-•76. fttevilka. • Ljahijana, sredo 2. decembra. Vil. leto, 1874. I«>i*ja v.jak dan, izv^eiuši i>;»iu<'B '>t, iit dneve po praat.iklh, itii vt!,'-i t.o y.'j'J<: i'r za ,\\alro-ooorske -.'ežele . celo i.»:u 16 goid., *a pol leta 8 gold. «« eei 4 goni. — Za Ljubljano o-.(\.«. po.iijanja na uoui * • «: 13 •;• • ■ * j;i>l'i. 30 kr., ?a en Bitsee t :o\l. 10 kr. Za pobijanju na dom »v «v.;una 10 kraje, i? Mesec, 30 kr. 7.r. 0»trt lota. — Z« tuje Ueiele M *•' I« Ko 20 g oKL • | I Btt 10 c. ;'<'.. — ?.r. gospo le učitelje na ljudskih šolah 1» aa dijake »r.ja ztitMl i aa In lioeri Za Ljubljano ta 4»tri let« 3 fuld M ;>o posti prejemati ta četrt leta 3 gld. — Za oznanila .se plačuje o«J četiri« »topno petit-vrste 6 kr., će '-t- ■ -'lanil.* er:krai -uka, 5 kr. č^ se dvakrat in 4 kr. So se rri- ali večkrat tiska. Doptei naj M tarOle rrit.kir.iti. — Kokupisi e« nt vračajo. — Urednis' « . v Ljubljani na coi /aki ceati v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Optaomitv u» katero ;:«j »e biagovoiijG pošiljci naroenloe, reklamacije, os ^Mia, •.j. ftdvinletrstiTiie reči, )e v „Narodni t'nknrT';J v Tavčarjevi hia7. Kriza na Ogerskem. Iz lUidim-lVšte 30. nov. [Izv. dop.] Slovenci imajo inuogo nagajivega humorja. Komu nij zuau n. pr. izrek: „nij lepšega ,tiča, kakor je vrana, nij lepšega inesta, kakor Ljubljana." Co bi se v tem ž., u. u aplikacija na Magjare naredila, bi rekel »S;ovenec: „uij več/ga babača mimo Mugjura, ima brke in ostioge nič pa denarja." — Pa pustimo uagajivobt m humor na strani. Situvacija na Ogerskem je deues t« ko rtsua, da bi se mogla piispodobiti z duhom, ki vlada v hiši, kjer imajo na smrt bolnega hišnega gospodarja. Ogeiska država, tako sijajno in gizdavo rehabilitirana Iti«* 1807, tivi acnes saiuo še o dobrej volji lUjib kapitalistov. Će ti svoje mošnje za-drgucjn — m ua pol so jih uže zadrguili — je liuis lluugariae. Kako so leta 1867 obtrogc žvtnkjjale, kuko so bdi brki mabtni in navihani, inaguali »o biii vsi zlato ožnorani, ceh narod je bil zidane volje, koliko visoko-letečih podvzetij je bilo projektiranih, ogerski državniki so vladali ne samo v Budini-Pešti, nego tudi na Dunaji, Or jent se je smatral kot magjarska uedseiua, in celo o potisnjenji Busije v zauialske planjave so se sanjale sladke sanje, magjarorszag postavljal se je mej velevlasti, in na Reki se je začela tesati magjarska flot« za „niagjar tengerre" (ma-gjarnko morje). In dtnes — prispodoba je Strmina 1 Iupotencija magjarskega naroda za vzdižanje samostalne države je zasvedo-ceua, o tem nij nobene dvombe več. Luč je začela se utriujati, prolog velike drame je uže izgovorjen. Pa preidimo na pozitivnosti. Od zad- Pol ure mej Samojedi. Bilo je v januarju 1870. leta, ko sem se necega jako mrzlega jutra v ruskem Peter-burgu po obrežji sč svojim prijateljem sprehajal. Kar na enkrat pokaže Ivan Jakovljič, (tako je mojemu prijatelju ime), siujkast dim, ki se je v daljavi nad zamrzneno Nevo vzdigoval. Na vprašanje, kaj bi to bilo, pove mi moj prijatelj, da bo te dni Samojedi v glavno m s n prišli in na ledu, sredi reke, Bvoju biuu-šča postavili. To razjasnilo me je jako zanimalo; kajti uže od u c-kdaj sem želel, seznaniti se z običaji in šegami neolikanih prebivalcev daljnega severa, ki se silno razlikujejo od vsega, kar Htm drugod kje na svojem potovanji po omikani Evi opi videl. Prihod Sumojedov v Peterburg mi jc njega posojila moremo še tri ali štiri mesece živeti. Kaj pa potem V Naši državniki se o tem skor m sliti ne upajo. \z finančne krize vzraatla je vladina kriza, za vladino krizo je naglo prišla strankarska kriza, in njej za petami državna kriza. Saj pregovor pravi, da pride maiokedaj ena nesreča sama. Fiuan cam nij pomoči. Dohodki so no dajo več pomnožiti, otroški ne več ouianjiti, kredit v inozemstvu ne več oživeti. Vlada stoji s pre-križanima rokama pred prazno državno blagajno, pa si ne ve pomagati. V državnem zboru in v odborih vreje in kipi, pa vendar strankarska sodrga ne more dovreti, ter se sčibtiti. Starec Deak stoji na razvalinah svoje stranke. Za nekdaj toliko slavljenega moža se deues nobeden več ne zmeni. V stiau je potisnea in pozabljen. Najbolje pri vsem tem je še to, da si naši državniki resnost in nevarnost situvacije ne prikrivajo, da ne žive v nikakšnih iluzijah, nego da prav dobro vedo, kamo jadramo. Svetov za rešitev državnega broda se ne manjka. „IIoa" je rekel, da ga nij vec pomočka, nego suspenzija Ubtave iu uvedeuje diktature, ker n.ti sedanji naš drž. zbor uiti sedanja vlada krizo prekuhati ne moreta. Mej možmi , okoli kateiih se je javno mnenje nekako zbirati začelo, imenujeta se najbolj Koloman Tisza in Sennyey. Edinima tema dvema prisvaja se zmožnost nevarnost situvacije vkroLti moči. Koloman Tisza je liberalec, Seunyey konservativec. S tema dvema možema je tedaj tudi pri nas splošno denašnje evropsko strankarstvo zavladalo. Tisza je za revizijo nagodbe z Avstrijo in za strogo personalno unijo, Sennyey je pa ponujal zaželeno pri'ožuost, seznaniti se s čudnim ljudstvom pustih in žalostnih ledenih krajev, če tudi daleč od njegove domovine. Samojedi, sorodniki Mongolov, od katerih pa se po jeziku, značaji in po telesni zrasli razlikujejo, prebivajo po krajini ob reki Ob, krog obskega zuna, kraj reke Jeniseja tja do Olenke iu njih število so ceni na 50.000 duš. Samojedi so popolnem svobodni. Kazen, da plačujejo liusiji davek v kožuhovini, „jatak" imenovan, ne briga se niti vlada za nje, niti oni za vlado. Olikani so uže toliko, da so se nekateri uže do 50 šteti naučili; kar j>a še se mnogo više ceuiti mora, navadili so se tudi — piti čaj. Ali žganje jim je nad vse; nanio, da je „hu-dobua vlada" ru ka žgaujico v uj.h kraje izvažati prepovedala I Drugega dne greva s prijateljem na cesto k Samojedom. Veter je siluo bril in sneg je padal v gostih vrtincih t* t D m zabraujeval razgled v daljino. Sioer pa SVS privrženec čem tesnejše realne zveze z Avstrijo. Tisza denes še nema velike kompaktne strauko za soboj. Njegova stranka se stoprv ustvarja. Konservativci pod Sen-nyeyjem sicer tudi nijso mnogobrojno, so pa dobro organizovani, in jasno vedo, kaj hočejo. In to je kar jih za vladauje bolje iHposobljuje nego Tiszovc?. Čudno se drže nu:o zavezniki, avstrijski ustavoverci, nasproti našej mizeriji. V njihovih glasilih se ne bere niti ena obžalujoča beseda, niti en iskren, dober svet. Skor da jim je nazadnje še celo prav milo in drago, da se s smrtjo borimo. Domače naše narodnosti bi mogle sicer z ostrejšo opozicijo Magjarom sedaj mnogo neprilik narediti, in morebiti še celo kaj za sebe iz-vojevati, pa čudno, narodnosti kakor da ne bi hotele sedanjo stisko in nadlogo Mag-jarov vpotrebiti, drže se reservirano, da celo apatično. Edini erdeljski Magjari oglasili bo se za politično avtonomijo Kiraly-haga^ Če višja in močnejša roka v krizo ne posegne, vtegne ta kronična po-tati, ter se tje do novih volitev zateguiti. Politični razgled. V Ljubljani 1. decembra. Cesar pride, kakor zadarski „Nar. list" poroča, spomlad v Dalmacijo. V i*. Minski carjevič naslednik, je prišel včeraj iz Pariza v Berlin, kjer bode baje obiskal cesarja in njegovo rodbino in potem ▼ Peterbarg odpeljal se. V Parizu je obiskal 28. t. m. Mac-Mahona in obedoval pri njem. Iz IVfgfhmty Število posla-alcev, ta ko so bili zastopani vsi okraji Goriške. In v resnici zastopani, kajti zastopali so je možaki ki vživajo vse zaupanje od strani našega ljudstva. Samo naša goriška gospoda ki ima o dolžnostih rodoljubja kaj čadne pojme — ostala je doma aH se pa raje kam drngam iz mesta podala — namesto tja kamor vsako nedeljo naj-rajSa zahaja kakor bi se hotela ogniti — zborujočim zanjo prenizkim duhovom, pa opravilo se je tadi brez nje. Zborovanje se je pričelo okolo 4, in trajalo do 6. po-poladne. Predsedoval je zboru g. dr. Jakopič podpredsednik — predsednika nij bilo je bolan. O prvi programovi točki — namreč o javnih zemljiških knjigah govoril je dr. Lavrič in predlagal peticijo Sočinemn občnemu zboru v potrjenje, s katero bi se mi-nisterstvo pravosodja prosilo naj bi zankazalo da se prične prej ko mogoče z uredjenjem javnih goriških knjig na Goriškem, kar je bilo enoglasno sprejeto. Gosp. Perozzi iz Dornberga poročal je o drngej programovi točki, češ da se občni zbor vjema z peticijo ki jo podpisujejo posestniki po Goriškem. On stavi resolucijo — naj občni zbor sklene in se izreče: da ho s peticijo popolnoma njema in da pripo rofa slovanskim posebno pa slovenskim poslancem — da se bodo za to zadevo potegovali in zanjo glasovali. Totem ko Rta še gg dr. Lavrič in Faganelj z nekat rimi primer nimi in potrebnimi opazkami resolucijo pod prla — sprejela se je enoglasno. O zadnji točki namreč o splošnem politiškem stanji z ozirom na Slovane sploh — potem na avstrijske Slovane in slednjič na Slovence go voril je g. Viktor Dolenec. Važno nalogo iz vršil je g. govornik v malih pa krepkih potezah izvrstno. Specijalno naj omenim to-le njegovo misel o združenji slovenskih strank, rekel je: „Jaz uvidevam nezgode izvirajoče iz te naše osobne politiške kavsa rije in nekakega združenja nam je potreba — zakaj drugače porabile se bodo v tem osobnem pikanji vse moči in naveličal mar sikdo teh neslanostij, ali da bi mi od naših svobodomiselnih principov odstopili, tega nikakor. Naše društvo se zove narodno liberalno, v tem smislu hočemo za naprej postopati — v verske reči se ne vtikamo — te pripadajo cerkvi sami. Tako hoče „Sočau vedno postopati. Ona hoče narod na ono stopinjo omike dovesti — jo rešiti daševne sažnjosti — da bo sam za-se delal." Spozna pa za pametno in neobhodno potrebno, da se stranki v nekaterih slučajih, n. pr. o času volitev združita — da ne dobimo za zastopnike, koder si bodi — narodnih nasprotnikov. Kedar pa se nij bati, da bi zmagal kak narodni nasprotnik, tedaj naj dela vsaka stranka po svoje. V tem smisla — mu je združenje slovenskih nasprotnih strank neobhodno potrebno — drttzega ne pozna. Govor bil je sprejet z veliko navdušenostjo, saj je bil tudi resna študija zmernega moža — za katero lastnost moramo čestitati g. Viktorju Dolenca. Ko so se tedaj točke programove pretresle, poprosi g. Faganelj besede, ter predlaga, naj se izmej občnega zbora zbere deputacija obstoječa iz dveh udov Sočinega zbora, ki bi šla v imenu vseh pozdravljat možaka g. Matija Doljaka, ki mu bolezen uže več časa no pusti iz postelje. Izbrana bila sta per aclamation ;m gg. dr. Lavrič iu dr. Jakopič. Kes žalosten in otožen mora postati človek, če pomisli, kako so nam Slovencem časi neugodni, kako nas od vseh stranij v kot porivajo — ali še žalostnejša je britka resnici, da nam nezgoda odstranuje najprid-nejše delavce na narodnem polji. Kdor pozna g. Matijo D djaka, kdor je dosedaj njegovo postopanje v narodnem kakor v gospodarskem oziru opazoval, priznati bode moral, da je Matija Doljak mož, ka-koršnih imamo mi Slovenci kaj malo — mož, katerega izgubo mora teško čutiti narod in v ožjem oziru tudi stranka — katera ga svojega šteje. In mislimo, da nij bilo v zboru src«, komur ne bi novica o hudi Doljakovi bolezni vsekala skelečo rano. Pa saj je bilo to brati vsem zbranim na obrazu. Za narodno reč vneti Solkanci napravili so za ta večer v čast zbranim Sočanom besedo s za-n'mivim programom. Videl sem po dolzih treh letih — toliko časa nosil me je nasprotni veter po drugih krajih — nastopiti na oder spet nove igralne moči in prepričal sem se, da v Solkanu — Jože! tempi passati — še vedno klije in da nij one letargije in mlačoosti, ki se je v je podoba Samojedova. Sicer pa na njegovem obrazu počiva nezposeben izraz dobrote, ki nekoliko neprijeten vtisk vnajne prikazni izbriše in ki je v nama celo simpatijo vzbudil. Ko so Samojedi videli, da sva tujca poklicali so takoj svojega načelnika, ki je edini v celi karavani znal toliko ruski lomiti, da naju je vprašal, kaj bi rada. Ko sva povedala, da bi si njih stanišča rada ogledala, takoj je privolil in pokazal majbeno luknjo, skoz katero naj greva. Ko sva sicer s težavo, nazadnje vendar le srečno skoz luknjo zlezla, nama je za-puhtel gost dim, ki se je vzdigoval od ognja, sred stana plapolečega, nasproti in najiue visoke postave zakril. Bila sva primorana, po izgledu navzočih prebivalcev „po turško" sesti na kože. Stan je bil kaka dva štirjaška sežnja velik. Razen ognja, kožuhovine, ki je služila za postelje, nekoliko kotlov in nožev v stanovanji nij bilo ničesar. Krog ognja je ležalo nekoliko osob, katere so z veliko slastjo zmrzneno meso glodale. Zvedela sva da je pred leti mej Samojedi toliko bogatstva bilo, da so mnogi iz mej njih GO do 100 sobov imeli; ali to blagostanje je neki tako na nič prišlo, da zdaj komaj toliko imajo, da živeti morejo. Za tega del pa hodijo mnogi, ko se huda zima začne, v Arhangelsk in nekateri, kakor ravno sila, celo da v Pcterburg, kjer s kožuhovino in bč surovimi kožami trgujejo. Ob hudi zimi prebivajo v zemskih otli-nab, o prijaznejših dobah pa v staniščih, katera, z drevesno skorjo in s kožuhovino obložena, ter z vednim ognjem grevana, svoje prebivalce mraza varujejo. Klin h n vsem tem vsakdanjim težavam so Samojedi vendar-le vesele misli in vedno dobre volje. Sosebuo všeč so jim gostije, pri katerih se mej posebnimi obredi zakolje sob. Z enim mahom zvalo soba na tla; gla- varji rodovine to svečanost izvršujejo; z ostrim nožem razparajo živali trebuh, jo obrnejo na hrbet, ter jI izder6 Čreva. Potem se vržejo vsi na tla, pijejo vročo kri in pri-grizujejo jetra in pluča. Pri tacih priložnostih nek nikoli nij brez rednega prepira, in zgodi se včasih, da enega ali drogega po budem tepežu celo vržejo v sneg, da se spametuje in za družbo zopet sposoben postane. Ko sva si eno staniŠče od znotraj ogledala, sva šla v drugo, katero se v svoji opravi v ničem nij razločevalo od prejšnjega; samo v kotu je visela neka trnžica na motvozih, katero je nekoliko budalasta Samo-jedka potrkala, prigrizovaje zraven zmrzneno ribo. Pogledal sem v tružico in zapazil speče dete — bila je to zibel. Ko sva si tudi tukaj ogledala, sva šla na prosti zrak uže 8 tem zadovoljna, kar sva videla in slišala. Ali načelnik naju je pozval, da nama pokaže krasotico, dekle, ki se bode nekdaj ženinu drago prodala. A.ko se namreč Samojed oženiti hoče, pošlje zadnjih Časih poprijela druzih čitalnic. Učitelj g. Tomaž Jug pripravil si jo nov pevsk zbor; — kdor pozna težavo, ki so neizogib-ljive na deželi, pri organiziranji takega pevskega zbora — mora tudi priznati g. učitelju velik trud — ki pa stane pevsko učenje in čestitati njemu, pa tudi vrlim pevcem, ki ao se tako v kratkem času naučili precej težavnih pevskih zborov. Domače stvari. — (Denes zvečer je slovensko gledali šče) na spomin jnteršniega P reširno ve ga rojstvenega dneva in 251etnice njegove smrti. Prolog o Preširnu za ta dan je naredil g. J. K., govori ga gospodičina Podkrajškova. Razen tega Re igra drama in komična opereta kakor je zadaj v gledališkem listu povedano. — (G. Vesten ek) je v nedeljo 20. nov. zvečer nekemu v Ljnbljano prišedšemn slovenskemu rodoljubu, ki ga je v gledališči kot svojega znanca zavoljo postopanja pri volitvah v trgovinsko in obrtn'ško zbornico vprašal, ponosno odgovoril: „Ieh bin meines Sieges gevviss", to s»» pravi: da na« misli Slovence na vsak način v tem slnČaji v kozji rog vgnati, da piidcmo v manjšino. Torej Slovenci, pozor! in še enkrat ponavljamo, pozor! — (O pr i vi 1 i gi r an i nemščini) po Blovensk'h šolah so nam iz slov. Stajerja piše: Kakor je znano, hotela jo vlad* pri učiteljski skupščini v Gradci strašno veliko nemščine slovenskim šolam uriniti, in da se je temu največ učiteljev upiralo, le profesor g. Robič je igral Čudno rolo. On nij sicer vladni niči t zagovarjal, a grajal je predlog slovenskega odseka. V „Padagosr. Zcitsehr." pa zdai beremo, da je skupščina na R/ibičev predlog sklenila, da se ''majo okrajne konference pri novem načrtu ozirati na vladni plan. To moramo „Piidagog. Ztschr." popraviti. Niti g. Robič tega predlagal nij, naj bi se namreč uČit^ljstvo na načrt deželnega šolskega sveta oziralo, niti skupščina tega sklenila nij. Le uradni šolski list na korist priviligirane nemščine tako enostransko poroča. — (O nekih kranjskih učiteljih) piše „Učit. Tovariš". V št. 22. „L, Schlztg." odbijajo naslednji gg. učitelji, vdeleževalci 1. nčiteljske Bkupščine (razen enega vsi), ki so imeli pravico glasovanja, vsak za se z nevoljo predrzno (?) obrekovanje dr. Zamika, da bi jih bil predsednik učit. skupščine zoper njih lastno prepričanje strahoval, da bi bili tako glasovali, kakor je on (g. predsednik) veleval. Mi tem gospodom, vzlasti nekaterim, iz srca radi verjamemo, vsaj na večer drugega dneva njih veliko nij vedlo, da so glasovali za državno suknjo. In ko bi tudi tega ne bilo, kaj za to! — Tekla je pravda za njivo, katero si je lakomni, pa prekanjeni kmet po krivici prisojoval. Pa kaj stori zvita buča. — Vzame prsti iz svoje njive, dene jo v črevlje in potem stoječ na tuji njivi, priseže, da stoji na lastni z »ml j i in dobil je pravdo in tujo lastnino. Da bi bili vsi gospodje, kater« beremo v „Schlztg." ravno s temi besedami ta protest podpisali, zelo dvomimo. Tukaj je tudi mogoče: 1. da so namreč nekateri gospodjb izrekli, da j h nihče nij silil pri glasovanji, — kar je v nekakem oz'ru čisto resmčno; 2. da so nekateri izrekli, da so z vsem zadovoljni, kar se v njih imeni zapiše". — (Peticijo) za loško Železnico je izročil v državnem zboru poslanec kranjskega velicega posestva grof Tlmrn. — (N a to r o zn a n e c) dvthovenski administrator g. Simon Robič, je deželnemu šolskemu svetu zopet izročil botanično zbirko. — (Strelska družba „Sokola") začne streljanje s kapselni v čitalnični re-sti\r*ciji v četrtek 3. decembra zvečer ob 8. uri. Volil se bode tudi ta večer strelski odbor. Neudje „Sokola", ki se hote udeležiti tega streljanja, nij se oglase pri starosti g. Josipa Nolli-jn. — (Nesreča.) Usnjarju M. v Ljubljani je predvčeranjem, ko jo bilo šo ledeno pred njegovo lastno hišo tako nesrečno izpod-drsnilo, da si je nogo zlomil. — Nauk za hišne gospodarje, da je vendar le dobro, Če so policijski ukazi glede posipanja s peskom ali žaganjem izpolnujejo, če se prav slavni magistrat za to nič več ne briga nego da to v „Laib." inserira. — (Trg sv. Andreja) je v Goric' denes slab, ker neprenehoma dežuje, vsled česar je tudi blatno. Gimnazija in realka imati denes šolo, akopram je tega dne druga k očetu izbrane svoje drage namestnika, kateri se ž njim za kupnino pogaja. Ženin čaka mej tem, ko se namestnik z nevestinim očetom pogovarja, pred staniščem na odgovor. Kakor hitro se ona dva pogodita, oznani namestnik ženinu število sobov, katere oče za hčer imeti hoče in ako je ženinu prav, gre v stanišče, ter se svoji bodoči ženi pokaže. Ko pa potem odide, ne vidi je prej, kakor na dan svatbe, kjer ju pri hrupnem gostovanju brez vseh obredov za zakonska oglasijo in onedva pri tem iz ene čašo pijeta. Krasotico, katero bi imelo videti, smo našli sedečo pri ognji. Z veliko lakomnostjo je grizla surovo meso, in ko ji pri našem prihoda ostri optri zobje nijso mogli dovolj hitro službe opravljati, je popala nož, ter meso celo poleg ust z enim mahlejem tako naglo odrezala, da me je v resnici spreletel Btrah, da bi si ne odrezala nosa. Ko sva se zraven nje na kožuhovino vsela in jo pogledala bližje v obraz, opazil sem, da se je zares od drugih po nježnosti in milini obličja jako razločevala. Pokazovala je vrh tega tako živahnost in čilost, da sva v resnici razumela zakaj so jo pri Samojedih za krasno imeli, akoravno bi naš evropski nazor o ženski lepoti z njeno prikaznijo ipak ne bil prav zadovoljen. Ta severna krasotica nama je začela nekaj jako živo praviti, pri čemer je vedno s svojimi majhenimi očmi pomežkovala, se smijala in z rokama krilila. Večkrat je pretrgala svoj govor z glasom ,,m" in brez dvombe pričakovala od naju odgovora, katerega pa jej mi dva žalibog nijsva mogla dati. — Njene besede proti nama so morale jako zaupljive biti, kajti mlad Samojed se je na mah Ž njo tako ostro kregati začel, da ga je najini vodja, da bi nemilemu vstopu konec napravil, moral zgrabiti in ga iz sta nišča pognati, pri kateri priliki mu je še po vrhu dal z nogo „spomenico". Naše krasotice to nič nij motilo, nego zabavala se je z nama še dalje. leta zmirom prosto bilo. Novo došla nemška direktorja hoČet* tadi v tem vse prenovit ! Razne vesti. * (A. O. Ivanovi če v.) V K'ievn je nmrl bivši rektor tamošnjega vseučilišča in ruski nčenjak A. D. Ivanovičev; zanimiv spis, kj^ ga je z IHnko izdal se zove: „Starč nravo fVehnv". * fSlika, „r an i eni Oernogorec"), ki je lastnina biskupa Strosmaierja nrihodnie dni izpostavi javno na ogled praška „Ume-l»cka beseda". Slika so je uXe odposlala po železnic'. * (Iz Grada V i turi) v Dalmaciji se poroča, da se jo 1H. t. m. ob 3. nri popo-'udno pripetila strašna nesreča na morii. Burja je namreč blizu Spljeta, pri končini „Veliki rat" prekucnila barko, na k*t»rei ie bilo hl izu 3f> žel»zn'čn'h delavro»v, ki delaio nri dalmatinskih stavbah. Utonilo je 25 ngobj vsi drngi so bili le s težo rešeni. Moj ^lednimi se nahajajo, poveljnik barke Marino Frani ć in 2 pnmorSčeka, daljo nekov ž»lez-n'^ni delavec iz 0 as lave na Češkem, imenuje Re IT ru s k a. * (Ostrupil) se ie In vsled teera samomora nmrl faimošter Sk »bel pri sv. Lenartu pri Radah blizu Samobora. Uzroki so neznani. * (S t r a 8n a r o d o v i n s k a drama.) V RnRtUribfrgu na (*!*škem se je ondotni tremvec F M skretral 20. t. m. s svnio ženo, a naenkrat potem izginil. Dne 24 t. m. so ga^ na našli v gozdu z rasparanim trebuhom. Žena nie-irova ko to izve, je zblaznela, ter se utopila. Najstarejši rjo se jo pak žalosti nad osodo svojih h^^riš^v — obesM nod streho. * (Konfiskacije). CVŠke opozično novine, so bile, do petka konfukovano letos tri in devetdese krat. * (Cigar) s« je lotos prodalo 17 milijonov menj nego lani do osovrej. To so tudi nasledki ,.kraha" prnviio. * (Ladija so je razbila) 17. t. m., ko je ra/.aajal strašanski vihar v dalmatinskih vodah, na otoku Mazanos v Dalmaciji, ki jo plula iz Grškega v Trst s sadjem obložena; 1 adi j a so zove „Maria", kapitan nak Lor^nzc. * (Ruščina na Pruskem.) Vsled na-učn^sra načrta vojaške akademije pruske je nprejet ruski jezik kot obligatni predmet. Vsi častniki teh razredov akademičuih se morajo noitl ruski, in ie v to Bvrho ustanovljen učitelj z visoko pla^o. * (HIdne v Človeški podobi). Na berolinskem pokopališči je bilo uže nekoliko mrljčev izkopano a Oronano. — Sodnija je na zločince razpisala nagrado 100 tolarjev. ,,Pri njej bi našli srečo", Re je prijatelj Ivan Jakovljič nasmiial, „kupite si jo, dala bi so pogoditi, in z 10—15 sohi bi se stvar poravnati dala. To bi bilo kaj posebnega v Pragi !" Vzdignila sva se. Naša krasotica zapazivši naj no namero, mi je nekaj s takojnežnim elanom in s tako proscčfm izrazom v očesu pravila, da sern se nehote obrnil k tolmaču z vprašan jem — kaj bi rada. ..Nekoliko kopejk na žganjico!" odgovori ta flegmatično. Dal sem jej nekaj Rrcbrnjafkov, katere je smehljaje vzela in veselo z glavo kimala. Zunaj nama je kazal Samojed, ki ga je vodja poprej iz stanišča pognal, zobe. Morebiti je bil ljubosumen? — Ko sva vodju dala za zapitek, sva se vsela na sani in od-drčala. Odnesli so naju lahkonngi sobi po ledenem povrSju Neve, od belih bivališč čudnega naroda k ponosnemu sedežu Petra Velikega. Posl, dr. P. * (Morilec — poslanec). V volilnem okiaji v Taleimi m Sicilji je bil izvoljen /a i oa i»nea v luško zbornico nekov bilježnik <'.aiiz7.a, — ki se iđaj zar: iii uuiora — skriva prod i ilnijo. * (Časopis „ K <"» 1 u i s c h e Z e i t u u g u) si postavi li ll robna do Kolina na Reni ■voj vlastni telegraf, ki b: de reljal 41.000 tolarjev. Na ta način bode mu moo vse parlamentarne vtstt obiirno m nifaVttott po svojem telegrafu dobivati. * (Srebrna mio). Ko jo pred kacioii tedni pmiOVlki deželui načelnik v Lotanu-giji potoval v svojem okraji, pride nečega dne v francosko vas, ki je me a jako lep" cerkev, posvečeno Materi božji. Nd glauu je bila ta majka božja, Laki r cuoodelua iu tako je veliko romarjev t jo prihajalo. Maire (župan) pelje prusovskega utžciuega načel n)ka v to cerkev, kjer mu vse razkaže. Ko prideta do stranskega alta.ja čudotvorne Marije device, zagleda piusivski načelnik tam mej darovi, prosvečenimi Mariji devici, tudi srebrno nun*, ter vpraša muirc-a, kaj t<» pomeni? Maire pravi, daje pred nekoliko leti strašno veliko miši se v tem kraji pokazalo, ki so pretile vse poljstLO pridelke pokončati. Vsied tega ho se obiuih piebi-bivaloi tega • ki.. k Muiiji devici za pome č iu so ji to srebrno miš posvetili. Ko sc je to zgodilo, so kar natnkiut vso miši iz polja izginile, kakor bi bil odrezal. Na to prnsovski deželni načelnik ves aucudcn marea vpraša: Pa tudi vi, Kakor iiobraien mož, kaj tacega verjamete? Mano sc pu Ufcsiucb-Ija in odgovori: Ako bi jaz to verjel, bi precej denešnji dan na ta altar pred Marijo devico enega — srebrnega Prusa postavil. Deželno gledalište v Ljubljani. V sredo 3. decembra 1874. V spomin rojstnemu dnevu Franca Preširna. Prolog. složil J. K. — Govori gospo dioina Podkrajlkova. Potem prvikrat: Trnje in lovor. Drama v ^ dejanjih, po Lafontu poslovenil F. Končan. Osobo Mojster Michello — — — — - Kolla, podobar — — — — - Stefano, njegov brat — — — -Leonom, oontessa Costa — -ilarohese Applani — — — -Nadvojvodov klloar — — — -Ascanfo | — - Mauoel j sorodniki Kolle — -Tebaldo J — - Poslanec vojvodov — — — -Plemenio* — — — — — — - Dojica Luonorina. Akademiki. Sluge, liodi se v Holmci — gospod J. Nolli. — gospod Sclauidt. — gdč. Lcdarjeva. — gdč. Podkrajlkova — gospod Sušteršič. — gospod K omaric. — gospod Jekoveot — gospod Dubski. — g. ti. 1'atcrnoster. — gospod Eržen. — gdč. Nagelnova. LjudstVO. Velikaši. sredi i*>. stoletja. Konečno prvikrat: Deklica Elizondska. Komična opereta v 1 dejanji od .). Ollcnbaeha, poslovenil J. ('iniperinaii. Osobe: ftlaniielita, mlada .sirota — gdč. pl. Nciigobaucrjcva. Vrtigu, gostilničar — — gospod .1. Nolli. Miguei, mlad liuškaiicc — — gospod .Meden. Kasa se odpre ol> ',.,7. uri. — Zadetek ob 7. uri zvečer. 1'iiltoilnja slov, predstava l>o v .st>l>u/u r^. dec, 1H74. bolniii moč in zdravje brez lek.^ in brez stroškov po izvrstni Revalesciere tu Barry l's let uzo je nij baloni, ki l>i jo ne kila ozdravila la prijetna sdra\ilna hrana, pri odraseenih i Dtrorih brez medicin in stroškov; Bdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i ua jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-havljonje, zaprtje?prehlajenjc, nespanje,JLJiosti, zlato ž.ilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjirwvi"v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje i»ri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in prehlajenjc; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 60.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. \Vurzerja, g. V. V. Kencka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, sdravimega svetnika Dr. Angelateina, Dr. Bhorelanda, lir. t ampbclla, prof. Dr. Dčde, Dr. Urč, grofinje Castlc-stmirt, Markize de lhchan a mnogo druzih imenitnih oBob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, io. jul. 1852. ltevaloscičre Du l?arry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. 1'osebno koristna je pri dristi m griži, dalje pri Besaluih iu obistnih boleznih, a t. d. pri kumuju, pri prifcadljivcni a bolehnem draženji v stalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistib in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) li u il. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. W i n c h e s t e r, Angleško, 8. decembra 1842. Vaša izvrstna Ilevalcseičrc je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutniee in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S hore lan d, ranoeelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega Bvetovalca gosp. Dr. An gel s tein a Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalesciere du liarry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 7ti.i>2L Obergimpern, (liadcnsko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciere du BaiTV po-polnama zdrav. Viljem Burk ar t, ranoeelnik. M on tona, Istra. Učinki Kevalesciere du Uarry so izvrstni. Fer d. C1 a u s h e rg e r, c. kr. okr. zdravnik. at. 80.416. Gosp. P, V. lieneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „ 1 i c r 1 i n e r K 1 i n i s c h e W o c li e n s e h r i f tu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvaleuta Ara-bicatt (Kevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere gaje ozdravila popolnoma v 0 tednih. Št. 64.210. Markizu de lirehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšan j i in hipohondriji. St. 70.810. Gospo vdovo Klenunovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St. 75.877. Flor. Kollcrja, e. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 75.U70. Gospoda (iabriela Tešneija, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro blezinolejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujAanji. št. 76.928, Barona sigmo io letno bramote an rokah iu nogah i t. d. Kevalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plebiutii. pnlioab po *.ol fantu 1 gold . fant a gold. 50 kr. 2 fanta i fcold, 50 ' r. ■o v io goiu.. i j foutov ^.o gold*, SH fantov; — i .e vak...eit>i m-I$ihcuiteu '. pušieufc h 2 guld o fan > gOid.. in 4 gold. 50 kr. — Revaloiciore-Cftocolat^đ v prahu n v pioicicah za 12 1 gold. 50 kr., 24 tis 2 goht. tO kr., Vi » gvid. 50 kr., v prahu za 120 taj 10 fnift, za 28 i tai 20 gold., — ».* 576 kaa 96 gold. - ^rodajtj: ii^rry du jiarry | 0omp> na i»u« LSSJt, '»»J'.iiM.jnKM.^Ktv iil, li, , LJ^ib jiiui isitl. M jI r, v tlo i brat j i 0 b 0 r a n a m e y r, v Iiik -OraiKSi Diochtl ik Vrattk, v 4 « lovut K iiirn-j«.obor, v iuoufcl L a d v i g -turiboru H. Morič, v .VfcrHMU J. U Itookhaaeon, v /..i-i«lm v lekaniiri usmiljenih sester, v ruv nizkuj coni —7) razprodavaM. H posebnim apuatovuujeni Dunajsko tisko-tovaniiška zaloga na katun, Slutit, itu|»rt'viiiuplata l\'r. a. 1 tticat liiitiHtiiili rutic otiualuli /, liarvcnim nkru-jum uri kr. 1 tucitt liutiHtnili rutic .i in i iu barvami gl. (1. 1 kobrrcc pIHulir barve iu »tri/nega blaga za pred- pontuljo gl. 1,00. 1 i...[..-i. i iu predpoiiteljo, vicji gl. fl.GO. 1 svilnata ruta uuiimka za okolo vratu gl. 1. 1 sviluutu rutu duiuiiku vucji in iz cluguutnu robe gl. '.so. 1 bcrol. volu. vrutua ruta za goopodo gl. 1. 1 bi-rnl. volil, vratnu ruta iz elegantne robu gl. 1.50. 1 svilu, vratnu rutu zu goHfiodu gl. U. 1 I Vila. vrutnu ruta i/, elonanluo robu gl. 3—4. 1 gurnitura iiiizuu naprave (pri obedu) za ti osob gl. 4.0U. 1 garnitura mizue napravo zu 12 osob gl. 1). Na posebno zalituvunju ruzposiljumo tu.ii pOPOlnl cenik zaloge liane, dalje zugutovljaino, du pošiljamo lu dobro blago, ter končno ivkruuo pri-porocuiuo našo in um in zuvod. Wiener Cattun-■Druck - Fabrika - Niederlage, siadt, Uupreditsplatz Nr. 3. zu «'t!J'KtiJ4>, n;i|ii.ili Mkli • iulije. Tu cenik naj ne bUujJOVOU blir.uiiti, kur so lo li.lk.i |.l-nilnj ii jr. gaiJ ki.« a.ju«ij>Hjkb>Jsri od -ti. do .1(1. nov.: Jon. Vitnik, dela.ee, 85 I,, na uu-tudu. F. Hušioeva, lici puatreldokova 10 L na vneticl grla. .Manja Cubrova, beiaoioa o. i. rut pOudneoi vnetii. M. Erjavec, kramar, 42 |,, na pituiji. K Zacher, sin železniškega uradnika 11 l' v civilni bolnici, na vnetji odiozamh nog' Josip \Vimer, erevjarjov u dete, 1 i. na Kapuoinakem predan .-»tj i št. 03 na sušici, lr. Kt»vae, b.-rač, 26 1., ua vnetji hrbtnega mozga. .Mihal Kurnie, doto čuvaja v pusniii delavnici, 'J v DlOstU t^t. ol, lui vuetiei gr.a. Alar. Ocneiujeva dete le|eznidnegi topita, 5 »,. na vne-tici gna. Jefa tirogoreov.-, h\i. posest rf> I., ua ^roveimoui UMiabenji. jiuj« i. novembra: jUttopa: Cerne, Janežie, Tičar iz Brežic. 1'ii Nloun; liurger iz Postojna — Vio iz Monfalkone. — Bnprebt iz Ce\|a. — Vičič iz 1'os bjne. — Tilečič it 'lr. ta. — Poper iz L>unaja. — Bbvsi it Kranja. — Baunihat iz St. Martina. — Spii.er iz Dunaja. tri aniiri: KeismUllcr iz Zajoje vasi. — Miilhir y/A Liberee. — Oven iz Kadovljicu. — Orožen iz lirda. — liin!. iz Dunaja. Pil Zauiortii: Tiear iz Bibnioo. — Eger iz Uauielj.— Smrekar iz Ljubljane. — Matelič ix Horjul.— Markovi* iz i '■ L c g Ječmenove tropine in kali | ho prodajajo vsaki dan v pivarni bratov Kozler-jev. Ječmenove tropino (Mal/tr:iber) in kali primešane mej rezanioo so posebno dobra pl8a za molzno kravo in pitavne vole. V|| Jefimenove kali (Malakoime) poparjeno s kropom so prav dobro ' prilezejo praseom in tudi govedini. B40—1) Isdatelj iu za OredniStVO odgovoren: Maka Ar m i 6. Lastnina in tisk ,. N uredne t)bkarneu.