zaporednih naslovov prvakinje vzhodne Slovenije - od l. 2000 do 2005. Leta 2002 je zmagala na mednarodni tekmi v Ravenni v kategoriji težavnost in hitrost ter zasedla skupno drugo mesto. Osvojila je 10. mesto na MEP l. 2003 v Bernu in bila 13. na MSP l. 2003 v Velikem Tarnovem. Na prvi tekmi državnega prvenstva v letošnjem letu je osvojila 2. mesto med vso slovensko elito in tako napovedala boj za skupno zmago.
Bronasti grb je bil podeljen tudi Smučarskemu klubu Zlatorog Laško za tridesetletno uspešno	delo	pri
organiziranju smučarske šole.
Smučarski klub Zlatorog Laško je bil ustanovljen leta 1979 kot organizacijsko samostojna sekcija pri Društvu za šport in rekreacijo Partizan Laško. Že takrat je program dela zajemal organizacijo smučarske šole v dveh terminih - med novoletnimi in zimskimi počitnicami. Danes smučarska šola obsega 25 ur učenja na snegu. Program obsega štiri stopnje znanja smučanja: od začetne do izpopolnjevalne šole. Poleg šole smučanja se izvaja tudi Vrtec na snegu, ki obsega 15 ur učenja smučanja na Rogli. Vsako leto v šoli smučanja osnovne prvine osvoji 25 do 30 začetnikov, vsako sezono pa se v vrstah šole smučanja zvrsti 80 do 100 šoloobveznih otrok. Poleg šole smučanja SK Zlatorog Laško organizira smučarska tekmovanja na občinski ravni za osnovne šole ter Zlatorogov pokal na Rogli, v tesnem
Občinsko proslavo so popestrili otroci skupine Pisanke KUD Lipa Rečica.
sodelovanju s Področnim zborom učiteljev smučanja Laško pa organizira tudi izobraževanja za učitelje smučanja na državni ravni. V tridesetih letih je smučarski klub z načrtno vzgojo in izobraževanjem vzgojil preko 3200 smučarjev in 120 učiteljev smučanja ter tako v občini prispeval k nenehnemu vključevanju mladih v organizirano športno-rekreativno dejavnost.
Kristalni grbi so bili podeljeni zlatim maturantkam Maji ^ Likar, Juliji Podbevšek in Katarini Žagar.
Na osrednji slovesnosti so bila podeljena tudi priznanja najlepše urejenim vasem (zaselkom, naseljem, ulicam), hišam, kmetijam, javnim objektom in podjetjem, ki so bili izbrani v vsakoletni akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki jo je občina izvedla v sodelovanju s Komunalo Laško, turističnimi društvi in krajevnimi skupnostmi.
V	kategoriji najbolj urejeno podjetje so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto: Gostišče Čater; 2. mesto: Rimske Terme, d. o. o.;3. mesto: Thermana, d. d. - Zdravilišče Laško.
V	kategoriji najbolj urejen javni objekt je
1.	mesto osvojil Gasilski dom Laško, 2. mesto Vrtec Laško, enota Rimske Toplice (Ostržek), 3. mesto pa Poslovno-stanovanjski objekt Rimske Toplice.
V	kategoriji najbolj urejena kmetija je 1. mesto pripadlo družini Krašovec iz Lažiš, 2. mesto Nestlu in Anici Kladnik iz Harja, 3. mesto pa družini Klinar-Pavšek s Škofc.
V	kategoriji najbolj urejena hiša so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto Cvetka in Marjan Lapornik iz Harja, 2. mesto Martina in Silvester Mraz iz Male Breze ter 3. mesto Anica in Jože Jamšek iz Sevc.
V	kategoriji najbolj urejen/-a/-o vas/zaselek/naselje/ulica je 1. mesto osvojilo naselje Harje (KS Marija Gradec),
2.	mesto naselje Sevce (KS Rimske Toplice), 3. mesto pa Valentiničeva ulica (KS Laško).
Tanja Grabrijan Foto: Gregor Katič
Občinska uprava
Skozi objektiv Borisa Vrabca
Župan Franc Zdolšek je 3. novembra odprl razstavo fotografij Borisa Vrabca. Z motivi vsake krajevne skupnosti je
Otvoritev novega gasilskega doma v Rimskih Toplicah
V soboto, 2. oktobra, je bila v Rimskih Toplicah svečana otvoritev novega
Boris Vrabec odkrival lepe kotičke naše občine, ki jih občani nemalokrat spregledamo. Fotografije bodo na hodniku Urada župana Občine Laško na ogled do konca januarja 2011.
Tanja Grabrijan Foto: Mojca Petek
Prenova Doma svobode in izgradnja prizidka v Zidanem Mostu
6. novembra je bilo slovesno v Zidanem Mostu, kjer smo obeležili obnovo Doma svobode in izgradnjo prizidka z garažo za gasilska vozila in
gasilskega doma. V večnamenskem objektu, velikem 18 x 22 m, bodo imeli sicer poleg gasilcev svoje prostore tudi knjižnica, krajevna skupnost in društva. Prostovoljno gasilsko društvo Rimske Toplice ima po 15 letih prizadevanj končno nov sodoben gasilski dom. Stari dom, ki šteje že kar 84 let, namreč že dolgo ni več zadoščal za potrebe sodobnega gasilstva - gasilci so imeli zato svoja vozila na kar dveh lokacijah in v trenutkih, ko so hiteli na pomoč, so se včasih celo srečevali na obeh krajih. Zdaj ne bo več tako - v nov gasilski dom bodo lahko spravili vsa svoja vozila in novo opremo, lažje pa bodo organizirali tudi gasilske vaje za mladino. Otvoritev se je pričela s svečano parado gasilcev domačega in okoliških prostovoljnih gasilskih društev, s petjem pa so jo popestrili moški pevski zbor KD Antona Aškerca Rimske Toplice pod vodstvom Julija Goriča in komorna skupina mladinskega pevskega zbora Žarek. Gasilcem so ob novi pridobitvi čestitala tudi domača društva in jim predala priložnostna darila.
Temeljni kamen za gasilski dom, nov prostor za delo, srečanje in druženje, ki so ga v Rimskih Toplicah močno pogrešali, je bil položen marca letos. V njem so poleg gasilcev, ki jim pripada dobrih 350 kvadratnih metrov, svoj prostor dobili tudi knjižnica (205 m2), krajevna skupnost in društva (310 m2). Ob novem objektu je tudi 10 parkirnih mest za osebna vozila. Projektno dokumentacijo je izdelalo podjetje AR Projekt, d. o. o., iz Sevnice. Na podlagi javnega razpisa je bil kot izvajalec izgradnje objekta izbran GD, d. o. o., iz
večnamenskim prostorom.
Skupna vrednost investicije obnove Doma svobode in izgradnje prizidka k obstoječemu objektu je znašala 196.474,64 EUR. Projekt je sofinancirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Dimitrij Gril
Foto: Boris Vrabec
Hrastnika, strokovni nadzor nad izgradnjo objekta pa je izvajalo podjetje Constructa inženiring, d. o. o., iz Celja. Skupna vrednost investicije znaša 630.000 EUR. Projekt je delno sofinancirala Evropska unija iz Programa razvoja podeželja 2007-2013, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Obnova in razvoj vasi.
Jasmina Štorman Foto: Gregor Katič
Obnovljena igrišča že zaživela
Po tem, ko smo avgusta in septembra obnovili ter uredili nekatera igrišča v Občini Laško, so ta po otvoritvah oktobra že zaživela. V Zgornji Rečici smo uredili ograje okrog igrišča za
košarko ter postavili nov peskovnik in igrala. Vrednost del je znašala 4.710,18 EUR. Na Strmci smo uredili celotno igrišče, razdeljeno na dva dela: en del je
namenjen košarki in malemu nogometu, na drugem pa so igrala za najmlajše. Investicija je bila vredna 21.005,52 EUR. Na dva sklopa je razdeljeno tudi igrišče v Taborju, katerega obnova in ureditev sta stali
24.239,76 EUR. Igrišče v Trobnem Dolu pa je od 11. oktobra v celoti asfaltirano. Vrednost teh del je znašala 6.109,24 EUR.
Aljaž Krpič
Občinska uprava
Poplave v Občini Laško DONIRANA KURJAVA ZA NAJBOLJ PRIZADETE PREBIVALCE
so
v s
utrpeli ah in
Prebivalci Občine Laško septembrskem hudem neurju poplavami in plazenjem tal precejšnjo škodo. Po dosedanjih ocenah občinske komisije za ocenjevanje odpravo posledic naravnih nesreč v Občini Laško, ki je podatke o škodi posredovala Upravi za zaščito in reševanje Republike Slovenije in pristojnim ministrstvom, znaša škoda več kot 4 milijone evrov. Ocenjeni znesek pa ne zajema potrebnih sredstev za sanacijo plazov in druge infrastrukture, kot tudi ne škode na opremi in posredne škode zaradi izpada prihodkov. Eno najbolj prizadetih območij je bilo zagotovo območje Obrežja pri Zidanem Mostu (Majland), kjer je zaradi namočenosti tal plaz odnesel cesto in drugo komunalno infrastrukturo, ki je vodila do 32 stanovanjskih hiš s 66 prebivalci. Kot vedno so prvi na pomoč priskočili gasilci, sledile so jim občinske strokovne službe s Civilno zaščito na čelu, ki so v najkrajšem možnem času vzpostavile začasno intervencijsko pot, po kateri so lahko prebivalci Obrežja (Majlanda) prepeljali svoje avtomobile do železniške proge in čeznjo. Za prehod čez
hlodovine, pripravo drv ter prevoz, Komunala Laško pa je prispevala skladiščenje in prevoz Petrolovega kurilnega olja. Vsem donatorjem se za prejeto pomoč najlepše zahvaljujemo!
železniško progo je bil urejen začasen intervencijski nivojski prehod in z njim 24-urno dežurstvo čuvaja. Nad območjem plazu je bila vzpostavljena zavarovana pešpot. Prav tako je bilo zavarovano širše območje plazu. Dostop do stanovanjskih hiš v Majlandu je še vedno mogoč le po začasni pešpoti mimo zavarovanega plazovitega področja.
Občina Laško je takoj po hudem neurju s poplavami in plazenjem tal po najboljših močeh poskrbela za najnujnejšo pomoč prebivalcem, nato pa pozvala podjetja in posameznike k pomoči najbolj ogroženim prebivalcem. Zaradi prihajajoče zime je največji problem predstavljala oskrba s kurilnim oljem in drvmi. Med prvimi se je na poziv odzvala Slovenska energetska družba Petrol in prebivalcem ponudila 7.500 litrov kurilnega olja Petrol, drugi donatorji pa so ponudili možnost za oskrbo s hlodovino oz. drvmi. Hlodovino za drva so darovali Gozdno gospodarstvo Celje, Pivovarna Laško in Timbles Jurklošter. Marjan Planinšek je poskrbel za razrez
Na prireditvi 19. novembra je župan Občine Laško Franc Zdolšek od družbe Petrol prevzel simboličen bon za 7.500 litrov kurilnega olja, ki ga je predal Območnemu združenju Rdečega križa Laško za 15 najbolj prizadetih družin iz Občine Laško in Krajevni skupnosti Zidani Most za krajane Majlanda. Na dan prireditve so predstavniki Občine Laško in Petrola skupaj z drugimi simbolično prenesli 320 litrov kurilnega olja v plastenkah po 20 litrov preko železniške proge, kjer so ga prevzeli gasilci iz PGD Zidani Most, delavci Komunale Laško, Petrola in podjetja AGM Nemec, ki so tudi poskrbeli za transport plastenk in drv do zbirnega mesta na Majlandu. Logistično najzahtevnejši del akcije je bil transport drv in Petrolovega kurilnega olja čez železniške tire in po začasni poti pod območjem plazu vse do zbirnega mesta v Majlandu, ki ga je dan pred in na sam dan prireditve izvajalo podjetje AGM Nemec v sodelovanju s Komunalo Laško in Slovenskimi železnicami. Župan Franc Zdolšek se je Petrolu in drugim donatorjem zahvalil za donirana sredstva in ob prejemu donacije med drugim dejal: »Pravi prijatelji niso samo tisti, ki ti pomagajo v nesreči, ampak
poskuša pomagati prebroditi najhujše trenutke,« je ob predaji darilnega bona za 7.500 litrov kurilnega olja dejal predstavnik družbe Petrol Stanko Rak. Do sedaj je geolog na območju Majlanda opravil več ogledov in raziskav, izdelano je bilo geološko poročilo, na osnovi katerega so bili izvedeni nujni intervencijski ukrepi na širšem območju plazu (čiščenje brežine, odvoz odvečnega materiala, zavarovanje železniške proge in prehoda, odvodnjavanje fekalne in meteorne vode, izdelane so bile cenitve objektov, ki stojijo neposredno nad plazom). Po prvotni rešitvi bi se sanacija izvajala kampadno z močnejšo kamnito oblogo. Pri čiščenju pobočja in odstranitvi plazine se je istočasno izvajalo tudi geološko sondiranje, pri čemer se je ugotovilo, da ni primerne podlage za temeljenje kamnite obloge. Zato smo
pristopili k pripravi drugače rešitve, po kateri naj bi se sanacija izvajala s pilotiranjem in izvedbo sidrane pilotne stene, kar je potrdil tudi prof. dr. Bojan Majes, strokovnjak za geotehniko s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Po zadnjih informacijah od Ministrstva za okolje in prostor naj bi do sprejetja delnega programa za odpravo posledic po poplavi septembra 2010 prišlo v prihodnjem letu.
Tomaž Novak Foto: Gregor Katič
poskrbijo tudi, da se z njihovo pomočjo ogreješ in da topel postane tudi tvoj dom.« »Družba Petrol kot soustvarjalec slovenskega družbenega življenja ves čas gradi trden partnerski odnos z lokalnimi skupnostmi in skrbi za širše družbeno okolje. V takšnih primerih, kot so bile septembrske poplave, Petrol kot družbeno odgovorno podjetje vedno prisluhne stiskam posameznikov in jim
Za izvedbo interventnih zaščitnih ukrepov, začasnih sanacijskih ukrepov in za izdelavo nujne tehnične dokumentacije v primerih plazenja tal in nanosov na območju občine, ki so nastali kot posledica neurja s poplavo od 16. do 20. septembra 2010, so Občini Laško v letu 2010 dodeljena državna finančna sredstva v višini 28.000 EUR. Sanacija škode se bo nadalje izvajala v skladu z državnimi finančnimi programi, ki jih država pripravlja za naslednja leta.
Energija za življenje
Občinska uprava
Občina Laško vabi zainteresirane ponudnike, da na spletnih straneh (http://www.lasko.si) in na oglasni deski spremljajo
AKTUALNA ZBIRANJA PONUDB ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO
NASLEDNJIH NEPREMIČNIN:
•	poslovno-stanovanjskega objekta Šmarjeta 8, 3272 Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno 190.538,95 EUR;
•	delno komunalno opremljenega in nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. 212/5, k. o. 1039 Rimske Toplice,
ki se nahaja na območju LN Belovo, z izhodiščno ceno 34.844,04 EUR. Cena ne vključuje 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa;
•	nezazidanega delno opremljenega stavbnega izhodiščno ceno 90.810,16 EUR. Cena ne vključuje 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa. Komunalni prispevek, strošek izdelave projektne dokumentacije in izdaje gradbenega dovoljenja so zajeti v izhodiščni ceni nepremičnine;
•	sedmih stanovanj in dveh poslovnih prostorov na Aškerčevi cesti 4 v Rimskih Toplicah. Izhodiščne cene za nepremičnine, ki so predmet prodaje, znašajo brez vključenega DDV: 1.613,77 EUR/m2 stanovanja in 1.752,88 EUR/m2 pisarniškega poslovnega prostora ter 2.124,18 EUR/m2 poslovnega prostora zobotehnike.
Vse zainteresirane ponudnike za nakup nepremičnin obveščamo, da navedene izhodiščne cene nepremičnin veljajo do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 31. januarja 2011.
Stanka Jošt
zemljišča parc. št. 1230/5, z. k. vl. št. 464, k. o. 1022 - Rečica, za
OKOLJE IN PROSTOR
Dodatna pojasnila glede investicij in prometne varnosti v naselju Pod Kozico
Zaradi nerazumevanja nekaterih občanov pri objavi prispevka o izgradnji javne razsvetljave v naselju Pod Kojzico v prejšnji številki Laškega biltena sedaj navajamo še določena dejstva, povezana z investicijami v tem naselju.
V letu 2009 je Občina Laško na pobudo župana povabila vodstvo DRSC-ja na delovni obisk v našo občino. Direktor DRSC-ja je takrat zagotovil, da bo v primeru, če občina zagotovi vsa zemljišča, potrebna za izgradnjo pločnika v naselju Pod Kojzico, in ustrezen projekt, DRCS pristopil k realizaciji izgradnje. Tako je bila Občina Laško investitor projekta, na podlagi katerega je potem Cestno podjetje Ljubljana izvedlo omenjeno izgradnjo za DRSC. Poleg tega je Občina Laško financirala izgradnjo protihrupne zaščite pri stanovanjskem objektu Šmarjeta 1, v sami osnovi pa smo zagotovili zemljišče. Poleg tega je Občina Laško avgusta letos zgradila še javno razsvetljavo ob omenjenem pločniku. Moje osebno mnenje je, da smo s to opremo na tem odseku, kjer je bil zgrajen pločnik (in vsekakor ne v
celotnem naselju Pod Kojzico), dodali še zadnji potreben element k izboljšanju varnosti vseh udeležencev v prometu. Trenutno ne vidim več elementov, ki bi še lahko dodatno izboljšali varnost na tem odseku, ki je sedaj bistveno bolje opremljen kot primerljivi odseki.
Aljaž Krpič Ureditev Ceste na Svetino
V	letu 2011 bomo nadaljevali z aktivnostmi za ureditev ceste od stanovanjskega objekta Pečnik do domačije »Šveriga«. Z vsemi posegi bomo izboljšali dostop krajanom do njihovih objektov, kakor tudi dostop turistom do gradu Tabor in izhodiščne točke za vzpon na Hum.
V	sklopu teh del se bo razširila cesta, zato bo treba na levi strani ceste zgraditi pilotno sidrno steno. Prav tako bo treba ojačati oporni zid pod obstoječo cesto pri odcepu za grad Tabor. Pri stanovanjski hiši »Šveriga« je predvidena prestavitev ceste v levo, zato pozimi ne bo več nevarnosti za vozila, ki bodo peljala proti Laškemu, da bi zdrsnila čez škarpo.
Prestavila se bo tudi kapelica. Na celotni dolžini ureditve ceste bo urejena nova javna razsvetljava, odstranil se bo A-drog pri hiši »Šveriga«, tako da bo treba tri objekte ob cesti na novo povezati s trafopostajo na Taborju. Dela se bodo izvajala 3 do 4 mesece, zato bo treba v
tem obdobju uporabljati druge možne cestne povezave preko Kopitarjeve ulice in Valentiničeve ulice.
Ureditev prehoda za pešce v Zidanem Mostu
Že vrsto let so potekale aktivnosti, da se v naselju Zidani Most na glavni cesti G1-5 označi vsaj en prehod za pešce, kjer bodo ljudje lahko varno prečkali cesto. Nujnost prehoda je narekovalo še posebno visoko število vozil, ki vozijo skozi Zidani Most, saj pešci včasih dalj časa preprosto niso mogli čez cesto. Bilo je mnogo zaprek in izgovorov, naj se počaka na končno ureditev ceste, pločnika in javne razsvetljave, ki se vsako leto izvaja po posameznih odsekih. Ker je ureditev glavne ceste v celoti še nekoliko odmaknjena, smo se
s predstavniki direkcije dogovorili za začasen prehod. Lokacija prehoda je tik pred mostom čez Savinjo, tako da bodo lahko krajani varno prečkali cesto proti železniški postaji.
Luka Picej
Kanalizacija
Občina Laško je v letu 2010 nadaljevala z izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Urejena je že kanalizacija na delu Pristave ter v blokovskih naseljih na Rimski cesti in Poženelovi ulici. Trenutno se gradita povezovalni kolektor Rimske Toplice—čistilna naprava v Modriču in kanalizacija Rimske Toplice, II. faza. V pripravi je javni razpis za izgradnjo kanalizacije v Radobljah, ki se bo izvajala istočasno z izgradnjo vodovoda Vrh-Radoblje-Globoko. Projektiranje poteka za sledeča območja: del Valentiničeve ulice, Kidričeve ulice in navezava na že zgrajeno kanalizacijo na Kobivjeku, del ceste v Debro in del Celjske ceste, Spodnja Rečica, II. faza, Strmca in Udmat ter Poženelova ulica (stanovanjske hiše). Z Občino Hrastnik potekajo aktivnosti za pripravo projektne naloge za idejno zasnovo, ki bo skupno nakazala reševanje odpadnih komunalnih voda za območja Breznega, Belovega, Klenovega, Marnega, Turja in Brdc. Omenjena naselja morajo imeti v skladu z državnim in občinskim operativnim programom kanalizacijo zgrajeno do leta 2015.
V	letu 2011 načrtujemo, da bomo nadaljevali popis greznic, saj smo v letu 2009 dobili le nekaj več kot pol izpolnjenih vprašalnikov. Popis bomo opravili s pomočjo predstavnikov krajevnih skupnosti in študentov. Zagotovitev manjkajočih podatkov bi pomenila, da upravljavec kanalizacije razpolaga s celovito evidenco in tako planira svoje delo v skladu z veljavnim pravilnikom. Ta nalaga, da mora biti vsaka greznica očiščena enkrat v štirih letih. Gošče se morajo voditi na čistilno napravo.
V	skladu z veljavno zakonodajo in računovodskimi standardi mora biti vsa infrastruktura, tako tudi kanalizacija zavedena v poslovnih knjigah lastnika, zato se je izvedla cenitev in popis nove, že zgrajene kanalizacije. V teku pa je tudi geodetska odmera stare mešane in meteorne kanalizacije, ki bo osnova za vrednotenje infrastrukture in vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI).
Odločbe o programu opremljanja zemljišč s kanalizacijsko infrastrukturo in izračunu komunalnega prispevka
Tako kakor se gradi omrežje v posameznem območju ali se zgradijo povezave, ki vodijo na čistilno napravo, občina v skladu z veljavno zakonodajo in sprejetim Odlokom o programu opremljanja zemljišč s kanalizacijsko infrastrukturo in komunalnim prispevkom v Občini Laško (Ur. l. RS, št.: 104/2006) izdaja odločbe uporabnikom -občanom, lastnikom objektov. Na podlagi Odloka o programu opremljanja zemljišč s kanalizacijsko infrastrukturo in komunalnem prispevku v Občini Laško (Ur. l. RS, št. 104/06) so zavezanci za plačilo komunalnega prispevka: a) investitor oziroma lastnik objekta ali dela stavbe, ki se bo moral obvezno priključiti na kanalizacijsko infrastrukturo oziroma bo
uporabljal kanalizacijsko infrastrukturo; b) investitor oziroma lastnik, ki gradi stavbo na obračunskem območju in se mora priključiti na kanalizacijsko infrastrukturo ali povečuje priključno moč. Šteje se, da investitor oz. lastnik povečuje priključno moč, če spremeni neto tlorisno površino objekta ali če spremeni namembnost objekta. Obračunski stroški investicije na obračunskem območju so preračunani na enoto mere in znašajo:
-	strošek opremljanja m2 parcele s kanalizacijsko infrastrukturo na obračunskem območju (Cpi): 1,461 EUR;
-	strošek opremljanja m2 neto tlorisne površine objekta s kanalizacijsko infrastrukturo na obračunskem območju (Cti): 2,763 EUR.
S tem odlokom je na obračunskem območju izgradnje kanalizacije določeno naslednje razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine objekta:
-	delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka Dpi znaša 0,30;
-	delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka Dti znaša 0,70.
S tem odlokom se na obračunskem območju glede na dejavnost, ki se opravlja v objektu, določijo naslednji faktorji dejavnosti:
-	za tri- in večstanovanjske stavbe oz. stanovanja in poslovne prostore v njih: faktor 1,5;
-	za gostinske stavbe (po SKD podpodročje H 55 in dejavnosti 92.71): faktor 1,5;
-	za stavbe, namenjene proizvodnji hrane, pijač in krmil (po SKD podpodročje DA 15): faktor 1,2;
-	za stavbe splošnega družbenega pomena (po SKD področje I, M in N): faktor 0,9;
-	za stavbe, namenjene športu, rekreaciji in prostemu času (po SKD podpodročje 92, razen dejavnosti 92.71, 92.711 in 92.712 ): faktor 0,9;
-	za druge stavbe: faktor 1,0.
S tem Odlokom se na obračunskem območju določijo še naslednja podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka:
-	za obstoječe objekte, ki nimajo določene gradbene parcele, se površina parcele objekta določi tako, da se neto tlorisna površina objekta pomnoži s faktorjem 1,5;
-	za dele obstoječih objektov, ki imajo več enot, se površina parcele objekta določi tako, da se neto tlorisna površina objekta pomnoži s faktorjem 1,5;
-	za dele obstoječih objektov, ki imajo več lastnikov, se kot neto tlorisna površina objekta upošteva površina ustreznega dela objekta, ki pripada posameznemu lastniku (uporabna površina).
A	- A	■ 15
"parcela "" "tlorisna
Za posameznega zavezanca za plačilo
Občinska uprava
komunalnega prispevka se komunalni prispevek izračuna na naslednji način:
KP - (Aparcela ' Cpi • Dpi) +
(Kd
ejavnost " Atlorisna
Cti ■ Dti)
Oznake pomenijo:
KP - komunalni prispevek za
kanalizacijsko infrastrukturo;
Aparcela - površina parcele objekta;
Cpi - indeksirani stroški opremljanja m2
parcele s kanalizacijsko infrastrukturo na
obračunskem območju;
Dpi - delež parcele pri izračunu
komunalnega prispevka;
Kdejavnost - faktor dejavnosti;
Atlorisna - neto tlorisna površina objekta;
Cti - indeksirani stroški opremljanja m
neto tlorisne površine objekta s
kanalizacijsko infrastrukturo na
obračunskem območju;
Dti - delež neto tlorisne površine objekta
pri izračunu komunalnega prispevka.
Izračun in odmera komunalnega prispevka za kanalizacijsko infrastrukturo
Za izračun je upoštevana površina parcele objekta, pomnožena z indeksiranimi stroški opremljanja m2 parcele s kanalizacijsko infrastrukturo na obračunskem območju 1,461 EUR in deležem parcele 0,30, k čemur je prištet zmnožek faktorja dejavnosti, neto tlorisne površine objekta, indeksiranih stroškov opremljanja m2 neto tlorisne površine objekta s kanalizacijsko infrastrukturo na obračunskem območju 2,763 EUR in deleža neto tlorisne površine objekta 0,70. Zmnožka in seštevek predstavljata vrednost komunalnega prispevka za kanalizacijsko infrastrukturo, kar predstavlja prispevek za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.
Izdaja odločb od leta 2003 dalje
V letu 2003 je bila vsem zavezancem odmerjena priključna taksa z odločbo, ki je imela pravno podlago v Odloku o pogojih za priključitev na kanalizacijsko omrežje v Občini Laško. Osnova za obračun je bila porabljena količina vode v letu 2001 in 2002. Obremenitve so bile tedaj razdeljene na 36 mesečnih obrokov. V letu 2006 so po odločbi ustavnega sodišča prenehala določena določila omenjenega odloka, zato je občinski svet sprejel nov odlok, po katerem se odločbe izdajajo ponovno. Zavezanci so se v letu 2006 lahko sami odločili, ali že vplačane zneske zahtevajo nazaj ali pa jih pustijo v občinskem proračunu. Občani, ki so zahtevali sredstva nazaj, so jih že prejeli na svoje račune. Od izdaji nove odločbe morajo ti občani zaračunani znesek poravnati v enem obroku, kakor predvideva veljavni odlok. Tisti, ki so sredstva pustili v proračunu, pa se jim ob izdaji nove odločbe sredstva poračunajo ter upoštevajo zakonske obresti. Ugotavljamo, da so obremenitve po novem odloku nekoliko nižje.
Luka Picej
Občinski svet
Občinski svet Laško
Novi občinski svet konstituiran
27. oktobra je bil konstituiran Občinski svet Občine Laško, v katerem je največ, kar šest mandatov pripadlo Slovenski ljudski stranki. Druga najmočnejša stranka so Socialni demokrati, ki imajo v občinskem svetu štiri sedeže, po tri pa so osvojili Slovenska demokratska stranka, Demokratična stranka upokojencev Slovenije in neodvisna lista Mlada moč občine Laško. Dva mandata pripadata Novi Sloveniji in Liberalni demokraciji Slovenije.
Novi občinski svetniki:
1.	Mojca Krivec (SLS)
2.	Ludvik Urankar (SLS)
3.	Marjan Belej (SLS)
4.	Matjaž Centrih (SLS)
5.	Janko Cesar (SLS)
6.	Florjan Klopčič (SLS)
7.	Danijel Lapornik (SD)
8.	Marjeta Ocvirk (SD)
9.	Milan Klenovšek (SD)
10.	Franc Lesičar (SD)
11.	Danijela Zupan (SDS)
12.	Srečko Lesjak (SDS)
13.	Aleksander Sabolčki (SDS)
14.	Jože Kotnik (DeSUS)
15.	Matjaž Pikl (DeSUS)
16.	Danijel Dobršek (DeSUS)
17.	Klemen Grešak (MMOL)
18.	Andrej Medved (MMOL)
19.	Matej Knez (MMOL)
20.	Roman Tušek (N. Si)
21.	Jože Senica (N. Si)
22.	Andreja Križnik (LDS)
23.	Marjan Salobir (LDS)
Na 2. seji imenovana delovna telesa občinskega sveta
Občinski svet je 10. novembra imenoval člane komisij in odborov občinskega sveta ter nadzorni odbor občine. Sledil je slavnostni del seje, na kateri sta župan in direktorica predstavila vse pomembnejše investicije, pridobitve nepovratnih sredstev in delovanje občinske uprave.
Na decembrski seji o proračunu za leto 2011
3. redna seja občinskega sveta bo 15. decembra, na kateri bodo svetniki obravnavali rebalans proračuna, poročilo o realizaciji proračuna do 31. oktobra 2010 ter proračun za leto 2011.
S področja okolja in prostora ter komunalne dejavnosti bodo na dnevnem redu v 1. obravnavi Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Laško, Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Laško in Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu kartuzije Jurklošter. Svetniki bodo obravnavali tudi Program oskrbe s pitno vodo za leto 2011 in Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Dobrna, Laško, Štore in Vojnik, odločali bodo o določitvi vrednostne točke za odmero NUSZ za leto 2011 ter se seznanili z odločbo o izjemni dodelitvi neprofitnega stanovanja.
Na področju družbenih dejavnosti bodo v obravnavi spremembe Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Laško, spremembe cenika uporabe šolskih prostorov v Občini Laško, svetniki pa se bodo seznanili tudi z zaključnimi poročili o izvedbi naslednjih investicij: izgradnja POŠ Šentrupert, izgradnja večnamenskega objekta Gasilski dom Rimske Toplice ter obnova večnamenskega objekta Dom svobode in izgradnja prizidka k obstoječemu objektu v Zidanem Mostu.
Na decembrski seji bodo imenovani novi člani sveta centra Stik Laško in sveta zavoda Glasbene šole Laško-Radeče, nadomestni član nadzornega sveta JP Komunale Laško in direktor JP Komunale Laško. Občinski svet se bo seznanil tudi z informacijo o upravnem sporu, ki poteka na oddelku Upravnega sodišča RS v Celju, saj je bila vložena tožba OO SDS Laško zoper sklep Občinskega sveta Laško št. 040-17/2010 z dne 27. 10. 2010, s katerim je bila kot neutemeljena zavrnjena pritožba OO SDS Laško zoper delo volilnih organov.
Sejno gradivo je dostopno na občinski spletni strani www.lasko.si, kjer si lahko ogledate tudi posnetke dosedanjih sej.
Tanja Grabrijan Foto: Gregor Katič
Nekatere svetniške skupine, ki ste jih izvolili v novi občinski svet, so za vas strnile še nekaj misli:
Liberalna demokracija Slovenije
Svetniška skupina Liberalne demokracije je postala najmanjša svetniška skupina v Občinskem svetu Občine Laško. Šteje dva svetnika, in sicer: Andrejo Križnik in Marjana Salobirja. Volilni rezultat je bil v primerjavi s prejšnjimi mandati, ko smo bili najmočneje zastopana stranka v občinskem svetu, prepolovljen in očitno odraz slabe blagovne znamke LDS na državni ravni. Vseskozi od leta 1994 smo v občinskem svetu delovali konstruktivno in povezujoče. Podpirali smo dobre projekte, ne glede na to, kdo jih je predlagal. Tudi v prihodnje bomo podpirali vse dobre ideje in projekte ter delovali v korist vseh občank in občanov Občine Laško.
Temelj naših prizadevanj in napredka Občine Laško sta razvoj turizma in z njim povezane infrastrukture, razvoj podeželja in malega gospodarstva, izboljšanje poplavne varnosti in čim hitrejše odpravljanje posledic naravnih nesreč. Zavzemali se bomo za vzpostavitev trgovske konkurence za vključevanje mladih v družbeno življenje, ustvarjanje boljših pogojev za kakovostno predšolsko in šolsko dejavnost ter primerno skrb za starostnike. Prizadevali si bomo tudi za urejeno in čisto okolje. Oba izvoljena svetnika bova podpirala dobre ideje in projekte ter delovala v korist vseh občank in občanov Občine Laško.
Mlada moč občine Laško
Mlada moč občine Laško za razvoj naše občine
Mlada moč občine Laško (MMOL) ima v sedanji sestavi občinskega sveta tri svetnike, in sicer: Klemna Grešaka, Andreja Medveda in Mateja Kneza. Smo edina neodvisna lista kandidatov v občinskem svetu, Matej Knez pa je po daljšem času svetnik, ki prihaja iz KS Sedraž. Zaradi politične neobremenjenosti se lahko pri svojem delu brez težav osredotočimo zgolj na razvoj naše občine in dobro občanov. V tem mandatu nameravamo v občinskem svetu podpirati župana Franca Zdolška ter konstruktivno sodelovati pri predlogih za proračun in nadaljnje projekte Občine Laško. V občinskem svetu želimo uveljavljati vsebino našega programa ter podpirati politiko pridobivanja izvenproračunskih sredstev. Prizadevali si bomo za enakomeren razvoj celotnega območja naše občine. Hkrati pa bomo aktivno pomagali Občini Laško pri dialogu z državo, saj je v naši občini kar nekaj projektov, ki bi jih država že zdavnaj morala uresničiti. Predstavljamo še nekatere bistvene točke našega programa, to so: izgradnja kolesarske steze Celje-Laško-Rimske Toplice, ureditev prostorov glasbene šole v Laškem, izgradnja telovadnice in prizidka k OŠ Antona Aškerca, izboljšanje konkurenčnosti ponudbe trgovcev, oživljanje ter obnova starega mestnega jedra Laškega, dvorana za otroško in dnevno kulturno dejavnost (stari kino v Laškem), izboljšanje prostorskih in kadrovskih kapacitet na področju zdravstva, podpora delovanju aktivnim društvom, izboljšanje ponudbe stanovanj v naši občini, prenova vaških jeder, nadaljevanje izgradnje vodovodov in kanalizacijskega sistema, prenova in izgradnja otroških igrišč ter številne druge, ki smo jih predstavili v našem predvolilnem programu.
Občinski svet
Slovenska demokratska stranka Delovati v skupno in širše družbeno dobro
Slovenska demokratska stranka je z izidom letošnjih lokalnih volitev ne le v Laškem, temveč tudi drugod po Sloveniji nadvse zadovoljna, saj povsod opažamo izrazit vzpon; v občinskem svetu Občine Laško je SDS med strankami napredovala s sedmega na tretje mesto. Osvojili smo tri svetniška mesta, do četrtega nam je zmanjkal glas in pol, dokončnega razpleta tozadevno še ni. Kakorkoli že, SDS kot stranka je zavezana svobodi, človekovemu dostojanstvu, pravičnosti, solidarnosti in domoljubnosti. Veseli me dejstvo, da so naštete vrednote že leta tudi osebne vrednote nas treh svetnikov SDS, ki si bomo v občinskem svetu prizadevali izvesti vsaj del našega programa, ki je, kot smo poudarjali že med volilno kampanjo, zanimiv, svež in dober, v teh časih pa seveda še kako uporaben! Prepričana sem, da bo vsak dober program oziroma del programa tudi drugih strank v občinskem svetu, tako tudi naš, podprt in sprejet, kar pomeni velik razvoj za našo občino. Opažam, da je doseči večji razvoj Občine Laško ne le naš cilj, temveč cilj tudi drugih svetnikov in seveda župana Zdolška. Delovanje v svežem občinskem svetu razumem kot polje ustvarjalnih idej, ki jih bomo s skupnimi močmi skušali realizirati, naše seje so se namreč že takoj na začetku izkazale kot izjemno konstruktivne. Skupnega konsenza - četudi se bodo kresala mnenja - po moje mnenju na koncu ne bo težko doseči, saj je vzdušje v letošnjem občinskem svetu nadvse ugodno za to. Seveda pa je pomembno, katero pot bomo ubrali na poti do zastavljenih ciljev. Tu je naša SDS zelo močna, saj premore vrhunske strokovnjake, s katerimi se lahko svetniki kadarkoli posvetujemo, zato resnično upam, da bodo drugi svetniki in seveda župan z obema podžupanoma prisluhnili naši pot i do realizacije ciljev. Prizadevali si bomo za enakopraven in strpen dialog, z veseljem pa opažam tudi, da naš slogan »Povezovalno enotni" postaja vse bolj upoštevan, saj presega okvire zgolj naše stranke, gre namreč za idejo, da bi ljudje med seboj končno dosegli nujno soglasje, brez katerega po mojem skromnem mnenju v prihodnje ne bo šlo.
Socialni demokrati
Spoštovane občanke, cenjeni občani!
V imenu Socialnih demokratov in v imenu svetniške SD se vam še enkrat najlepše zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Socialni demokrati bomo v občinskem svetu delovali povezovalno in se še naprej zavzemali za strateški razvoj Občine Laško v dobro vseh občanov in občank. Naše prioritete v tem mandatnem obdobju smo združili v naslednje alineje:
-	večja povezanost občinskih in gospodarskih dejavnosti s ciljem vzpostavitve stabilnega gospodarskega okolja in zadovoljitve potreb občanov ter obiskovalcev občine Laško kot turistične destinacije (infrastruktura, športni park, razvoj podeželja ...);
-	spodbujanje različnih interesnih skupin k aktivnostim za uveljavljanje temeljnih človeških vrednot in skrb za zagotavljanje boljših pogojev za življenje vseh starostnih struktur, predvsem pa mladih in starejših (socialna stanovanja, dodatne ugodnosti za mlade družine, nov dom starejših, pomoč na domu);
-	razumeti mlade, jih spodbujati in nuditi podporo pri uresničevanju njihovih podjetniških idej (dodatne subvencije za podjetniške ideje, skladne s strateškim razvojem občine);
-	skrb za čisto, zeleno in varno okolje.
Za boljši jutri združujemo tri pomembna področja: ohranjanje tradicije, možnost razvoja in kreiranje mesta ter občine vzajemno z občani. Naš moto ostaja Skupaj odgovorno za našo prihodnost.
Upravna enota
Potek večjega števila osebnih izkaznic in pravočasna pridobitev nove osebne izkaznice
20. oktobra letos je minilo 10 let, odkar je po Zakonu o osebni izkaznici iz leta 1997 prenehala veljavnost vsem starim osebnim izkaznicam, izdanim po osamosvojitvi. Iz navedenega razloga je bilo v zadnjih mesecih leta 2000 izdano večje število osebnih izkaznic z veljavnostjo 10 let. Obdobje veljavnosti teh dokumentov se ponovno izteka. Tako je novembra letos potekla veljavnost 50.205, decembra pa 84.131 osebnim izkaznicam. Iz evidence Ministrstva za notranje zadeve prav tako izhaja, da je v letošnjem letu 41.875 državljanom že potekla veljavnost osebne izkaznice, pa nove še niso pridobili.
Proizvajalec osebnih izkaznic mora skladno s pogodbo osebno izkaznico izdelati v roku štirih delovnih dni od prejema naročila, v primeru prejema več kot 2.000 vlog dnevno pa se lahko rok za izdelavo podaljša. Ker pričakujemo povečano število vlog in s tem podaljšanje roka za izdelavo osebnih izkaznic, vse državljane pozivamo, da preverijo veljavnost svojih osebnih izkaznic in vlogo za izdajo nove vložijo pravočasno.
Dodatne informacije:
Osebna izkaznica ni obvezen dokument za mladoletne državljane, mora pa jo imeti vsak polnoleten državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če nima druge veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (torej če nima veljavnega potnega lista, vozniškega
Upravna enota Laško
dovoljenja, obmejne prepustnice, orožnega lista ipd.).
Vloga za izdajo osebne izkaznice se lahko vloži le osebno na kateri koli upravni enoti ne glede na kraj stalnega prebivališča. Vlogo za izdajo osebne izkaznice mladoletne osebe vloži zakoniti zastopnik. Otrok po dopolnjenem 8. letu starosti mora biti ob vlogi navzoč. Vlogi je treba predložiti fotografijo ali potrdilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki) in staro osebno izkaznico, ki jo uradna oseba uniči.
Cena, ki vsebuje plačilo obrazca s personalizacijo in upravno takso, znaša: - 17,39 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 10 let (za polnoletne državljane);
-	13,52 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 5 let (za državljane od 3. do 18. leta starosti);
-	11,97 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 3 let (za državljane do 3. leta starosti).
Osebna izkaznica je dokument za izkazovanje istovetnosti in državljanstva, z njo pa lahko slovenski državljani tudi potujejo, in sicer v Avstrijo, Andoro, Belgijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Ciper, Češko, Črno goro, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Irsko, Italijo, Islandijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Makedonijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Srbijo, Španijo, Švedsko, Švico in Veliko Britanijo.
i
pB| REPUBLIKA SLOVENIJA ^ UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Mestna ulica 2, 3270 LaSko
Tisoč in tisoč zvezd je nad nami. tisoč in tisoč zvez je med nami, da gre po svetu - rama ob rami svetloba z nami. (T, Pavček)
Da bi zdravja in sreče obilo novo Vam leto roctilo! Da poin prijaznih in toplih besed bif bi Vaš poslovni in domači svet! Da v prijetnem praznovanju bi tekel dan Vam samostojnosti!
mag. Andreja Sto par s sodelavci UE Laško
+
+
i
V spomin Matevžu Kolarju
V jesenskem torkovem jutru 26. oktobra se je končala zemeljska pot Matevža Kolarja. Sredi avgusta je dopolnil 76 let. Nazadnje smo se srečali ob letošnji poplavi, ko je ves zaskrbljen šel pogledat v sinovo stanovanje, če ga morebiti spet ni dobila voda kot pred petimi leti. Tokrat je bila skrb seveda povsem odveč. Tudi v tem zadnjem srečanju je bil tak kot vedno, le mudilo se mu ni nikamor, kot bi se poslavljal od vseh znancev v Debru. Vsakega, ki je prišel mimo, je ustavil in potolažil, da se bo voda že umirila in da smo jo pravzaprav tokrat še dobro odnesli. Besede so bile nekoliko drugače izbrane in tudi tempo bolj preudaren, pogled pa zazrt nekam v daljavo in
obraz morda za odtenek bolj prozoren kot običajno. Živo se spomnim tudi njegovega zadnjega nastopa za našo lokalno televizijo, lani konec leta. Bil je poln optimizma, veder in ponosen, da je premagal zahrbtno bolezen. Tisto, ki ga je prisilila, da se je nehal ukvarjati lokalno politiko. A takega ga nismo bili vajeni, saj je bil aktiven tvorec dogajanja na lokalni ravni. Vrsto let je bil gonilna sila tedna upokojencev v začetku septembra. V prvih štirih letih nove lokalne samouprave v devetdesetih letih je bil predsednik občinskega sveta; v občinski svet je bil izvoljen kar trikrat, vendar mandata v tretje zaradi bolezni ni končal in se je predčasno umaknil v družinsko življenje. V več mandatih je bil tudi prvi mož krajevne skupnosti.
HI
»r
Področje, kjer je deloval najraje in tudi z največjimi uspehi, pa je bilo stanovanjsko. Bil je prvi mož občinskega stanovanjskega sklada in med pomembnejšimi v državnem. Če za koga, je zanj veljalo, da je bil trd pogajalec in uporen in da je v tretjem
11
Krajevne skupnosti
poskusu dosegel natančno tisto, kar si je zamislil, če mu že v prvo ni uspelo. Tudi pri ljudeh je bil tak, dosegel je tisto in takrat, kar si je zamislil, bil je spreten strateg in načrtovalec. Kar se je zdelo neverjetno, skoraj na meji fantazije, je bilo zanj vizija, do katere se je bilo pač treba potruditi, tudi če je to trajalo nekaj let. Če je bilo treba, je bil potrpežljiv, popuščal pa ni, in o tem je znal prepričati tudi druge. Do novincev in tistih, ki jih ni poznal, je bil sprva zelo nezaupljiv, rezerviran, a ko je človeka spoznal, je bil z njim tudi bolj domač. Cenil je delavnost in ljudi, ki so pripravljeni delati. Do medijev je imel poseben odnos, zlasti je natančno spremljal lokalnega, s skrbjo, tudi pokaral je, če se mu je zdelo, in takšne vrste odkritost je največ vredna. In tudi razumel
argument, če si mu ga znal povedati. Cenil je odkrito besedo in iskrenost, čeprav kanec diplomatske drže pri njem nikoli ni škodil. Če si ga znal napeljati, pa je tudi rad kaj povedal o sebi, o tem, kako skromno so bili navajeni pri njem doma, kako je šel v šolo, s kakšno vedoželjnostjo se je lotil učenja in s kakšnim občutkom je sinu vcepil, da se je pametno učiti in priti do poklica, ki je spoštovan in v družbi imeniten.
Če si razumel njegova sporočila, je rad in znal povedati tudi kaj takega, kar ni bilo za vsaka ušesa, in če tega nisi izigraval in tratil kar tja v en dan, ampak v službi svojega poklica in zato, da bo javnost izvedela kaj, kar mora vedeti.
Razumel je predpise in zakone, a vse to je znal prenesti v življenje, trmasto
vztrajanje je moralo imeti svoj razlog in logično posledico. Zlasti če je šlo za starejše ljudi, ki postajajo vsak dan bolj nebogljeni in odvisni od drugih, uboge nebogljene ženičke in slabotni starčki.
Njemu se kaj takega ni zgodilo. Sam je odšel še poln moči. A tudi kot žrtev paradoksa - ni ga vzela tista bolezen, ki jo je poznal in jo ukrotil, pač pa - kar se sodobnemu človeku dogaja pogosto - druga, in žal, ko se je dopolnil njegov čas, mu ni mogel pomagati niti sin zdravnik, v naročju katerega se je poslovil - na rojstni dan vnuka, ki ima enako ime, kot ga je imel on sam. Gotovo je imelo tudi njegovo slovo kakšno posebno sporočilo.
Boža Herek
Iz krajevnih skupnosti
Sveti krajevnih
skupnosti konstituirani, predsedniki krajevnih skupnosti izvoljeni
KS LAŠKO
Predsednik: Martin Kokotec Člani: Jože Rajh, Anton Krivec, Marjan Grešak, Janez Pušnik Aleš, Dejan Purnat, Gizela Podbregar, Simon Golouh, Alojz Požin, Marjan Lokošek, Bogdan Grosar
KS MARIJA GRADEC
Predsednik: Martin Brečko Člani: Marija Čater, Peter Hriberšek, Rajko Radosavljevič, Andreja Požin, Nestl Kladnik, Mateja Srebot, Franc Bukovšek, Ferdinand Hercog, Renata Dermota
KS VRH NAD LAŠKIM
Predsednik: Stanko Selič Člani: Sonja Štorman, Franjo Aškerc, Robert Knez, Janko Tovornik, Mitja Gračner, Martina Gradišnik
KS ŠENTRUPERT
Predsednik: Drago Pušnik Člani: Boštjan Knafelc, Drago Ocvirk, Peter Gradič, Martin Pušnik, Franc Planko, Mojca Pušnik
KS JURKLOŠTER
Predsednik: Franc Lesičar Člani: Dušan Stopinšek, Zlatka Vešligaj, Janko Cesar, Danijel Dobršek, Srečko Razboršek, Rado Vidmar, Marjeta Lesičar, Alojz Kozmus
KS RIMSKE TOPLICE
Predsednik: Darko Fistrič Člani: Daniel Pavčnik, Marija Mastnak, Andrej Ajdnik, Valentina Pavlinc, Alojzij Klepej, Lidija Obrez, Kristina Krašovec
KS ZIDANI MOST
Predsednik: Janez Krivec Člani: Milan Vodišek, Benjamin Bohorč, Tatjana Matek, Željko Ljubešek, Anton Flis, Simon Mekše
KS SEDRAŽ
Predsednica: Martina Dernovšek
Člani: Benjamin Černoša, Dragan Jazbinšek, Martin Tramšek, Janko Plahuta, Dejan Lipovšek
KS REČICA
Predsednik: Matjaž Pikl Člani: Jožef Šmerc, Peter Krašovec, Martin Selič, Roman Očko, Darko Trbovc, Cveto Brod, Marjan Belej
KS RIMSKE TOPLICE
Ureditev lokalne ceste Blatnik-Lokavec-Lovrenc
Na območju KS Rimske Toplice, natančneje v Lokavcu, so ceste večinoma še makadamske, zato smo se v KS odločili, da stvar premaknemo z mrtve točke. Junija letos smo se na sestanku s krajani Lokavca dogovorili, kako bomo pristopili k reševanju problema. Krajani so predlagali, naj se dela začnejo z ureditvijo ceste na meji z Občino Sevnica, gradnja pa naj se nadaljuje proti dolini. Obljubili so tudi, da bodo za spodnji ustroj cestišča prispevali sami oziroma s prispevki donatorjev in delno tudi KS, Občina Laško pa bo prevzela strošek asfaltiranja. Zemeljska dela so se vršila čez poletje, novembra pa je bila cestna podlaga pripravljena za asfaltiranje. Asfalterska dela so potekala nemoteno, zato smo 19. novembra otvorili 1.800 m dolg odsek na tej lokalni cesti. Za krajane, ki to cesto uporabljajo, je to velika pridobitev, upajo pa seveda, da se bodo dela v Lokavcu nadaljevala.
Bliža se najlepši čas v letu.
Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost.
Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj se vsem in vsakemu uresničijo sanje, udejanijo želje in izpolnijo pričakovanja.
Lepe praznične dni in vse dobro v letu, ki prihaja, voščijo člani Sveta Krajevne skupnosti Rimske Toplice.
Naslov: Krajevna skupnost Rimske Toplice,
Aškerčeva cesta 6 (večnamenski dom)
Elektronski naslov: ks.rimsketoplice@gmail.com
Uradne ure: vsak ponedeljek od 16. do 18. ure
KS Rimske Toplice
12
Krajevne skupnosti
KS REČICA
Mokra in pestra jesen
Naš vsakdan je jeseni zaznamovalo kar nekaj dogodkov: veliko deževje s plazovi in naraslimi potoki, številne prireditve, lokalne volitve in bogata jesenska zakladnica darov narave. Med neurjem, ki je prizadelo tudi našo krajevno skupnost, se je sprožilo deset novih plazov, eden večjih pri stanovanjski hiši Sanda, potoki pa so trgali struge, ki kljub velikim obljubam do danes še niso bile obnovljene. Obnovo je obljubila država, a je žal ostalo le pri besedah. Občina je iz svoje proračunske rezerve namenila sredstva za odpravo najnujnejših sanacijskih del na javnih poteh. Želimo in upamo, da bo država pripravila program in sredstva ter zagotovila ustrezna sanacijska dela.
Člani ŠD Rečica so pripravili rečiški »oktoberfest«, ki je presegel vsa
pričakovanja tako glede udeležbe obiskovalcev kakor tudi harmonikarjev, ki igrajo na diatonično harmoniko. Člani PGD Rečica pa so v tem času sprejeli nov izziv, saj so se odločili za nakup novega gasilskega vozila in upajmo, da bo kmalu ponosno stal v gasilski garaži. Člani Rdečega križa Rečica so v letošnji jeseni pridobili nove prostore v Sindikalnem domu, ki so jih nujno potrebovali.
10. oktobra so se izvedle lokalne volitve in v svet Krajevne skupnosti Rečica so bili izvoljeni: Martin Selič, Peter Krašovec, Jože Šmerc, Roman Očko, Darko Trbovc, Marjan Belej, Cveto Brod in Matjaž Pikl. V občinski svet so bili izvoljeni: Srečko Lesjak, Marjan Belej, Milan Klenovšek in Matjaž Pikl.
Aktivnosti, ki so zanimive za širši krog, lahko spremljate na www.recica.si. Na razpisu za izvajanje zimske službe je bil izbran Darko Trbovc, ki je dosegljiv na tel. št. 041 680 732. Na javnih poteh Zakrišek-Gaberšek in Ulaga-Čeperlin bo za izvajanje zimske službe skrbel Damjan Trbovc, na javnih poteh Rečica-Mulenca	in
Maček-Hrastnik-Napret pa Branko Selič.
Vseskozi spremljamo izgradnjo mrliške vežice, ki je že dobila dokončno podobo, sedaj je na vrsti zunanja ureditev. S pomočjo gospoda duhovnika Stanka Domanjka pa je bila
opravljena tudi blagoslovitev, ki jo je opravil pomožni mariborski škof Jožef Smej. Po končani slovesnosti so krajani pripravili družabno srečanje in ga zaključil z lepo slovensko pesmijo. Med najdenimi jesenskimi plodovi je tudi nekaj posebnih primerkov, na primer goba z osmimi naraščaji, ki je po besedah najditelja Vladimirja Šeška zrasla nekje na obronkih rečiških gozdov.
Prihaja novo leto 2011 in z njim tudi različna voščila, mi v KS Rečica pa vam iskreno želimo sreče, upanja in zdravja polne dni.
Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl
Prva poroka na Šmohorju
Nevesta Magda Zupanc, ženin Dejan Zupan. Zgodilo se je 25. septembra 2010. Datum si velja zapomniti, saj se je po prepričanju nekaterih^ starejših krajanov Rečice poroka na Šmohorju zgodila prvič. Tako civilna kot cerkvena.
Ker civilne poroke ni bilo mogoče izvesti ob znameniti stari lipi, kot je bilo načrtovano, saj je deževalo, je bila v pokritem predprostoru bližnje hiše. Njen lastnik Peter Hrastelj je mladi par z lepim civilnim obredom tudi poročil. Da
starešin, za plesne ritme so poskrbeli Okajeni godci, pred polnočjo pa so se po stari navadi oglasili tudi »kobilčarji«. Tako je torej potekala prva »ohcet« na Šmohorju. Prva, a mislim, da ne zadnja, kajti tu se ponuja priložnost vsem parom, ki se želijo poročati na malo neobičajen način s pridihom porok naših babic in dedkov. Naj bo srečen mladi par!
Krašek Erika
KSLAŠKO
Pri »Podrepškovih« so kožuhali
Konec septembra je Društvo za razvedrilo Jagoče že deseto leto zapored organiziralo kožuhanje pri domačiji "Podrepšek" v Brstniku pri Laškem. Člani društva so družini Hohkraut, ki "kožuhače" vsako leto
je vse potekalo še bolj slovesno in ganljivo, so pripomogli člani KUD Lipa Rečica, katerega člana sta tudi nevesta in ženin. Plesalci so s posebnimi plesi, pevci Martini in pevke Barbare pa z izbranimi ljudskimi in v cerkvi s ponarodelimi nabožnimi pesmimi sodelovali tudi pri cerkvenem obredu, kjer so jih dopolnjevale nežne melodije citer.
Vsa svatovščina se je potem do jutranjih ur veselila v planinskem domu na Šmohorju, kjer je upravnica doma poskrbela za pravo »ohcetno« pojedino. Vsa organizacija je potekala pod vodstvom prešerno razpoloženih
sprejme z izjemnim gostoljubjem, tudi letos pomagali pri obiranju koruze, siliranju in drugih opravilih, ki so potrebna za kožuhanje. Po opravljenem delu se ob domačih dobrotah in "frajtonarci" razvije veselica, ki traja do jutranjih ur. Tudi letos ni bilo nič drugače. Le manj "kožuhačev" je plesalo in prepevalo, za kar lahko krivimo slabo vreme. Medtem ko se jih je lani zbralo rekordnih 140, je letos k prijetnemu druženju pristopilo "le" 85 vaščank, vaščanov in članov Društva za razvedrilo Jagoče. Slednji se družini Hohkraut tudi letos iskreno zahvaljujejo in upajo, da se pod "Podrepšekovim" kozolcem snidejo tudi prihodnje leto.
N. P
KS VRH NAD LAŠKIM
Očistili še eno divje odlagališče
Gasilci PGD Vrh nad Laškim in vaščani Žigona so v soboto, 16. oktobra, očistili divje odlagališče ob cesti med Žigonom in Brodnicami. Komunala Laško jim je pred tem pripeljala kontejner, kamor so odvrgli 12 m3 smeti. Na začetku decembra so gasilci na očiščeni lokaciji postavili tudi opozorilni tabli, da je tam prepovedano odlagati odpadke. Čistilna akcija je potekala v okviru projekta Društva
Raznolikost podeželja Za čistejše okolje.
Gasilci z Vrha nad Laškim večkrat na leto organizirajo čistilne akcije, na katerih sodelujejo tudi krajani, dvakrat na leto pa zbirajo tudi staro železo. Po njihovi zaslugi je očiščenih že kar nekaj črnih odlagališč, a veliko jih še ostaja. Zato naprošajo vse, naj spoštujejo naravo in smeti odlagajo v temu namenjene zabojnike, večje kose pa odpeljejo na smetišče.
Jasmina Štorman Foto: Irena Kovačič
Zgodovina Vrha nad Laškim zapisana v knjigi
Dvorana gasilskega doma na Vrhu nad Laškim verjetno še nikoli ni bila tako polna kot v ponedeljek, 8. novembra, ko sta dddr. Jože Maček in prof. Tomo Korošec predstavljala knjigo Vrh nad Laškim skozi stoletja. Izvodi še po tiskarni dišeče knjige so šli za med, skorajda ni bilo krajana, ki je ne bi želel imeti na svoji knjižni polici. In to z razlogom - le malo je vasi, katerih zgodovina bi bila zapisana v knjigi. Da gre za res pomemben dogodek, so dokazali eminentni gostje: celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman ter laški župan Franc Zdolšek in drugi predstavniki Občine Laško, ki je izid knjige finančno podprla.
društveno, zlasti še enkratno glasbeno dejavnost iz novejšega časa. Ideja za nastanek tega edinstvenega dela - zgodovina Vrha nad Laškim doslej še ni bila zapisana v nobeni knjigi - sega še v čas kronista Eda Jelovška, ki je v Laškem oral ledino na področju domoznanstva. Na pobudo direktorice Knjižnice Laško Metke Kovačič se je pisanja knjige lotil dddr. Jože Maček, ki je bil rojen na Reki in ki je vodilna avtoriteta v domoznanstvu v Laškem. Jelovškove zapiske je še nadgradil, na skoraj 250 straneh pa lahko tako izvemo, kako so krajani Vrha nad Laškim doživljali menjavanje režimov skozi zgodovino, kaj je zaznamovalo cerkveno in kaj posvetno življenje. Opisani so tudi običaji, šege in navade in katera od njih je verjetno živa še danes. Črno na belem je zapisan ljudski govor, ki tako ne bo šel v pozabo, zanimivo je poglavje o priimkih - o tistih, ki od tukaj izvirajo, in tistih, ki so prišli na novo. Za slikovni del knjige je poskrbel fotograf Boris Vrabec, ki je čudovite posnetke nekaterih domačij, ki so opisane v knjigi, v objektiv ujel julija med obiskom Jožeta Mačka. Predstavitev knjige je bila pospremljena
Vsak kraj ima svojo zgodovino. Ta za državno ali narodno zgodovino ni nujno pomembna, ne najdemo je v učbenikih, še krajani sami o njej vemo le toliko, kolikor daleč segajo spomini naših staršev, dedkov in babic, pradedkov in prababic. Zato je za Vrh nad Laškim toliko dragocenejša knjiga o njegovi zgodovini, ki razkriva življenje tukajšnjih ljudi od naselitve Slovanov proti koncu 6. stoletja do časa po drugi svetovni vojni, pa tudi izredno živo
Krajevne skupnosti
obiskovalci in konjeniki. In kar naenkrat je pogovor med njimi prekinil zvok »pleh muzike«, Vaške godbe Vrh nad Laškim pod vodstvom Ivana Medveda. Ta je namreč naznanila prihod celjskega škofa Stanislava Lipovška, ki je s svojo
z raznolikim kulturnim programom. Košček svojega umetniškega ustvarjanja so z občinstvom delili član domačega kulturnega društva, literat Darko Tauses, in njegova hčerka Zala ter gostujoča kulturna ustvarjalka s Planine pri Sevnici Ivanka Uduč. Za začetek in konec je zaigrala zdaj že nepogrešljiva Vaška godba Vrh nad Laškim skupaj z gostjo Sabrino Zavšek.
Jasmina Štorman Foto: Andraž Purg
10. blagoslov konj na Vrhu nad Laškim
Konji. Te plemenite živali. Tako plemenite, da je njim in njihovim skrbnikom v čast namenjen prav poseben blagoslov. Blagoslov konj. In člani Konjerejskega društva Vrh nad Laškim so pri cerkvi sv. Lenarta na Vrhu nad Laškim prvo nedeljo v novembru izpeljali že jubilejno deseto žegnanje konj. Jutro se je prebudilo v precej turoben dan, saj pogled v oblačno nebo ni kaj veliko obetal. Kljub vsemu so k cerkvi počasi začeli prihajati krajani,
prisotnostjo počastil dogodek in skupaj z župnikom Iztokom Hanžičem opravil mašo in pozneje tudi blagoslov konj. Škof in župnik sta odšla maševat, med tem pa se je na travniku pri cerkvi zbralo lepo število konj, našteli smo jih kar okoli 80.
Iz cerkve se je ob koncu maše počasi začela viti reka ljudi. Spokojni rezget konj je sedaj zamenjal glasen vrvež ljudi, ki ga je preglasila šele Vaška godba. Ta je z glasbo napovedala prihod škofa Stanislava Lipovška in župnika Iztoka Hanžiča. »Ofirarji« iz Laškega so zapeli še nekaj skoraj pozabljenih pesmi, beseda je bila dana županu Laškega Francu Zdolšku in predsedniku KS Vrh nad Laškim Stanku Seliču, temu pa je sledilo žegnanje konj. Celjski škof in župnik sta spregovorila nekaj besed o tem, nato pa sta se odpravila do vsakega konja posebej in mu podelila blagoslov. Tudi škofu pa se je, tako kot večini obiskovalcev in konjenikov, zdela še posebej občudovanja vredna vprega s šestimi konji, ki je bila vprežena posebej za to priložnost in s katero so imeli člani društva (Ivan Kovačič, Franci Gunzek, Slavko Seitl) veliko dela že v tednih pred žegnanjem. Vreme se je izboljšalo, na trenutke je travnik pri cerkvi obsijalo tudi sonce. Konjeniki od blizu in daleč so počasi odjezdili ali se odpeljali, člani KD Vrh nad Laškim pa so zadovoljni ob še enem uspešno izpeljanem žegnanju konj nazdravili s kozarčkom rujnega. Se vidimo ponovno drugo leto!
Stanka Hrastnik Foto: Andraž Purg
Izlet Konjerejskega društva Vrh nad Laškim v Prlekijo
Kot že nekaj let zapored smo tudi letos organizirali izlet za člane našega društva, na katerega smo se odpravili 7. oktobra. Da bi bil čim bolj pester in primeren za tiste, ki so se ga udeležili, smo za oglede izbrali precej zanimive postojanke, kjer so se naši izletniki nemalokrat iz srca nasmejali in se tudi
Krajevne skupnosti/Podeželje
kaj novega naučili. Prva postojanka je bila Oljarna Šaruga v vasi Mele, kjer smo si ogledali proces pridelave bučnega olja od začetka do konca, prijazni člani družine Šaruga pa so nam pripravili tudi degustacijo njihovih izdelkov: bučnic, bučnega olja in domače slivovke. Ko smo nakupili olje, da v nedeljo solati »ne bo kaj manjkalo«, smo se odpravili proti Muri. Babičev mlin na Muri v Veržeju je najbrž ena od najbolj znanih turističnih točk v Sloveniji in tudi mi je nismo mogli zaobiti. Prijazen mlinar nam je pripovedoval o zanimivi zgodovini mlinarstva in predvsem o težkem življenju mlinarjev. Včasih je bilo na Muri kar 69 mlinov, sedaj sta ohranjena samo še dva. Da ogledi ne bi bili prenaporni, je bilo treba okrepčati tudi naše želodčke. Pri družini Slavič v Križevcih, slavnih in zelo uspešnih rejcih kasaških konj, smo si po kosilu ogledali
tudi njihov hlev. Njihovi konji v kasaških dirkah sodijo med najuspešnejše v Sloveniji, uspehe pa žanjejo tudi na Hrvaškem in v Avstriji. Po ogledu so se lahko naši izletniki z gigi peljali po hipodromu, kar je marsikomu pognalo adrenalin po žilah. V prleškem okolišu so znani tudi po lončarstvu in seveda nismo mogli mimo tega. V Lončarstvu Žuman v Ljutomeru so po predstavitvi lončarjenja nekateri člani tudi sami
poskusili, kako je vrteti vreteno in s prsti oblikovati uporabne lončene posode. Vsi smo se strinjali, da je za to potrebno veliko vaje in nemalo potrpljenja. Ker smo konec koncev konjerejsko društvo, nismo mogli mimo kovaškega muzeja gospoda Horvata v Razkrižju. Gospod izhaja iz družine, kjer tradicija kovaštva prehaja iz roda v rod. V njegovi zbirki je tako orodje njegovih prednikov kot tudi od drugod. Tudi naši izletniki so se preizkusili v izdelovanju žebljev, postavljenih pa je bilo tudi nemalo vprašanj o pravilnem kovanju konj. Prlekija pa ne bi bila Prlekija brez rujne kapljice. Na Turistični kmetiji Tigeli smo z degustacijo in pogostitvijo sklenili naš izlet. Ob zvoku harmonike in klarineta smo odplesali kar nekaj »rund« in se zadovoljni ter polni vtisov in doživetij odpeljali nazaj proti Laškemu.
Stanka Hrastnik
Raznolikost podeželja
Ponovno objavljen 3. javni poziv za oddajo projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije leto 2011!
Najdete ga na spletni strani društva www.raznolikost.podezelja.si. Namen poziva je nabor in izbor projektov, ki so v skladu s 1. in 3. prednostno nalogo Lokalne razvojne strategije:
1. Razvoj perspektivnih dejavnosti: turizem na podeželju, podjetništvo na podeželju, podporno okolje za trženje podeželskih produktov in 3. Okolje, naravne vrednote in kulturna dediščina: spodbujanje naravi prijaznega kmetovanja in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, naravne vrednote in kulturna dediščina. Vlagatelji so lahko pravne in fizične osebe, katerih sedež je v občinah Celje, Laško, Štore in Vojnik ter izpolnjujejo druge pogoje za prijavo in izbor projektov. Pisne prijave s prilogami morajo vlagatelji oddati do srede, 5. januarja 2011.
Informacije v zvezi z javnim pozivom in pomoč pri pripravi vloge je mogoče dobiti po telefonu 490 75 86 ali v pisarni društva na Trnoveljski cesti 2 v Celju.
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
Projekt Barbarina pot
Pot od Pečovja do Trobnega Dola kljub svoji zgodovini ni bila nikoli urejena. Zanimiva je bila predvsem za udeležence tradicionalnega Barbarinega pohoda, ki je bil letos že desetič. Naš namen pa je, da bi Barbarin pohod postal pohodna, poučna pot, ki smo jo imenovali Barbarina pot. Ob poti smo postavili označevalne, vsebinske in informacijske table, s katerimi se lahko orientiramo na poti in izvemo značilnosti poti in okoliških krajev ter njeno zgodovino. Pred postavitvijo označb smo pot očistili. Poskrbeli smo za varnost pohodnikov, tako da smo zavarovali nevarne predele poti. Uredili smo tudi okolico kapelice in informacijskih tabel v Pečovju in Trobnem Dolu, kjer se pohodniki najraje ustavijo. Barbarino pot smo prehodili v soboto, 4. decembra.
Leonida Cmok, ŠKD Rudar Pečovje
Pravljični svet območja LAS
Turistično društvo Laško je v sodelovanju s turističnimi društvi Celje, Štore in Vojnik ter Stikom Laško pripravilo projekt Pravljični svet območja LAS, ki je nastal kot nadgradnja literarnega vira Pravljične poti Slovenije in vključitev v obstoječa nacionalna programa Zlati sonček in Ciciban planinec. Pomeni sinergičen pristop krovnih neprofitnih nosilcev turizma območja LAS z vsemi zainteresiranimi deležniki iz območja LAS in nacionalnimi organizacijami	(TZS,
Planinska zveza Slovenije ...).
Na območju celotnega območja LAS bomo zbrali vire in pričevanja o mitih, bajkah, legendah in pripovedkah. Vire bomo skupaj s partnerji pregledali, povezali s kulturnimi znamenitostmi in naravnimi danostmi območja ter z že obstoječo ponudbo oz. zastavljenimi razvojnimi programi. Uredili bomo zbirko Pravljični svet območja LAS, ki jo bomo objavili na spletu in bo predstavljala osnovo novega turističnega produkta -inovativno ponudbo za specifične ciljne skupine, identificirali in povezali bomo potencialne ponudnike oz. upravljavce, pripravili skupno promocijo in posledično vplivali na povečanje prepoznavnosti območja LAS ter omogočili pogoje za rast prihodka iz turizma. Načrtovani projekt smo oblikovali v sožitju z naravo, saj nima negativnih vplivov na okolje - predstavlja dobro prakso trajnostnega turizma, prioriteto Slovenske turistične organizacije. Na območju obstaja potreba po izvedbi projekta, kar izkazujemo z močno partnersko skupino, ki nas je podprla pri pripravi projekta, saj takšen projekt še ni bil izveden na območju LAS. Tudi raziskave nakazujejo, da na trgu obstaja velik interes po tovrstnih vsebinah, obenem pa tovrstni produkti zagotavljajo bistveno dodano vrednost okolju, zlasti podeželju, saj podpirajo vizualizacijo žive dediščine in interakcijo uporabnikov. Projekt se je začel izvajati jeseni 2010 in bo zaključen spomladi 2011. Na razpisu za sredstva Leader je pridobil 13.290 EUR nepovratnih sredstev.
Marina Bezgovšek, TD Laško
Podeželje/Komunala
Laški čebelarji sodelovali na mednarodnem
DRU
v
Čebelarji smo še vedno pod vtisom enega največjih čebelarskih dogodkov v Sloveniji, mednarodnega foruma o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov pod uradnim naslovom Apimedica in Apiquality 2010, ki je potekal zadnje dni septembra in prve dni oktobra. Kongresni del s spremljajočimi dogodki v sodelovanju z lokalnimi čebelarji je potekal v
/L

Si

Mag. Roman Matek, ministrica za gospodarstvo Darja Radič, predsednik ČZS Boštjan Noč in predsednik ČD Laško Franc Šolar
Ljubljani, Mariboru, Lipici in Dolenjskih Toplicah, del tega dogajanja pa je bil tudi pri nas v Laškem. Dan pred uradnim odprtjem Foruma 2010 je namreč Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) v novem kongresnem centru Wellness parka pripravila mednarodno problemsko konferenco čebelarskih organizacij, ki so se je udeležili predstavniki iz 20 evropskih in arabskih držav. Konference smo se v zelo lepem številu udeležili tudi laški čebelarji. Namen, pa tudi sklep konference sta bila obvestiti pristojne organizacije v EU, da je z naravo nekaj zelo narobe, saj se, kot vemo, praktično ves svet ukvarja s problemom nenormalno velikega odmrtja čebeljih družin, do pravih vzrokov pa nikakor ne pridemo, zato je apel, ki je bil odgovornim v EU poslan prav iz Laškega, še kako pomemben. Ta dogodek smo izkoristili tudi za promocijo laškega turizma, saj sta gostom svojo ponudbo v preddverju kongresne dvorane predstavila Stik in Thermana, čebelarji pa smo pripravili priložnostno čebelarsko razstavo in prikazali tudi dve lokalni posebnosti. Izdelavo rož iz krep papirja je prikazala nepogrešljiva Marica Lesjak, izdelavo lecta in krašenje unikatnih dekorativnih figuralnih medenjakov pa je prikazala Tatjana Šolar. Gostje so si naslednji dan ogledali tudi pivovarno. Nad našo gostoljubnostjo so bili izredno navdušeni. Med Forumom 2010 je potekalo tudi prvo svetovno ocenjevanje medu in
medenih pijač. Semič v Beli krajini ima že dolgoletno tra- ( dicijo medna- , rodnega ocenje- i vanja medu, letos pa so ob tej V	O priložnosti
pripravili svetovno ocenjevanje. Odziv je bil kar dober, a smo, iskreno povedano, pričakovali še večjega. Kakor koli, tudi iz Laškega smo poslali tri vzorce, da vidimo, kam sodimo v svetovni konkurenci, v kateri se je znašlo več kot 300 vzorcev. Da v Sloveniji pridelamo izredno kakovosten med, vemo že dolgo, saj nam to priznavajo številni strokovnjaki in potrošniki tudi iz čebelarsko bolj razvitih evropskih držav. Tudi laški čebelarji vemo, da je med iz našega okolja izredno kakovosten, da seže v sam vrh svetovne kakovosti, pa si skoraj nismo upali pomisliti. Sedaj imamo za to tudi dokaze. Vzorec cvetličnega medu čebelarja Dušana Drameta je dobil najvišje zlato priznanje^ vzorec cvetličnega medu Franca Šolarja bronasto, vzorec gozdnega medu Jožeta Blagotinška pa priznanje za sodelovanje. Vsa priznanja so nam v velik ponos, hkrati pa seveda tudi obveza, da se še naprej borimo za čisto in zdravo okolje. V našem primeru kakovost zagotavljata le izjemno znanje čebelarja in čisto okolje.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 29. septembra do 1. oktobra potekala mednarodna razstava Api-Expo, ki je bila namenjena strokovnim udeležencem in obiskovalcem, ki jih zanimajo najsodobnejša čebelarska oprema, čebelji pridelki ter njihova uporaba v prehrani in zdravljenju. Poseben del je bil namenjen tudi vse bolj razvitemu čebelarskemu turizmu. Svoj del k prepoznavnosti	slovenskega
čebelarstva in čebelarskega turizma smo prispevali tudi Čebelarsko društvo Laško, Stik in Thermana Laško. Na skupnem razstavnem prostoru smo predstavili možnosti medenega razvajanja, visokokakovostne čebelje pridelke laških čebelarjev in čebelarsko obarvan izlet. Obisk razstave je bil na žalost manjši od pričakovanega, kar organizatorji opravičujejo z dejstvom, da je bil celoten dogodek nekoliko razpršen. Vzporedno so namreč v štirih drugih krajih po Sloveniji potekali še festivali čebelarstva.
Forum 2010 je potekal pod geslom S čebelami do zdravja, to pa želim tudi vsem bralcem biltena.
Predsednik ČD Laško Franc Šolar
Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev
V soboto in nedeljo, 6. in 7. novembra, smo v sodelovanju s podjetjem Simbio, d. o. o., iz Celja organizirali čistilno akcijo, v kateri smo zbirali nevarne odpadke iz gospodinjstev. Vsa gospodinjstva smo na to opozorili z obvestilom na zadnji strani položnice, gospodinjstva iz blokovskih naselij pa z obvestilom na oglasni deski. Glede na to, da so bili odzivi na prejšnje akcije nezadovoljivi oziroma se je velik delež nevarnih odpadkov pojavil na divjih odlagališčih, smo tokratno akcijo prilagodili trenutnim potrebam. Akcija je bila prvič izpeljana v sistemu mobilne zbiralnice, ki je bila postavljena na štirinajstih lokacijah s postanki po 45 minut, tako da smo zajeli celotno občino. Zaradi slabih odzivov iz prejšnjih akcij smo letošnjo popestrili tudi s praktičnimi nagradami. Odziv je bil glede na prejšnja leta nekoliko boljši, vendar še vedno pod pričakovanji. Zbrali smo:
400 kg odpadnih motornih olj, 10 kg jedilnih olj in maščob, 515 kg premazov, lepil in smol, ki vsebujejo nevarne snovi, 28 kg topil, 69 kg kislin, 108 kg sredstev proti zmrzovanju, 54 kg pesticidov, 49 kg nesortiranih baterij, 35 kg čistil, 199 kg akumulatorjev, ki vsebujejo nevarne snovi, 29 kg zavrženih zdravil, 49 kg embalaže, ki vsebuje nevarne snovi, 374 kg OEEO in 15 kg zavrženih kozmetičnih izdelkov. Največ nevarnih odpadkov se je zbralo na zbirališčih Rimske Toplice, Tri lilije in parkirišče pod občino. Zelo slab odziv na akcijo pa je bil v Jurkloštru, kjer se je akcije udeležil le en udeleženec, ter v Sedražu in Zidanem Mostu, kjer se akcije sploh niso udeležili. Vsi nevarni odpadki so se predali družbam, ki so usposobljene za ravnanje z nevarnimi snovmi.
b-mtk
Komunala/Stik
Za uspešno izvedbo akcije se zahvaljujem podjetju Simbio za logistično podporo ter Pivovarni Laško, d. d., Thermani, d. d., AGM Nemec, d. o. o., Nivo, d. d., Sintal, d. d., in Bojanu Kovaču, s. p., ki so s praktičnimi nagradami popestrili čistilno akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Andrej Ilijevec
Delo zimske službe
Zimsko službo v Občini Laško na občinskih cestah, torej lokalnih cestah in javnih poteh, izvajajo krajevne skupnosti in JP Komunala, d. o. o. Takšnih cest je v Občini Laško okoli 420 km. Dolžina občinskega cestnega omrežja na občana Občine Laško znaša skoraj 30 m, kar je štirikrat več od slovenskega povprečja. JP Komunala izvaja zimsko službo na vseh lokalnih cestah, pomembnejših javnih poteh, vseh ulicah in parkiriščih ter pločnikih ob občinskih cestah v skupni dolžini 215 km. Zimsko službo na preostalih, manj pomembnih javnih poteh, kjer je manjša gostota prometa, izvajajo krajevne skupnosti, na območju katerih potekajo te poti - skupaj 205 km. Zimsko službo na državnih cestah v Občini Laško pa izvaja VOC Celje, d. d.
Skladno z zakonodajo se zimska služba praviloma prične 15. novembra in traja do 15. marca naslednje leto, skladno s planom, ki ga pripravijo izvajalci (KS in Jp Komunala). Dejavnost obsega sklop nalog, del in opravil, ki so potrebni za zagotavljanje prevoznosti in varnosti cestnega prometa na občinskih cestah v zimskih razmerah. Treba je zagotoviti: izvajanje cestnopregledne službe, postavitev ustrezne cestnoprometne signalizacije, označevanje vozišč s snažnimi količki, pluženje cest in ulic ter odstranjevanje snega, posipavanje poledice in izvajanje dežurstva s pripravljenostjo.
Ceste so glede na rang, ki ga določa PLDP (povprečni dnevni letni promet) oz. gostota prometa, razdeljene v dve prioriteti. V prvi prioriteti so ceste, na katerih poteka javni avtobusni prevoz in ulice, v drugi prioriteti pa so druge ceste in poti. Skladno z zakonodajo se šteje, da je prevoznost cest v zimskih razmerah zagotovljena, če višina snega na njih ne presega 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme. Ceste v prvi prioriteti se plužijo po potrebi, tudi 24 ur na dan, višina snega na cesti naj ne bi presegla 15 cm. Ob močnejših snežnih padavinah so možni zastoji do dveh ur med 20. in 5. uro. Druge lokalne ceste in javne poti, ki so v drugi prioriteti, se
prav tako plužijo 24 ur na dan, vendar pa so dopustni krajši zastoji tudi podnevi, ob močnejšem sneženju lahko celo do enega dne. Prevoznost na cestah druge prioritete naj bi bila zagotovljena med 7. in 20. uro. Pri posipavanju poledice ni prioritet, ceste je treba posipati, ko nastopi potreba. Poledico je treba pravočasno preprečiti, razen v primeru, ko dež na cestah zmrzuje in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi posipnimi sredstvi in opremo.
Sestavni del planov zimske službe krajevnih skupnosti in JP Komunale Laško je tudi natančen razpored pluženja in posipavanja posameznih odsekov cest z izvajalci in kontaktnimi telefoni oseb, ki izvajajo pluženje in posipavanje. Opredeljene so tudi odgovorne osebe in dežurni, ki po potrebi aktivirajo službo. Vsakdo ima možnost vpogleda v plane zimske službe krajevnih skupnosti in JP Komunale Laško, in sicer: v plane KS med uradnimi urami krajevnih skupnosti, v plan zimske službe JP Komunale Laško pa vsak dan na tel. št. 734 44 00 ali osebno na sedežu podjetja na naslovu Podšmihel 1 e, Laško.
Direktor Komunale Laško Marjan Salobir
E^rK
STIK - CENTER ZA ŠPORT,TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
1. srečanje ansamblov narodno-zabavne glasbe v akustični izvedbi
V četrtek, 4. novembra, je v Kulturnem centru Laško prvič potekalo srečanje ansamblov narodno-zabavne glasbe v akustični izvedbi. Idejo o tovrstnem srečanju je Krajevni skupnosti Laško podal Brane Klavžar. Predlog so podprli še Občina Laško, JSKD OI Laško in Stik. Na razpis se je odzvalo lepo število narodnozabavnih ansamblov, ki so pripravili enkratno vzdušje v dvorani. Prav tako je bil dober tudi odziv obiskovalcev, zato je smiselno s tovrstnim srečanjem nadaljevati tudi v prihodnje ter vključevati narodno-zabavne ansamble zunaj občinskih meja.
14. Martinovo v Laškem
Turistično društvo Laško, Stik in Etno odbor Jureta Krašovca Možnar so v soorganizaciji s Knjižnico Laško, JSKD
OI Laško in Škofijo Celje - Nadžupnijo Laško uspešno izpeljali že 13. Martinovo v Laškem. V petek, 12. novembra, je v prostorih Knjižnice Laško potekalo domoznansko predavanje dr. Vita Hazlerja Vinske kleti
na Slovenskem s poudarkom na našem območju. Nadaljevanje večera je potekalo ob prijetnem druženju s petjem ob martinovem.
V	soboto, 13. novembra, je v Kulturnem centru Laško potekal večer ljudskih pesmi, godčevskih viž in predstavitev šege ob martinovem, razdeljen na dva dela. V prvem delu je potekalo že 9. območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz laške okolice. Večer so popestrili ljudski pevci Društva upokojencev Velika Polana. V drugem delu večera je KD Antona Tanca iz Marija Gradca izvedel prikaz Ko je mošt vino postal.
V	nedeljo, 14. novembra, so Aškerčev in Orožnov trg zapolnile stojnice z bogato
ponudbo izdelkov domače obrti. Obiskovalci so si lahko ogledali in kupili vrsto kramarskega blaga kot v tistih starih dobrih časih. Srebrnomašnik, župnik Jože Hrastnik je opravil slovesno mašo. V nadaljevanju dopoldneva so obiskovalci spoznali še šege in navade ob »lepi nedelji«. V programu so sodelovali Laška pihalna godba, KUD Lipa Rečica s plesalci, pevci Martini in pevkami Barbarami, ljudski pevci KUD Šentrupert in ljudski pevci KD Brusači Radeče.
Andreja Križnik, Stik
Foto: Foto atelje Jolanda Sojč s. p.
Ta veseli dan kulture
3. december je rojstni dan Franceta Prešerna, zato se je Kulturni center Laško pridružil drugim kulturnim ustanovam po Sloveniji in na ta dan odprl svoja vrata. Ob 18. uri se je prireditev začela s pozdravnim nagovorom direktorice Andreje Križnik, v kulturnem programu pa so sodelovali MoPZ Laško, Vokalna skupina Vodomke ter učenci Glasbene šole Laško-Radeče in Kvintet Dori. Častni gost prireditve je bil Julij Gorič, dobitnik letošnjega zlatega grba Občine Laško za življenjsko delo.
Ta veseli dan kulture je obeležil tudi Muzej Laško z dnevom odprtih vrat. Od 8. do 17. ure so bile pod strokovnim vodenjem na ogled stalne razstave V
■■■■■■■■II
«a ■■■■■■■■■
pradavnem Panonskem morju, Laško -potovanje skozi čas, Pivovarstvo in zdraviliški turizem v Laškem in Rimskih Toplicah ter priložnostna razstava Prešeren v slikarskih očeh.
Alenka Škorjanc, Stik
Ureditev odseka pohodne poti Pot na Hum - predel Divji farovž
V sklopu projekta se je uredil oz. obnovil odsek pohodne poti na Hum -predel Divji farovž, dolg 352 m. Obstoječa pot, ki vodi iz smeri Mosta želja mimo razgledišč Blaževa skala in Divji farovž do priključka k poti na Hum, je bila potrebna sanacije, razgledišče pa ni bilo zavarovano. Vsa dela je od 2l.
do 28. septembra odlično opravilo Planinsko društvo Laško. Uredila se je erozijska zaščita poti, obnovilo oz. na novo se je postavilo varovalno ograjo, na najbolj strmih delih poti so se uredile stopnice, pot se je očistilo, razgledišče se je zavarovalo z jeklenico itd.
Projekt ureditve je pripravil Stik, financirala pa Občina Laško v skladu z načrtom ureditve tematskih pohodnih poti na območju Občine Laško v letu 2010.
Dean Muhovec, Stik Stik na borzi Natour
dogovorjeni sestanki med ponudniki in kupci. Prisotnih je bilo 38 predstavnikov organizatorjev
potovanj in turističnih agencij iz 10 držav, predvsem iz vzhodne Evrope, pa tudi iz Beneluksa, Francije, Italije in Nemčije. Uspešno smo opravili kar nekaj sestankov in izmenjali kontakte ter jih povabili, da nas obiščejo in se o raznoliki ponudbi prepričajo tudi sami.
Metka Mavri, Stik Foto: Stik
V dvorani Tri lilije tudi nogometaši in rokometašice
Na obnovljenem parketu dvorane Tri lilije se očitno dobro počutijo tako nogometaši dvoranskega futsala kot tudi rokometašice slovenske reprezentance.
V februarju 2011 bo v Laškem ena od kvalifikacijskih skupin za uvrstitev na evropsko prvenstvo v futsalu. Slovenska reprezentanca si je Laško izbrala za svoje prizorišče tudi za priprave; oktobra so bili na dveh tako imenovanih vikend pripravah ter s seboj v Laško povabili tudi reprezentanco Andore. Glavnino priprav bo naša reprezentanca opravila januarja in februarja, ko se vsem ljubiteljem futsala obeta več tekem v Laškem. Na zaključne priprave pa je prišla tudi slovenska ženska rokometna reprezentanca, ki se je pripravljala na evropsko prvenstvo na Danskem in
Od 6. do 10. oktobra je na dveh lokacijah - prvi del v Bovcu, drugi del pa v Mariboru, potekala mednarodna turistična borza za aktivno preživljanje prostega časa v naravi Natour. Glavni namen tega največjega poslovno turističnega dogodka za aktivni oddih pri nas je srečanje ponudnikov športnega turizma in programov aktivnega oddiha v naravi z organizatorji potovanj, turističnimi agencijami, potencialnimi investitorji, predstavniki interesnih združenj in društev ter drugimi potencialnimi kupci teh storitev.
Udeležili smo se borznega dne v Mariboru, kjer smo predstavljali ponudbo celotnega območja Občine Laško. Borza je bila zaprta za širšo javnost in poslovnega značaja, saj so bili za razliko od predstavitev na raznih sejmih jedro dogodka vnaprej
Norveškem. Reprezentantke so v Laškem opravile zaključek priprav po turnirju v Podgorici in tik pred odhodom na prvenstvo. Vedno več športnikov različnih panog se odloča za priprave v Laškem, kar nam je še v posebno veselje.
Aleš Antauer, Stik Prešeren v slikarskih očeh
V preteklem mesecu si je bilo moč v
Stik
Muzeju Laško ogledati razstavo Prešeren v slikarskih očeh, ki je nastajala	s	sodelovanjem
Medobčinskega muzeja Kamnik in
našega muzeja in s katero smo tudi v Laškem obeležili 210. obletnico rojstva našega največjega poeta Franceta Prešerna. Izbor del z razstave, ki so jo v Kamniku posvetili letošnjemu kulturnemu prazniku, nam predstavlja Prešernove upodobitve in ilustracije nekaterih njegovih pesnitev skozi oči in izpod rok uglednih domačih in tujih slikarjev. Vsa prikazana dela prihajajo iz zapuščine našega velikega ustvarjalca Mihe Maleša, ki se je poetovemu motivu posvečal z lastno izraznostjo, z enako vnemo pa tudi kot zbiratelj in publicist. Ob odprtju razstave so se nam pridružile tudi gospa Travica Grešak Maleš, ki nam je pomagala pri navezovanju stikov z Medobčinskim muzejem v Kamniku, direktorica kamniškega muzeja Zora Torkar in kustosinja njihove galerije Saša Bučan, ki nam je skozi uvodni nagovor pričarala Maleša kot poznavalskega zbiratelja	umetniškega	in
dokumentarnega gradiva ter upodabljavca, ki se je od vseh slovenskih umetnikov liku Prešerna posvečal z najrazličnejših zornih kotov. Predstavila je tudi okvir časa, v katerem so slikana, grafična in risana dela nastajala, večidel prav na Maleševo pobudo, mnogokrat v iskanju in potrdilu naše nacionalne identitete, nakazane v pesnikovi, žal izgubljeni dejanski podobi. Otvoritveni del se je prepletal še z recitacijami Prešernovih
del gospe Marije Schuller, ki je
občuteno ubesedila to, kar nas je obdajalo v likovnih podobah najpomembnejših umetnikov našega rodu.
Na ogled so bila v glavnem dela, nastala med obema svetovnima vojnama, pa tudi nekaj poznejših stvaritev. Vrhunski slikarji, kot so Božidar Jakac, Janez Šubic, Avgust Černigoj, Nikolaj Pirnat, France Mihelič, Maksim Sedej, Hinko Smrekar in drugi, so začutili, da motiv Prešerna označuje nekaj več, nekaj narodovega. Komunikativni in vsestranski Maleš je zraven lastnih načrtovanih šestih knjižic ter drugih ilustriranih izdaj spodbujal svoje sodobnike, naj upodabljajo poeta, saj sta njegov samosvoj karakter in ustvarjalni opus združevala prav tisto,
Stik
po čemer je takratni slovenski živelj šele hrepenel - samobitnost in integriteto. Seveda pa so umetniki hoteli izpostaviti tudi svoje posebnosti in poglede. Pretežno grafična in risarska dela se razlikujejo po tehnikah in še bolj po potezah in zamahih, ki jih gledano nazaj naredijo prepoznavne, v času nastajanja pa so lahko bile ali le bežna skica ali poglobljena izpoved v očeh sorodne boemske duše. Politično razgiban in za Slovence še posebej nemiren čas je našel izhod v kulturi, ta pa svoj navdih in smernice tudi v Prešernu. Upodobiti misli dobrega dohtarja je imelo resnejši, globlji pomen. Umetniki (da ne omenjamo zgodovinarjev in literarnih kritikov) pa so se z delom Franceta Prešerna ukvarjali tudi pred in po tem času. Ne ve se točen razlog, čemu prva izdaja Prešernovih poezij ni bila ilustrirana in kot bi hoteli k likovni izpovedi nagnjeni to nadoknaditi ter popraviti. Dejstvo je, da ne glede na brezskrbnost ali dovršenost poteze Prešernov mit v obliki kar dobro zabeleženega vsakdanjega življenja ter neizpodbitne pesniške veličine ponuja celo paleto uprizoritev in razlaganj, najsi bodo romantična ali pretresljivo tragična. Nekaj tega razpona smo lahko zaslutili tudi na neprecenljivih delih naših mojstrov v Muzeju Laško.
Aljaž Majcen, Stik
Pivovar Simon Kukec
Laščanom, tistim pravim poznavalcem hmeljnega napitka, se ob imenu Simon Kukec misli splazijo v zgodovino naše pivovarne, pogled pa zaplava proti ozki grapi med Šmihelom in Krištofom, kjer se v zrak še vedno dviguje eden od dimnikov nekdanjih proizvodnih prostorov Kukčeve pivovarne. Letos spomladi se je v Muzeju Laško oglasil kolega Uroš Govek, strokovni sodelavec za kulturo v žalskem Zavodu za kulturo, šport in turizem. Spremljala ga je gospa Olga Kabalin, pravnukinja očeta laškega piva Simona Kukca. Zamisel o obeležitvi stote obletnice smrti najpomembnejšega pivovarja je dobila krila in dogovorili smo se za sodelovanje.
V Muzeju Laško smo pobrskali po arhivih fotografij, poiskali stare zapise o Kukčevem času in njegovi pivovarni ter iz predalov potegnili stare dokumente. Kolegi v zKŠT Žalec so marljivo in vestno zbirali podatke in pričevanja Kukčevih potomcev ter zbirali gradiva za slovesno in pomenu primerno predstavitev dela in življenja moža, ki je z združitvijo svojih pivovarn zbližal tudi Žalec in Laško. K sodelovanju so pristopili še Občina Žalec, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Žalec in Pivovarna Laško.
Nastala je čudovita razstava z bogatim
slikovnim gradivom, natančnimi, verodostojnimi opisi zanimivih dogodkov iz življenja Simona Kukca in njegove družine ter raznimi listinami o njegovem poslovnem delovanju v žalski in laški pivovarni. Razstava je postavljena na ogled v žalskem Ekomuzeju in je vredna ogleda ne le iz estetskih užitkov, temveč tudi zaradi sporočila, ki ga prinaša. Ob odprtju razstave sta bila predstavljena tudi knjižica Simon Kukec - Podjetnik, pivovar in hmeljar 1838-1910 in dokumentarni film Pivovar Simon Kukec, v katerem svoje spomine na
slavnega prednika obujata njegovi pravnukinji Olga Kabalin in Ljerka Zemljič. Pokončen mož, zaveden Slovenec Simon Kukec je po več kot sto letih ponovno uspel združiti Žalec in Laško v plodnem sodelovanju, tokrat na kulturnem področju. Pravzaprav povsem v njegovem slogu, tako kot je bilo poudarjeno na odprtju razstave: »Simon Kukec je bil za svoj čas zelo napreden mož, ki je vedno videl priložnost za posel in je bil toliko hraber, da je vsako priložnost tudi uresničil.« Razstavo o očetu laškega piva z veliko nestrpnostjo pričakujemo tudi v Laškem.
Tomaž Majcen, Stik
Letos sta se glavna organizatorja Veselega decembra Stik in Občina Laško odločila za drugačen koncept Veselega decembra oziroma praznovanj na prostem. Odločili smo se namreč, da pripravimo tri večje prireditve, ki so posvečene trem dobrim možem v decembru: sv. Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu.
Prvo praznovanje sv. Miklavža smo že obeležili z Miklavževim sejmom, ki je potekal 4. decembra na tržnici. Bogato obložene stojnice so obiskovalcem nudile božično-novoletna darila, voščila, medene izdelke, sadje ... Sejem je obiskal tudi sv. Miklavž v spremstvu parkljev in angelov, Vokalna skupina Lilija pa je s petjem poskrbela za praznično vzdušje. V nadaljevanju meseca vas vabimo še na dva večja dogodka, in sicer:
PREDBOŽIČNI VEČER
četrtek, 23. december, ob 17.00 - občinsko dvorišče
Božični čas je pravljični in najlepši čas v letu. Ob tisoč svetlečih lučkah, snežinkah, praznični glasbi in vonju po cimetu si oglejte praznični program otrok iz vrtca in osnovnih šol, ki ga z navdušenjem pripravljajo za vas. Se sprašujete, če pride tudi Božiček? Seveda, kakor se zanj spodobi, s polnim košem daril. Da pa večera ne bo prehitro konec, vas bo v nadaljevanju zabaval znanec iz oddaje Slovenija ima talent Benjamin Dolič.
SLOVO OD STAREGA LETA četrtek, 30. december - občinsko dvorišče
Prihaja čas, ko se bomo morali posloviti od starega leta ter z optimizmom in dobro voljo pričakati novo leto. To je čas zabave, druženja z družino, prijatelji, sodelavci, zato nikar ne sedite doma in se nam pridružite na občinskem dvorišču že dan pred silvestrovim. Doživite praznično vzdušje ob kozarčku
dišečega kuhanega vina, zvokih prazničnih pesmi, ljudskimi običaji ter plesu domačih kulturnih društev in pevskih zborih. V nadaljevanju večera pa zaplešite in se zabavajte z Rock Partyzani.
Soorganizatorji: KD Koral, OŠ Primoža Trubarja Laško, Vrtec Laško, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, JSKD OI Laško Sponzorja: Občina Laško, Pivovarna Laško
38. TRADICIONALNI SLAVNOSTNI BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT LAŠKIH GODBENIKOV, MAŽORET IN BOBNARJEV Z ALPSKIM KVINTETOM KOT GOSTOM V POČASTITEV DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, nedelja, 26. december, ob 18.00 - dvorana Tri lilije.
Vstop prost.
Program bo zajemal dela: Viktorja Parme, Nighela Hessa, Jožeta Štrucla, Gerija Halliwella, J. Strausa, Jožeta Privška in Slavka Avsenika ml.
Organizator koncerta: Laška pihalna godba, Pivovarna Laško, Stik, Občina Laško
Grudna mraz in sneg, žita dosti vse povprek
Za mesec december imamo Slovenci lepo staro ime gruden, grudnik, saj v tem času zemlja na polju leži v grudah. Prekriva jo snežna odeja, sonce je nizko, dnevi so kratki in mrzli, zato je nastal pregovor Gruden - malo vljuden. A po drugi strani je december pripoznan kot »veseli«, najbolj prazničen mesec v letu, obeležen s številnimi druženji, pričakovanji in zavezami, da v prihodnje uberemo le prave poti ter v sebi in drugih najdemo le dobre stvari. Naraščanje luči na adventnem vencu simbolizira prav slednje - rast dobrega
v našem življenju in celotnem stvarstvu. Prazničen december je tudi čas obdarovanja. V TIC-u Laško smo pripravili pester izbor daril. Žlahtno sporočilo našega okolja in čaroben utrip podeželja, prepojen z dediščino in tradicijo, lahko svojim obdarovancem podarite z domačimi zeliščnimi čaji in solmi, različnimi vrstami medu, medenjaki, lecti in svečarskimi izdelki iz čistega čebeljega voska, izdelki iz sadja (jabolčnimi krhlji, slastnimi marmeladami, jabolčnimi sokovi in kisi iz travniških sadovnjakov, naravnimi žganji), pekovskimi izdelki, domačimi rezanci in siri v oljčnem olju. Na voljo so vam tudi knjige o zgodovini Laškega in okolice, okvirjene stare grafike Laškega, Rimskih Toplic, Jurkloštra in Zidanega Mostu ter pestra ponudba spominkov iz Laškega in širše domovine. Pri nas vas čakajo tudi darilni boni. Vljudno vabljeni v TIC.
Naj bo naslovni pregovor hkrati voščilo za vse dobro v prihajajočem letu.
Marina Bezgovšek
Odkrivanje podob z Galerijo Maleš iz Zgornje Rečice
V knjižici Odkrivanje podob - Miha
Maleš nas avtorica besedila in izbora del za razstavo in katalog (Medobčinski
muzej Kamnik, Galerija Miha Maleš, 2006) Barbara Savenc povabi: »Predstavljajmo si, da se prebudimo, ali bolje, da stopimo v belo. V belo zasneženo pokrajino, na primer, kjer se na obzorju nebo in pokrajina stapljata v enotno belo platno. Izginile so reliefne glave, ki so s pročelij starih hiš že desetletja večinoma zaman pritegovale poglede. Razblinile so se fotografije, poštni nabiralniki so prazni, v knjigah so zazevale luknje, obcestni panoji so goli. Predstavljajmo si, da stojimo pred velikim povsem praznim platnom, zaveso ali škatlo. Nikjer nobene podobe. Vse si je treba zamisliti, premisliti kompozicijo, uravnotežiti svetlobne poudarke, predvsem pa ustvariti novo podobo. Pod belo površino namreč čakajo na nas podobe ... Odkrivanje skritega je odvisno od naše vztrajnosti, šele nato nam je dovoljeno, da nas preplavi zadovoljstvo ali pa da stopimo naprej v pričakovanju novega.«
KD Galerija Maleš, ki v svojem poslanstvu promocije Maleševega ustvarjalnega opusa ne odkriva le podob njegovega dela, ne omogoča le prezentacije kakovostnih sodobnih vizualnih umetnosti, ampak z organizacijo predavanj, delavnic in strokovnih ekskurzij aktivno posega tudi v prostor aktualnih družbenih problemov in tematik, je uspešno zaključila jesensko trilogijo prireditev:
-	Razstava olj na platnu avtorice Milene Houška Pavlin, katerih glavni motiv je bilo drevo, je bila postavljena v počastitev mednarodnega dneva varstva ozonske plasti. Njena sporočilnost je odslikovala nujnost spoštovanja sožitja med človekom in naravo.
-	Svetovni dan otroka je obeležilo predavanje z naslovom Vzgoja -misija nemogoče?, ki ga je vodila Mojca Grešak. Udeležilo se ga je veliko mamic in očetov ter tudi babic, ki so želeli po dveh urah predavanja pogovor še nadaljevati, saj so vprašanja kar deževala. Otroci pa so medtem ustvarjali v delavnici oblikovanja izdelkov iz slanega testa, ki jo je vodila Petra Rems.
-	Na svetovni dan kmetic je turistična kmetija Pirc, ki je vključena v projekt Razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju, pripravila program spoznavanja vsakdanjih kmečkih opravil, primeren za učence I. triletja OŠ. Po zanimivih in poučnih doživetjih so si otroci v inovativno postavljenem gledališkem ambientu pod kozolcem ogledali še lutkovno
Stik
igrico Kako je krtek klatil luno v
izvedbi Lutkovnega gledališča Rega. Njihova učiteljica Petra Velikonja je povzela: »Z izkustvenim učenjem učenci veliko pridobijo na učnem in vzgojnem področju. Srečujejo se s prakso, so del procesa, dejavnosti pa so načrtovane. Na kmetiji Pirc so se otroci seznanili z življenjem in delom na kmetiji. Z velikim veseljem so grabili travo, pobirali jabolka in orehe, pulili »runkl« in hranili krave. Domači so nas lepo sprejeli in odšli smo polni lepih vtisov.«
V četrtek, 9. decembra, so v Galeriji Maleš odprli razstavo Jadranski motivi - Monotipije Mihe Maleša. V dalmatinsko vzdušje je obiskovalce z glasbo popeljal Franci Ukman. Razstava bo odprta do februarja 2011. Ogled je možen po predhodni najavi po tel.: 041 867 246. Hkrati vas vabijo tudi na ogled razstave S poti -Monotipije Mihe Maleša, ki je na ogled v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku.
Skupaj z zavodom Porta B in Stikom so v Galeriji Maleš pripravili projekt Na ramenih velikanov - Od Plečnika do Maleša in ga prijavili na LAS Raznolikost podeželja. Njegov namen je postaviti dobro prakso odkrivanja in spoznavanja zapuščine pomembnih in znamenitih ljudi, ki so na različne načine povezani s področjem LAS.
Slikovito paleto radosti in lepote pri oblikovanju podob v 2011 vam želimo in vabimo k druženju in sodelovanju tudi v prihajajočem letu.
Marina Bezgovšek, TIC - STIK Laško
Iz naše hiše v vašo hišo potuje kup želja: veliko sonca in vedrine, bogato setev, žlahtno žetev in veselja kar se da!
strk
M
z'¿^e^ira^rtjAe^iersrcc^č^v tefažOn
V STIKU smo se letos odločili, da bomo finančna sredstva namenjena obdarovanju poslovnih partnerjev, sodelavcev in vas, spoštovani obiskovalci, namenili v Trubarjev šolski sklad OŠ Primoža Trubarja Laško in Šolski sklad OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. S tem želimo omogočiti enake možnosti vsem otrokom v občini Laško, ne glede na to, iz katerega socialnega okolja prihajajo.
iskd
J JiVNI iKlAORtPUHLIKli ^LOVENIJ» U KULT URNE DFJAVNOSU
Državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž
Pevci nam pojejo, godci pa godejo
V soboto, 20. novembra, je v Laškem pod naslovom Pevci nam pojejo, godci pa godejo potekalo državno srečanje pevskih in godčevskih skupin. S po dvema pesmima ali vižama se je predstavilo 14 skupin in posameznikov iz različnih krajev Slovenije, ki jih je na podlagi strokovnih ogledov šestih regijskih srečanj izbrala državna strokovna spremljevalka Jasna Vidakovič.
Tokrat je bila posebna pozornost posvečena neposrednim nosilcem izročila - torej dvanajstim skupinam in posameznikom, ki jih lahko označimo kot »naturščike« - državna strokovna spremljevalka pa jim je za zaključek dodala še dve poustvarjalni skupini, ki se z ljudskimi pesmimi in vižami srečujeta na novo, in sicer zaradi ljubezni do našega glasbenega izročila. Priča smo bili zelo pestremu prikazu pesemskega izročila - tako po vsebinski plati izbranih pesmi kakor tudi po zvočni sliki, ki jo je bogatilo petje na »tretko« in druge posebnosti iz bogate glasbene zapuščine - in zanimivi predstavitvi ljudskih viž, ki so jih zaigrali ali stari ali nekoliko mlajši godci. V Laškem so isti dan potekali tudi trije seminarji, ki se jih je udeležilo nekaj manj kot 150 ljubiteljev glasbenega izročila. Med njimi je bilo največ pevcev, ki so se pod vodstvom Ljobe Jenče in tria Volk folk ukvarjali s postavljanjem večglasja v pevskih skupinah,
harmonikarje je vodila Vesna Stropnik, z drugimi godci, razdeljenimi v različne sestave, pa je delal Adrijan Novak. To je ena od odmevnejših prireditev v organizaciji Območne izpostave Laško v tem letu, saj je bila prireditev predvajana tako na Radiu Ognjišče kot tudi na prvem programu Radia Slovenije, in sicer v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Ivan Medved, koordinator OI Laško
Koncert Moškega pevskega zbora Jurklošter
V	sestavi Kulturnega društva Prežihovega Voranca Jurklošter že 34 let deluje moški pevski zbor, ki ga je več kot 30 let uspešno vodil pevovodja gospod Julij Gorič. Letos so se naši pevci odločili, da izvedejo tudi prvi samostojni koncert in tako zaokrožijo niz prireditev ob obeležitvi 50-letnice našega društva.
V	soboto, 27. novembra, smo se polni pričakovanja zbrali v telovadnici jurkloštrske šole. Kmalu so se naša pričakovanja izpolnila, lahko pa zapišem, da so jih pevci s svojim ubranim petjem tudi presegli, saj so nas s svojim nastopom navdušili. Njihova pesem je prav lepo zazvenela v sicer
neakustični telovadnici. K poživitvi večera so pripomogle in ga tudi lepo zaokrožile Vodomke, saj so se odzvale vabilu pevcev, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Večer je še popestrila naša krajanka Hermina Palčnik, ki je iz svojega že kar obširnega opusa predstavila dve svoji pesmi. Član pevskega zbora Jože Rabuza pa je nastopil tudi kot recitator. Oba sta
požela bučen aplavz. Koncert je zanimivo povezovala oziroma vodila Nina Palčnik, ki se je v tej vlogi v kraju predstavila prvič, a se je vedla kot izkušena povezovalka. Vesela sem, da je pevcem uspelo pripraviti in izvesti koncert. Upam, da nas bodo s svojim petjem še dolgo razveseljevali in da jim dokaj skromen obisk krajanov ni vzel poguma. Res je, da je bilo obiskovalcev manj, kot smo pričakovali, smo pa zato mi zelo uživali. Vsem, ki si niso vzeli časa za obisk koncerta, pa je lahko samo žal, saj so zamudili nepozaben večer. Pevcem pa želim, naj vztrajajo, in jim čestitam, da so uspeli.
Za KD Prežihov Voranc Magda Stopinšek
Srebro za MePZ Koral
Kultura
»Sanje so in sanje vedno ostanejo ...,« pravi pesem in res je tako. V
Mešanem pevskem zboru Koral Laško, ki ga od leta 2007 vodi Rebeka Hrastnik, so sanje postale resničnost, ki je niti v sanjah ne bi mogli videti in doumeti. Na letošnjem Območnem srečanju odraslih pevskih zborov občine Laško nas je strokovna spremljevalka Danica Pirečnik predlagala za regijsko raven. Tako smo se s tematsko zaokroženim sporedom, ki smo mu nadeli naslov Laudate omnes gentes, predstavili na 4. regijskem tematskem koncertu odraslih pevskih zasedb Sozvočenja 2010, ki je potekalo 6. novembra v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Od sedmih pevskih zborov sta nam strokovna spremljevalca Andraž Hauptman in Matej Penko podelila nagrado: enodnevne intenzivne vaje za perspektivno zasedbo z enim od slovenskih zborovodij ali mentorjev za vokalno tehniko. Nagrada nas je še močneje opogumila, da smo se s še večjo srčnostjo zagrizli v delo, saj nas je čakalo Mednarodno tekmovanje adventne in božične glasbe v Pragi, za kar smo se pripravljali kar sedem mesecev. Večino finančnih sredstev smo zbrali sami, nekaj pa smo prejeli od Občine Laško in JSKD Laško. Za prejeto pomoč se jima iskreno zahvaljujemo, kakor tudi Pivovarni Laško za darovano pijačo.
Tako smo se v četrtek zjutraj, 25. novembra, odpeljali proti Pragi. Na pot se nas je odpravilo 31: 23 pevcev, zborovodkinja, pet spremljevalcev in dva šoferja. Da je Praga lepa, smo že slišali, a da je tako čudovita, si nismo predstavljali. Vsak dan smo začeli z mašo, ki jo je v eni od hotelskih sob daroval kaplan Klemen Jager. V petek nas je vodička Šarka Hroudova, Čehinja, ki v Pragi študira slovenščino, popeljala po mestu, da smo si ogledali glavne znamenitosti. Tekmovalni program smo po zaslugi strokovnega znanja naše zborovodkinje Rebeke Hrastnik v soboto dopoldne odlično predstavili pred tričlansko komisijo v dvorani Šmihov, koncertni program pa popoldne v cerkvi sv. Rešitelja. Pri obeh nastopih nas je pri eni skladbi na klavirju spremljala Teja Ulaga. Po obveznem programu je sledilo še skupno petje vseh pevskih zborov na Starem trgu, kjer smo skupaj s 1.200 pevci zapeli šest različnih božičnih pesmi.
Ob osmih zvečer smo se vsi zbori zbrali v veliki kongresni dvorani Top Hotela, kjer smo z veliko več treme kot na tekmovalnem nastopu pričakovali razglasitev rezultatov. Ne gre prezreti veselja otroškega pevskega zbora iz Singapurja, katerega pevci so zdirjali po dvorani, in češkega otroškega pevskega zbora, katerega pevce so krasili rumeni šali in so spominjali na
Malega princa. Zbrani smo bili zbori iz Češke, Nemčije, Finske, Danske, Madžarske, Hrvaške, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Rusije, Singapurja, Slovenijo pa so poleg nas zastopali še Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti in MPZ KD Vox Carniolus iz Slovenije. Z glasnim vzklikanjem in veseljem ob prejetih priznanjih je bilo čutiti ponos na narodno pripadnost. Joj, koliko srčne kulture je bilo tam zbrane na enem mestu. Veselje vsakega nad vsakim, radostna ganjenost zborovodij, ki so lahkotnih korakov prihajali po dodeljena priznanja. Ko je že naš razum nehal upati in je upalo samo še srce, smo zaslišali: »Mixed choir Koral Laško - silver prize,« srebrno priznanje v kategoriji komornih zborov za MePz Koral Laško! Bravo Slovenija, bravo Laško! Veselju in vzklikanju ni bilo videti konca. Po lepi slovenski in laški navadi smo nazdravili s pivom in šilčkom becherovke, da bi bolj držalo. V nedeljo zjutraj pa smo se počasi odpravili proti Sloveniji. Kot zadnji pogled na Prago si bomo zagotovo zapomnili Plečnikovo cerkev Srca Jezusovega, kjer smo naredili še zadnjo skupinsko fotografijo. S pesmijo na ustnicah smo se zvečer pripeljali v zasneženo Laško.
Magdalena Hrastnik
Laška pihalna godba zaključuje izjemno uspešno leto
Godbeniki Laške pihalne godbe bodo leto 2010 zaključili z velikim zadovoljstvom. Za njimi je namreč izjemno uspešno leto, v katerem ni manjkalo novosti, postavili so celo nov rekord. Laški godbeniki so namreč letos odigrali rekordno število nastopov, kar 90 jih je bilo. Junija so se drugič doslej udeležili državnega tekmovanja v izvajanju zabavne glasbe, ki je potekalo v Ormožu, in domov odšli z zlato plaketo s posebno pohvalo. Organizirali so spomladanski koncert, na katerem so se predstavili z gostjo Alyo in se prvič doslej udeležili festivala Minden Tattoo s čisto novim show programom, ki ga je sestavil predvodnik Miha Dergan. Gre za festival, ki poteka v Mindnu v Nemčiji. Laška pihalna godba je na tem festivalu zastopala Slovenijo in se ob bok postavila najboljšim evropskim vojaškim orkestrom. Svojo nalogo je opravila več kot odlično. Morda je formula za uspeh tičala v koncertnem programu, v katerem ni manjkalo kultnih in tudi v tujini
izjemno priljubljenih Avsenikovih melodij, prav poseben čar pa so nastopu dale laške mažorete, ki so prav tako navdušile številno občinstvo. Tudi za slednjimi, ki jih vodi Vesna Kovač, je uspešno leto. Na evropskem prvenstvu v Bosni in Hercegovini so v kategoriji senior zasedle odlično 6. mesto, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev v tej kategoriji, uspešne pa so bile tudi na državnem prvenstvu, saj so posegle najvišje in tako zopet postale državne prvakinje. Ne smemo pozabiti omeniti projekta pod imenom Grajska skrivnost, ki se ga je Laška pihalna godba lotila skupaj s priznanim slovenskim dirigentom Lojzetom Krajnčanom. In če vas zanima še kaj več o dogajanju v Laški pihalni godbi, naj vas prijazno povabimo na spletno stran www.godbalasko.si, ki je prav tako plod dela v letošnjem letu. Godbeniki in godbenice nikakor ne počivajo na lovorikah, pred njimi so številni načrti, prav tako so veseli številčnega aktivnega in delovnega
podmladka, zavoljo katerega godben dom počasi že poka po šivih. Toda preden bodo v Laški pihalni godbi nazdravili novemu letu in si zastavili nove cilje, je pred njimi še tradicionalni božično-novoletni koncert, ki bo 26. decembra v dvorani Tri lilije. Koncert se bo začel ob 18. uri. Vstop bo prost! Kot že nekaj let doslej bomo Laščani s koncertom počastili praznik ob dnevu samostojnosti in enotnosti, na letošnjem koncertu Laške pihalne godbe, ki ji bo dirigiral Gašper Salobir, pa bo kot gost nastopil ansambel Alpski kvintet. In verjamemo, da bodo nastopajoči s skupnimi močmi na noge spravili vso dvorano. Kot so laški godbeniki to storili z Modrijani na Noči Modrijanov v dvorani Golovec pred nekaj meseci.
Vljudno vabljeni in lep godbeniški pozdrav!
Novi prostori v naši
I	• • V (V •	v •
knjižnični mreži
V jesenskem času smo otvorili nove prostore dveh enot Knjižnice Laško: krajevne knjižnice v Rimskih Toplicah in izposojevališča v Šentrupertu ter prenovljene in povečane prostore izposojevališča v Zidanem Mostu. Odločili smo se, da v posamičnih številkah biltena predstavimo po eno pridobitev.
Tokrat pišemo o izposojevališču v Šentrupertu, saj smo ga otvorili najprej, v začetku oktobra. Na prireditvi nas je s krajšim izvirnim
leposlovnim delom, vezanim na Šentrupert, navdušil slovenski jezikoslovec dr. Tomo Korošec, ki je pred mnogimi leti služboval v tem kraju. Na citre pa je zelo lepo zaigrala Janja Brlec. Izrečene so bile tudi zahvale vsem, ki so si v kraju od konca 70. let prizadevali in si še prizadevajo za delovanje knjižnične dejavnosti. Knjižnica je zdaj v enem od prostorov podružnične osnovne šole v Šentrupertu. Opremljena je na novo, mogoč je dostop do računalnika in interneta. Knjižnična zbirka šteje okoli 2.700 enot in vključuje neka stalnega gradiva, kolekcije, ki jih zamenjujemo, dopolnili pa smo jo še z gradivi iz laške knjižnice in z darovi. Knjižnica je odprta ob nedeljah od 9.30 do 10.30, ko vas pričakuje Tjaša Pertinač, za osnovnošolce pa tudi ob sredah med
Praznik slovenskih splošnih knjižnic
20. november je dan slovenskih splošnih knjižnic. Splošne knjižnice so javne knjižnice, ki ne vključujejo knjižnic izobraževalnega sistema, ustanov in podjetij. V vsej Sloveniji deluje 261 krajevnih knjižnic. Od tega je 58 knjižnic na ravni nekdanjih občin, ki delujejo kot osrednje knjižnice. Te so organizirane kot zavodi, ki vključujejo več manjših enot. Ena od njih je Knjižnica Laško s krajevnima knjižnicama Rimske Toplice in Radeče. Na ravni regij so osrednje območne knjižnice, ki opravljajo nekaj nalog za regijo, pri
11.30 in 13.00, ko z učenci delata Danica Lokovšek in katera od učiteljic. Če bo v kraju interes, bomo organizirali eno do dve prireditvi letno, pa tudi kakšno osnovno računalniško izobraževanje za manjše skupine. Udeležba na otvoritvi, kot tudi obisk že delujoče knjižnice dokazujeta, da so krajani nove knjižnice veseli. Vabimo vas, da jo obiščete tudi tisti, ki je doslej še niste.
Matej Jazbinšek
Za proslavitev dneva reformacije je že drugič poskrbela Knjižnica Laško, ki je ob tej priložnosti pripravila osrednjo prireditev bralne akcije Beremo slovenske avtorje. V goste je povabila Toneta Partljiča, pisatelja, dramatika in dramaturga, ki je občinstvo v dvorani laškega kulturnega centra navduševal s svojimi hudomušnimi besedami. A hudomušnost je le njegova pot do ljudi, do bralstva, ki pa v sebi nosi globlji pomen. Partljič se tako loti resnih tem, ki večji del temeljijo na njegovi lastni izkušnji. Njegovo življenje - od odraščanja v Slovenskih goricah, prek učiteljevanja, dela v gledališču pa do poslanskih klopi - je pač njegov največji navdih. In tega prepoznavajo in cenijo tudi Laščani, saj so v laški knjižnici izposojeni prav vsi Partljičevi romani, teh pa je več kot dvajset. Otroštva se spominja v knjigah Hotel sem prijeti sonce, Slišal sem, kako trava raste in v drami Moj ata, socialistični kulak. Slovenski jezik mu je, kot je sam zapisal, »kot ribi voda in orlu planinski zrak«. A težko se je pravzaprav odločiti, kdo je bil vrhunec večera. Izjemnemu Tonetu Partljiču je namreč na odru sledila Brencl banda, ki se je v poskočni
nas je to celjska knjižnica. 589 krajev z manj kot 1.500 prebivalci obiskuje bibliobus, v 81 pa delujejo izposojevališča s premičnimi zbirkami, pri nas so to knjižnice v Šentrupertu, Jurkloštru in Zidanem Mostu. Okrog dneva splošnih knjižnic se v knjižničarskih strokovnih krogih veliko razmišlja o našem delu,
pesmici, ob kateri so marsikoga zasrbele pete, spraševala »Lubca moja, ma kje si snoč hodila?«. Skupina mladih glasbenikov, ki so v Laškem že nastopili, je s svojo pozitivno energijo ob igranju in prepevanju avtorske glasbe, nastajajoče iz ljudskega izročila, navdušila. Pa ne le na odru -po uradnem delu so v preddverju zaigrali in zapeli še enkrat. Tone Partljič je knjižnice označil za najpomembnejše kulturne institucije v državi - in svoje poslanstvo odlično opravlja tudi laška knjižnica. Zaključujejo že tretjo sezono Bralne značke za odrasle, letos pa so ji pridružili še projekt Beremo slovenske avtorje. Kot je poudarila direktorica Knjižnice Laško Metka Kovačič, si s to akcijo prizadevajo, da bi čim več bralcev poseglo po knjigah slovenskih avtorjev, hkrati pa bi pridobili tudi boljši vpogled v to, katera dela in kateri avtorji so bili v našem okolju najbolje sprejeti, kaj nam je blizu oziroma kaj nam je všeč. Projekt se končuje v decembru, z njim pa bodo na nekoliko spremenjen način nadaljevali v prihodnjem letu. Tudi sicer imajo knjige slovenskih avtorjev v laški knjižnici spoštljivo mesto, njihovi promociji pa namenjajo precejšnjo pozornost, saj poleg tega, da bralce spodbujajo k branju teh knjig, pripravljajo tudi pogovore s pisatelji in literarne večere.
Jasmina Štorman
dobrih praksah pa tudi problemih. Letos je v okviru praznovanja izšla publikacija Slovenske splošne knjižnice. V medijih je bilo večkrat povedano, da so imele slovenske knjižnice v lanskem letu blizu 10 milijonov obiskov in so svojim obiskovalcem na domove izposodile
23.112.109 enot knjižničnega gradiva.
Knjižnice smo na svoj praznik po vsej Sloveniji pripravile različne prireditve. V Laškem smo organizirali okroglo mizo, preko katere smo želeli pridobiti mnenja o našem delu, podati nekaj informacij in izmenjati stališča glede naših problemov. Udeležencem smo povedali nekaj o
II
naših pogojih delovanja, podali informacije o knjižničnem gradivu in se razgovorili o elektronski knjigi, ki naj bi kmalu zamenjala klasično knjigo, stvarnost pa je drugačna. V njej se knjiga na papirju še vedno izkazuje z veliko prednostmi pred mlajšo tekmico. Predstavili smo svoje elektronske storitve, opozorili na našo spletno stran, pokomentirali podatke o našem članstvu, obisku, izposoji, kjer večkrat presegamo slovenska povprečja. To so za knjižničarstvo v pretežno nemestnem okolju dobri pokazatelji, pohvalila jih je tudi svetovalka iz regijske knjižnice, Martina Salobir. Predstavili smo tudi anketo o naši knjižnici, izdelano v
Knjižnica/Kultura
študijske namene, iz katere je razvidno, kako nas vidijo naši obiskovalci. Pohvalili smo se z novimi prostori v Rimskih Toplicah in Šentrupertu ter prenovljenimi v Zidanem Mostu in jih predstavili z videoposnetki. Na koncu smo občinstvo ponovno opozorili na prostorsko stisko v Knjižnici Laško. Problematika je zelo kompleksna. O njej smo razmišljali iz različnih zornih kotov, razvila se je živahna razprava. Od župana smo dobili zagotovilo, da s problemi ne bomo ostali sami in da se bodo v krogu pristojnih institucij začeli pogovori za iskanje najbolj primerne rešitve.
Metka Kovačič
Literarni večer z Ivanom Stropnikom
Napiši mi pismo ali le par besed, da mi polepšajo svet...
Vsi od nas nekaj pišemo, naj bodo to pesmice ali proza, in s tem morda marsikomu polepšamo minutke ali urice, ki si jih vzamejo za branje. Se za nekaj časa prestavijo in poistovetijo z zgodbo, ki se odvija pred njihovimi očmi.
Literarna skupina v Laškem deluje že nekaj let in vsako leto je organiziran tudi literarni večer z gostom. Letos je bil to Ivan Stropnik, pisatelj in pesnik, doma iz Velenja. Zanimiv večer je tokrat ob podpori JSKD v obnovljenih prostorih Doma svobode v Zidanem Mostu organizirala Zlata Strel. Hkrati smo si ogledali tudi razširjene prostore podružnične knjižnice v Domu svobode. Pridobili so nekaj kvadratnih metrov prostora in bolj urejeno okolje, kjer si bodo mladi in malo manj mladi bralci z veseljem vzeli nekaj časa tudi za branje.
Člani literarne skupine smo predstavili svoja dela v krajšem obsegu, nakar je potekala debata in z veseljem smo sprejeli tudi mnenje gospoda Stropnika - le kdo bi se branil dobrohotnih nasvetov za nadaljnje delo? Malo pozneje se nam je pridružil tudi Jože Zupan, avtor nedavno izdane pesniške zbirke, iz katere smo tudi prebrali nekaj pesmi - globokih, takih, ki sežejo v dušo.
In na koncu, kot ponavadi, se je miza šibila pod domačimi dobrotami. Ni čudno, da pravimo Vsak je umetnik na svojem področju!
Literarna skupina Laško C. Berginc
LIKOVNO DRUŠTVO LAŠKO Vrtec na obisku
Ko smo bili majhni, smo največkrat slišali: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna.« Pa se nam je zdelo kar nekam »brez veze«. Danes, ko imamo nekaj let več, vemo, da to še kako drži. Zato se
trudimo, prav tako kot vzgojitelji, tudi mi otrokom ponuditi nekaj, kar jih bo pritegnilo. Kajti, kaj vemo, koliko slikarjev bo prišlo iz vrst današnjih malčkov. Tako je nastala ideja, da bi nadobudneže povabili v našo galerijo -na ogled naših izdelkov, pa morda tudi k risanju.
Tako se je 15. oktobra pred galerijo zbralo lepo število otrok iz skupine Veverice. Pričakala jih je maskota medveda, ki so ga sprva malo postrani gledali, a je bil tako prijazen, da je delil čokoladice, zato so se kmalu sprijateljili. Povabil jih je v galerijo, kjer so občudovali naše izdelke. Ker smo jim pripravili material, to je voščene barvice in liste, so se vneto lotili risanja motivov po lastni izbiri in nastala so lepa dela. Ker smo se odločili, da otroške delavnice pripravimo vsak prvi petek v mesecu, nas je druga skupina obiskala 5. novembra - tokrat so bili ustvarjalci mlajši, triletni otroci. Skupino otrok z vzgojiteljicama je pričakala tetka Jesen in jim predstavila jesenske dobrote iz narave, ki so jih nato tudi upodobili. Vse nastale risbice obeh skupin smo med občinskim praznikom v galeriji razstavili. Otroci, vam povem, da smo si tokrat mi, odrasli, z zanimanjem ogledali vašo razstavo. Čestitamo, mali umetniki. Namen tega projekta je bil, da že naše malčke spodbujamo in jih navajamo, da bodo z veseljem obiskovali našo galerijo in v njej tudi ustvarjali. Ravnateljici Vrtca Laško Greti Škoberne se zahvaljujemo, da je našo idejo podprla, in želimo, da bi se tako uspešno in prijetno sodelovanje še nadaljevalo.
Cvetka Berginc
Hvaležni, četudi tega ni vedno videti
Ko vzamemo v roke kakšno revijo, jo vedno z zanimanjem prebiramo, komentiramo članke, pregledamo slike in to je vse. Revija pristane na kakšnem kupu papirja ali roma v koš. Smo se kdaj vprašali, kdo je vse te članke pripravil, koliko časa je porabil, da je nabral material, to uredil in da se je vse to
pojavilo v reviji v taki obliki, kot jo vidimo - v obliki, prijetni za oko in za dušo?
Gospa Boža Herek, urednica TV Krpan, se na omenjeni televiziji nikoli ne pojavi, saj pripravlja prispevke drugih
oseb, sama pa vloži v to ure in ure dela, tudi nedeljskega. In ne samo to, sama se nam tudi vedno pridruži na prireditvah, jih slika in objavlja. Vedno nam je pripravljena priskočiti na pomoč, ko se mi, neuki posamezniki, trudimo napraviti čim boljše fotografije, pa se z njo niti primerjati ne moremo. Zato bi se ji ob tej priložnosti zahvalili za trud, dobro voljo, pripravljenost za pomoč. Draga Boža, ob prihajajočem letu:
Če je sreča kapljica vode, če je zdravje žarek sonca in če je prijateljstvo čudovit cvet, ti želimo vsega za cel planet!
Likovno društvo Laško
Likovno društvo Laško vas vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo 16. decembra ob 9.30 v Thermani.
Pridružite se nam, likovnikom, ki smo se odločili darovati kri. Decembra drug drugemu želimo vse dobro, veselja, sreče in predvsem zdravja. Le kako naj ostanemo ravnodušni ob neprestanih prošnjah transfuzijskih centrov po darovanju krvi? In kolikim lahko to reši življenje ...
Zato - DOBRODOŠLI na krvodajalski akciji!
Pripravlja: dipl. med. sestra Tomislava Kordiš
Zdravstvo in humanitarna dejavnost
n zmvje
Cepljene proti gripi: da ali ne?
V obdobju prehladov in gripe smo za vas pripravili nekaj nasvetov, kako jih preprečiti. Eno od osnovnih pravil je, da, še posebej z majhnimi otroki, ne zahajamo v večje trgovske centre, kjer se gnete največ ljudi, temveč se raje odpravimo na sprehod na svež zrak, v naravo. Ne pozabimo, da je treba tudi pozimi vsak dan zračiti prostore, kjer spimo, bivamo in delamo. Po vsakem obisku trgovine ali rokovanju z drugimi si je treba po prihodu domov temeljito umiti roke. Razkužila doma ne potrebujete, če pa ga že imate, upoštevajte naslednje: najprej si roke dvakrat temeljito umijte z milom, jih dobro posušite ter šele nato nanje nakapajte nekaj razkužila in ga vtrite. Hrana, ki vas varuje in naravno dviguje odpornost, je zelje (kislo ali sveže), korenje, pesa, redkev, fižol, repa, zelena. Jejte veliko sadja, pa ne nujno mandarine, ampak domača jabolka, domače grozdje itd. Tisti, ki ste naredili domač jabolčnik in sok iz rdečega grozdja, imate srečo, saj je v takšnem soku največ snovi, ki dvigujejo odpornost. Večkrat si narežite belo čebulo in jo svežo pojejte, olupljeno pa lahko skuhate v čaj in mu dodate med. Pri odpornosti pomagajo tudi začimbe: kurkuma (uporabljamo jo za peko peciva, da dobi lepo rumeno barvo),
Kri daroval že devetdesetkrat
Karli Wiegele iz Debra pri Laškem je septembra v Transfuzijskem oddelku Bolnice Celje že devetdesetič daroval
kri. Za to humano dejanje se mu je prisrčno zahvalila Marija Šunjevarič-Major, dr. med. Karli Wiegele je darovalec postal med služenjem vojaškega roka. Tudi sam je že potreboval kri, zato z darovanjem te življenjske tekočine rad pomaga ljudem, ki jo potrebujejo, in z njo tudi rešuje življenja.
timijan, majaron ... Od čajev so najprimernejši slez, šipek in meta. Na imunski sistem zelo dobro delujejo tudi limone in pomaranče, borovnice, korenje, banana, česen in morski sadeži, ameriški slamnik, različna zelišča, zeleni čaj, ne pozabite pa tudi na med. Zelo zdravilne so tudi gobe maitake. Pomembno je, da uživate jogurte z aktivno bakterijsko kulturo, manj sladkorja in manj maščobami. Za zdravje je dovolj le lonček na dan. Bakterije, ki so v jogurtu, v želodcu poskrbijo tudi za to, da telo lažje vsrka hranilne snovi. V prehrani so dobrodošle tudi buče, saj vsebujejo veliko betakarotena, zelo pomembnega vitamina pri večanju odpornosti, zelo zdrava pa so tudi semena iz buč.
Edina zaščita pred boleznimi je zdrav in močan imunski sistem, ki je
rezultat zdravega načina življenja. Sami moramo poskrbeti za lastno zdravje in zdravje naših otrok, ne smemo se zanašati na medicino in farmacijo. Preventiva ne pomeni obiskovanja ambulante in jemanja zdravil ter umetnih vitaminov, pač pa skrb za zdravo uravnoteženo prehrano, zadostno dnevno količino zaužite čiste pitne vode, gibanje na svežem zraku in soncu, odsotnost stresnih situacij,
Delo v letu 2010 v Društvu invalidov Laško
Dnevi hitro bežijo, ponovno se bliža konec leta in čas je, da se ozremo nazaj na delo Društva invalidov Laško v letu 2010. V društvu deluje 35 prostovoljcev, katerih naloga je invalidom izboljšati vsakdanje življenje. Kot v preteklih letih smo bili tudi letos športno aktivni: igrali smo namizni tenis, streljali z zračno puško, balinali, igrali pikado, kegljali ter se ukvarjali s športnim in rekreativnim ribolovom. Organizirali smo sedem srečanj in izletov, razna izobraževanja naših članov in sofinancirali nakup kopalnih kart v Zdravilišču Laško. Posebno pozornost smo namenili obiskom naših članov, ki so prestali težje operacije, obiskali smo člane, ki bivajo v domovih za ostarele, ter praznovali z 90-letniki in starejšimi člani. Sofinancirali smo ortopedske pripomočke in baterije za slušne aparate. Sodelovali smo na razstavi ročnih del v Slovenj Gradcu in sodelovali z drugimi društvi. Invalide je močno prizadela recesija, zato smo nekaterim finančno pomagali pri večjih izdatkih za hrano. Lani smo z enkratno pomočjo pomagali desetim, letos pa dvajsetim članom. Opažamo vedno težje življenje in stiske invalidov. Država je sprejela zakon o malem delu za študente, upokojence in brezposelne,
notranji mir in sproščeni medčloveški odnosi ter seveda nepogrešljiva ljubezen. Strah in panika sta najboljša sopotnika bolezni in nesreče, zato ne dopustite, da upravljata z vašim življenjem.
Možno je tudi cepljenje proti gripi. Cepljenje je priporočljivo za osebe, pri katerih je tveganje za težji potek bolezni večje. To so bolniki, ki imajo kronične bolezni dihal (astmo, kronično obstruktivno pljučno bolezen), kronične srčno-žilne bolezni (izjema je povišan krvni pritisk brez okvare notranjih organov), kronične ledvične, jetrne ali nevrološke bolezni, imunsko oslabelost zaradi bolezni ali zdravil, ki slabijo imunost, sladkorno bolezen (zdravljeno z zdravili) in osebe, starejše od 65 let. Z vestnim izvajanjem higienskih ukrepov (higienično kašljanje in redno ter temeljito umivanje rok) lahko dosežemo, da bo s pandemsko gripo okuženih čim manj ljudi, s tem pa bo tudi zapletov pri ljudeh z večjim tveganjem za težjo obliko manj. V ZD Laško se lahko cepite v ambulanti 1, cena cepiva je 7 evrov za kronične bolnike in starejše od 65 let ter 12 evrov za druge. Za ostale informacije lahko pokličete v ZD Laško na tel. št.: 734 36 00.
da si lahko izboljšajo eksistenco, na invalide pa je pozabila, kar pomeni, da si bo naše društvo tudi v prihodnje po najboljših močeh prizadevalo za boljše življenje invalidov. Finančno nam pomaga tudi Občina Laško, financiramo pa se tudi s članarino, ki jo plačujejo člani društva. Zaradi recesije je delovanje še težje, želimo si več sodelovanja z občino, saj 675 naših članov in njihovih družinskih članov predstavlja velik odstotek občanov Občine Laško. Velik del prostovoljcev je iz okoliških krajev, zato njihovi potni stroški predstavljajo dodaten strošek društvu. Želimo si, da bi bilo v prihodnjem letu več prostovoljcev iz centra občine.
Hvaležni smo poverjenikom, praporščaku, predsednikom komisij, članom odbora nadzornega sveta, tajnici in blagajničarki za njihovo delo ter vodji evidence in urejanja prostorov. Tudi v letu 2011 bo imelo društvo uradne ure vsak ponedeljek od 8. do 11. ure. Pred koncem leta bomo razdelili darilne pakete, denarno pomoč, koledarje in nalepke za članarino v društvu ter tako veselo odkorakali v leto 2011. Vsem članom društva in drugim občanom Občine Laško želim veliko zdravja, vesel božič in uspehov polno novo leto 2011.
Predsednik društva invalidov Miha Lončar
■■■■■■■■II
Humanitarna dejavnost
Območno združenje Rdečega križa Laško
V ODPRAVLJANJE POSLEDIC POPLAVE SE JE VKLJUČIL TUDI RDEČI KRIŽ
Območno združenje RK Laško ima bogate izkušnje pri vključevanju v pomoč prizadetim in odpravljanje posledic naravnih nesreč, zato se je skupaj z mrežo prostovoljcev iz prizadetih območij, dejavnih v krajevnih organizacijah RK, z veliko skrbnostjo in zavzetostjo vključilo tudi v odpravljanje posledic septembrskih poplav. Na sedežu RK smo že dan po ujmi oblikovali krizni štab, na katerem smo zbirali informacije o stanju na terenu in oblikovali obširno pisno poročilo za RK Slovenije in CSD Laško. Vseskozi smo bili v stiku tudi s Štabom za civilno zaščito Občine Laško in županom. Naše takojšnje ukrepanje tokrat ni bilo potrebno, zato smo pripravili vse za čimprejšnji sklic Komisije za socialna vprašanja in elementarne nesreče pri OZ RK Laško v razširjeni sestavi s predsedniki KO RK iz prizadetih krajev, predstavniki CSD Laško in Občine Laško. Komisija se je sestala že drugi dan po nesreči. Na njej smo analizirali stanje in se dogovorili za obisk družin na najbolj prizadetih območjih. Še isti dan smo obiskali 65 družin v Laškem,
Predstavniki Leo klubov iz Celja ob izročitvi pomoči na sedežu Rdečega križa v prisotnosti župana Občine Laško Franca Zdolška in predsednika KS Laško Martina Kokotca.
Marija Gradcu, Rečici, Rimskih Toplicah in Vrhu ter pri najbolj prizadetih izpolnili popisne liste. Komisija se je znova sestala čez dva dni in na podlagi velikosti škode, stiske in problematike prizadetih družine in posameznike razvrstila v kategorije, izoblikovala predlog pomoči in ga posredovala na RK Slovenije. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da tudi tokrat v nesreči nismo bili osamljeni in da so nam pomoč ponudili nekateri posamezniki in organizacije Rdečega križa iz neprizadetih območij. V minulem mesecu smo vso pomoč že razdelili, za našo neposredno pomoč pa je odprt le še Majland. Poleg RK Slovenije, ki je za prizadete v laški občini namenil nekaj več kot 18 tisoč evrov pomoči, 26 prehranskih paketov, en nov hladilnik in pralni stroj iz donacije Bosch, so nam s prispevki pomagali še Karl in Zdenka Vidali iz Laškega, KO RK Bistrica ob Dravi, OZ RK Dravograd, in sicer s sredstvi v višini 700 EUR, ter Leo klub celjski vitezi in Leo klub Mavrica Celje z donacijo 5.702 EUR
namensko za dve družini. Pomemben je bil tudi prispevek Petrola, ki je na predlog Občine Laško doniral 5.000 litrov kurilnega olja v vrednosti 3.800 EUR za poplavljene, preostali del pa za prebivalce Majlanda. K omenjeni pomoči smo družinam namenili še bogat zavitek s higienskimi pripomočki in intervencijske zaloge hrane EU. Vsa doslej prejeta in razdeljena pomoč v okviru RK je ocenjena na 35.000 EUR, kar v okviru naših možnosti ni tako zanemarljivo. Po mnenju večine prejemnikov pomoči bo naša pomoč pomembno prispevala k ublažitvi stiske družin in posameznikov, prizadetih v poplavi. Vsem, ki so nam pri delu in z donacijami pomagali, se iskreno zahvaljujemo.
Vlado Marot
RDEČI KRIŽ V REČICI Z NOVIM PROSTOROM
V naši KO RK smo se jeseni zelo intenzivno lotili urejanja prostora v Sindikalnem domu Huda Jama, ki nam ga je v uporabo odstopila KS Rečica. Pri tem so nam pomagali: Fragmat-Tim in Demit, d. d., Paron, d. o. o., trgovina Tehnika Debro, d. o. o., podjetniki Tomaž Gunzek, Marjan Zorko, Danijel Medved, Matjaž Cajhen in posamezniki Marjan Košir, Tomaž^ Alauf, Uroš Kovač, Matej Jager, Sabina Šmauc, Hasan Radojčič ter nekateri člani odbora RK. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Na otvoritvi pisarne so bili prisotni župan Občine Laško Franc Zdolšek, sekretar OZ RK Laško Vlado Marot, predsednik KS Rečica Matjaž Pikl ter skoraj vsi podjetniki in posamezniki, ki so nam pomagali.
Postaja RK deluje prvi ponedeljek v mesecu od 8. do 9. ure, v tem času pa lahko dobite tudi informacije, ki jih v zvezi z našim delom potrebujete. Vsako sredo od 19. do 20. ure je v Sindikalnem domu organizirana vadba za preprečevanje osteoporoze, ki jo vodi dipl. fizioterapevtka Tanja Marušič. Poskrbite za svoje zdravje in se nam pridružite. Za izpolnitev tega programa nam je poleg že omenjenih donatorjev sredstva prispevalo tudi podjetje Monting iz Rečice.
tako pridobili kar nekaj sredstev za nadaljevanje delavnic, ki jih izvajamo v lastnem prostoru, ki je sicer majhen, vendar se v njem prav dobro počutimo. Na delavnicah so velik prispevek dale Marica Lesjak, Majda Šmerc, Cvetka Mešel in Zdenka Seidl. Ob koncu leta bomo obiskali naše starejše krajane, ki zaradi bolezni ne morejo od doma, ob tej priložnosti pa jim bomo izročili darila pozornosti.
Marina Šmauc
SREČANJA IN DRUŽENJA NAŠIH KRAJANOV
Oktobra in novembra je v kar šestih krajih laške občine potekalo srečanje in druženje starejših krajanov, in sicer v Laškem, Rimskih Toplicah, na Vrhu, Marija Gradcu, Sedražu in Zidanem Mostu. V večini primerov so jih pripravili marljivi prostovoljci RK v sodelovanju z Območnim združenjem RK, ponekod pa glavnim organizatorjem pomagajo tudi drugi. Laško: Najprej so se na povabilo KO RK Laško, Krajevne skupnosti Laško in Društva upokojencev Laško v Humu zbrale Laščanke in Laščani, starejši od 80 let. Takšnih je v Laškem kar 214. Učenci in člani krožkov RK na Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško, učenci Glasbene šole Laško-Radeče ter Sabina in Tjaša Razboršek so jim pripravili prisrčen program, ki ga je v šopek povezala Mojca Marot. Za zabavni del pa sta v nadaljevanju poskrbela Branko Kavšek s soprogo iz Kluba Čarodej. Za zaključek sta najstarejša udeleženka Rozalija Železnik in Ferdinad Pajk upihnila svečko in simbolično razrezala torto za vse udeležence. Srečanje so s svojo navzočnostjo počastili tudi gostje iz vrst organizatorjev in Občine Laško.
Novembra smo na delavnicah ročnih spretnosti izdelovali venčke, aranžmaje za mize, rože iz naravnih materialov in voščilnice. Vse smo uspešno prodali in si
Rimske Toplice: V Rimskih Toplicah so se srečali člani KO RK in krajani, starejši od 75 let, ki jih je preko 180. Odziv je bil letos izjemno dober. Udeleženci so z veseljem prisluhnili najmlajšim iz vrtca Ostržek in Jelki Kapun, s katerimi so se tudi malce poigrali, prav tako pa tudi plesni skupini iz OŠ Antona Aškerca. Po obedu so si vzeli še čas za zabavo in klepet ob zvokih
Humanitarna dejavnost
godca na harmoniki. Prisotne sta pozdravila sekretar OZ RK Laško in podžupan Občine Laško Jože Senica.
4 I i V' i

Vrh: Na Vrhu jim uspe srečanje pripraviti vsako leto, saj tamkajšnji organizaciji RK skrbno stoji ob strani in prispeva pomemben delež stroškov tudi KS Vrh. Tako so tudi letos v drugi polovici oktobra medse povabili 103 krajane njihove KS, stare 70 in več let. Redka so srečanja, na katerih krajane pozdravi godba na pihala, kakor je to sedaj lahko na Vrhu. Lep program so pripravili tudi učenci iz šole skupaj z marljivimi učiteljicami, prav tako pa tudi glasbena skupina Pit mi dej, ki je poleg glasbe pripravila še krajši skeč o dogajanju v parlamentu. Prisotne je poleg obeh organizatorjev pozdravil tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek. Na srečanju so posebno pozornost namenili tudi najstarejšemu krajanu Martinu Plahuti, ki se je srečanja z veseljem udeležil. Na srečanje in Martina, ki se je pred časom od nas za vedno poslovil, ostaja lep spomin.
Marija Gradec: Po dobrih dveh letih so se znova zbrali krajanke in krajani Marija Gradca na povabilo tamkajšnje organizacije RK. Tudi tokratno druženje so povezali z izrazom pozornosti do vseh krvodajalcev, ki so prejemniki enega rednih priznanj za darovano kri. Teh so povabili natanko 40. Krajanov, starejših od 75 let, pa imajo kar 156. Za vse prisotne so v dvorani gostišča Bezgovšek pripravili izjemno bogat program z učenci Glasbene šole Laško-Radeče, MPZ Jesen, ki ga vodi Jožica Soko, pevko Majo Tuhtar, folklorno skupino KD Antona Tanca in člani KD Ofirovci in koledniki iz Laškega. Prisotne so pozdravili tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek, predsednica OZ RK Laško, Marija Šmauc, predstavnik Transfuzijskega centra SB Celje Damjan Škorc, v imenu v KS pa njen bivši predsednik Rajko Čižek. Predsednica RK Marija Zupanc se je potrudila in za vse udeležence spekla simbolično darilce pozornosti ob prihodu. Praznično torto sta za vse razrezala najstarejša udeleženka Ana Hrastnik in najstarejši udeleženec Alojzij Ožek.
spomnili svoje najstarejše občanke Eme Adam, ki stopa v 102. leto starosti in živi v Domu ob Savinji v Celju, ter najstarejše prisotne udeleženke Olge Okorn in najstarejšega udeleženca Franca Plaznika.
Sedraž: Pri KO RK Sedraž se skupaj z njihovimi prostovoljci potrudijo, da vsako leto pripravijo druženje krajanov. To jim uspeva zato, ker vsakič znova pridobijo nekaj donatorjev, da s prispevki pokrijejo stroške, del sredstev pa primakne tudi Ks. Letos so na martinovo nedeljo medse povabili kar 107 krajanov. Po besedah predsednika Damjana Kneza so z udeležbo vsakič zadovoljni, ker krajani radi pridejo skupaj. Da je še posebej lepo in prijetno, se zanje potrudijo učenci in člani krožka RK iz tamkajšnje šole, Moški pevski zbor Sedraž pod vodstvom Mateje Škorja in citrarka Manca Knez ob spremljavi mentorja, prof. Petra Napreta. Za presenečenje so tokrat medse povabili še etno skupino Stari časi iz Rimskih Toplic. Prisotne pa so pozdravili podžupan Občine Laško Jože Senica, Vlado Marot iz OZ RK Laško, novoizvoljena predsednica KS Martina Drnovšek in predsednik DU Sedraž Branko Pavčnik.
Zidani Most: Čeprav v Zidanem Mostu organizacija RK trenutno še ne deluje in si prizadevamo, da bi se to prav kmalu zgodilo, smo z Društvom upokojencev Zidani Most in tamkajšnjo KS v Domu svobode pripravili prvo prireditev po otvoritvi obnovljenih prostorov v domu. Skupaj z nekoliko skromnejšo udeležbo krajanov, starih 75 in več let, lahko vsem tistim, ki niso prišli med nas, sporočimo, da smo se imeli prav lepo in prijetno ter da smo pogrešali njihovo prisotnost. Srečanje so obogatili pevci Društva MPZ Spev Zidani Most, harmonikarja Jaka Škapin in Nika Jazbec, violinistka Manca Jazbec, etno skupina Stari časi iz Rimskih Toplic in Zlata Strel, soorganizatorka srečanja, ki je prebrala eno svojih novih pesmi, za presenečenje pa se je z lončenim basom pridružila etno skupini in z njimi zaigrala. Zadnje srečanje je bilo v Zidanem Mostu pred slabimi štirimi leti, lepo in prav pa bi bilo, da bi se to dogajalo pogosteje, na kar so Vlado Marot, Tatjana Matek in Branko Pavčnik opozorili tudi v pozdravnih nagovorih. Ob tem so se
Z NAŠIMI SLAVLJENCI
V zadnjem obdobju je kar pet naših občank praznovalo 90. rojstni dan. Olge Kampuš iz Trubarjeve ulice v Laškem smo se spomnili kar s pisnim voščilom, k Rozaliji Krajnc iz Brstnika pa sem po žalostnih dogodkih odšel v imenu vseh, ki so običajno z mano, kar sam. Pri drugih treh je voščilo potekalo po ustaljeni navadi.
Pavlina Zavšek ne potrebuje televizije
Ko smo dva dni po njenem rojstnem dnevu z županom Francem Zdolškom, predsednikom KS Martinom Kokotcem in predsednico društva upokojencev Jožico Cajhen obiskali Pavlino v domu upokojencev na Savinjskem nabrežju v Laškem, kjer živi že 24 let, še pomislili nismo, da živi vsa leta brez televizije in telefona. Sama pravi, da ju niti ne pogreša. Zato pa si čas krajša s prebiranjem knjig, časopisov in poslušanjem radia. Tudi okrog nerada veliko hodi. Najbolje se počuti doma. Našega obiska se zagotovo ni nadejala, saj nas sicer ne bi s tolikim presenečenjem sprejela in izrazila veliko hvaležnost ob našem obisku.
Marija Bezgovšek v pravljični hiški
Na martinov dan smo v Oleščah pod Rjavčkom obiskali Ramsko Micko, kakor se po domače reče Mariji Bezgovšek. Res je do nje malo težja pot, a ko prideš do idilične lesene hiške s čudovitim pogledom na okolico, si kakor v raju. Z županom Francem Zdolškom, predstavnikoma RK Marijo Zupanc in Francijem Dernačem smo ji prišli »ofirat, z nami pa je bil tudi godec na
pripravili v njenem rojstnem kraju, od koder je kot šesta od desetih otrok pred mnogimi leti odšla v Laško in si skupaj z Martinom ustvarila svoj novi dom. Trezi, kot jo domači kličejo, je pridno skrbela za svojo družino in vrt ter pomagala možu v krojaški delavnici. Nekaj simbolike iz njenega življenja sta vnukinji predstavili tudi na domači torti.
harmoniki Jože Rezec. Na vrhu visokih stopnic nas je pričakala slavljenka Marija v družbi s sosedo Zofko. Marija večino časa preživi sama in je bila kljub izraženemu veselju ob našem obisku otožna, ker je izgubila vse svoje, ker je hrbtenica dlje časa ne pusti stati pokonci, ker slabše sliši, ker ne zmore več marsičesa, kar je lahko včasih, ko je zelo rada in z veseljem delala. Mi smo ji vseeno zaželeli, naj čim dlje vztraja na svoji poti.
Terezija Zavšek je obletnico počastila z možem Martinom
Na martinovo nedeljo smo se pozno popoldne podali še v Trobni Dol k Salobirjevim, kjer je v družbi svojega soproga Martina, sinov, vnukov in vnukinj ter z bližnjimi in daljnimi sorodniki praznovala svoj 90. rojstni dan in 62-letnico zakona Terezija Zavšek iz Valentiničeve ulice v Laškem. Njihovo praznovanje smo za kratek čas zmotili tudi župan Franc Zdolšek, predsednik KS Laško Martin Kokotec in moja malenkost, ki smo ji skupaj z domačo skupino pevcev iz Trobnega Dola prišli voščit. Praznovanje so ji
Ob odhodu smo ugotavljali, kako redki so primeri, da imajo naše slavljenke ob sebi še soproga, zato smo bili tega spoznanja še posebej veseli.
V ŠENTRUPERTU NA NOVO EKSKURZIJO
KO RK Šentrupert je pripravila že 32. ekskurzijo svojih članov. Tokrat so se v času trgatve mudili v Slovenskih goricah, Prlekiji in Prekmurju. Znova
Humanitarna dejavnost/Hiša generacij
smo doživeli veliko lepot severovzhodnega dela naše prelepe Slovenije, česar se potem še dolgo spominjamo.
Zahvala in voščilo
Novo leto je pred vrati, staro nas zapušča. Zato je to prava priložnost, da se skupaj s krajevnimi organizacijami Rdečega križa laške in radeške občine zahvalimo vsem zvestim članom, krvodajalcem, predavateljem, mentorjem krožkov RK na osnovnih šolah, prostovoljcem, sodelavcem, donatorjem in vsem, ki nam stojite ob strani ter nam pomagate. V iztekajočem letu je bilo polno lepih in manj prijetnih dogodkov, ki so nas tako ali drugače zaznamovali. Pa vendar smo s skupnimi močmi poskušali vsaj blažiti stiske tistih, ki jih je kriza tako ali drugače našla. Vemo, da je beseda hvala malo, a ker prihaja iz srca in je iskrena, pomeni mnogo več. Pomeni prijateljstvo, ljubezen, pomoč. Vsem želimo lepo praznovanje božičnih in novoletnih praznikov. V novem letu pa, da bi imeli vsi veliko trdnega zdravja, miru, blagostanja, upanja, veliko prijateljev in čutečih ljudi. Nadejamo se prijetnega sodelovanja z vsemi in že vnaprej hvala vsem, ki boste z nami tudi v prihodnjem letu.
Območni odbor Rdečega križa Laško
Center starejših - Hiša generacij Laško
Peti rojstni dan Hiše generacij
V tednu med 22. in 28. novembrom smo z odprtjem razstave ročnih del, ki so nastala v petih letih, in osrednjo kulturno prireditvijo v Kulturnem centru Laško obeležili pet let našega delovanja.
Kot medgeneracijski center, ki zagotavlja kakovostno preživljanje prostega časa vsem generacijam, predvsem pa tretji generaciji, omogočamo aktivno in kakovostno bivanje starejših v njihovem domačem okolju in povezovanje z mlajšimi generacijami. S programom, ki ga
strokovno vodi Center za socialno delo Laško, finančno pa podpira Občina Laško, prispevamo h kakovosti socialnega in družbenega okolja občine Laško v ožjem in širšem pomenu, posamezniku pa dajemo občutek socialne vključenosti, ki je mlajšim generacijam tako samoumevna, starejši pa jo doživljajo kot boleč »dodatek«	jeseni
njihovega življenja. Redno sodelujemo z društvi upokojencev občine Laško, društvom invalidov Laško in Rimske Toplice, Medgeneracijskim društvom za kakovostno starost Laško in Rdečim križem Laško, ki izrazijo svoja pričakovanja in predloge, ki pritegnejo širši krog obiskovalcev. Neprenehoma se trudimo, da so naše aktivnosti za vse udeležence brezplačne in kot take dostopne vsem, ne glede na finančni in socialni status, kar nam v veliki meri uspeva s pomočjo naših srčnih prostovoljk in prostovoljcev, ki večinoma pripadajo tretji generaciji.
Svoje znanje so pripravljeni nesebično deliti s svojimi sovrstniki, hkrati pa ga predajati mlajšim.
Čez vse leto pri nas potekajo tečaji (plesni, računalniški, tečaj tujega jezika, cestnoprometnih predpisov ...), krožki (literarni krožek, klekljanje, druženje, zeliščarski krožek, izmenjava kuharskih receptov, druženje ob petju, druženje s kamero . ), ustvarjalne delavnice (izdelovanje voščilnic, uporabnih in okrasnih predmetov, rož iz krep papirja in najlon nogavic, vezenje, kvačkanje, oblikovanje gline . ), predavanja o zdravju, naravi, tehniki, sociali . , kulturne prireditve (folklora, zborovsko in ljudsko petje, igre, skeči, ples . ), predstavitve zdrave kozmetike, novih zdravil, ortopedskih pripomočkov . , športne aktivnosti (telovadba za starejše in za osteoporozo, nordijska hoja . ), razstave (ročnih del, umetniških slik ...), v naših prostorih se srečujejo skupine (Likovno društvo Laško, skupina za zdrav način življenja, skupina za samopomoč, skupina za starše . ), hodimo pa tudi na izlete v bližnjo okolico. V dnevnem prostoru so na
I I I I I I I
Hiša generacij
voljo dnevni časopis in računalniki, na
katerih lahko tudi deskate po spletu. Prav tako pa so vedno na voljo družabne igre in mala kuhinja, v kateri si lahko skuhate kavo ali čaj.
Naša Hiša generacij je v petih letih zrasla in se razširila
Ob koncu leta 2007 je jedro Centra starejših - Hiše generacij gradilo 23 prostovoljcev, ki so čez vse leto kreirali 188 delavnic za 1.555 obiskovalcev. Prihodnje leto smo samo z enim prostovoljcem več za 3.149 udeležencev pripravili kar 329 delavnic, leto pozneje pa 380 delavnic za 3.798 obiskovalcev. Poudariti je treba, da je iz nabora delavnic kar nekaj takšnih, ki jih na željo obiskovalcev pripravljamo že od vsega začetka, spet druge pa se izvajajo redno enkrat do dvakrat tedensko ali mesečno. Skoraj vsak mesec s pomočjo predavateljev različnih strok, znanj in spretnosti v popoldanskem času pripravimo poučna predavanja, za katera pa ni toliko interesa kot za kulturne prireditve, ki jih prav tako mesečno pripravljamo z otroki iz vrtca in osnovnih šol ter z odraslimi, člani kulturnih društev občine Laško. Lepa pesem, topla slovenska beseda in otroško rajanje ter ples najdejo pot do src naših obiskovalcev, ki skupaj z nastopajočimi radi zapojejo melodije svoje mladosti. Naše prostore večkrat letno bogatijo razstave ljubiteljskih slikarjev, umetnikov, ljudi, ki v sebi skrivajo obilje ročnih spretnosti, vsako leto pa pripravimo tudi razstavo ročnih del, ki nastanejo pri naših dopoldanskih brezplačnih delavnicah. S pomočjo prostovoljcev nam že od vsega začetka uspeva vsako leto pripraviti brezplačni tečaj spoznavanja osnov računalništva, izvedli pa smo tudi tečaje osvežitve znanja iz cestnoprometnih predpisov, prve pomoči, plesnih korakov in angleškega jezika ter osnov igranja na kitaro.
Veliko hiš ima človek v svojem življenju; prestopa njihove pragove z upanjem, da bo v njih našel dom - kraj miru, topline in sprejetosti, kraj, kjer se lahko razvija v intelektualno, duhovno in motorično spretno bitje, dobro do sebe in dobro do družbe, ki ga obdaja. In s ponosom lahko zapišemo, da je naša Hiša generacij dom za marsikoga in dodaten dokaz za nejeverne Tomaže je naš dobrodelni vzgib, ki je potreboval nekaj časa, da se je v nas prebudil in nas spodbudil od besed k dejanjem. Tako smo (in še bomo): izdelali stekleničke upanja za onkološke bolnike ter jim jih podarili z mislijo na upanje in boljši jutri brez bolezni; pobarvali 80 Niveinih rok, za katere njihov sklad nameni denar za izobraževanje otrok iz socialno šibkejšega okolja; sešili Unicefove
punčke iz cunj - ena punčka stane 20 EUR, s tem denarjem pa Unicef nudi brezplačno cepljenje otrok v Afriki;
zbrali velike vreče plastičnih zamaškov za Anžeta, ki je dobil svojo nožno protezo, še vedno pa zbiramo zamaške za 6-letno Mio iz Zidanega Mosta, da bi ji operacija povrnila vsaj nekaj svetlobe, ki ji jo je vzela nenadna slepota. Svoje izdelke smo darovali tudi
društvu Sožitje in PD Rimske Toplice za njihov srečelov. Naša dobrodelna nota pa je prav prijetno in nenapovedano povezala naše obiskovalke, ko so kar nekaj mesecev izmenjaje pletle 13 metrov dolg šal, ki smo ga podarili Piki Nogavički v Velenju. Topla volna greje tudi drobne nožice novorojenčkov v celjski porodnišnici, ki smo ji poklonili pletene copatke, in utrujene noge varovancev Doma starejših Laško.
»Kdor vedno samo sprejema In nikoli nič ne da, je podoben stoječi mlaki, kjer za vekomaj ostane vse, kar vanjo pade, in kar vanjo pade, tudi strohni.«
John A. James V Hiši generacij je in vedno bo prostor za vsa medgeneracijska povezovanja, ljudi z različnimi idejami, prepričanji, usmeritvami, ki dajejo družbenemu življenju pestrost, posamezniku pa omogočajo širjenje njegovega lastnega obzorja. Na stežaj odpiramo vrata vsem novim idejam pa tudi tradicijam, za katere ne želimo, da gredo v pozabo, ampak se kot neprecenljiva dota za naše zanamce poklanjajo v obliki aktivnosti, namenjenih vsem generacijam. V naših glavah se porajajo sanje, a nov dan nam gradijo naše roke. Hvala vsem, ki ste pripomogli k izvedbi našega praznovanja: območni izpostavi JSKD s koordinatorjem, ki ima posluh za naše delo, Ivanom Medvedom, ki nam je omogočil obeležitev pete obletnice v Kulturnem centru Laško, skupini Druženje ob petju, Mladinskemu pevskemu zboru OŠ Primoža Trubarja Laško in njihovi zborovodkinji Mateji Škorja, Mešanemu pevskemu zboru Spev iz Zidanega Mosta, otrokom Vrtca Laško in njihovi vzgojiteljici Jani Kokotec, KUD Lipa Rečica in njihovi skupini Pisanke pod vodstvom Erike Krašek, Moškemu pevskemu zboru Sedraž in njihovi zborovodkinji Mateji Škorja, Glasbeni šoli Laško-Radeče in njihovi učenki Mateji Ulaga ter Marjanci Ocvirk. Hvala Pivovarni Laško za donacijo njihovih proizvodov. Hvala pa tudi vsem našim prostovoljkam in prostovoljcem - brez vaše nesebične pomoči in pripravljenosti pomagati bi naša peta obletnica zbledela v času, tako pa se nam bo zapisala kot nekaj dobrega, kar smo doživeli v našem življenju. Hvala pa tudi Občini Laško in županu Francu Zdolšku, ki je v teh letih uvidel, da se imamo v naši Hiši generacij tako lepo, da premnogokrat pozabimo, koliko je ura. Od zdaj naprej bomo vsem lahko povedali, koliko časa
smo preživeli v dobri družbi, in prejeli brezplačno »terapijo«, ki nam ozdravi bolezen sodobnega časa - osamljenost.
Petra Šuster, koordinatorka aktivnosti
»Dodajmo domišljiji sanje, razkošna krila in tvegajmo let.«
(Rudi Kerševan)
... let v novo leto 2011,
neznano, naj bo z zdravjem, srečo ter poslovnim in osebnim uspehom pretkano.
Želijo delavci CSD Laško Z direktorico Maksimijano Pihler.
Društvo Sožitje občine Laško Zahvala klekljarski skupini sedemindvajsetih kitic
Marca letos so Center starejših - Hišo generacij krasile čipke. Kitice, kot se imenujejo članice klekljarske skupine in jih vodi spoštovana gospa Marjeta Dremel, so se na tretji razstavi svojih prečudovitih izdelkov odločile, da podarijo sredstva od prodaje društvu Sožitje občine Laško. Bile so zelo uspešne, saj so zbrale 500 evrov, ki so nam jih 1. aprila letos tudi podarile. Za njihovo humano in plemenito dejanje, v katerega vlagajo veliko dela in znanja, se jim iskreno zahvaljujemo. Zahvala je nekoliko pozna, za kar se opravičujemo.
Vsak od nas živi v svojem svetu, polnem obveznosti in težav. Vsak si je že kdaj rekel, dovolj imam in se vprašal čemu ... Potem pa je videl, kako je znova prižgal iskrico v nemočnih očeh, ki so bile včeraj polne obupa.
Predsednik Društva Sožitje Laško: Franc Rajh
Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Laško
Prostovoljci lepšajo jesen življenja
V Medgeneracijskem društvu za kakovostno starost Laško se je v letu 2010, ki bo na en, dva, tri za nami, dogajalo marsikaj. V zimskih mesecih smo se prostovoljke in prostovoljci pridno družili z našimi družabniki in družabnicami, voditelji in voditeljice pa smo se pridno družili v medgeneracijski skupini za kakovostno starost. V društvu je 29 aktivnih prostovoljk in en prostovoljec, devet podpornih članov ter 86 modrih članov, tako da nas je vseh skupaj v laški mreži 125. Zelo smo veseli, da se je v letu 2009 ustanovila nova medgeneracijska skupina za kakovostno starost Prijatelji v domačem okolju, in sicer v Lažišah. Voditelja skupine sta čudovita prostovoljca z veliko energije in posluha za delo s starejšimi ljudmi. Poleg te nove skupine, ki se pridno srečuje tudi v letu 2010, delujeta še dve medgeneracijski skupini, in sicer skupina Druženje, ki se že peto leto srečuje v Centru starejših - Hiši generacij Laško, in skupina Marjetice, ki se že osem let srečuje v Domu starejših Laško. Naše prostovoljke so tudi v letu 2010 pridno obiskovale svoje družabnike in družabnice v 56 družabniških parih.
Marca so v Domu starejših Laško pripravili že tradicionalno srečanje medgeneracijskih skupin za kakovostno starost, ki delujejo v občini Laško tako v domu starejših kakor tudi v domačem okolju. Naša skupina Marjetice se je tudi na to srečanje dobro pripravila s kratko predstavitvijo in pesmimi v čast mamam, saj smo imeli srečanje ravno na 25. marec, materinski dan. Aprila smo organizirali že 4. seminar za naše prostovoljke v Rogaški Slatini. Zelo smo bili veseli, da smo s pomočjo dr. Jožeta Ramovša organizirali osvežitveni seminar za naše prostovoljke. Teme, ki smo jih obravnavali, so bile izredno zanimive, v drugem delu seminarja pa nam je naša prostovoljka Petra Šuster pripravila delavnico za krepitev spomina. Junija smo za naše prostovoljke ponovno organizirali predavanje o demenci, ki ga je samo za nas pripravila Branka Mikluž, saj se prostovoljke vedno pogosteje soočajo s to boleznijo pri svojih družabnicah in družabnikih. Poleg tega smo organizirali zaključni piknik v kartuziji v Jurkloštru, tudi letos skupaj s prostovoljkami Centra starejših - Hiše generacij Laško. Skozi vse »šolsko leto« se srečujeta dve intervizijski skupini, in sicer skupina Hojca v Laškem in skupina Lučka v Zidanem Mostu, ki sta vedno lepo obiskani. 3. decembra smo v prostorih Centra starejših - Hiše generacij obeležili naš 8. rojstni dan s krajšim kulturnim
Hiša generacij/Vzgoja in izobraževanje
programom, ki so ga pripravili člani KD Šmihlavž, ter malo zakusko in medsebojnim obdarovanjem. Veseli pa smo bili tudi naše tretje izdaje biltena Jesensko cvetje, v katerem smo s sliko in besedo opisali zadnji dve leti prostovoljnega delovanja.
Predsednica društva Irenca Kovčan
Bodi pozdravljeno, novo upanje, bodi pozdravljena, nova sreča, bodi pozdravljen, nov obraz, bodi pozdravljen, kvas radosti.
Bodi pozdravljen ti, ki stopaš z mano v novo leto. Ničesar nisva zamudila, vse lahko začneva znova, vse si lahko odpustiva,
vse izprosiva, vsega se lahko veseliva.
(Pavle Jakop)
SREČNO, ZDRAVO in ZADOVOLJNO NOVO LETO 2011!
Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Laško
Mladi po letih in mladi po srcu se družimo radi
V novem šolskem letu nadaljujemo z našim projektom Mladi po letih in mladi po srcu se družimo radi, ki
poteka že tretje leto. Udeleženci v
projektu so tudi tokrat otroci iz skupine Muce Vrtca Laško in babice iz Hiše generacij. Poudarek letošnjega druženja pa bo predvsem na medgeneracijskem	druženju,
prenašanju izkušenj in gibanju. Če je prvo spoznavno srečanje v oktobru potekalo v Hiši generacij, pa smo se novembra z babicami podali na prvi daljši sprehod do Zdravilišča Laško. Povedati moramo, da tega sprehoda sami ne bi zmogli, saj imamo v povprečju le dve leti in pol, zato smo za pomoč prosili naše zlate babice. Pri premagovanju poti in druženju so se nam pridružile babice Ana, Greta, Rezika in Marija ter naši mladinki Petra in Adriana. Pot nas je peljala ob čisti Savinji, v kateri so veselo plavale račke, ki jih je babica Marija tudi nahranila, mi pa smo jih lahko pri hranjenju občudovali od blizu. Pogumno smo prečkali lep most čez reko Savinjo in si z zanimanjem ogledali novi del zdravilišča. Ker pa smo bili vsi že nekoliko utrujeni od poti in novih doživetij, smo se ustavili tudi v starem delu zdravilišča. Tam nas je pričakala nasmejana Tinina babica Barbara in nas prijazno popeljala v prostor, kjer smo	pripravili
presenečenje za naše babice. Čestitali smo jim za peto obletnico njihovega nesebičnega, neprecenljivega dela v Hiši generacij s petimi svečkami na lepi in zelo dobri torti. Presenečenje je uspelo in babice so z odliko upihnile vseh pet svečk. Dokaz, da je bila torta res odlična, je to, da je ni ostalo čisto nič. Ko smo pospravili torto, smo se skozi res lep park, bogat z različnim drevjem, vračali v vrtec. Hoja skozi park je bila bolj sproščena, vendar so babice vseeno budno pazile na vsakega posameznika. Na pločniku pa smo postali pozorni na promet in ni bilo več »heca«. Ob slovesu smo se zahvalili babicam, ker smo smeli v njihovi družbi preživeti tako lepo in bogato dopoldne. Hvala jim, ker nam namenjajo svoj prosti čas. Čeprav niso naše čisto prave babice, jih imamo zelo, zelo radi. Hvala tudi Petri in Adriani. Veselimo se že
Vzgoja in izobraževanje
decembrskega srečanja, ko jih bomo povabili v vrtec, da bomo skupaj izdelovali vizitke.
Za vas napisali, da bi vi prebrali, otroci iz skupine Muce, Boža, Sabina in Anja
Sprehod v dežju
Prve kapljice dežja tiho padajo na tla ... Zdaj dežuje že močno ... lije, lije, vse mokro.
Prišli so prvi jesenski dnevi in vse več jih je bilo, deževnih in nezabavnih. Zato smo se otroci in vzgojiteljici iz skupine Zajčki odločili, da si en dan popestrimo s pravim "deževnim sprehodom". Pa smo čakali ... in določili res najbolj moker dan v tednu.
Seveda smo bili, kar se tiče opreme, v polni pripravljenosti. Nismo pozabili na škornje in pelerine, ki so nam še kako prav prišle, da smo lahko preizkusili čisto vse luže, ki smo jih zagledali na poti.
Sprehodili smo se vse do kulturnega centra ob reki Savinji. Priznati moramo, da je bila izbira luž po velikosti in širini več kot odlična, tako da smo vsi prišli na vrsto in preizkusili vse mogoče skoke. Po velikem veselju smo se vrnili nazaj v vrtec, kjer smo imeli pripravljena rezervna oblačila, da smo se lahko preoblekli in ogreli ob toplem čaju. Bilo je mokro in zabavno, a za vsakim dežjem posije sonce. In tako je bilo tudi pri nas.
Polona Deleonardis
Cicibani pohodniki osvajajo vrhove
Ena od interesnih dejavnosti v Vrtcu Laško je že nekaj let tudi Ciciban pohodnik. Zadnji dve leti jo vodiva Milena Aleš in Sonja Štorman, namenjena pa je otrokom, starim od štiri do šest let, ki skupaj s starši, starimi starši, pa tudi mlajšimi in starejšimi
bratci in sestricami osvajajo bližnje hribe.
Na začetku oktobra smo se odpravili na Vranšco, 564 m visok hrib nad Reko. Dobili smo se v Laškem, se odpeljali do Terškovih v Padežu in vzeli pot pod noge. Ker je bila ura še zgodnja, se megla še ni razkadila, zato nismo mogli uživati v razgledu, ki sicer seže daleč naokrog. Smo se pa zato okrepčali in za spomin na naš prvi letošnji pohod naredili gasilsko fotografijo. Polni energije smo se odločili, da si dan popestrimo še z ogledom Polhove jame, ki je nedaleč stran. Svoj prihod smo brž najavili Slapšakovim, ki so nas prijazno sprejeli. Nadeli smo si čelade in se odpravili odkrivat čudovit podzemni svet. Otroci so bili navdušeni, globoko v jami pa so nam Slabšakovi postregli še z domačo malico. Do domačije smo se vračali po drugi poti in se vmes ustavili še pri gugalnici, kjer smo si tako majhni kot veliki sproščali adrenalin. Turobno jutro se je prevesilo v sončen dan, za konec pa smo si pri Terškovih, ki so nas tudi prijazno pogostili, ogledali še, kako poteka trgatev.
Domov smo se vrnili z napolnjenimi baterijami in jesenskimi plodovi, ki smo jih nabrali ob poti. V tem šolskem letu načrtujemo štiri pohode in želimo si, da bi nam bilo vreme naklonjeno.
Sonja Štorman in Milena Aleš
Kdo je ta stric, ki nosi s sabo 1000 bodic?
Tako so se spraševali najmlajši otroci v vrtcu Debro, stari komaj leto, leto in pol, ko je neko dopoldne čisto narahlo potrkalo na vrata igralnice. Počasi so se odprla in izza njih je pokukalo malo, drobno, prikupno bitje - lutka jež. »Jaz sem jež,« se je prijazno predstavil. Otroci so ga negotovo opazovali, nekateri od daleč, drugi malo bližje. Najpogumnejši pa so se mu previdno približali, se ga narahlo dotikali, ga božali, ježek pa jim je v zahvalo, ker so ga sprejeli, zapel pesmico. Tako so se z lutko ježem pričela jesenska doživetja v našem oddelku. Bila je izhodišče za nadaljnje ustvarjanje. Z njim smo rajali, poslušali pravljico, okušali jesensko sadje, si ogledovali ilustracije, vezane na jesenski čas, ter spoznavali tudi preostale gozdne živali. Otroci so se ježkovih bodic dotikali in prek dotika zaznavali, da njegove bodice tudi zbodejo. Odpravili smo se na igrišče, kjer smo opazovali spremembe in dogajanje v naravi. Nabirali smo jesensko listje in napolnili veliko košaro, da bo ježku pozimi toplo. Liste smo osušili in z njimi oblepili tudi ježkovo hišo. Okoli nje smo ob zvoku lesenih palčk tekali kot pravi mali ježki. V tem času pa nas ni obiskal le ježek, obiskala nas je tudi tetka Jesen, ki je k
ustvarjanju povabila tudi starše. Skupaj smo preživeli prijetno popoldne na našem igrišču, kjer smo ličkali koruzo, trebili buče, za gumbe kupovali jesensko sadje in se sladkali s pečenim kostanjem. Obiskali so nas tudi mladi folkloristi iz Rečice in nam s svojim nastopom popestrili naše skupno jesensko doživetje.
Irena in Marjetka ter otroci iz oddelka Kapljice v vrtcu Debro
Laško skozi čas
OŠ Primoža Trubarja Laško se je v šolskem letu 2008/09 vključila v projekt Spodbujanje aktivnega državljanstva s študijami primerov iz zgodovine in sodobnega sveta, ki ga je razpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport v povezavi z Evropskim socialnim skladom. Naša šola je bila ena od 22 slovenskih osnovnih in srednjih šol, ki so sodelovale v projektu. Namen našega sodelovanja je bilo aktivno projektno delo in medpredmetno sodelovanje razredne stopnje (pri predmetu družba v 4. razredu) in predmetnega pouka (pri predmetih zgodovina in glasbena vzgoja). Projekt je bil razdeljen na dve temi in je trajal dve šolski leti. Prvo leto smo na temo demokracije razvijali razumevanje človekovih oz. otrokovih pravic, vrednotili pojem narodne pripadnosti, slovenstva, na šolo pa smo povabili tudi člane nevladne organizacije Amnesty International, ki so za učence pripravili delavnico na temo otrokovih pravic. V drugem letu delovanja projekta smo se lotili migracij. Na naši osnovni šoli smo se odločili raziskati migracije skozi zgodovino našega kraja. Učenci so skozi dejavnosti spoznali migracijske spremembe v Laškem in njihov zgodovinski pomen. Ljudje so se skozi leta, desetletja, stoletja selili, preseljevali, doseljevali in spreminjali družbeno, socialno in geografsko okolje. Tudi v Laškem so migracije pustile viden pečat. Z učenci OŠ Primoža Trubarja Laško smo raziskovali migracije od prazgodovine do danes na območju našega kraja. Pri zgodovinskem krožku so učenci pod vodstvom mentorice Biljane Jošovc, prof. zgodovine in vodje projekta na naši šoli, najprej obiskali Muzej Laško. Kustos muzeja Tomaž Majcen je ob virih orisal posamezne zgodovinske izseke iz obdobij zgodovine, ki so vplivali na družbeno-zgodovinske spremembe in življenje ljudi v kraju. Z zanimivim predavanjem je pritegnil radovednost učencev, ki so mu zastavljali številna vprašanja o zgodovini. Tako so spoznali razne
morda manj znane legende in zgodbe, vezane na kraj. Obisk muzeja so učenci multimedijskega krožka pod vodstvom Jasne Lapornik, prof. razrednega pouka, posneli ter zbrano gradivo
obdelali in uredili v film. Učenci glasbenega projekta pod mentorstvom Mateje Škorja, prof. glasbe, so zbirali notno gradivo in posnetke, vezane na posamezna zgodovinska obdobja in lokalno zgodovino, s katerimi so glasbeno opremili zaključno predstavo. Glasbo določenih obdobij so improvizirali na inštrumentih. Nekatere pesmi so peli, epske, oz. pripovedne pesmi pa tudi dramatizirali.
Pikin festival v Velenju
Pikine delavnice v Velenju so res nekaj posebnega in sprejem Pike nas vsako leto znova navduši. Zato smo se tudi letos od 21. do 24. septembra z vsemi učenci od 1. do 5. razreda centralne in vseh štirih podružničnih šol udeležili
Zbrani viri in gradivo so nam služili za pripravo gledališke uprizoritve z naslovom Laško skozi čas, pri kateri nam je bila v veliko pomoč Mojca Povše, prof. slovenščine, mentorica gledališkega in novinarskega krožka, ki se je projektu priključila kot zunanja sodelavka. Gledališka predstava je vključevala dramsko igro, glasbene točke, avdio posnete pripovedi, filmsko projekcijo. Predstavo smo opremili s kostumi, značilnimi za posamezna zgodovinska obdobja, ter temu prilagodili sceno in masko. Predstavo smo zastavili kronološko od začetkov človeštva do danes. Izvedli smo jo v Kulturnem centru Laško ob dnevu šole. Ogledali so si jo učenci naše šole, učitelji zgodovine z drugih šol, predstavniki Zavoda za šolstvo iz Ljubljane in predstavniki Občine Laško. Predstava je zelo uspela, zato smo bili izbrani med pet šol, ki smo svoje delo predstavili ob zaključku projekta na gimnaziji Šentvid v Ljubljani, kjer so sodelujoči v projektu iz drugih šol in predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport naše delo zelo pohvalili. Morda bi bilo vredno predstavo ponoviti tudi za občane Laškega, saj bi najbrž marsikdo izvedel kaj novega o zgodovini kraja, kjer živimo.
Mentorice: Biljana Jošovc, Mateja Škorja in Jasna Lapornik
Vzgoja in izobraževanje
zastavljenih ciljev na aktivni, raziskovalni in ustvarjalni način, usvajanje vseživljenjskih znanj in veščin ter sodelovanje in povezovanje znotraj šole, med šolami ter z domačim in lokalnim okoljem.
Na pobudo ravnateljice prof. Jože Košak smo se pred leti lotili prvega večjega projekta, namenjenega našemu rojaku, pesniku balad in romanc, Antonu Aškercu. Rezultat prizadevnega projektnega raziskovanja je bila leta 1996 postavljena Aškerčeva pot, po kateri se vsako leto poda vse več pohodnikov iz vse Slovenije. Njej je sledila Gozdna učna pot pod Stražnikom, ki smo jo vrsto let razvijali v sodelovanju z Zavodom za gozdove v okviru razvojnega projekta. V kulturnih in naravnih danosti domačega okolja smo našli mnogo učnega gradiva in športno-rekreativnih priložnosti. Pred enajstimi leti smo pristopili k projektu Ekošola kot način življenja, ki
Pikinega festivala v Velenju. To je bil naš prvi letošnji tehniški dan. Naš cilj je bil, da učenci izdelajo vsaj tri različne izdelke, spoznajo različne postopke in metode dela, oblikujejo iz naravnih, odpadnih in drugih materialov ter na drugačen način osvojijo znanja in pridobijo spretnosti. Dnevi pa so bili namenjeni tudi druženju in medsebojnemu spoznavanju učencev centralne in podružničnih šol. Učenci in učiteljice smo bili z izvedbo zadovoljni. Sicer pa nam je bilo letos naklonjeno tudi vreme, kar je pripomoglo k še boljšim občutkom in večjemu zadovoljstvu. Učenci so dosegli zastavljene cilje, čas v Velenju smo res intenzivno izrabili. Imeli smo čas tudi za ogled še preostalih, spremljevalnih dejavnosti, ki potekajo na prireditvenem prostoru, ali pa smo se posvetili nakupu Fickov.
Vedno znova ugotavljamo, da so na terenu preživeti dnevi večinoma zelo uspešni, učenci razvijajo mnoge spretnosti in pridobivajo znanja na sproščen način. V zadovoljstvo nam je, ko opazujemo učenke - pikice in fante -gusarje, ki na poti domov pripovedujejo, kaj vse so počeli na festivalu in kaj vse jim je bilo všeč. In tega je vsako leto veliko.
Vodja tehniškega dne
Magdalena Stopinšek
Projekti nas povezujejo in bogatijo
Projektno učno delo v marsičem presega standardne oblike pouka, je pravzaprav didaktični model, ki omogoča doseganje in preseganje
poteka pod mednarodnim okriljem Foundation for Environmental Education (FEE). Uspešno smo opravili pričakovane aktivnosti, podpisali eko listino ter prejeli mednarodno priznanje FEE in naziv ekošola. Opravljanju vsakodnevnih že utečenih eko dejavnosti dodajamo letos konkretne dejavnosti pri varčevanju z energijo in vodo ter eko ravnanju z odpadki. Ponosni smo na to, da že tretje leto v različnih zbiralnih akcijah v humanitarne namene zbiramo tudi zamaške, tokrat za našo bodočo prvošolko Mijo iz Zidanega Mosta, ki je oslepela in nujno potrebuje zahtevno operacijo v tujini. Pred dvema letoma smo nazivu ekošola dodali še naziv zdrava šola in se pridružili evropski mreži zdravih šol. Sodelujemo tudi^ v projektih Shema šolskega^ sadja, Črna ovca daje belo mleko, Čebelica, Slovenija teče idr. Z različnimi dejavnostmi se zavzemamo za bolj zdrav način življenja. V okviru republiškega razvojnega projekta Zavoda RS za šolstvo Govce - skriti zaklad smo odkrivali zgodovinske spomine na izginulo vas Govce, govško otroštvo, rudarjenje, geološko in rastlinsko bogastvo ter športno-rekreacijske možnosti. Naša odkritja smo kot idejno turistično ponudbo predstavili na festivalu Turizmu pomaga lastna glava, ki poteka pod okriljem Turistične zveze Slovenije. V okviru projektov smo obeležili tudi različne pomembne obletnice. 150. obletnica rojstva rojaka in pesnika
Vzgoja in izobraževanje
Antona Aškerca je bila pravi izziv za likovno in literarno ustvarjanje in poustvarjanje ter raziskovanje zgodovinskih tem. K sodelovanju smo pritegnili še sosednje šole in istoimensko šolo iz Velenja. Drugi pomemben rojak je prof. Drago Ulaga, prava športna vest slovenskega naroda, vodilni strokovnjak na področju ljudskega športa, reporter in predavatelj. Njegov izjemen pomen na nacionalni ravni so na kulturno-športni prireditvi ob 100. obletnici njegovega rojstva, ko smo projekt zaključili, izpostavili tudi eminentni gostje iz sveta športa. Takrat se je rodila tudi pobuda, da bomo po rojaku Dragu Ulagi poimenovali telovadnico oz. športno dvorano. 4. novembra 2009 pa je minilo 150 let od začetka organiziranega šolstva v Rimskih Toplicah. Enega najbolj zahtevnih projektov, Šola obsijana s soncem, smo zaključili s tednom dejavnosti v počastitev pomembnega visokega jubileja in osrednjo prireditvijo 5. novembra lani, ko nas je s svojo navzočnostjo počastil tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Da bi vsaj nekaj prispevali k oživitvi nekdaj blestečega zdravilišča in kraja, sta nastala dva idejna turistična projekta. Za projekta Sekvojin večer v Rimskih termah in Rimska tržnica smo na festivalu Turizmu pomaga lastna glava prejeli kar tri zlata priznanja. V okviru letošnjega festivala z naslovom Imamo se fajn - doživite naš kraj spoznavamo znamenite zgodovinske osebnosti domačega kraja, ki bodo prav tako privabile bodoče turiste. V mednarodnem projektu Evropska vas sodelujemo že četrto leto in tako bolje spoznavamo vse pridružene članice Evropske unije. Na prireditvi ob dnevu Evrope v Celju smo se predstavili že z Belgijo in Švedsko, raziskujemo in pripravljamo pa se na predstavitev Grčije. V tem šolskem letu se bomo s sodelovanjem v projektu Ministrstva za šolstvo in šport in Zavoda RS za šolstvo E-knjiga - Stisnimo roko v pest spomnili dveh pomembnih obletnic v letu 2011, to je 70-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte oz. odločitve za upor proti takratnim okupatorjem, in 20- letnice naše samostojnosti. Šolsko leto bomo zaključili s projektom Stare igre, katerega namen je celoletno odkrivanje, ustvarjanje in igranje starih iger ter medgeneracijsko druženje in povezovanje.
Franc Brečko
Skupaj ustvarjamo za eko ozaveščanje in šolski sklad
Vzgoja za humanitarnost, čut za sočloveka v stiski in sodelovanje s starši in krajem so cilji, ki smo jih od leta 2002 do leta 2007 uresničevali z delavnicami in prireditvijo Decembrski bazar. Z izkupičkom prodanih izdelkov smo omogočili, da
so se dejavnosti iz razširjenega programa naše šole lahko udeležili vsi učenci, tudi tisti iz družin v trenutni socialni stiski.
V letu 2008 so humanitarni bazar zamenjale dejavnosti novoustanovljenega Šolskega sklada. Z izdelki ustvarjalnih delavnic učencev, učiteljev, staršev in prispevki različnih donatorjev uresničujemo kakovostno izvedbo projektno-raziskovalne dejavnosti, idejno-turističnih projektov, nakup nadstandardne opreme za zviševanje kakovosti pouka in humanitarni namen. Tudi letos, 13. novembra (na delovno soboto), so učenci skupaj z učiteljicami
in učitelji izdelali voščilnice, darilne vrečke in okraske za božično-novoletno jelko. Vsi izdelki so namenjeni pridobivanju sredstev za Šolski sklad. Poleg tega so posamezne skupine učencev izdelale še okraske za okrasitev šole (medenjake), ognjičevo kremo, pripomočke za izvajanje starih iger in urejale šolsko knjižnico. V eko delavnici smo oblikovali opozorilne nalepke z napisi, ki nas opozarjajo na varčevanje z elektriko in vodo. Skupina učencev je izdelala ptičje krmilnice iz naravnih materialov, s katerimi smo se odzvali na natečaj Cinkarne Celje Narava sem jaz in prejeli nagrado za najboljšo ptičjo krmilnico. Čeprav je bila sobota, smo skupaj uživali v ustvarjalnem delu.
Katja Mejač
Junija letos smo pridobili pozitivno mnenje Ministrstva za šolstvo in šport o širitvi oddelkov za enoto Laško. V šol. l. 2010/2011 programe Predšolske glasbene vzgoje, Glasbene pripravnice, Plesne pripravnice, Sodobnega plesa in Glasbe (inštrumentalni pouk) obiskuje 513 učencev (21,16 oddelka). Glede na normativ oddelkov sem Borisa Razborška imenovala za pomočnika ravnateljice. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem vodjem, ki so od leta 1995 pripomogli k uspešni organizaciji dela na nekdanji podružnični šoli: Igorju Neratu, Magdi Klančišar, Mojci Lukmar in Tatjani Brinovec. V preteklem šolskem letu smo pričeli s poukom kontrabasa, v letošnjem petja in citer, povečali pa smo vpis na nizka trobila, pihala in godala. Povečanje oddelkov nam zagotavlja, da se lahko učenci po končanem šolanju udejstvujejo v različnih glasbenih sestavih, ki delujejo v obeh občinah. Našo dejavnost na nastopih in koncertih predstavljamo tako staršem, predšolskim otrokom, osnovnošolcem, zdraviliškim gostom kot tudi vsem tistim, ki se nam pridružite na drugih prireditvah, predvsem v decembru.
Nastop učencev Glasbene šole Laško - Radeče v Thermani Laško, oktober 2010
Več intenzivnega dela pa zahtevajo priprave na državna srečanja plesnih skupin in različna tekmovanja v Sloveniji in tujini. Še pred zaključkom preteklega šolskega leta, junija, sta se učenki violine Mateja Ulaga in Val Jelenski udeležili 2. tekmovanja Leona Pfeiferja za mlade violiniste. Obe učenki sta v svojih kategorijah prejeli 2. nagradi. Njuna učiteljica je Maja Glavač, korepetitor pa Dejan Jakšič.
Z glasbo v srcu uspešno naprej
Naši ustanoviteljici Občina Laško in Občina Radeče sta 9. avgusta objavili Odlok o ustanovitvi JZ Glasbene šole Laško-Radeče (Ur. l. 65/2010), s katerim sta se spremenila ime šole in organizacijska struktura. Glasbena šola Laško-Radeče ima sedaj dve enoti: enoto Laško z dislociranim oddelkom v Rimskih Toplicah in enoto Radeče.
Učenki Mateja Ulaga in Val Jelenski z učiteljico Majo Glavač in korepetitorjem Dejanom Jakšičem v Ljubljani, junj 2010
Septembra sta se na državno revijo Pika Miga v Velenju uvrstili dve skupini učenk sodobnega plesa z ustvarjalnim plesom Domišljija na travniku jn Žabe pod mentorskim vodstvom Špele Medved in Barbare Kanc.
V šol. l. 2010/11, oktobra, sta se učenca Luka Vindišar in Urška Sikovšek
udeležila 8. mednarodnega tekmovanja klarinetistov v Carlinu v Italiji. Luka
Učenke sodobnega plesa v Velenju, september 2010
Vindišar je prejel 2. nagrado in posebno priznanje za najbolj obetavnega mladega klarinetista, po izboru komisije pa je igral na zaključnem koncertu prvo-nagrajencev. Urška Sikovšek je zasedla odlično 5. mesto. Luka Vindišar se je novembra udeležil tudi 3. mednarodnega tekmovanja klarinetistov Anton Eberst v Novem Sadu in prejel 2. nagrado ter igral na zaključnem koncertu nagrajencev.
Učenca Luka Vindišar in Urška Sikovšek z učiteljem Primožem Razborškom in korepetitorjem Dejanom Jakšičem v Carlinu, oktober 2010.
Njun učitelj je Primož Razboršek,
korepetitor pa Dejan Jakšič. V tem šolskem letu se pripravljamo še na naslednja tekmovanja: 14. regijsko tekmovanje celjskega in koroškega območja, 40. državno tekmovanje mladih glas-benikov, ki bo v Novem mestu, Brežicah in Krškem, 8. mednarodno tekmovanje Davorin Jenko v Beogradu in mednarodno tekmovanje harmonikarjev v Murski Soboti. Učencem, učiteljem in korepetitorjem želim ustvarjalno delo, uspešno nastopanje in s tem tudi predstavitev Glasbene šole Laško-Radeče.
Decembra so učenci zaigrali in zaplesali na plesni produkciji S plesom v novo leto in Cici novoletnem koncertu, 22. decembra pa bodo nastopili na božičnem koncertu. Prav lepo vas vabimo, da prizadevnost naših učencev in njihovih učiteljev nagradite in se nam pridružite na naših koncertih, veseli bomo vašega obiska. V šolskem letu 2010/11 poteka pouk v Laškem na različnih lokacijah in želimo si, da bi nam Občina Laško v stari šoli na Valvazorjevem trgu kmalu zagotovila nove, akustično opremljene učilnice s sodobno opremo in inštrumenti. Ob prihajajočih praznikih vam v imenu učencev, učiteljev in drugih sodelavcev, kot tudi v svojem imenu, voščim prijetne božične praznike, srečno novo leto 2011 in z glasbo v srcu - uspešno naprej!
Ravnateljica Rosana Jakšič
Ekipa društva kar ne more verjeti, kako hitro je leto naokoli, ali pa je bilo letošnje leto vse skupaj zgolj mit? Če je mit eden od načinov, kako si je v preteklosti človeška družba poskušala razložiti ustvarjalne sile, naravne pojave in dogodke, na katere ljudje niso mogli vplivati, potem je prav gotovo bilo letošnje leto v društvu Šmocl leto mitov in legend. S kreativno ustvarjalnostjo smo v društvu izvedli vrsto projektov, ki
Vzgoja in izobraževanje/Mladi
se mojstrsko izkazali v anemičnem čofotanju po blatu in mulju s "tajči-joger" veščinami, ki so v Laškem postale ustno izročilo individualnega bojevanja proti ujmam in neurjem večjih razsežnosti. Sanacija poplave je še vedno v postopku, vendar to za nas ni ovira za nadaljnje delo, ki ga nameravamo izvajati še v letošnjem in naslednjem letu. Poleg ponovnega obiska stand-up komikov v novembru bomo pred začetkom počitnic v decembru izvedli še lutkovno predstavo za najmlajše, kar bo tudi zadnji projekt društva v letu 2010. Vsem, ki ste nam
Noč čarovnic, foto: Thomas
se jih je nepojasnjeno udeležilo veliko obiskovalcev iz Laškega in okolice, željnih zabave in družbe. Doletel nas je tudi konkreten še vedno nepojasnjen naravni pojav ali poplava, v kateri smo
Krompirjeve počitnice, foto: Fernando
pomagali in izkazali zaupanje, se vam kolektiv društva Šmocl iskreno zahvaljuje in "bodi naprošen še drugo leto".
Jurij Šuhel
Spoznavni žur
Z novim študijskim letom, natančneje 18. oktobra, smo v pivnici hotela Hum priredili spoznavni žur laških študentov in druge laške mladine. Zbralo se nas je več kot 100 veseljakov in skupaj smo plesali do zgodnji jutranjih ur. Žur je bil vrhunski, za vzdušje so skrbeli DJ, »welcome drink«, akcijske cene pijač in pa prijeten ambient pivnice. V LAK-u se nam namreč zdi pomembno, da se mladi v Laškem povezujemo, družimo in tudi skupaj zabavamo. In kaj je boljšega kot zabava v domačem kraju, kjer lahko poklepetamo s prijatelji iz otroštva, ki jih sicer srečamo redkeje, kot bi si želeli?
Vinski izlet na Bizeljsko
Kot že skoraj veleva tradicija, smo se tudi letos lakovci odpravili na pokušanje vinske letine. Tokrat smo se podali na sončno Bizeljsko, kjer smo 6. novembra odkrivali lokalne
kulinarične, vinske, kulturne in naravne znamenitosti.
Obiskali smo štiri vrhunske vinske kleti: Najger, Keltis, Klakočar in Prinela. Okušali smo rdeča in bela vina; žametno črnino, modro frankinjo, bizeljčana, laški rizling, modrega plavca in druge bizeljske sorte. Ogledali smo si tudi repnico pri
Najgerjih, v kremenčev pesek skopano klet, ki je včasih služila za shranjevanje živil. Omenjena repnica je bila še posebej zanimiva, saj ima strop okrašen z naravnimi freskami. Ustavili smo se tudi na gradu Bizeljsko, s katerega je bil lep razgled na vinorodno bizeljsko pokrajino, na koncu pa smo si privoščili še kmečko pojedino v znani gostilni. Celodnevna ekskurzija se je uspešno zaključila, nasmejanih obrazov in zadovoljni smo se odpravili proti domu.
Urša Sojč
Inovacije/Šport in rekreacija
Vega Multi
Luč sveta je zagledal laški USB osciloskop, frekvenčni analizator, frekvencmeter, generator frekvence in napajalnik v eni napravi. Veseli ga bodo po šolah in v ljubiteljski elektroniki. Gre za res poceni napravico, ki jo priključimo na USB priklop računalnika in že lahko spremljamo in ovrednotimo elektronske signale. Razvit je z orodji Visual studio (Microsoft), Bascom (Mcselec) in Eagle (Cadsoft), ki spadajo v sam vrh razvijalskih orodij. Po znanih podatkih je Vega Multi najcenejši spektralni analizator na svetu. Srce sistema je približno eno leto star mikrokontroler ATMEL AT90USB647, kar pomeni sam svetovni vrh ponudbe 8-bitnih mikrokontrolerjev. Če malo poenostavim, pomeni vsakih 30 prodanih osciloskopov na mesec enega zaposlenega in to v visokotehnološki industriji. Značilno za take razvoje so relativno nizki razvojni stroški, ogromno lastnega vgrajenega znanja, trdni temelji za nadaljnji razvoj posla, lastna blagovna znamka in še bi lahko naštevali. Takšni projekti potrebujejo ogromno strokovne podpore, tako v logistiki proizvodnje, prodaji, marketingu in med samim razvojem. Ob priložnosti bom v Laškem pripravil
predstavitev vseh svojih naprav. Učila Vega naj bi se v prihodnosti prodajala
Končni videz izdelka, do trga nas čaka še modelni patent in CE certifikat. Industrijski dizajn je naredila Živa Šuhel z uporabo sodobnega orodja Solid works.
po šolah v samem srcu Evrope. Še največ težav imam s prodajo po slovenskih srednjih šolah. In kaj je tista glavna gonilna ideja, ki naravno žene projekt Vega? To je filozofija individualnega učila. Če namreč dosežemo neko mejo cene učila, ga lahko prodamo učencem, študentom. To pa rešuje problem specializiranih učilnic in problem uničevanja učil. Elektronika Vega dvigne metode poučevanja iz sedaj uveljavljenih simulacij na prijaznejše emulacije. Emuliranje v srednjih šolah je do sedaj omejevala cena učil. Pri
elektroniki Vega je pomembno še inovativno povezovanje enostavnih šolskih vezav. Gre za povezovanje brez povezovalnih kablov. Če pogledate sliko, vidite, da lahko pasivne elemente vezja povežemo direktno v IDC-konektorjih učila.
Razvoj novih naprav je seveda tista lepa neposredna, a težka pot k uspehu. Moja tiha želja je, da bi v okviru tehnološkega parka delovali na področju avtonomnih vozil. V kratkem to pomeni pogonski sklop (LiPo celice, trofazni sinhroni motorji, za tiste, ki me poznate se verjetno spomnite na vertikale, ki jih zmore radijsko vodeni model letala z modernimi pogoni), pozicijski sklop (pozicioniranje avtomobila na karto) in mikroorientacija, ki je sestavljena iz optične prepoznave in 3D-daljinomera. Cilj so seveda avtonomna vozila. Druga večja skupina dela je avionika in avtonomna letala. Tu sta dve skupini: letala s posadko in brez nje. Danes je zelo zanimiva skupina brezpilotnih letal. Moja primarna dejavnost izobraževanje je pisanje kakovostnih e-gradiv, ki omogočajo hiter prenos znanja med zainteresirane. Tu govorimo seveda o javno priznanih programih. In tu se krog zaključi.
Mag. Šuhel Boštjan http://suhel.homeip.net
SPORT IN REKREACIJA
Sulci zaplavali v Savinji
Savinja v zadnjih letih, odkar so bile zgrajene čistilne naprave, postaja vse bolj čista in živa, v njej je vse več ribjega življa. V Laškem v Savinji po novem plava tudi 20 novih rečnih prebivalcev, sulcev; sulec pa, kot vemo, velja za kralja slovenskih sladkovodnih voda, ki je ogrožena vrsta, med ribiči pa velja tudi za trofejno ribo.
V torek, 5. oktobra, ko so sulce nameravali spustiti v reko, sicer ni bil najbolje izbran dan, saj je popoldne lilo kot iz škafa. Ker pa so to namero morali zaradi poplave sredi septembra že enkrat preložiti, so jo tokrat hoteli uresničiti za vsako ceno. Volitve so bile pred vrati, laški župan Franc Zdolšek pa je prve tri imenitneže tudi sam pomagal spraviti v njihov novi življenjski prostor. No, ker mu je pri tem
delal družbo prvi mož Zavoda za ribištvo Dejan Pehar, naloga niti ni bila pretežka. Slednji je poudaril, da gre za zelo pomembno vrsto, ki je za ribiče trofejna vrsta - je pa tudi zelo pomembna, zavarovana po habitatni direktivi o živalskih in rastlinskih vrstah, zato ima v naravi tudi poseben status. Zavod pa da se pri takih namerah, če kdo želi kaj dobrega storiti za naše vode, rad vključi in zato je bil ta dogovor končan brez večjih ceremonij. »Ker sulcev pri nas do zdaj ni bilo, je to za nas velika pridobitev. Z Zavodom za ribištvo smo dosegli, da so nam podarili 20 sulcev, ki zdaj že spoznavajo svoj življenjski prostor,« je dogodek pokomentiral župan. Dogodek je zanj sicer imel veliko težo, a da bi zavoljo tega postal ribič, se še ni odločil, ker ima, kot pravi, drugih obveznosti še preveč in mu zmanjkuje časa. Sulci, stari okrog dve leti, so za zdaj veliki od 20 do 35 centimetrov in še pravi mladeniči, ki se bodo šele čez dve do tri leta začeli razgledovati po svojih boljših polovicah. Le upati je, da se bodo v novem okolju dobro počutili; ker pa je Savinja tako njihov življenjski prostor, podobno kot še nekatere druge slovenske reke, bi to ne smel biti poseben problem.
Početje je budno nadzoroval častni predsednik Ribiške družine Laško Tone Bačič, ki ima tudi sam na vesti kar nekaj
sulcev, lovil pa jih je v različnih vodah po Sloveniji, na Hrvaškem in drugih območjih po Balkanu. Kot je poudaril, Laščani - njihov revir sega od Tremarij do cestnega mostu v Zidanem Mostu -v vode vlagajo veliko vrst rib, kar pripomore k biotski pestrosti. Konec oktobra so pripravili že tradicionalen lov na Marofu, kamor radi pridejo tudi tujci, zlasti s Hrvaške, kar ne čudi, saj se v tako lepem kraju človek spočije, če se še kaj prime na palico, pa tudi ne škodi.
Boža Herek
Kongres Fitnes zveze Slovenije
Od 19. do 21. novembra je v novem kongresnem centru Wellness Parka Laško potekal 9. kongres Fitnes zveze Slovenije, največji vseslovenski dogodek na področju fitnesa in skupinskih vadb. Organizatorji tridnevnega kongresa z močno mednarodno zasedbo so bili: Fitnes zveza Slovenije v sodelovanju z Gimnastično zvezo Slovenije, Thermana Laško, Stik Laško in Občina Laško. Prvič na takšnem kongresu je bila organizirana tudi okrogla miza za vse lastnike in menedžerje fitnes centrov v Sloveniji na temo sive konkurence in prepovedanih poživil. Največ aktivnosti

u
"S?* 1
¿■v
se je dogajalo v soboto, glavni poudarek pa je bil na plenarnem zasedanju na temo rehabilitacija in postrehabilitacija športnih poškodb, ki se ga je udeležilo preko 200 udeležencev. Naj povem, da so vse vsebine podajali in predstavili vrhunski strokovnjaki s tega področja. Osebno bi se rad zahvali Francu Zdlošku, županu Laškega, in gospe Janji Urankar, vodji termalnega in wellness spa centra Thermane Laško, za vse pozdravne in uvodne besede. V veliko čast in zadovoljstvo mi je, da lahko mirno rečem, da je bil 9. kongres Fitnes zveze Slovenije največji tovrstni športni dogodek letos v Sloveniji, saj se ga je udeležilo preko 400 obiskovalcev. Vem, da smo se vsi skupaj maksimalno potrudili, da bi bil ta dogodek nekaj posebnega, vem, da je bilo vloženo veliko truda in naporov ..., zato vsem in vsakemu posebej iskrena hvala v mojem imenu in v imenu vseh ostalih, ki so ta kongres omogočili.
Pavli Ojsteršek
Aleš Knez občinski prvak v namiznem tenisu
V soboto, 27. novembra, smo dobili prvi sneg in prvaka Občine Laško v namiznem tenisu za leto 2010. DTV Partizan Rimske Toplice je že dolga leta v vlogi organizatorja občinskega prvenstva posameznikov in dvojic v
namiznem tenisu. S podporo podjetja Esot, Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice in posameznikov je izvedba tudi tokrat uspela. Med posamezniki je zmagal Aleš Knez, drugo mesto je osvojil Bogdan Petek, tretje pa Andrej Frece. Med dvojicami sta prvo mesto zasedla Alojz Lipar in Andrej Frece, druga sta bila Vladimir Blatnik in Bogdan Petek, tretja pa Mirko Petek in Aleš Knez.
Marjan Ulaga, vodja sekcije namizni tenis
Šport in rekreacija/Gasilci
Tradicionalni pohod po Marjanini poti
Lansko leto smo se na prvo adventno nedeljo domačini Jepihovce, dela Lahovega Grabna pri Jurkloštru, skupaj s prijatelji in sorodniki odpravili po Marjanini poti in se zaobljubili, da bo to postal tradicionalni pohod. Besedo smo držali in se tudi letos na prvo adventno nedeljo odpravili po poti, ki je bila v letu dni prehojena že 1.400-krat. Niti sneg, ki je bil naš neusmiljen spremljevalec, nas ni ustavil. Udeležba je bila sicer manjša, a kljub temu zelo prijetna.
Naj ostane pohod tradicionalen, da bo še naprej utrjeval naše sosedske vezi, Marjanina pot pa naj ostane pot, kjer si umiriš dušo, razgibaš telo in nabereš novih moči.
Hermina Palčnik
Prostovoljno gasilsko društvo Zidani Most
Na obisku v vrtcu
Oktober je mesec požarne varnosti, ko gasilci vsi po vrsti hitimo razlagati in razkazovati svojo opremo, skratka, v tem času bi radi pokazali svoje delo čim več prebivalcem. Najraje to pokažemo našim malčkom, saj nas bodo ravno oni nasledili, pa tudi najbolj se nas razveselijo.
Malčki iz vrtca Zidani Most so že dva dni prej vedeli, da na obisk prihajajo gasilci in kar niso mogli dočakati četrtka. To je bilo veselje! Najprej sto in eno vprašanje, ki so jih zastavljali skoraj vsi naenkrat. Vreme je bilo lepo in omogočili smo jim, da je lahko vsak poskusil držati gasilsko cev, iz katere je brizgala voda. Tudi nekaj krogov z gasilskim avtom se je vsak peljal. Zanje je bilo prečudovito in baje dobimo kar nekaj voznikov gasilskega kamiona, nekaj voznikov kombija, pa tudi potapljača bomo dobili - gasilec z dihalnim aparatom na sebi je pač po njihovem potapljač. Skratka, vsi bodo
gasilci, ko odrastejo (ko bi bilo le res!). Ko smo se poslavljali, je bilo malo joka, ker bi se nekateri še peljali, nekateri »špricali«, ampak ni bilo hudo, saj smo jim obljubili, da se še oglasimo, če ne drugače, po risbice, ki jih bodo narisali o obisku gasilcev. Komaj čakam, da jih vidim. Lepo je, ko vidiš, kako iskreno se te razveselijo, kako razmišljajo in uživajo. Tudi nam so polepšali dan.
Vaja gasilcev
Laška občina po površini spada med največje v Sloveniji, saj obsega kar 197 km2, zato imamo gasilci teren razdeljen po sektorjih. V drugi sektor spadajo PGD Zidani Most, PGD Rimske Toplice in PGD Sedraž. 30. oktobra smo organizirali vajo, v kateri so sodelovala vsa društva sektorja II s pomočjo matičnega društva PGD Laško. Ob 10.
uri smo sprožili sireno, iz 112 pa na pozivnike dobili obvestilo, kje in kaj naj bi gorelo.
Zagorelo naj bi v prvem nadstropju večstanovanjske hiše (bloku) v Zidanem Mostu pri železniški postaji. Prva ekipa je vstopila v stavbo z izolirnimi dihalnimi aparati in našla poškodovanca. Po radijski zvezi so sporočili, da potrebujejo pomoč.
Druga ekipa je odnesla poškodovanca na varno, kjer so zanj poskrbeli bolničarji in ga predali reševalcem Zdravstvenega doma Laško. Z različnih strani sta vstopili še dve ekipi in gasili požar, ena ekipa pa ga je gasila od zunaj, z lestve, ki je segala do prvega nadstropja. Pri gašenju si je eden od gasilcev zlomil nogo, zmanjkalo mu je tudi kisika v jeklenki. Na nosilih so ga odnesli na plano, kjer so tudi zanj poskrbeli gasilski bolničarji in ga predali reševalcem. Vaja je potekala dokaj hitro in uspešno, ogledalo pa si jo je kar nekaj domačinov in predsednik GZ Laško Jože Rajh. Organizatorje je pohvalil za dobro idejo. Na vaji je sodelovalo 38 gasilcev iz že prej omenjenih društev z dvema GVC 24/50, dvema GV1, GVGP1 in GVM, vaje
pa sta se udeležila še reševalec in medicinska tehnica Zdravstvenega doma Laško. Vsem smo se in se še enkrat iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. Slike si lahko ogledate na facebookovem profilu PGD Zidani Most in na spletni strani Moj video.
Beno Kolander, tajnik PGD Zidani Most Foto: Damjan Cigole in Beno Kolander
Veterani
OBISK VETERANOV IZ LAŠKEGA
Društvo veteranov Sever Severne Primorske, pododbor Tolmin, je v soboto, 2. oktobra na srečanju gostilo člane Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško, Veteranskega društva Sever za celjsko območje, OZVS Laško, OZSČ Laško in Zveze združenj borcev za vrednote NOB Laško.
Srečanja se je udeležilo 17 gostov iz Laškega, osem članov pododbora Tolmin in predsednik društva veteranov Sever Severne Primorske Angel Vidmar. Goste smo po kratkem pozdravu in prigrizku najprej popeljali na ogled ostalin 1. svetovne vojne in lepot Tolminske. Na poti v Polog smo ob spominski tabli s prižiganjem sveče počastili spomin na 31. decembra 1992 tragično preminulega policista Jakoba Ornika ki je pri opravljanju službene dolžnosti v želji pomagati ponesrečencu v strmem pobočju zdrsnil in omahnil v globino Tolminskih korit. Ogledali smo si spominsko cerkev svetega Duha v Javorci (571 m), ki so jo v prostem času zgradili vojaki 3. ogrske gorske brigade v spomin na vse tiste, ki so v teh krajih izgubili brezskrbno mladost, upe na srečno prihodnost in nazadnje življenje samo. Cerkvica stoji sredi pravljično lepega gorskega sveta visoko nad strugo Tolminke, kot bi hoteli graditelji mrtvim in živim vojakom približati lepoto, za katero so bili v strelskih jarkih prikrajšani. Obiskali smo planino Polog, si ogledali utrdbe italijanske vojske in seveda kupili slasten planinski sir. Iz divje soteske Tolminke smo se popeljali na planino Kolovrat (Na gradu 1.115 m) na ogled muzeja na prostem. Od tu se odpira lep razgled na nekdanje bojišče od Krnskega pogorja do Svete Gore in Furlanske nižine. Tu smo videli poveljniške položaje, opazovalnice, položaje mitraljezcev in topničarjev, kaverne in mrežo strelskih in povezovalnih jarkov v več etažah. Že kar utrujeni smo se pripeljali na družabno pogostitev v Tolminski Lom, kjer nas je že čakal srnjakov golaž in vse, kar sodi zraven. Gostje so nas vidno zadovoljni presenetili z darilom in društveno zastavico ter seveda vabilom, da jim obisk vrnemo na spominskem pohodu XIV. divizije. V prijetnem vzdušju se je srečanje nadaljevalo.
Društvo veteranov Sever Severne Primorske - odbor Tolmin, D. Skrt
KDO DRUG KOT LAŠKI MARATONCI - ŽE DRUGIČ
V prvih septembrskih dneh, ko že vsi razmišljamo o bližajoči se jeseni, so med nami tudi takšni, ki so z mislimi in pripravami nedaleč od ene najnapornejših preizkušenj v tekmovalnem smislu v naši domovini. Bližal se je datum starta na
ultramaratonski preizkušnji od Celja do Logarske doline v dolžini 75 km.
Znano je, da so med nami krajani, ki se podajo na to dolgo, naporno in duha preizkušajočo pot. V okviru vojaškega ultramaratona 75 km Celje-Logarska dolina so se Mirko Lesjak, Vido Romih in Anton Stefanciosa tekmovanja udeležili kot ekipa OZVVS Laško (v kategoriji MOST), v posamični konkurenci (ŽOST) pa nas je poleg njih zastopala tudi Katarina Pražnikar. Ekipa OZVVS LAŠKO je moštveno (v konkurenci MOST) zasedla prvo mesto ter s tem pokal in zlate medalje za ekipno moštvo, v posamični konkurenci (ŽOST) je Katarina Pražnikar osvojila drugo mesto in srebrno medaljo, v posamični konkurenci (MOST) pa je Anton Stefanciosa osvojil prvo mesto in zlato medaljo. Tik za njim sta se na šesto in sedmo mesto v tej kategoriji uvrstila Mirko Lesjak in Vido Romih. Iskrene čestitke vsem, obilo poguma in dobre volje ob pripravah za naslednje leto, kajti, kot je bilo razbrati iz njihovih oči: prihodnje leto bo prehodni pokal trajno nameščen v Laškem.
SVEČANOST PRI KRNSKIH JEZERIH
Pri Krnskih jezerih vsako leto v drugi dekadi novembra poteka tradicionalna svečanost ob obletnici zaključka prve svetovne vojne. Prireditve se udeležijo pripadniki veteranskih društev in oboroženih sil držav, ki so sodelovale na območju bojev in ofenziv ob reki Soči. Na število udeležencev vplivajo vremenske razmere, pa tudi zmogljivost planinskega doma. Tudi letos je bila svečanost, slabši vremenski napovedi navkljub, pripravljena in vzorno izpeljana. Člani veteranskih združenj iz občin Laško in Radeče smo se slovesnosti udeležili, aktivno sodelovali v kulturnem programu, naša društva pa so, primerljivo z drugimi, zastopali prapori.
Pot z izhodiščne točke v Lepeni kaj hitro pokaže zobe in pomaga polniti pljuča s svežim gorskim zrakom. Na sicer nekoč lepo pripravljeni oskrbovalni poti lahko ob postanku, ko se razkadijo oblaki in megla, občuduješ gorske lepote in poslušaš bobnenje plazov na pobočjih Krna. V dobri družbi je po dobrih dveh urah vzpona prijetno zagledati planinski dom in v družbi domačinov zaužiti okrepčilo. Sledijo priprave za odhod na svečanost pri pol ure oddaljenem jezeru. Vse skupaj se malo zavleče, ker je v
snegu gaz primerna samo za enega v koloni, pa vseeno je vse v časovnih okvirih. Vremenu primerno je proslava izpeljana v dobre pol ure, nakar se pohodniki vrnejo do planinskega doma - eni nadaljujejo pot v dolino, drugi ostanemo na domu, kjer prenočimo. Seveda brez družabnega srečanja ne gre. Ko se spusti temna noč, se vztrajni udeleženci odpravijo še enkrat do jezera v siju bakel in se ponovno poklonijo vsem izgubljenim v soški moriji. Po povratku pa spet pride na dan štajersko-kranjska pesem naših članov, Rihard zaigra na kitaro, Franci pa na harmoniko. Dobro razpoloženje je prek vojaškega atašeja Republike Madžarske privedlo tudi do navezave stikov s sorodnimi organizacijami na Madžarskem. Jutro je prehitro pred nami in ob spustu v dolino Lepene se marsikomu zatresejo kolena. Ustavimo se še v manjšem domačem muzeju in si ogledamo nabirke s pobočij Krna, nato pa pohitimo v domačo sirarno na pokušino domačega sira, nekaj ga tudi kupimo. Ob poti domov skozi Log pod Mangartom vidimo, da se je vas temeljito spremenila in obnovila, trdnjava Kluže in njena sestra malo više pa nas opomnita na čase, ki tem krajem niso nikoli prizanašali. Bolj ko se čez Italijo spet bližamo domovini, lepše je vreme. Sledi še slastno, preobilno kosilo v znameniti restavraciji in že moramo hitro proti domu - večino v ponedeljek čaka delovni dan.
Zahvala za prizadevno organizacijo in pripravo aktivnosti gre vsem udeležencem, predvsem pa predsedniku OZSČ Laško Zvonetu Zorcu. Se vidimo prihodnje leto v še večjem številu?
Konrad Zemljič Foto: Jožef Krajnc
PRIPLUL JE TRIGLAV 11
Ministrica za obrambo in načelnik generalštaba Slovenske vojske sta na slovesnosti ob praznovanju odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije v Mariboru sredi oktobra povabila veteranske organizacije iz Laškega, da se udeležijo vplutja nove vojaške ladje Triglav v domačo luko. Uradno vabilo je, kljub nejeveri posameznikov, še pravočasno prišlo v Laško in uspeli smo organizirati udeležence iz vrst OZVVS, ZB NOB, Združenja Sever, OZSČ in Društva XIV. divizije, ki so se slovesnosti udeležili. O potrebnosti in razlogih za in proti nabavi takšnega plovila je bilo prelitega že dovolj črnila in izrečenih preveč besed; ladjo pa imamo in jo bomo morali čim pametneje uporabiti. S plovilom je Slovenska vojska pridobila pomemben člen pri zagotavljanju varnosti domovine.
Po uradnem delu slovesnosti in kulturnem programu so si prisotni lahko plovilo tudi ogledali in ga posneli. V poznih popoldanskih urah smo, kljub slabemu vremenu, zadovoljni »odpluli« proti domu.
IV
Napovednik
NAPOVEDNIK PRIREDITEV
i
V"
DECEMBER
Sreda, 15. december
Center starejših - Hiša generacij: Ure odštevajo čas - novo leto je pred vrati (ob 17. uri)
Thermana: Koncert pevskega zbora Jesen Društva upokojencev Laško (ob 19. uri)
Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov, ansambel Slovenski zvoki, gost jodlar Lojz (ob 19.30)
Četrtek, 16. december
Center starejših - Hiša generacij: Ustvarjalna delavnica Kvačkanje ogrlice (9.-11. ure)
Center starejših - Hiša generacij: Druženje, klepet v dobri družbi (ob 16. uri)
Knjižnica Laško: Izdelujemo voščilnice z mandalami - rožami življenja (ob 16.30)
Knjižnica Laško: Predavanje Alenke Lapornik Vsakdanja in praznična prehrana naših krajev v preteklosti (ob 19. uri)
Petek, 17. december
Center starejših - Hiša generacij: Druženje s kamero (Boža in Bojan Herek) (ob 13. uri)
Dom svobode Zidani Most: Gledališka igra za otroke (ob 17. uri) Kartuzija Jurklošter: Božični koncert pevskega zbora Zarja iz Šentvida pri Planini (ob 18. uri)
Sobota, 18. december
Planinsko društvo Laško: Planinski pohod v neznano (pričetek pohoda ob 8. uri na avtobusni postaji v Laškem) Center starejših - Hiša generacij: Evropa v čipki - otvoritev klekljarske razstave grbov in zastav evropskih držav (ob 15. uri) Kavarna & Vila Monet: Skupaj okrasimo smrečico (ob 17. uri) Kulturni center Laško: ABC abonmajček - koncert Otroškega pevskega zbora Trubadurčki matične šole Laško (ob 18. uri) Večnamenski dom v Rimskih Toplicah: Koncert Okteta Vrelec (ob 18. uri)
Nedelja, 19. december
Kulturni center Laško: ABC abonmajček - 13. dobrodelna prireditev Laško združuje dobre želje 2010 (ob 14.30)
Ponedeljek, 20. december
Center starejših - Hiša generacij: Druženje mladih mamic z malčki (9.-11. ure)
Torek, 21. december
Center starejših - Hiša generacij: Ustvarjalna delavnica Origami škatlice in darilna embalaža (9.-11. ure)
Knjižnica Laško: Lutkovna predstava v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Laško (ob 17. uri)
Sreda, 22. december
Center starejših - Hiša generacij: Ustvarjalna delavnica Rože iz nogavic (9.-11. ure)
Četrtek, 23. december
Občinsko dvorišče: Predbožični večer (ob 17. uri)
Petek, 24. december
Dvorana Tri lilije: ABC abonmajček - Čarovniška predstava (dopoldan)
Kavarna & Vila Monet: Obiskal nas bo Božiček (ob 17. uri) Planinski dom na Šmohorju: Nočni pohod na Šmohor (pričetek pohoda ob 19. uri pri gasilskem domu v Debru) Thermana: Božična sveta maša (ob 19. uri)
Nedelja, 26. december
Brežina reke Savinje (pri Kulturnem centru Laško): Božična ribiška tekma (ob 9. uri)
Brežina reke Savinje (pri Kulturnem centru Laško): Peka in degustacija rib (11.-14. ure)
Laško (Aškerčev trg): 13. Žegnanje konj na Štefanovo v Laškem (ob 11.30)
Dom svobode Zidani Most: Novoletni koncert Godbe slovenskih železnic Zidani Most (ob 16. uri)
Tri lilije: Tradicionalni božični koncert Laške pihalne godbe, gostje Alpski kvintet (ob 18. uri)
Četrtek, 30. december
Občinsko dvorišče: Slovo od starega leta (ob 18. uri)
Petek, 31. december
Zdravilišče Laško: Silvestrovanje ob sproščenih ritmih ekipe TOP-DJ (ob 20. uri)
JANUAR
Sobota, 1. januar
•	Planinsko društvo Laško: Novoletni pohod na Babo in podelitev priznanj za največ opravljenih pohodov na Babo, zdravica novemu letu (pričetek pohoda ob 12. uri pri Brunarici pri knapu pod Babo v Zg. Rečici)
•	Hotel Hum: Novoletni ples (ob 20. uri) Torek, 4. januar
•	Center starejših - Hiša generacij: Ustvarjalna delavnica Klovni iz krpic (9.-11. ure)
•	Center starejših - Hiša generacij: Skupina za starše (ob 19.30)
Sreda, 5. januar
•	Center starejših - Hiša generacij: Ustvarjalna delavnica Oblikovanje das mase (9.-11. ure)
Petek, 7. januar
•	Center starejših - Hiša generacij: Vrtec na obisku (10.-11. ure)
Sobota, 8. januar
•	Center starejših - Hiša generacij: Druženje ob petju (ob 17. uri)
Nedelja, 9. januar
•	Lovski dom v Govcah: Novoletni pohod na Govški brd in podelitev priznanj za največ opravljenih vzponov na Govški brd (ob 11. uri)
Ponedeljek, 10. januar
•	Center starejših - Hiša generacij: Ustvarjalna delavnica Punčke iz slanega testa (9.-11. ure)
Torek, 11. januar
•	Kulturni center Laško: ABC Abonmajček - potopisno predavanje (dopoldan)
•	Center starejših - Hiša generacij: Ustvarjalna delavnica Okrasna košarica iz jogurtovega lončka (9.-11. ure)
•	Knjižnica Laško: Koncert citrarke Janje Brlec in kitarista Maria Kurtjaka (ob 19. uri)
Sreda, 12. januar
•	Center starejših - Hiša generacij: Ustvarjalna delavnica Kvačkanje ogrlice (9.-11. ure)
Petek, 14. januar
•	Kulturni center Laško: Abonma Laško - Kvartet Akord, koncert klezmer glasbe (ob 19.30)
Ponedeljek, 17. januar
•	Center starejših - Hiša generacij: Ustvarjalna delavnica Druženje ob nitki (9.-11. ure)
Torek, 18. januar
•	Center starejših - Hiša generacij: Ustvarjalna delavnica Srčki iz fimo mase kot modni dodatek (9.-11. ure)
Sreda, 19. januar
•	Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov - koncert z laškimi ansambli (ob 19.30)
Četrtek, 20. januar
•	Center starejših - Hiša generacij: Ustvarjalna delavnica Poslikava svile (9.-11. ure)
•	Center starejših - Hiša generacij: Druženje, klepet v dobri družbi (ob 16. uri)
•	Knjižnica Laško: Večer z Robertom Friškovcem, zaporniškim duhovnikom, mediatorjem in pevcem (ob 19. uri)
Petek, 21. januar
•	Center starejših - Hiša generacij: Druženje s kamero (Boža in Bojan Herek) (ob 13. uri)
Sobota, 22. januar
•	Center starejših - Hiša generacij: Druženje ob petju (ob 17. uri)
Torek, 25. januar
•	Center starejših - Hiša generacij: Ustvarjalna delavnica Valentinove voščilnice (9.-11. ure)
Sreda, 26. januar
•	Center starejših - Hiša generacij: Ustvarjalna delavnica Rože iz nogavic (9.-11. ure)
Četrtek, 27. januar
•	Center starejših - Hiša generacij: Ustvarjalna delavnica Rože iz krep papirja (9. -11. ure)
•	Center starejših - Hiša generacij: Rejništvo za danes in jutri (16.00-17.45)
•	Knjižnica Laško: Strokovno in potopisno predavanje Blaža Križnika Južna Koreja - globalni izzivi in lokalni odzivi (ob 19. uri)
Petek, 28. januar
•	Kulturni center Laško: Otvoritev razstave Likovne skupine Pro tempore (ob 18. uri)
Ponedeljek, 31. januar
•	Center starejših - Hiša generacij: Druženje mladih mamic z malčki (9.-11. ure)
FEBRUAR
Torek, 1. februar
•	Center starejših Hiša generacij: Skupina za starše (ob 19.30)
Četrtek, 3 februar
•	Knjižnica Laško: Domoznansko predavanje Karla Rustje Zgodovina železnic na našem območju (ob 19. uri)
Petek, 4. februar
•	Center starejših - Hiša generacij: Vrtec na obisku (10.-11. ure)
Sobota, 5. februar
•	Center starejših - Hiša generacij: Druženje ob petju (ob 17. uri)
Ponedeljek, 7. februar
•	Kulturni center Laško: Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku (ob 19.30)
Četrtek, 10. februar
•	Kulturni center Laško: Gledališki abonma - monokomedija Fotr (ob 19.30)
Policija/Oglasi
Varno ravnanje pri uporabi pirotehničnih izdelkov
Človeka je že skozi vso zgodovino spremljal in privlačil ogenj in tako je še danes. Razlika je le v tem, da naj bi v 21. stoletju ljudje poznali nevarnosti ognja in torej znali varno uporabljati pirotehnične izdelke, ki nas razveseljujejo predvsem zaradi igre z mavrično svetlobo. Uporaba pirotehničnih izdelkov v prazničnih dneh mora biti torej nam in someščanom v veselje in ne vzrok poškodb, uničevanja premoženja, ustvarjanja zamer pri sosedih zaradi hrupa in plašenja živali ter nadlegovanje in ogrožanje mimoidočih ali zbranih na proslavljanju na prostem. Držimo se nekaj več kot nujnih pravil, da nam bodo praznični dnevi, ki jih bomo naredili še bolj slovesne z uporabo pirotehničnih izdelkov, res v veselje in ne bomo nadloga in nevarnost sebi in sokrajanom:
-	pirotehnične izdelke kupujmo le v trgovinah, nikoli na ulici, saj bomo le tako prepričani, da uporabljamo varne izdelke z navodili za uporabo, ki jih seveda skrbno preberemo in se jih držimo;
-	pirotehničnih izdelkov nikoli ne spreminjajmo ali kombinirajmo med seboj, saj jih uvrščamo med eksploziv, in torej ne izzivajmo nesreče;
-	pirotehnične izdelke upora-bljajmo na primernih mestih, kjer je dovolj prostora, nikoli v množici, med hišami, v bližini bolnic, vrtcev ali podobno;
-	bodimo vzor pravilne uporabe pirotehničnih izdelkov našim otrokom, ki do 15. leta ne smejo niti kupovati niti uporabljati pirotehnike, saj njihov občutek za nevarnost še ni dovolj razvit.
Ivan Ržen,
pomočnik komandirja Policijske postaje Laško
Tukaj je lahko vaš oglas. 03 7338 72 bilten@lasko.si
+ * +
' + * 1i
(men izmnjLovn, eosunn bhicic
OVORRflH GOLOVEC, CELJE, 23.12., 0020:00
Eventim prodajna mesta: Petrol, Big Bang, Kompas, Pošta,Mercator center, Kiosk Delo
Brezplačno na božični koncert skupine Eroika
Nagradno vprašanje:
Katero prestižno nagrado so pred kratkim prejeli člani skupine Eroika od bralcev časopisov Delo in Slovenske novice?
Pravilne odgovore pošljite na Uredništvo Laškega biltena, Mestna ulica 2, 3270 Laško, najpozneje do torka, 21. 12. 2010. Izžrebali bomo 10 nagrajencev, ki bodo prejeli vstopnice za božični koncert skupine Eroika v Celju, ki jih bodo prevzeli na blagajni dvorane Golovec pred koncertom.
Vesele božične praznike ter srečno, zdravja polno
novo leto 2011 Vam želi KZ Laško z.o.o.
Medved Danijel/
s.p.
i* Eektroinstaladje / Elektromehanika / AKU servis s.b. / Trgovina Medved
Aikeriev trg 9,3270 Laito, Slovenija, EU www.eea.si,info@eea.si
ZlPpole pasivni drogovi
Novo leto j trenutek, ko se nam srce odpre za lepe in skrite želje, je trenutek,
ko stisk dlani pove več kot tisoč besed.
Naj takšni trenutki lepšajo tudi leto 2011 .
Vesele praznike in srečno 2011!
kolektiv E.E.A. Medved Danijel, s.p.
1		
	SAFETY-	■PRODUCT
sco
l topole
Oglasi


Oglasi
Jubilejno ob koncu let a
Zgodovinski mejniki Pivovarne Laško segajo v daljno leto 1825. V častivredno dolgem obdobju 185-ih let se je v zgodovino Pivovarne Laško zapisalo mnogo posameznikov in skupin. Od prvih začetnikov, Franza Geyerja, Augusta Uhlicha in Antona Larischa, do Simona Kukca, ki je v
Laškem ustanovil prvo pivsko znamko »Termalno pivo« ter kasneje združenja gostilničarjev, ki si je prizadevalo in doseglo ponovno odprtje laške pivovarne.
Vodilna blagovna znamka Pivovarne Laško je še danes blagovna znamka Laško Zlatorog. Poleg vodilne blagovne znamke pa pivovarski mojstri varijo tudi specialna piva, ki zadovoljujejo raznolikost okusov ljubiteljev piva. Tako
so ob zaključku jubilejnega, 185-tega leta zvarili omejeno količino,	1825
hektolitrov svetlega piva z imenom Jubilejnik.
Jubilejnik je specialno svetlo pivo s 13,4 odstotki ekstrakta in višjo, 6 odstotno stopnjo alkohola. Razlikovalno prednost predstavlja
nežna grenčica, ki izvira iz hmelja Savinjski Golding, odlikuje pa ga nežen, sladni karakter in gosta pena.
Kot se za praznični čas spodobi, pa lahko sladokusci in ljubitelji piva sebe in svoje bližnje obdarijo z darilnim pakiranjem Eliksir »Samo za naju«, ki ga
sestavljata dve steklenici piva Eliksir in kozarec. Eliksir, močno pivo, s 16% ekstrakta in 7,6% alkohola sodi med piva, ki jih poznavalci poznajo pod imenom "BOCK". Eliksir je pivo jantarne, rdečerjave barve s prijetnim, nežnim vonjem. Zanj je značilna široka paleta okusov, od čokoladnega preko sladnega do aromatično grenkega, pravilno natočeno v kozarcu pa ustvari kremasto peno.
Darilni paketi Eliksir so potrošnikom na voljo ekskluzivno v trgovinah Spar in Interspar po vsej Sloveniji.
Z užitkom in zmerno, kot veleva že izdelek sam...
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju!
NOVOLETNO SARAJEVO 31.12., 3 dni, avtobus, 199 € / osebo
NOVOLETNA BRATISLAVA 30.12., 3 dni, avtobus, 145 € / osebo
NOVOLETNI DUBROVNIK 29.12., 4 dni, avtobus, 179 € /osebo
NOVOLETNI PARIZ IN DISNEYLAND 29.12., 5 dni, avtobus, od 240 € / osebo
NOVOLETNA BUDVA, Vila Ljubanovič 29.12, 5 dni, avtobus, od 199 € / osebo
LOSINJ, hotel Aurora 4* od 28.12., 3 x polp. + TT, od 149 € /osebo
NOVIGRAD, hotel Laguna 3* od 28.12., 3 x polp. + TT, 204 € / osebo
VODICE, hotel Imperial 3* od 28.12., 3 x polp. + TT, 108 € / osebo
A* 4
PO NAKUPIH S PRIJATELJICAMI!
Čas ponovoletnih razprodaj v Italiji: PALMANOVA OUTLET VILLAGE IN IKE 22.01., avtobus, 25 € / osebo
A,
Vsaki, ki bo leg sebe na izlet prijavila še 10 svojih prijateljic, podarimo 15 €.
SKUPINSKA KRIŽARJENJA V ČASU ZIMSKIH POČITNIC:
ITALIJA, TUNIZIJA, SPANIJA in FRANCIJA 18.02., 8 dni, notranja kabina, od 429 € / osebo
FRANCIJA, MALTA, EGIPT, GRČIJA, CIPER, ITALIJA
20.02., 13 dni, notranja kabina, od 599 € / osebo
SPANIJA, MAROKO, KANARSKI OTOKI in MADEIRA,
21.02., 12 dni, notranja kabina, od 604
BODITE MED PRVIMI V SLOVENIJI, KI BODO OBISKALI:
FERSKE OTOKE - skrivnostno zeleno otočje, 23.04. - 01.05.2011, bogat program, letalo
ZELENI PLANET - potovalna agencija, Barbara Barič s.p., Kidričeva ul. 5, 3270 LAŠKO
tel: 0590 25 004, 0590 25 005 www.zeleni-planet.si, info@zeleni-planet.si
Naj vam prihajajoče leto prinese veliko iskrivih nasmehov, toplih objemov, obilo zdravja in trajnega zadovoljstva.
Razvajajte se z nami tudi v letu 2011! Kolektiv Thermane Laško
i*
THERMANA
Laško
080 81 19 info@thermana.si www.thermana.si
V Laško na kopanje in v savno
Naložba v vašo prihodnost
II THERM A1M A Laško
Informacije in rezervacije: 080 81 19 | www.thermana.si | info@thermana.si
43
i ljubeznijo ga
VARIMO ŽE
'izERm

v, ¿Loj i
Ponosni smo"' na preteklost, ki nas je izklesala. Ponosni na vse karamo dosegli. Z ljubeznijo zago^m tavljamo edinstven in prepoznaven pivski užitek ' Ponosni smo, da nam ostajate zvesti.
Naj bo novo leto polno uspehov in osebne sreče!
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!