DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. v »SS^^ ^M^^^ v naročnina in imerati pa opravniitvu „DOMOLJUBALjubljana, v HemenltLUi ulicah it 2 _ Naznanilo stane 8 kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se _t,8ka dvakrat, m 1R lcr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje. &tev. 19. V Ljubljani, 2. oktobra 1890. Letnik III. Peta velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda dne 24. septembra 1890. Po naznačenem vsporedu vršila se je ob lOti uri slovesna sv. maša v cerkvi sv. Jakoba, katero je daroval prež. g. kan. Audrej Zamejic, član vodstva družbe sv. Cirila in Metoda ob obilni azisten-ciji. Službe božje vdeležilo se je obilno društvenih odposlancev, kakor tudi mnogo pobožnega naroda. Po 11. uri otvori zborovanje v čitalnični dvorani ljubljanski predsednik društva g. prof. Tom. Zupan. V svojem nagovoru povdarja predsednik, da je društvo tudi to leto delovalo na podlagi svojih pravil v istem duhu, kakor minola leta, dejovalo je z združenimi močmi za blagor slovenskega naroda ter hoče tudi v prihodnje, oddaljeno od slučajnih razporov v mili domovini, v istem smislu delovati. Gosp. župan ljubljanskega mesta Peter Gras-selli pozdravi društvenike v imenu stolnega mesta dežele Kranjske. Z iskrenimi besedami pozdravlja g. župan navzoče ude društva, katero je osnovala potreba. Nasprotniki naši osnovali so namreč šolsko društvo, nevarno slovenski deci, ker snuje svoje šole po čisto slovenskih krajih, vanje lovi otroke ter jih tako skuša odtujiti slovenskemu narodu. Društvo slovensko pa je hvalevredno, ker ono se le brani iu skrbi le za slovensko deco ter skuša ohraniti vzlasti na mejah slovenske zemlje slovenskim otrokom slovensko šolo. Predsednik zatem konštatuje sklepčnost občnega zbora, ker se je zbralo zadostno število skupščinarjev. Nato v obširnem poročilu pojašnjuje tajnik g Anton Žlogar društveno delovanje, omenja z veseljem zdatnega napredka v društvu v tekočem letu, bodisi glede na društvene šole, katerih se je več osnovalo, na podružnice, katerih se je nekaj novih ustanovilo in tudi udov število se je pomnožilo, tako, da jih šteje družba sedaj nad 7000. Obširno je poročal o zgodovini društvenih šol in šolskih vrtov na Štajerskem, v Trstu in na Goriškem. Več nego 400 otrok obiskuje sedaj društvene šole, ki bi bili sicer najbrž slovenski, pa tudi katoliški materi — izgubljeni. Za te velike vspehe zahvaliti je vse ude in podpornike, ki so blagohotno podpirali društvene svrhe, vzlasti deželni zbor kranjski, ki je daroval v ta namen 1000 gld. za 1. 1890. in mestni zbor ljubljanski 400 gld. Družba je dosegla lep vspeh tudi s knjižicami, ki jih je dosedaj izdala; razširila je namreč med narod nad 20 tisoč izvodov knjižic raznovrstnega, v vsakem oziru priporočljivega berila. Nasprotnikov ima družba strastnih in močnih, omenjamo vzlasti koroški deželni šolski svet, ki je v svoji strastni brezozirnosti prepovedal v koroški ljudski šoli vse od družbe izdane knjižice, tedaj tudi knjižico »Cesar Franc Jožef" (! I). Proti koncu svojega poročila omenjal je gosp. tajnik splošnih načel, ki vodijo družbo sv. Cirila in Metoda, in ki morajo voditi vse Slovence, ako hočemo kaj ugodnih vspebov doseči v prid slovenskega šolstva, ki je podlaga razvoju slovenskega naroda. Z vneto besedo vzpodbuja navzoče, naj složno pod staro slovensko trobojnico delujejo vsi Slovenci, da se vspešno ustavljajo preplavljajočemu nas navalu. Krepko je poudarjal potrebo versko-narodne l šole ter označil stališče družbe glede na pastirsko pismo avstrijskih škofov v ozir na versko šolo, kateremu se moramo kot katoliki brezpogojno klanjati, ker katoliški škofje so sijonski varuhi vere in uravnih naukov. Na tej podlagi delovali bodemo najvspešneje za slovensko šolo, ker le v katoliški cerkvi je rešitev tudi Slovenstvu. To poročilo temeljito in pregleduo sestavljeno, z navdušenostjo poročano, napravilo je jako ugoden vtis na vse pričujoče — Nato sta poročala blagajnik g. dr. Vošnjak o letnem računa in g. Fr. Povše kot ud uadzoruištva. — Zatem se )e vršila volitev štirih odbornikov, uadtornikov in razsodnikov. V odbor so voljeni gg.: Ivan Hribar, Laka Svetec, dr. Ivan Tavčar in Tomo Zupan. V nadiorništvo so voljeni gg.: Oroslav Dole-nec, dr. Franc Papež, Franc Povše, Frauc Ravnikar in dr. Ivan Svetina. V razsodništvo so voljeni gg.: Andrej K a lan, dr. Alfonz Mosche, dr. Franc Munda, Ljudovik Ravuikar in dr. Jernej Zupanec. Kaj je novej Danes došel je na Dunaj nemški cesar obiskat našega vladarja, ki ga je nedavno pozdravil pri vojaških vajah v Pruski Sleziji; pozneje gresta vladarja na lov na Štajarsko. Medsebojno obiskovanje teh dveh mogočnih vladarjev priča, da je zveza med Avstrijo in Nemško še vedno trdna ter nam utrjuje upanje, da se ohrani mir v Evropi; žal, da nekateri prenapeti Nemci silijo še na tesnejo zvezo in bi najbrže imeli najraje, da bi se Avstrija popolno spojila z Prusko. Slovani takih želja ne moremo odobravati, ker si želimo veliko in mogočno Avstrijo. — Na Češkem je še vedno hud prepir: Cehi prepirajo se med seboj, z Nemci in z vlado; pri volitvah pa zmagujejo Mladočehi, ki bodo s svojo naglico morebiti a po svetu? v kratkem omajali pridobitve modrih čeških poslancev za češki narod. Zmede na Češkem znajo roditi nemško-liberalno vlado, katera bo ločene Cehe z zatiranjem zopet združila. — V Rimu so Italijani slovesno praznovali 20. septembra spomin obletnice, ko so se 1. 1870 polastili Piemontezi večnega mesta. Pri tej priliki so zabavljali papežu, pa tudi avstrijskemu poslancu ; prilepljali 60 na stene podobe, kjer volkulja trga tiaro in drobi ključe, pa tudi avstrijskemu orlu niso prizanašali. — V Švici so v Tesinu framasoni kar čez noč napravili upor, vrgli konservativno vlado ter postavili na čelo kantonski vladi svoje pristaše; žal, da jih v tem podpira tudi vrhovni zvezni svet; vidi se, da imajo v Švici skrivni zarotniki zelo gosto Listek. Zlati lasje. Na svojem potovanju po našem prijaznem Gorenjskem prišel sem v neko vas, kjer je bilo v nedeljo popoldne po krščanskem nauku vse polno ljudij zbranih sredi vasi pri kapelici, postavljeni v čast Kraljici sv. rožnega venca. Ljudstvo je molilo, pevalo lepe pesmi in se še pred solnčnim zahodom razšlo na vse strani, vsak na svoj dom. Tudi jaz se približam kapelici, ko so se razšli ljudje. Vstopivši v svetišče, začudim se, ko zagledam majhna okna lepo slikana s podobami iz življenja Marijinega; altar je sicer majhen, a kamenit. Podoba nebeške kraljice na altarju je videti zelo stara, vendar še vedno prikupna; nisem se zato čudil, da imajo ljudje toliko zaupanja do te podobe, ko sem gledal po stenah v kapelici viseče podobe, ki so jih verniki donesli v svetišče v znamenje hvaležnosti, da so bili uslišani v svojih potrebah, vzlasti v nevarnih boleznih. Med temi podobami je vzbujala vzlasti ena mojo pozorno*. V sredi bila je podoba Matere Božje, okrog nje v podobi lepega, umetno napravljenega venca kita zlato-rumenih las; ta podoba se je odlikovala od drugih vzlasti z dragocenim, prelepo izrezljanim, pozlačenim okvirjem. Ko podobo natančneje ogledujem in iščem, kje bi našel zapisano, kdo je daroval to podobo, iz kakega namena, ničesar ne najdem zaznamovanega na podobi; zato so me toliko bolj zanimali zlato-rumeni lasje, ki so se skrivnostno bliščali v žarnem svetlu zahajajočega solnca; toliko rajše bi bil zvedel, kak pomen da ima ta nenavadni dar. Vsedem se v klop ter pričakujem, da morda pride eerkvenik, ki mi bo gotovo vedel povedati kaj bolj natančnega o tem izrednem daru. Ne sedim še dolgo nekako skrit v zadnji klopi, ko začujem rahle korake. Dve ženski lepo črno oblečeni stopite v kapelico, bližate se urno altarju, ondi pokleknite ii» opravite iskreno svojo pobožnost. Na to vstane mlajša, bila je nežna bleda stvarca, vzame iz žepa kij uček ter sname ž njim s stene podobo z zlatimi lasmi; spoštljivo poljublja podobo, debele solze ji kapljajo na podobo in še le čez dolgo časa jo obesi in pri- razprežene mreže. - Tudi na Portugalskem se maje kraljevi prestol; republikanci, ki iz Brazilije dobivajo svoje ukaze in podporo, neprenehoma begajo ljudstvo, Ščuvajo narodno strast pri sklepanju španjsko-angleške pogodbe glede na Afriko, da bi si ložje priborili vladarsko oblast; ako se jim posreči nekaj vojaštva dobiti na svojo stran, bode portugalski kralj kmalu brez prestola. — Za njim seveda bi prišla na vrsto sosedna Španjska kraljica, kjer je tudi jako mogočno gibanje republikancev. Sploh se vidi povsod, da skriti zarotniki delujejo zelo živahno in žal z velikimi vspehi zoper oltar in prestol; na drugi strani je pa tudi veselo videti, kako se zbirajo verni katoliki, kako se navdušujejo za skupno delo proti smrtnemu sovražniku cerkve, države, sploh človeške družbe. — Na Francoskem vlada še vedno preganja usmiljenke iz bolnic, odteguje duhovnikom plačo in vedno strožje izvršuje protiverske zakone; v državnih šolah se ondi nič ne uči krščanski nauk, duhovnik na Francoskem ne sme prestopiti praga državne šole, in ko so zadnji čas nekateri šolski sveti zahtevali, naj se uvede v šole katekizem, določila je vlada, da naj se rabi za katekizem knjiga, ki jo je spisal bogotajec Renan. Tak torej, ki ne veruje v Boga, bo sedaj učil francoske otroke, kakošne dolžnosti imajo do Boga, katerega ni po njegovih mislih. Tak nauk ne bo težak ne za učenje, ne za spolno-vanje. — Na Srbskem so imeli volitve v skupščino, pri katerih je zopet popolno zmagala sedanja vladna stranka. Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. V Mengšu je umrl dne 14. septembra učiteljski pripravnik Jos. Kržič. — V Klenku pri Trnji na Notranjskem so imeli pretekli mesec velik ogenj; vrli Št. Peterčani so prihiteli z brizgalnicami na pomoč in požar omejili, pogoreli ste dve hiši in štiri gospodarska poslopja. — Gorelo je 14. sept. zopet na Godešiču pri Škofji Loki, pogorelo je trem posestnikom. — Novo mašo je pel dne 21. septembra pri sv. Pavlu v Ameriki Ljubljančan g. J. Bajec. — V Tržiču napravilo je .Slovensko bralno društvo" prijazno veselico, ki se je prav prijetno izvršila; pričujočih je bilo tudi več gospodov iz Kranja, Ljubljane in drugih krajev. — Živo srebro so našli igrajoči se otroci v Mančah na Vipavskem. — V Št. Vidu nad Ljubljano so odprli nekdaj znano in priljubljeno gostilno „pri Kraljiču". — Povozil je v Ljubljani na cesti za Gradom neznan hlapec slabotno ženico iz Kurje vasi; poškodovane ste ji obe nogi. — Umrl je nenadoma znani slovenski slikar g. Jurij Šubic, ki je naslikal tudi za cerkve klene zopet na zid; videti ji je bilo, da se zelo težko loči od drage ji podobe. Tiho kakor sta prišle, zopet odideta, ne da bi se katera ozrla po cerkvi, ali da bi mene zapazila. »Ta prizor je seveda še bolj pomnožil mojo radovednost, kaj da more pomeniti podoba z zlatimi lasmi. Zato vstanem ter stopim iz kapelice in pogledam za ženskama; videl sem ju, da sta šle na bližnje pokopališče in da sta tam dlje časa klečale ob nekem grobnem spomeniku. V tem pridrdrž lepa kočija in voznik ustavi konje pred vratmi pokopališča. Videl sem, da je mlajša odtrgala jesensko cvetico z groba, poljubila križ na grobnem spomeniku ter stopila s svojo spremljevalko v voz, ki mi s čilima konjičema naenkrat izgine spred očij. Tudi jaz stopim za njima na pokopališče; precej najdem grob, ob katerem ste klečale tujki, ker se je ločil od drugih po posebno dragocenem knzu. Spomenik je bil iz belega marmorja in na njega sprednji strani lesketale so se besede: »Helena baronica S vetlograjska". Nobenega drugega imena, nobene številke, kdaj je bila rojena, kdaj je umrla ni hranil beli marmor. Košata vrba je senčila grob in varovala pred pekočim solncem razne rože, ki so se še v pozni jeseni bujno razcvitale na kraju, kjer vlada neizprosna smrt. Ravno sem jo hotel s pokopališča vbrati v bližnjo gostilno pokrepčat se in povprašat o vsem, kar sem videl v kapelici in na pokopališču, ko mi pride nasproti neki mož. Precej ga vprašam, čegav je ta grob in kak pomen ima podoba z zlatima kitama v kapelici. Ta podoba — pravi moj pripovedovalec — ima svojo zgodovino; marsikaterikrat sem jo že pripovedoval tujcem, ki dohajajo v našo vas, a vselej jo rad povem; hrani sicer v sebi več žalnega, nego veselega, a vendar se mi zdi, da se vselej potolažim, ako jo pripovedujem. Dogodba pa je ta-le: Vi vidite na bližnjem griču stari grad, njegovo zidovje ravno sedaj še obsevajo zadnji žarki zahajajočega solnca. Tam je stanoval ob času, ko so živeli še moj oče, baron Svetlograjski s svojo gospo baronico. Vsi ti lepi gozdi, ki jih vidite tu na okrog, so bili njegovi, vsi ti travniki in njive okoli hriba bile so njegova last, lepo živino je imel v svojih hlevih in lepo ga je bilo videti, 19* več slik; n. pr. v St. Jakobski cerkvi v Ljubljani, h* Rožniku podobo v velikem altarju. v Cerkluh podobo sv. Cirila in Metoda, v St. Jurji podobo farnega pa-trona itd. Naj v miru počiva! — Na Krnici pri Gorjah pogoreli ste žagarjeva in mliuarjeva hiša. gospodarja sta bila med požarom po opravkih od doma, zažgali so otroci. — Primož Prelovšek, ki je i Grada ušel iu so ga nedavno vjeli, je bil zopet obsojen na tri leta v ječo, ker je kradel pri posestniku Al. Pavlinu, Helena Frtin pa. ki mu je pomagala krasti, dobila je IS mesecev. — Loteristovke, ki so v Kranju v Florijanovi tratiki pri prodajalki Tončki Jerman jemale denar ,na posodo*, so bile te dni obsojene; Jerman je dobila štiri mesei-e. ker je bila tako radodarna, Lucija Kopač štiri mesece. Marija Avrekar deset tednov, Ivana Puhar tri mesece, l"rša Soler deset tednov; vse že nekaj dni na Žabjeku jedo — ričet. — V Babni gorici pri Laverci so pogoreli vsi štirje posestniki z vsemi poslopji; pogorelo ju tudi več prašičev iu goved. — V Brezovemdolu pri Ambrusu pogorelo je 22. sept. 25 hiš z gospodarskimi poslopji in pridelki; škode je blizo 40 tisoč gold. Gasiti ubogi ljudje niso mogli, ker že skoro dva meseca vozijo vodo dve ure daleč iz Krke. Po-gorelci so usmiljenja in podpore potrebni; ako ubogim revežem želi kedo kaj darovati, odpošlje naj župniku g. J. Lavriču v Ambrnsu. P. Žužemberk. — Pri občinski volitvi v Postojini je bil za župana izvoljen g. F. Vičič. v odbor pa gg.: F. Kuttin. P. Bezeljak. dr. Deu in A. Ditrih. — Kočevska nižja gimnazija kader je s svojimi iskrimi belci vozil svojo gospo na sprehod. Kot otrok se še tega dobro spominjam; vendar barona smo se bali otroci, bil je s kmeti zelo oster, tudi gospa bila je čmerna in prevzetna; kmetiški ljudje se ji niso vredni zdeli, da bi jih pogledala, še manj, da bi občevala ž njimi. Imeli so pa v gradu blago deklico Heleno: ta hčerka je bila baronu in gospej skoro edino veselje. Bila je lepa deklica ta grajska Helena, vzlasti so ljudje občudovali njene zlato-rumene kodraste lase in imenovali so jo zato navadno zlato Helenko. Kar pa je bilo pri grajski hčeri še več vredno: bila je tudi pobožna in prijazna; živela je večinoma v gradu in na grajskem vrta, le ob nedeljah je hodila v cerkev in ob sobotah popoldne v kapelico sredi vasi. kjer je z ljudmi rada molila rožni venec. Teh krepostij se Helena seveda ni naučila od svojih starišev; mati jo je večkrat grajala, zakaj da zahaja med umazane kmetske ljudi in se druži ž njimi, ki ž njo niso enakega stanu. Vsega tega se je grajska gospodičina naučila pri oskrbnikovih v gradu; to je bila krščanska družina: oskrbnik, njegova žena in nju sin Alojzij, ki je tedaj že hodil : šteje letos 01 učencev; Kranjska jih je štela zadnja i leta vselej nad sto in vendar ni milosti našla, seveda j Kranjska je bila slovenska, Kočevska pa je nemška! 1 — V Praprotnem za Kalom pri Kamniku so pustili stariši Koštarjevi pol leta staro hčerko in 7letnega dečka pod hruško na vrtu, deček je razdražil sršene na hruški, on je sicer ušel, a deklico so tako opikali sršeni, da je čez nekaj ur umrla. — Gasilno društvo v Št. Vidu nad Ljubljano priredi dne 5. oktobra ob 3. uri popoldne veselico z javno tombolo na vrtu dobro znane gostilne „pri Kraljiču". Ker se dobiček od tombole porabi za napravo gasilnega orodja, želeti je prav obilne vdeležbe. Iz Ambrusa Z dne 26. septembra se poroča: V ponedeljek dne 22. septembra navstal je v naši vasi dopoludne ob 9. uri grozen požar. V trenutku je bil ogenj v hlevu — in v dobi pol ure skoraj cela vas v ognju. Moških ljudi ni bilo skoraj nič doma, — ker so bili v sejmu v Višnji Gori. Pritisnili so ljudje od sosednih vasi skupaj, a pomagati niso mogli, ker ni bilo skoraj kapljice vode pri rokah. Rešili so temu ali onemu mrvico koruze, to je bila vsa pomoč. Ogenj je strašno divjal — po hišah in hlevih, kozolcih in skednjih. V teku petih ur je uničil 25 številk in okolu 60 dragih poslopij, končal ves pridelek, žito in krompir za ljudi, vso krmo za živino. Vodnjaki do zdaj subi, so zdaj razsuti, poljsko orodje in obleka vsa uničena. Dobri gospodarji, ki so imeli nad 200 mernikov žita po kaščah. nemajo zdaj, da bi enkrat dali v mlin. v višje latinske šole. Alojzij in Helena sta bila zelo enake starosti, skupno sta torej rasla, igrala se, poznala se in rada imela že od malega. Oskrbnikova žena. ki je dobro poznala svojo gospfido, učila je Heleno spoznavati Boga in ljubiti bližnjega; tu se je privadila deklica, da je hodila rada v cerkev in kapelico, vzlasti pa je oskrbnikovo mater rada spremljala, ki je skrivaje pred grajsko gosp&do obiskovala reveže, posebno bolnike ter jim donašala boljše hrane in krepilnega vina; dasi je vse to dajala iz svojega, vendar ni marala, da bi vedela gospdda, ker ji je bilo znano, da bi jo gospa zato gotovo okregala. Helena pa si je za take prilike od svoje matere, ki ni vedela, kam da porabi, izprosila obilno darov in bila je videti kakor zlatolasi angelj, ko je s svojo polno torbico nedolžno-vesela priskakljala poleg oskrbnice v vas ter vstopila v to ali ono hišo za bolniki; ravnala je prav kakor naš pesnik pravi: Kjer joka se nesreče sin, otre mu z lic solze — Kjer najde hišo bolečin, odnese jej gorje! Ta vzgoja v domači hiši je odločila Heleni življenje. Živa vera v Boga in spoznanje, kako hudo se godi ljudem po svetu, bilo ji je v edino podporo Bevščina je nepopisna. V teh krajih imajo ljudje že tako na moč težko življenje - a v tej vasi so ljudje v resnici berači. Zima je pred durmi — a reveži nemajo ne strehe, ne hrane, še vode ne. Ako se jih Bog ne usmili in usmiljena krščanska srca, morali bodo iti po svetu beračit. Nekateri so bili zavarovani za male svote, pa kaj bo izdalo 500—600 gld. gospodarju, kateri ima škode čez 3000 gld. Kako škodo bo pa imel, ko bo primoran dati pod zgubo vso živino! Kako škodo bode imelo polje, ko ne bo mogel gospodar brez živine gnojiti, kakor je treba! Ako človek med nje stopi in vidi upale obupane obraze, stok iu jok ubogih žena in otrok, solze ga oblijejo, ko bi imel srce iz kamena. Ko bi nastal ogenj v spomladnem času, — imsii bi ljudje vsaj živež čez zimo, a zdaj nemajo drugega, kakor golo življenje. Ubogo ljudstvo! Ljudje uprav v Suhi Krajini so dobro usmiljeni — a izdatno pomagati ne morejo, ker revščina je prevelika — zatorej pomagajte rojaki po Slovenskem! Bog, oče revežev, Vam bo stotero povrnil. Gotovo bodo vredništva slovenskih listov rada vsprejemala mile darove. Kdor pa hoče, naj pa kar naravnost pošlje svoj dar ali župnijskemu ali občinskemu predstoj-ništvu v Ambrus. Tudi slavni deželni odbor bi morda v ta namen kako svoto odločil, da bi ljudje mogli še pred zimo popraviti svoja stauov&lišča. Za Suho Krajino se še tako ni storilo nič, odkar svet stoji. Vsi doneski — za katere blagim dobrotnikom že zdaj blagoslova Božjega želimo — se bodo objavili o svojem času. v viharjih poznejšega življenja. Tudi šole v velikem mestu in veselice, kamor so jo stariši vodili že bolj odraslo, niso je spremenile; domači grad jej je bil najljubši, niso je veselile mestne zabave. — Prezgodaj za Heleno umre njen oče; mati-vdova namreč začne kmalu po smrti baronovi Heleno naganjati, naj se omoži, ker se sama ne more ukvarjati z gospodarskimi skrbmi. Helena je pač sama vedela, da mora to storiti prej ali slej, toda o tem ni marala slišati ničesar, ker je vedela, da stroga mati baro-novka ne bo nikoli dovolila, da bi si ona zbirala zaročnika po svojem srcu. Kdor je poznal Heleno iu oskrbnikovega sina Alojzija ter nju razmere od mladih dnij, njemu bo umevno, ako povem, da bi se bila Helena najrajše poročila z Alojzijem; saj on ji je donašal prvih in najlepših cvetic, njega je poznala, da je blag mladenič, da bo pod očetovim vodstvom umen gospodar ter da se je priučil v šolah obilno vednosti in spretnosti, da se brez skrbi pokaže v vsaki, tudi izredno plemeniti družini. . Poskusila je Helena zadovoljiti svojim srčnim željam, a poskusila je samo enkrat in sicer - brez Iz Vipavske doline. Trgatev je pri nas že minula. Grozdje je pač dobro dozorelo, je tudi popolnoma zdravo, le nekaj manjka: premalo ga je. Pičlo bode vina in precej dražje kot druga leta. Že sedaj prodajajo mošt po 17 in 19 kr. liter. Nakateri kmetje so pa kar grozdje raji prodajali, katero so jim še precej dobro plačevali. Sušo občutimo še vedno. Kako radi bi bili prevzeli kaj deževja, katerega je bilo na Češkem preveč in nakosili bi kaj otave, pridelali repe in drugih jesenskih drobnarij, tudi bi ne bilo treba ljudem po hribovji tako daleč hoditi po vodo. Mlinarji morajo čakati, da se kaj nabere, enako stoje pile ali žage, celo tvornice ob Hublju ne morejo letos delati, kakor po navadi. Toliko brezdeževnih dni skupaj stari ljudje ne pomnijo. Za naše polje je to še hujše, ker nam burja preveč suši zemljo. Drugod vsaj na jutro rosa poživi rastline, a v dnevih, ko tod burja gospodari, rose ni. Edino dobroto nam bode suša za trto prinesla, trdijo nekateri. Strupena rosa nam ni v prejšnjih letih samo perja uničila, lotila se je celo trsja, ker se je letos z modro galico sploh škropilo, so trte še nekaj vse zelene, in pričakujejo, da se bode v suši celo les popravil. Za vinom je glavni pridelek turšica. Bali so se, da bode vse prezgodaj zvenela in da zrna ne bode. Pa ljudje se nič kaj ne pritožujejo. Da, naša turšica je posebne vrste. V celi Vipavski dolini ne dobiš enega ravnega drevesca, vse burja zvije in nakloni. vspeha. Videti bi bili morali, kako je odskočila gospa baronovka, kako zaničljivo je siknila nad hčerko. Hitro ste bili dogovorjeni. »Helena, nikoli!" rekla je mati z zapovedujočim glasom, »oče bi se moral obrniti v grobu, ko bi ti vzela priprostega človeka, navadnega — berača". »Mati!" drzne se ji odgovoriti Helena, »Alojzij ni berač, on ni .. ." »Molči, nehvaležnica", prestriže ji mati besedo, »vsaj baron mora biti, kdor hoče v moj grad priti kot zet. In tacega vrlega mladeniča poznam, bil je že večkrat pri nas, to je mladi grof Langenfeld; nedavno me je prosil za-te in ti veš, da bo ta za-te najboljši; on je grof, naše ime ostane imenitno; kaj hočeš še večje sreče?" »Mati, ali grof Langenfeld je tujec, on je navajen življenja po velikih mestih, ne vem, če se bo hotel pečati z gospodarstvom", pravi Helena; »sicer tudi jaz nič slabega ne vem do njega." »To bo moja skrb", pravi mati. — Od tedaj je zatonilo Heleni solnce sreče. Prišel je poročni dan, a bil je za Heleno dan bridkosti; več solz je potožila, kakor je bilo biserov Tudi turšico sitno muči, prigiba do tal, a zlomiti jo ne more. Kedar piš poneha, vspenja se steblo zopet nazaj v pravo stanje. Nekaj novega nam obetajo: živo srebro. Na Mančah so zasledili precej bogato zalogo živega srebra, kar je preiskal in potrdil poseben zvedenec, nalašč zato sem poslan. Večkrat so že prej naleteli na živo srebro pri izvirku Vipave v trgu, kopali in iskali so ga že prej na več krajih, a brez vspeha. A na Mančah pričakujejo vsaj nekaj. Koliko, povedal bode že o priliki »Domoljub". Goriško in Primorje. Občni zbor političnega društva »Sloga" se je vršil dne 22. septembra v Gorici. Predsednik je bil izvoljen dr. Anton Gregorčič, v odbor pa njegovi prijatelji. — Iz Tolmina se poroča: Kakor skoro povsodi, kazal se je letos tudi pri nas božji blagoslov po vrtih, polji in logih. Z veseljem je gledal kmetič na bogato obloženo sadno drevje, z veseljem gledal na lepo polje, kjer mu je obetala koruza hvaležno povrniti trud njegovih rok. Toda, kakor mnoge slovenske kraje, obiskala je grozna nevihta tudi Tolminsko. Drevoredi ob sprehajališčih leže po tleh, kakor pokošena trava, po vrtih in poljih ne vidiš več sadonosnega drevja, palo je s sadom vred ob tla. Koruza, ki je letos tako lepo kazala, je vsa na tleh. Na Bukovem je bila zajedno tudi kakor pest debela toča, kar je seveda še bolj pomnožilo kmetičevo gorje. Kako grozna je bila ta naravna sila pri nas, razvidi se lahko iz tega, da je v Rutih vlomila v hišo, ter vzdignila na njenem dragocenem poročnem oblačilu. Strašne slutnje so vznemirjale srce grajske neveste, — žal, da so se vresničile v prihodnosti. V gradu se je kmalu vse spremeuilo pod novim gospodarjem. Stari oskrbnik je seveda moral iz grada, o Alojziju Helena od tedaj ni več nikoli nič slišala, gospodarstvo ni bilo več tako v redu, kakor poprej. Helena se je sicer vestno trudila izpolnovati svoje dolžnosti, a kmalu je sprevidela, da skoro ne bo mogoče. Mladi grof ni maral živeti na gradu, navajen mestnega življenja popuščal je Heleno in grad ter cele mesece bival v tujini, kjer je zapravljivo razsipal priženjeno premoženje; sam namreč ni imel mnogo drugega, nego svoje grofovsko ime, za katero seveda si še kosa kruha ne bi bil mogel kupiti ob času sile. Helena se je trudila z gospodarstvom, a tolikih stroškov, kakor jih je napravljal mladi gospodar živeč večinoma na Dunaju, grajščina ni mogla zmagovati. To seveda za Heleno še ni bilo najhuje; najbolj jo je bolelo, ker je videla, da grof ne mara ne zanjo, ne za svojo malo hčerko. V teku nekaterih let razprodali so gozd za gozdom, njivo za njivo, travnike itd., a vedno je strop in streho kvišku. Koliko let bo minulo, predno bo zopet toliko in tacega sadnega drevja po poljih iu vrtih. — Birmo so imeli v devinski dekaniji iu sicer dne 22. septembra v Opatjem selu, 23. septembra v Devinu, 24. septembra v Nabrežini in 2«. septembra v Zgorniku, v Solkanu bo 5. oktobra. — C. kr. kmetijsko društvo v Gorici priredi poleti in jeseni 1. 1891. v Gorici občno kmetijsko in gozdarsko razstavo, obsegajoče vse stroke poljedelstva, gozd-narstva, živinoreje, mlekarstva iu sirarstva, trtoreje iu vinarstva, sadjarstva iu vrtnarstva, sviloreje, reje perutnine, čebelarstva in ribarstva. Želeti je, da se kmetovalci že sedaj pripravljajo za to razstavo. — V Gorici so odprli slovenski otroški vrtec dne 1. septembra iu se otroci še vedno sprejemajo; slovenska dekliška šola s pravico javnosti se je otvorila dne 15. septembra s sv. mašo; veselo znamenje je, da se je za to šolo oglasilo toliko slovenskih deklic, da bo skoro prostora primanjkovalo za vse. — Časniki so poročali, da je neki kmet iz hribov pripeljal v Gorico voz drv v svežnjih povezanih na prodaj. Precej ga obda vse polno žensk, ki so naenkrat pograbile drva z voza, vpile vanj, hotele vse ob enem plačati, kričale, da naj jim vračuni toliko in toliko krajcarjev iz goldinarja. V tem pridrdra še neka kočija. ki razžene ženske na vse strani; kmet vpije za njimi, a ženske kriče, naj pride za njimi v hišo po denar in se razgube, mož pa ostane sam brez drv, pa tudi brez denarja. — Slovansko pevsko društvo so osnovali v Trstu ; predsednik društvu je K. bilo za Dunaj grofu premalo denarja. Obupala bi bila grofica Helena, ako bi ne bila imela drobne hčerke, ki je bila popolna njena podoba. Stara gospa, uvidevša, kako se je varala, jela je žalovati in je kmalu umrla, ravno še o pravem času, da ni bila priča, kako so prodali grajščino, in kako se je morala njena hči seliti iz grada v vas kakor — beračica, zapuščena od moža, ki se ni več menil zanjo, odkar mu ni mogla pošiljati denarja ter po razprodaji nenadoma prešel, da sama ni vedela kam. Glejte tam kočo pri kapelici, tje se je naselila Helena s svojo hčerko. Nekaj časa je še prebila, a prišla je bolezen nad hčerko, Helena je storila vse, da je rešila ljubljeno dete pred smrtjo, a izdala je v tej bolezni zadnje denarje za zdravnika in zdravila. Šivala je sicer pridno, prislužila si s tem marsikak krajcar, a to ni zadostovalo za njene potrebe; stiskala jo je velika revščina; kadar pa je bila sila največja, tedaj je prihitela v bližnjo kapelico prosit pomoči. Kapelica je bila sicer še vedno ista, a kako se je vse spremenilo pri Heleni, kako je nekdaj kot grajska hči brezskrbno zahajala v kapelico in kako potrta in nesrečna sedaj sem zahaja. Giaser. - Novo ladijo, ki nosi ime naše cesarice so v Pulji spustili v morje dne 23. septembra. — Občinski zastop v Biljani je v izredni seji izvolil slavnega škofa Strossmayrja za častnega občana. Klanec pri Dobrni. Nas iz narodnega spanja budijo ne samo vrli in za blagor ljudstva slovenskega zavzeti možje, dobri časniki, lepe knjige, ampak dramijo nas k narodnej zavesti tudi Jiberalni" nasprotniki kristijanstva, neprijatelji mile besede slovenske. V našej občini so se nam v najnovejšem času oči začele odpirati še na poseben način. Viani in letos se je namreč nekdo pri gosposki pritožil, ker so fantje streljali pri kresih, ki so jih po slovenske] šegi žgali povodom praznika svetih blago-vestnikov ali apostolov Cirila in Metodija. Ce hočem kresove kuriti, tega mi ni treba naznanjati pri no-benej oblasti. Drugače je glede strelbe. Jedni so letos bili županu naglasili, da nameravajo streljati, drugi so naznanilo opustili ne misleč na tožnika in sodnika, čeravuo so jih na to zadevo opominjali tudi časniki, katerih po fari v kmetske hiše prihaja po okoli 80 listov. (Samo ..Domoljub" ima tukaj 68 naročnikov. Prebiramo tudi »Slovenec", „Slov. Gospodar", „Mir", in druge spise.) Zavoljo opustitve naznanila sta dva strelca morala dne 29. avgusta hoditi zagovarjat se v Celje. Tukaj v pisarnici je jeden zatoženec izustil hvalevreden stavek, ako je med ostalim ponosno rekel: „Dokler bodemo slovenski govorili, dotlej bomo tudi sveta brata Cirila in Metodija častili!" Dobro! Saj smo svetnikoma dolžni hvaležnost zavoljo tega, ker smo prvič udje svete Cerkve, in drugič kot otroci matere Slave. Sveta brata sta med narodom slovanskim širila omiko, ker sta zidala cerkve in zraven istih stavila šole. S pomočjo jezika slovenskega sta v duhu krščanskem podučevala naše prednike in s tem posredno tudi nas. Pri trudapolnem delovanji sta sveta apostola mogla prestati marsikatero bridkost. Ali vse nadloge sta trpela rada iz ljubezni do Boga in do roda slovanskega. Tudi našim mladeničem gre hvala, da se vzlic neprijetnim razmeram nikar ne hudujejo, dobro znajoč, da s tem nekoliko daritve pokladajo na oltar ljubezni do vere in domovine. Le čudno se človeku dozdeva okoliščina, da so tožniki letos prišli tako pozno. Imeli so že pač „svoje" vzroke. Minolo leto se je „pravda" razmotala veliko hitreje. Toda kaj li so dosegli s svojim ravnanjem? Mladeniči so vlani po tukajšnji okolici streljali samo na dveh krajih, letos pa se je glas topičev razlegal s petero hribčekov, a kresov je gorelo seveda še veče število. Vlanjska in letošnja sitnoba nas uči, da se v prihodnje ne sme nikdo, ki hoče streljati, da se pač nobeden strelec naj ne tolaži s praznim upanjem, češ, saj me ne bode nihče zatožil. Kdor torej želiš streljati, naznani svojo misel občinskemu predstojniku, ker tako za-hoteva postavno določilo. V tem slučaji pritožbe nasprotnikov ne bodo zdale nič. In če smo mi še blizo do najnovejših časov vsaj deloma dremali v narodnem spanji, to nas celo nasprotniki cerkve in sovražniki sladkodoneče govorice naše materinske dra- Nekega dne, ko ni imela prav ničesar skuhati, hiti zopet v kapelico; tu poklekne ter iskreno prosi pomoči. Nenadoma se domisli na svoje še vedno lepe lase. Prestraši se te misli; toda kaj ne stori mati za svojega otroka? „Zanje", pravi sama pri sebi, „bom dobila precej denarja." — Ko se zmrači, gre v bližnje mesto h kupovalcu las ter mu ponudi svoj zadnji kras, katerega daruje za svoje ljubljeno dete. Menila je, da jo v mraku ne bodo poznali. S prejetim denarjem poravna svoje neplačane zaostanke ter nakupi najpotrebnejših stvarij, da si zopet za nekaj časa zagotovi življenje. »Mama, kje imate pa lepe lase?" jo vpraša hčerka prišedšo domov, skoro je ni poznala. Tedaj pa ho se vdrle s silo zadržane solze iz očij nekdaj zlatolase Helene ter so lile na glavico hčerke, katero je mati objela in se nema ozirala proti nebu. Dete ni dobilo odgovora, zakaj tudi, saj bi ga ne razumelo. Toda ta denar je kmalo pošel in zopet je bila primorana Helena prositi pomoči, a prosila je tako nerada, celo skrivala je pred ljudmi svojo veliko revščino; kdo bi jej to zameril, nekdaj tako bogati grajski edini hčerki. Neko jutro, ko je Helena ravno pripravljala svoje kosilce, pride pismonoša z velikim zabojem ter ga izroči Heleni. Čudila se je in ni vedela, kaj to pomeni. S tresočo roko odpre zaboj in ondi najde lepo Marijino podobo obdano z vencem zlatih l&s, v dejano v dragocen okvir. Helena precej spoznd, da so to njeni lasje. Poleg zaboja dobi pismo in v pismu precej denarja, podpisa ni bilo nobenega. Helena se čudi in premišljuje, a ne more uganiti, kdo da je neznan dobrotnik. — Podobo vzame ter jo nese v kapelico in jo ondi obesi na steno v znamenje svoje hvaležnosti; dobrotnika sicer ne poznd, a Njo pozn&. ki ga ji je naklonila in zato se pre-iskreno zahvali pred milostnim altarjem. Od tedaj vedno ondi visi podoba. To je njena zgodovina." „Kako pa se je pozneje godilo gospej?" vprašam svojega zgovornega pripovedovalca. „ Dobro se ji je godilo, a le malo časa, zakaj par mesecev potem je umrla Helena." Jn kaj je bilo z njeno hčerko?" „Pripeljal se je k pogrebu neznan, črno oblečen gospod, bridko je jokal in po pogrebu šel k gospodu župniku ter se kmalo na to odpeljal s hčerko." mi j o k narodnej zavesti. Od dne do dne se mi zavedamo bo|je, da smo katoliški kristijani ter učenci ss. Cirila in Metodija; ob enem pa prepoznavamo, da smo mi Slovenci iu da na slovenskih tleh gospodar mora biti samo Slovenec, domačin slovenski. Koroško. Podvodja Marijanišča č. g. Anton Va-kovnik se je preselil kot prošt v Spodnji Dravograd ; pogrešali ga bodo Slovenci v Celovcu, vzlasti pa še v Marijanišču, kjer se, kakor čujemo, v zadnjem času godi slovenščini kakor zapuščeni siroti. — Celovški magistrat ni hotel sprejemati slovenskih vlog »Katoliškega političnega in gospodarskega društva"; a minister je določil, da to mora storiti, ker tudi Slovenci prebivajo v Celovcu. Sedaj se je magistrat pritožil na najvišje sodišče, pa bo gotovo tudi dobil po nosu. — Znani deželni poslanec in »bauern-bundar" Jan. Seebacher je umrl. — V Vollsbergu je v Labudnici utonili Janez Krahni, doma je bil iz Srpenic na Primorskem. — Dne 5. oktobra napravi podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico v Pliberku slavnostno sejo v čast presvetlemu cesarju. Cerkev Za vojake. Prišel je zopet čas, ko se vojaki-novinci poslavljajo od doma ter gredo služit nekaj let cesarju, ki d& »pol hleba in kar je treba". Pesmi se tedaj razlegajo po mestih in vaseh: Pojo lepo, pojo glasno Pri srcu pa jim je hudo! A ne samo vojakom, prav posebno še njih domačim, njih materam in očetom. Lepo je in res priporočila ter hvale vredno, da slovenski vojaški novinci prav mnogi opravijo še spoved doma, predno se ločijo v neznani svet. — In ko novinca ni doma, kako prazno je pri hiši posebno starišem, kakor bi jim nekaj manjkalo. Kako kaj gre sinu pri vojakih? Kako ga morda mučijo pri vajah? Ali je lačen, ali morda bolan? Ali gre kaj v cerkev? »In kdo je bil ta neznani gospod?" »To je bil nekdanjega grajščinskega oskrbnika sin, Alojzij, s katerim bi se bila rada Helena poročila. Zvedel je za njeno revo, ko je slučajno prišel v bližnjem mestu k brivcu, kjer je Helena prodala svoje lase, doposlal ji podobo z zlatimi lasmi in denarji, a se jej ni hotel izdati, ker je vedel, kako bi bolelo Heleno, ki bi jo videl tako ubožano. Skrbno je gojil njeno hčerko, a ta, ko je zvedela osodo svoje matere, ne meni se za svet, živi le za-se ter se v bližnjem mestu, kamor se je Alojzij naselil, odlikuje s skrbjo za reveže, posebno za bolnike. Vsaki mesec pa se pripeljeta z ženo Alojzijevo h kapeli v našo vas in na pokopališče, kjer počiva njena mati pod dragocenim spomenikom. Tn, kakor ste videli, poljublja zlate lase svoje matere, katera jih je ob času sile darovala zanjo, ter jih moči s solzami otročje svoje hvaležnosti. To je zgodovina zlatih las, ali če hočete, zgodovina — zlatega srca! in šola. Ali se saj prekriža zjutraj in zvečer? — Toda to so prazne skrbi, ki nič ne pomagajo; več koristi do-naša to-le: Papež Pij IX. je z odlokom dne 9. aprila 1862 dovolil te-le odpustke: 1. 100 dni odpustka vsakemu, ki moli za vojake, da bi krščansko živeli in med spačenim svetom ostali pošteni, 2. popolni odpustek enkrat na mesec vsem, ki vsaki dan v mesecu to molijo in vredno prejmo sv. zakramente, 3. vsem onim popolni odpustek, ki v ta namen prejmejo sv. obhajilo na praznik Marije zmagovalke (prva nedelja v oktobru), na sv. Mihaela (29. septembra, sv. Jožefa (19. marca), sv. Florijana (4. maja) in sv. Barbare dan (4. decembra). — Gotovo so to obilni duhovni pripomočki, s katerimi domači vojakovi svojemu sinu mnogo pomagajo, da se ohrani poštenega med svetom. Ako mu poleg tega pošljejo domači še kak goldinar, posebno v začetku, pa ne preveč, da se v slabo ne obrne, tedaj store svojo dolžnost in vso drugo skrb za sina-vojaka smejo mirno prepustiti Bogu. — Marsikdo, ki je dosedaj mnogo molil za vojake, bo po tem pojasnilu molil še z večjim pridom, druge pa bo spodbudilo, da bodo tudi oni plačevali »duhovno takso" za vojake. Ljubimo Gospoda našega Jezusa Kristusa Sina živega Boga. Podučna in molitvena knjižica od dr. Josipa Stadlerja, nadškofa vrhbosanskega. Po tretjem jako povečanem izdanju poslovenil dr. Anton Jeglič, korar vrhbosanski. — Cena 1 gld. z zlato obrezo. To je naslov lepi molitveni knjigi, katera zasluži, da se vdomači med pobožnimi Slovenci. Vnema namreč bralca v preglednih iu temeljitih sostavkih za Sina živega Boga, opisuje njegovo življenje, našteva za vsaki dan v mesecu nagibe, zakaj naj ljubimo Jezusa, kako naj se posvečujemo; v knjižici nahajamo času primeren poduk o presv. Srcu Jezu- sovem id navodilo opravljati pobožnost njemu na čast; temu sledi poglavje češčenja Srca Marijinega o česčenju sv. Jožefa, o raznih dolžnostih. V drugem delu knjige slede masne in navadne molitve za najrazličnejše namene in potrebe. - Knjiga se sama hvali, ker je pisana v vneti besedi, izvršena korenito, posebno primerna za sedanje razmere; in ker je do- biček od te knjige namenjen dobrim namenom, zato prav iskreno priporočamo ta molitvenik Slovencem ter želimo, da bi naš rojak dr. Anton Jeglič, katerega, žal, moramo pogrešati v svoji domovini, vsaj po tej knjigi vnemal svoje rojake za Boga in za pravo krščansko življenje. Gospodarske in obrtnijske stvari. Premovanje konj v Trebnjem. Dne 11. sept. je bilo premovanje konj v Trebnjem. Pripeljali so 11 kobil z žrebeti, 8 mladih kobil iu 13 eno- in dveletnih žrebet. Premije so dobili in sicer za kobile z žrebeti: Jožefa Hribar iz Vel. Gabra 40 gld., Marija Gresel iz Trebnjega 25 gld., Fr. Bevc iz Loke 20 gld., Ig. Ilovar iz Temeuice 15 gld., Al. Gliba iz Vel. Loke, Fr. Majzelj iz Belecerkve in Jos. Stermole iz Vira vsak po eno srebrno državno svetinjo. Za mlade kobile: Ant. Planinšek iz Mirne 30 gld., Jos. Iius iz Mirue Peči 15 gld., Janez Babnik iz Toplic in II. Miiller iz Trebnja vsak po euo srebrno državno svetinjo. Za žrebeta: Josip Stermole iz Vira, Jul. Treo iz Mal. Vasi in Jožefa Hribar iz Vel. Gabra vsak po 10 gld.; Janez Bukovec, Fr. Wurzbach in Fr. Pucihar vsak po eno srebrno svetinjo. Premovanje konj v Št. Jerneju na Dolenjskem se je vršdo 12 sept. Pripeljali so 21 kobil z žrebeti, 13 brejih kobil, 25 eno- in dveletnih žrebet. Premije so dobili: J. Vertačič s Pristave 40 gld., Anton Majzelj iz St. Jerneja 25 gld., Fr. Gregorčič iz Rakovnika in J. Globelnik iz Škocijana po 20 gld , Fr. Fabijan z Dol. Gradišča 15 gld., Anton Majzeli iz St. Jerneja, J. Stih iz Molenc in Peter Krhin z Gradišča vsak srebrno svetinjo. Za mlade kobile: Fr. Gorenjec iz Malenc 30 gld., J. Strojin iz Ostroga 20 gld., J. Krhin z GridiSča 15 gld., J. Germ iz Škocijana in Valentin Paneš iz Smetnika vsak srebrno svetinjo. Za žrebeta: Anton Štravs iz Kostanjevice, Matija Kerin iz Vel. Podloga, J. Globočnik z Dobrave, J. Stih iz Malenc, J. Strojin iz Ostroga in J. Barborič iz Čadrež po 10 gld, J. Globočnik z Dobrave in J. Dvornik ii Krške Vasi sta dobila vsak srebrno svetinjo. Pri konjski dirki je dobil državno darilo 100 gld. g. G. JelovSek z Vrhnike, drugo darilo je dobil g. J. Dvornik iz Krške Vasi in tretje g. Anton Šmid iz Št. Jerneja. Tržna cena v Mariboru. Pšenica 5 gld. 90 kr., rž 4 gld. 40 kr., ječmen 4 gld. 35 kr., oves 3 gld. — kr., koruza 5 gld. 30 kr., proso 5 gld. 40 kr., hajdina 4 gld. 70 kr., krompir 1 gl. 70 kr., vse po hektolitru; kilo Mole 8 kr., leče 28 kr., graha 20 kr., riže 28 iT., sladkorja 34 kr., sljiv 20 kr., čebula 6 kr., komina 50 kr., govedina 56 kr., teletina 60 kr., svinjetina po 56 kr.; liter prose-nega pšena 10 kr., mleka svežega 10 kr., posnetega 8 kr., žganja 60 kr., piva 20 kr., jajce 3 kr. Cena živini v Gradcu. Za 100 kilo a) voli: pitani 28 gld. 50 kr. do 31 gld. 25 kr., polpitani 26 do 28 gld., suhi 25 do 26 gld.; b) krave: pitane 21 gld. 50 kr. do 26 gld., polpitane 18 do 20 gld., suhe 14 do 17 gld.; c) dojnice ali molzne krave: do 4. teleta 22 do 25 gld., po 4. teletu 18 do 21 gld., breje 18 gld. 50 kr. do 22 gld.; d) tele po 1 kilo mrtve teže 42 do 52 kr., svinja pa 47 do 49 kr. Razne (Slovenski poslanci) iz vseh kronovin so se danes zbrali v Ljubljani v posvet, kako vspešneje skupno zagovarjati svoje rojake v deželnih in državnem zboru. O tem shodu poročamo obširneje prihodnjič. . .. (Svetli cesar) so za zidanje šole pri sv. Marjeti blizo Ptuja poslali podpore 150 gld. _ (Duhovniške prernembe v ljubljanski Škofiji.) C. g. Ferdinand Kogej, župnik v Zgor. Tuh.n,u, vesti. je dobil vikarijat Črni Vrh nad Idrijo. C. g. Lud. Jenko, kapelan v Trnovem pri Ilir. Bistrici, je dobil faro Knežak. — Prezentovani so nastopni čč. gg.: Andrej Petek, župnik v Polšniku, za faro sv. Križ pri Litiji. Alojzij K u m m e r, župnik na Brdu, za faro RetiSče. Janez Plevanež, župnik v Soteski, za faro Boštanj. — Premeščeni so čč. gg.: Jožef L a z n i k , kapelan na Vrhniki, je postal farni oskrbnik v Podlipi; Peter Bohi- njec, kapelan v Dobrčpoljah, pride na Vrhniko; Ivan D o b n i k a r , kapelan v Laščah, dobil je prvo kapelanijo v Dobrčpoljah ; Jožef K o e , kapelan v Toplicah, gre za farnega oslybnika na Sela pri Sumbregu; Jakob P o r e n t a , kapelan v Leskovcu, gre v Košano; Anton Smid, kapelan v Št. Jerneja, gr6 f Leskovec. — Na novo 80 nameščeni čč. gg.: Janez P i b e r , semeniški duhovnik, za kapelana v St. Jerneju; Frančišek F i k, novo-mašnik, za kapelana v Toplicah ; Anton Pfajfar. novomašnik, za II. kapelana v Dobrepoljah; Simon Smitek, novomašnik, za kapelana v Laščah. — Stalni pokoj sta si izprosila čč. gg.: Frančišek Waldecker, župnik v Boštanju in Anton Do-micelj, vikar v Črnem Vrhu nad Idrijo. (Katol. društvo rokodelskih pomočnikov) napravilo je na Mihelov večer prav prijetno domačo zabavo, katere se je vdeležilo prav mnogo prijateljev rokodelskega stanu. Vrli pomočniki so zapeli pod vodstvom o. Angeliks več lepih pesmi ter igrali šaioigro .Zamenjena suknja" prav spretno iu točno, vzlasti je občinstvo zabaval sluga g. katastralnega nadzornika Felicini-Rebek. K sklepu zabave se je vršila tombola z raznimi lepimi in šaljivimi dobitki. — Društvo katol. rokodelskih pomočnikov, važno vzlasti v sedanjih socijalno-zmedenih časih, prav iskreno priporočamo zopet ob tej priliki rokodelcem in prijateljem poštenega rokodelstva v blagohotno podporo. (Cerkev sv. Duha) blizo sv. Jurija pri Ljutomeru so vrli farani Jurijevčaui popravili. Isto so nedavno posvetili milostljivi gospod knezoškof dr. Napotnik. (Duhovniške premembe v lavant. škofiji.) Čast. g. Fr. Janežič, kaplan v Slov. Bistrici, pride v Av- gustinej ua Dunaj; č. g. J Galun, župnik pri sv. Jerneju v Radvanju, prevzame župnijo M. D. v Brezju. Č. g. J- Tajek ie premeščen iz Vojnika v Slov. Bistrico, č. g. B. Kukovič iz Reichenburga v Dramlje, č. e. J. Selih iz Vitanja v Reichenburg. (Iz Dubice) v Bosni nam piše rojak: Danes Vam ne morem nič veselega poročati. Take suše še nismo imeli, kar smo tukaj; vsa pokrajina je že rumena, kakor v pozni jeseni; živina nima paše vsled suše, repa in ajda ste zastali, zato bo slaba letina. Strneno žito je bilo lepo in čisto, koruze pa je tretjina manj ko lani, desetina pa je tem večja. Ubogi poljedelci 1 Prasci so pod nič. Žito je dober kup, pa še tega ne morejo spraviti od tukaj, ker je voda upadla. Nedavno so se zopet prikazali volkovi in so blizu Dubice raztrgali dve kobili. O priliki zopet kaj. (Snubač) pride k neki družini snubit domačo hčer. Oče, ki je bolj v denarju živel, mu reče: Vi torej želite eno mojih hčera; prav, jaz nimam nič proti temu, samo to vam povem: Najmlajša dobi dote 1000 gld., starejša 2000, najstarejša 3000. — Snubač: Ali nimate kake hčere še bolj stare? (Kdo je kriv?) Mož ženi: »Kako se vendar moreš zopet nad deklo jeziti; ona vendar nič ne more zato, če si ti skledo ubila". Žena: »Seveda ne; a to me jezi, da je ni ona razsula, ker bi jo potem jaz ne bila mogla." (Novodobni berači.) Gospod: »Ali te ni sram? Tako mlad, pa beračiš okrog." — Berač: »Gospod, brez dela vendar ne morem živeti". Prihodnja itevilka »DOMOLJUBA" izide dne 16. oktobra. Domača tvrdka! Spitalskc ulice 6 6 Špitalske ulice T LJUBLJANI (poleg Lingerjeve ulice) priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega modnega in kramarskega blaga, posebej še sukno za mozke in ženske obleke dalje močno, lepo volneno blago dvojne iirokoati meter od 50 kr. više. Največja izbera najcenejših robcev za na glavo svilnatih, volnenih v najrazličnejših bojah, dalje platno, kotonina, hlačevina, volneno blago belo in banano (10-1) Določno ponavljamo, da se na na-ročevanje brez h krati poslane naročbine ne ozira. Kadar se naročuje ali kaka sprememba naznanja, prosimo lepo, da se razločno vselej zapiše ime naročnikovo, kakor tudi ime poite, kam naj se poiilja. Opravništvo Domoljuba". Najcenejši, najboljši, preskuSen, rujavi lesni pomaz BARTEL-ov izvirni carbolineum ŠOT varuje trajno (16—9) pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred enjllobo, glivami, oitorjenjem in žuželkami. V hlevih razkužuje. 1 kgr. udoftča za 6 kvadratnih metrov. Pregled brezplačno. Kakovost I neprekoAeno zajamčena. 5 kgr. 1'60 gld., 100 kgr. ie gld. z Dunaja. | Vajoenajia karbolna kislina, karbolno apno, kolomaz. | Mihael Barthel in drugovi, kemijska tovarna v Batisbonl in na Sonajl, Z. okraj, Koplorffasae Hr. 20. (Ustanovljena 1781.) §0- Zalega imata brata Eberl v Ljubljani, m Prav lepa kmetija di ve« let v najem ali pa proda po prav vgodnih pogojih. Oddaljena je 5 minut od Zagorskih tovarn in rudokopov. obsega dobro hiino poslopje in sicer vse zidano: 5 hlevov za živino in več drugega spravnega poslopja z vinogradom, s 4 sadnimi vrti, vefi travnikov in za 60 mernikov posetvenega polja. Kedi se lahko 16 velikih goved in več drobnic. - Natančneje izve se ustno ali pismeno pri (2-2) Ant. TVerbole, trgovec v Izlakah pri Zagorji m v I-^5: Po pravila. Obrabljene pismene marke 5RS O. Zechma yer, Nurnberg. S/C Obrazoi zastonj. 16—(8) S Sj S oš a> «c to co T* 2 •o e<3 ♦ j *i M m g g g S? ja J3 ja £ S §■ * -s -S p. P. o. „ 2 x> ■a e s « a p. 57 v S s t- t— N » « vilje itd, itd. Velespoštovanjem J. VEČ. C •= •or. 9 * Posamezni deli L"J za napeljavo strelovodov, hišnih telegrafov in isn is brez telefona le gld. 4-50 in ■»•i« jo. telefonov so vedno na razpolago. Za dobro, zanesljivo in točno delo jamči, cena je kar mogoče nizka. Josip Rebek (prej Karol Ahčiu) klju^arslii mojster, 13 Francovo nabrežje Ijablj&na Francovo nabrežje 13. priporoča svojo i zborno zalogo lepo, natančno in trj.eino izdelanih M WT gfedilaaife ognjišč V okov Mk okna in vtatik5 izdeluje tudi fi PF" železne ograje [Al v vsakovrstnih oblikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in sploh m kljn&arska dela po najnižji ceni. ijUji Sprejema naročila iz mesta in z dežele ter je izvršuje točno, poeeni in r^l zanesljivo. rai Posebno opozarja na svojo na Kranjskem največjo zalogo )fj T0F* elektrotehničnih proizvodov (4) | 4 katera omogočuje najz&neslj vejso vpeljavo telegrafov in lilfailh telefonov v poljubni dolgosti. Slednja priporoča Se posebej cenjenim gg trgovcem in tovar-V narjera v varstvo pred tatovi in srrho hltrera posloTanja. SPrečact. duhovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posestnikom se prijioroča za napeljavo w strelovodov, katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja JO na novešem zanesljivem ^ načinu. popravlja tudi že napeljane pohabljene strelovode, katerih zanesljiv«! preizkuša a cavlaš;- za to naročenim „elektrom«trom". (SO-8) »terih ŽJ E « i:! s S •f •r: m «1 Is Si 1! - £■ J» c 5 • =- sHl 0= c • - < C — _ * »pc y co ~ S B I« > O c O ? s = a C S"! 5 rs.: 9 ' 3 a s o c r" M ar " C I 2=o a a S-« • s s-a ■ c - o «?* 5 2 5 ° «, S 5.g- o-'«. 5"-o s E N cn or g-S - si » N C » SL 1; r a y _ • J? e JL M s ® f & ° s tr «2 S Š" o« 2 K o p S S B < 5* • p. 11 M O » (6 bdajaUtj: «. Rete. Odgovorni arednik: A. Kalaa. Tiska „katoliška Tiskarna"