številka 35 četrtek, 4. septembra 1997 160 tolarjev Savinjski gaj »Cvetje Evrope 97« Jutri, v petek, bodo v Savinjskem gaju v Mozirju odprli vsakoletno mednarodno razstavo »Cvetje Evrope 97.« Ljubitelji cvetja in narave bodo v parku uživali do 9. septembra, s cvetličnimi aranžmaji pa se bodo na 2.000 kvadratnih metrih pokritih površin predstavili floristl iz številnih evropskih držav. Organizatorji pripravljajo še nekaj prijetnih novosti, razstavo pa bo jutri ob 17.00 uradno odprl minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar. Odškodninskemu skladu primanjkuje denarja Onemogočanje pravnomočnih odločb na področju dena-cionalizacijskih postopkov kaže, da skladu primanjkuje denarja in sedaj išče vsa mogoča sredstva za zavlačevanje postopkov, ugotavljajo v Mozirju. Več na 3. strani ISSN 0350-5561 nama mmm trgmm s mmjo Ob koncu tedna se bo nadaljevalo suho in toplo vreme. Jezero prekrile jadrnice Klub vodnih športov, TUristično-rekreacijski center Velenje, Gost in Gorenje Point so pripravili zadnji vikend veliko prireditev za vse lastnike plovil - čolnov na vesla, jadrnic in jadralnih desk. Osrednji dogodek je bila regata jadrnic klase Mini M-12 za pokal Gorenja. Najuspešnejši so bili jadralci iz Ljubljane (1. Marko Kavs - mesto, se je uvrstil domačin prestavili na nedeljo. Veter je Jadralni klub Bonaca, 2. Emil Jerkovič - Jadralni klub Ljubljana, 3. Matej Virnik -Jadralni klub Ljubljana). V finalno skupino, na sedmo Bojan Mejovšek. V soboto so imeli zaradi premočnega vetra obilo težav, tako da so se po četrtfinalnih bojih odločili in tekmovanje pihal namreč z močjo petih bonforov in potopili sta se dve jadrnici. V nedeljo so tekmovanje nadaljevali skoraj v brezvet-erju. Kljub težavam z vremenom, so vsi nastopajoči, glavni sodnik in obiskovalci, pohvalili prireditev, organizatorja in vse, ki so pripomogli, da so jezero obogatile jadrnice. Pripravili so tudi tekmovanje v jadranju na deski. Najuspešnejši je bil Jure Veršec, pred Alešom Zevartom in Matejem Veršcem. PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s. p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 .d. ZAVAROVALNICA MARIBOR Helena in Rok Bolj kot drugi sta imela rada morje, nje- njuno potapljanje v bližini trajektne luke gove globine in skrivnosti. Zal, je bilo Merag na Cresu 15. avgusta zanju usodno. Njuni prijatelji, člani Kluba za podvodne dejavnosti Jezero Velenje, ju s pomočjo potapljačev iz drugih krajev Slovenije, ob sodelovanje hrvaške policije in luške kapetanije z Reke, dolgo niso našli. Šele v nedeljo, 31. avgusta, so njuni trupli, v drugi iskalni akciji, odkrili s pomočjo robota v globini 84 m, približno 300 m od mesta, kjer sta tistega nesrečnega , zanju usodnega dne pustila čoln in se spustila v vodno prostranstvo. Upali in želeli so, da ju bodo v najkrajšem možnem času iztrgali iz objema morja. Akcija je tudi za še tako usposobljene potapljače in reševalce tehnično zelo zahtevna. Ko smo včeraj dopoldne znova poklicali na otok Cres, so nam Velenjčani povedali, da jim Helene in Roka kljub veliki zavzetosti še ni uspelo dvigniti na površje, in da upajo, da se bo to zgodilo Rok Kodre in Helena Urleb na eni zadnjih fotografij lc'•> 4, kimavca LGt0 1961 sožitje med narodi vsega sveta. Novica mariborskega Večera iz leta 1961 ima naslov "Šoštanj in Velenje ob beograjski konferenci": "Delavska univerza v Šoštanju skupno z organizacijami Socialistične zveze v dneh beograjske konference prireja predavanja, posvečena konferenci nevezanih držav. Predavanja so predvsem na terenu, medtem ko v večjih kolektivih poslušajo nekatere važnejše dele konference prek zvočnikov. Ob konferenci seznanjajo prebivalce vseh krajev o politiki miroljubne koeksistence, novimi afriškimi državami itd. Politika miroljubne koeksistence se je po tridesetih letih žal, sprevrgla v svoje nasprotje, in to v državi sami, ki se je, vsaj deklera-tivno, tako zavzemala za mir in Leta 1962 Leto dni kasneje so v istem časniku objavili članek z naslovom "V Šoštanju, Plešivcu in Družmirju so uvedli krajevni samoprispevek": "Že v petih krajih šoštanjske občine so sprejeli krajevni samoprispevek za ureditev lokalnih problemov. Sedaj pa so se jim pridružili še Šoštanj, Plešivec in Družmirje. V Šoštanju bodo s samoprispevkom uredili štiri otroška igrišča in obnovili zelenice. V Družmirju bodo uredili ceste Družmirje - Gaberke, v Družmirju od Miklavca do Trobi-na in od Družmirja do doma Svobode Šoštanj. V Plešivcu pa nameravajo dograditi štiri krajevne ceste. Zaposleni bodo prispevali en odstotek od mesečne plače." Vsaj kar se Družmirja tiče, lahko danes z gotovostjo rečemo, da je bil to slabo naložen denar. Leta 1968 Tudi naša zadnja današnja novica je bila objavljena v mariborskem Večeru: "Velenjski lignit gre te dni odlično v denar in željam vseh kupcev skoraj ne morejo ustreči. Sprejeli so nekaj novih rudarjev, da bi zvišali proizvodnjo. Verjetno vpliva na tako prodajo premoga tudi nova davčna politika, ki je obremenila druga goriva." Take ali vsaj podobne novice bi bili velenjski premogarji zelo veseli tudi danes! ■ Damijan Kljajič Zalescanski portreti 22 i KARL DRAGO SEME Adolf Koprivnik iz Sela pri Velenju "Da se korenin zavemo!" Za nobeno stvar v življenju ni prepozno. V to verjame tudi Adolf Koprivnik iz Sela pri Velenju. Pri svojih 67-ih pomladih se je namreč lotil pisanja knjige, ki jo je po približno petih letih napornega zbiranja podatkov junija letos v samozaložbi tudi izdal. Njen naslov Rod Koprivnikov dovolj zgovorno priča o vsebini. Splet okoliščin je pripomogel k temu, da je leta 1992 vzel v roke pero, obšel dobršen dei Slovenije, pridno zbiral podatke in nato vse skupaj objavil. "Nisem pustil svojim zdravstvenim težavam, da bi me strle. Ko sem razmišljal, kaj bi počel, da bi lažje pozabil na tegobe in koristno zapolnil svoj prosti čas, se mi je porodila ideja o pisanju rodovnika našega rodu. Korenine mojega starega očeta so me zanimale že pred tem. Prgišče papirja seje razbohotilo kot zeleno listje spomladi, rezultat moje trme, velike volje in vztrajnosti pa je tale zajetna knjiga - Rod Koprivnikov. Nikoli si nisem misli, da bom idejo pripeljal do konca, sploh ko sem ugotovil, koliko dela sem si s tem nakopal na glavo. A uspelo mi je," nam je pripovedoval Adolf. Podatki o tem, kako številen je rod leta 1770 rojenega Marka Koprivnika, so ga močno presenetili. Po njegovih podatkih danes živi od 475 rodbinskih članov še 364. Na zreškem Pohorju, od koder rod izhaja, ni nikogar več, našel pa je njegove člane v Nemčiji, Avstriji, Franciji, na Hrvaškem, v Srbiji, tudi v Ameriki ter seveda širom po Sloveniji. Minulo nedeljo so se zbrali na drugem srečanju v Socki pri Novi Cerkvi in gotovo jim ob prebiranju knjige ni zmanjkalo tem za pogovor. "Knjigo sem napisal z določenim namenom: da Adolf Koprivnik : "Ze od nekdaj sem želel kaj več izvedeti o svojih prednikih. Ponudila se mi je priložnost. Rezultat trdne volje, vztrajnosti in trme pa je knjiga - Rod Koprivnikov." se zavemo korenin, da se v nas močneje porodi čut prijateljstva, nas združuje, povezuje in nenazadnje tudi bogati." Vsega napora, pravi, ne bi zmogel sam, zato je še kako hvaležen za pomoč dekanu Lojzetu Vicmanu iz Nove Cerkve pri Vojniku ter profesorju Vinku Šmajsu iz Velenja. ■ tp Izgubljeni prašiček Poletja bo kmalu konec, mnogi že razmišljajo o dolgi mrzli zimi ter seveda o kolinah, brez katerih ne bi bilo prave zime. Junaka naše zgodbe (ki je 100% resnična in preverjena!) sta se z avtomobilom in prikolico, pokrito s cerado, odpravila po mladega pujska. Pujska sta kupila po ugodni ceni, zato sta bodočo pečenko na štirih nogah lepo spravila na prikolico in hajd proti domu. Ko sta prispela pred domačo hišo, je kupec ves ponosen že na dvorišču poklical ženo, naj si pride ogledat prisrčnega pujska, ki bo že čez nekaj mesecev lepa debela rejena svinja. In glej ga, zlomka - ko je od- gmil cerado, je žena sumljivo pogledala moža in rekla: "A si spet pil?" V prikolici ni bilo ne duha (no, malce duha je ostalo) ne sluha o malem prašičku, ki se je med potjo odločil za beg. Le katera svinja pa komaj čaka, da bo predelana v klobase, krače in podobne stvari? Ker sta svinjo pošteno plačala, sta se naša junaka odločila, da gresta iskat izgubljeno svinjo. Za vsak primer sta vzela še "tadebelo špago". Preiskala sta vso cesto, vsako koruzo, a brez uspeha, zato sta ugotovila, da bo najboljše kupiti novo prase - in tako sta tudi storila. Novega pujska sta to pot dobro zvezala, da ne bi šel po stopinjah svoje- ga predhodnika. Med potjo sta še enkrat pregledala območje ob cesti in srečala sezonske delavce, ki so obirali hmelj. Leti so videli pobeglega pujska, ki pa ga je medtem že ujel kmet iz bližnje kmetije. Ko sta prišla do kmeta, sta v svinjaku našla svojega lepotca. Takoj sta ga prepoznala, čeprav se je veselo valjal po ... saj veste, čem. Zgodba se je končala srečno, bolje rečeno, dvakrat srečno, ker bo letos pri našem junaku enkrat več klobas kot lani. Upam, da me bo za nagrado, ker sem spisal ta prispevek, povabil kdaj na kakšna rebrcal ■ Bi g Joco Mama Fanika je v porodnišnici, 24.marca 1947, de-jala:"Drago naj bol", isti čas je oče Kari na občini rekel:"Naj bo Kari". Tako je fant uradno ostal Kari, vedno pa so ga klicali le Drago. Nič kaj ni obetal, rodil se je s sedmimi meseci in do petega razreda je bil med na-jslabotnejšimi. Danes meri stodevetdeset centimetrov in kazalec tehtnice se ustavi šele pri stopetnajstih kilogramih! Potomec knapovskih družin /oče se je rodil rudarju in domačinki še na Holandskem/ je otroštvo s šest let starejšo sestro Greto in šest let mlajšim bratom Branetom preživel v rudarski koloniji Brezno nad Laškim. Kolonija je bila bogata šola življenja. V njej so stanovale knapovske družine in, če mame slučajno ni bilo doma, so otroci kruha dobili pri eni ali drugi sosedi. Knapi so živeli v nekem solidarnostnem sožitju, otroci pa so, kot vsi otroci na svetu, dneve preživljali v igri. Ker ni bilo denarja, so si igrače napravili sami, sami so si izdelali smuči, na katerih je Drago celo postal šolski prvak v skokih. Iz prvega razreda se spomni čedne tovarišice in prvega kulturnega nastopa. Pesmico je zdeklamiral do polovice, zmedeno umolknil, se priklonil in odšel z odra. Tako se je rodila zvezda... Tudi sicer je imel slovenščino najraje, pa zgodovino in zemljepis. Da mu igra ni tuja, je dokazal, ko je hlinil tako močne bolečine v trebuhu, da ga je ravnatelj poslal domov - fant pa v tek in na koline, ki so bile za revno kolonijo pravi dogodek, za otroke pa prepovedan sad. In, ko je bil Drago v osmem razredu, so si šli prve korake samoupravljanja - takrat je fant ves dan igral ravnatelja. Tako se je rodil politik... Ljubezen do igre, nastopanja je gojil ves čas, proti koncu osnovne šole je že igral v gledališki skupini s starejšimi mladinci. Bil je dober v skoku v višino /okoli 180 centimetrov/, v šahu je pa sploh namahal vse na šoli in bil s šolsko ekipo celo slovenski pionirski prvak... Kljub temu, da je rasel v knapovskem okolju, so ga doma prepričali, da je po osnovni šoli stopil v uk za trgovca. Saj, delo mu je bilo zanimivo, rad je delal z ljudmi, a kaj, ko ga je šef v železnini uporabil za vsa, tudi najslabša dela. To se je fantu uprlo, z veseljem je zagrabil priložnost in odšel leta 1963 v Velenje, v šolo za rudarskega strojnika. Velenje je Dragu dalo brezplačno šolanje, posteljo v internatu in nagrado za delo v jami. In še nekaj je bilo drugače, kot v knapovskem Breznu: mlad fant je dobil obilo priložnosti za koristno preživljanje prostega časa. Nihče ga ni sili v nič, prostovoljno se je vključil v številne dejavnosti. Na šoli je postal predsednik mladinske organizacije, sodeloval je pri organizaciji kulturnega življenja v Mladinskem klubu /tam kjer je danes trgovina Grazia/, skupaj s kolegi v njem nastopal /recimo z Miro Čretnikovo, pa Frančekom Korunom/, šahiral je, igral rokomet, delal je pri obnovi prostorov Počitniške zveze /kjer je danes vrtec Mojca/, igral je v Amaterskem gledališču... Sploh so bili gledališčniki prijetna druščina, Rudi Hrovat, Hinko Dermol in Jože Klančnik so skrbeli za igro, Jerihov Gusti pa je bdel nad tem, da mladež ni nenadzorovano glasno po vajah in nastopih trošila energije po velenjskih ulicah. Na občinski zvezi mladine je bil odgovoren za kulturo, to ga je nekega dne pripeljalo na ličkanje koruze na Prislanov kozolec v Šaleku, kjer je tiho in skromno posedala Brložnikova Martina. Že naslednjega dne sta šla v kino in pod hraste v bližini Brložnikove hiše streljaj od cerkve svetega Martina. Zalotil ju je ata Brložnik, ki ga je Drago med begom slišal vpiti, da "če je pošten bo vstopil, če ne pa bolje, da zbeži". In je vstopil - za vedno. Kar takoj po zaključku šole se je priselil k Martini in 25.februarja 1967 sta se vzela. Drago je nekaj mesecev pred vojsko delal na čelu v jami, bil je vzoren mladinski aktivist, sprejeli so ga v Zvezo komunistov, z Martino pa sta spočela Vojka, ki je luč sveta ugledal medtem, ko je očka ob Jadranski obali branil domovino/4.4.1968/. Vojaški staž Dragu ni delal kakšnih težav, bil je v Splitu pri lahki protiletalski obrambi. Bil je poslušen, politično aktiven in glasen, tako, da so ga poslali v podoficirsko šolo na Prevlako. Postal je vodnik, več mu ni bilo usojeno, kar je preveč rad odhajal domov k družini. Seveda pa mu je služenje vojaščine bogato olajšala kultura, organiziral je nastope, režiral in recitiral Kajuha... Z odluženjem vojaščine njegove vojaške karirere še ni bilo konec, vse do konca destdnevne vojne je bil v teritorialni obrambi, od začetka v enoti za protispecialno delovanje, kasneje je v glavnem imel vlogo poiitkomisar-ja ali tej podobne, vselej je veliko delal z vojaki, z ljudmi na terenu, da je vzpostavljal primerne odnose. Imeli so tudi po štirideset vaj na leto, temeljito je spoznal Savinjske in Koroške predele ob avstrijski meji. Kot izkušen politik je bil nazadnje referent za domovinsko vzgojo in nova slovenska oblast ga je nagradila s činom podporoččnika - ter ga odslovila... Po povratku iz JLA je ostal na RŠCju in delal v jami kot kopač, strojnik, po končani delovodski šoli pa skupinovodja, ki je ob sebi že imel učence, bodoče rudarje, ki jim ni bil samo učitelj, ampak tudi prijatelj in svetovalec. 1976. leta so se nadrejeni odločili, da v družbenem živl- jenju aktivnega Karla Draga Semeta /bil je delegat v zboru občin republiške skupščine, v samoupravnih skupnostih, predsednik ZKO, član 0K ZKS za področje kulture.../ pošljejo v Politično šolo v rojstni kraj tovariša Tita in ga tako pripravijo na nove delovne zmage. Šola je trajala dobro leto, tam so slušatelji v manjših skupinah z mentorji in znanimi predavatelji temeljito proučili zakaj je marksizem prava ideja, zakaj je socializem uspešen in zakaj nikoli ne bo propadel. Ob napornem študiju /urnik je trajal od jutra do enaindvajsete ure, pa še potem so se nadaljevale debate med slušatelji/je Drago še našel čas, da je organiziral kulturne večere. Spoprijateljil se je s številnimi kolegi iz vse Jugoslavije in jih potem z velenjskimi kulturniki tudi obiskoval. Tako kot ob prvi recitaciji, je pogorel tudi med prvim predavanjem zbranim delavcem, ki so otopelo zrli v svoje nohte, medtem, ko je Seme kot bučke luščil politične parole. Takrat je spoznal, da se je treba ljudem približati na njim primeren način... Z zaključkom politične šole je bilo tudi konec dela v jami, postal je referent za samoupravne odnose na RŠCju in potem, ko je zbolel njegov šef, pokrival še splošno in pravno službo, ter celo opravil večji del izpitov na prvi stopnji pravne fakultete... Leta 1983 se je RŠC reorganiziral, Drago je postal vodja delovne skupnosti v EKU, tri leta kasneje pa ga je Partija postavila za izvršnega sekretarja Občinskega komiteja ZKS. Tu je bil zadolžen za področje kulture in organizacijske zadeve, hkrati pa je, kot že nekaj let preje, predaval tudi čakajočim za sprejem v Partijo... Funkcija se mu je končala leta 1990 in na svojo željo in po dogovoru je odšel na Premogovnik, ter po nekaj dodatnih izobraževanjih postal vodja praktičnega pouka rudarjev strojnikov, kjer je spet več kot učitelj... Kot politik, politični aktivist in še posebej zagret kulturnik je v službi in ob njej spoznal večino krajevnih skupnosti v tedanji občini in pomagal bodisi pri urejanju komunalnih zadev, bodisi pri organiziranju kulturnih prireditev. Pripravljal je proslave, režiral in nastopal. Še danes pridejo ljudje k njemu, ko rabijo proslavo in Drago iz omare potegne fascikel "Naš Seme - vaš uspeh" in proslava je že toliko kot pripravljena. Ljudi je imel Drago vedno rad, še posebej tiste najmanjše, ki so zanj vsi enaki in, ki vsi enako potrebujejo kanček topline in sreče. Prav zato je pred tridesetimi leti še z nekaj kolegi prevzel vlogo Dedka mraza, ki jo igra še danes, ko je ostal z njim le še Kotnikov Jože in v zadnjih letih njegov sin Vojko. Zvest ostaja tudi Združeni listi socialnih demokratov, čeprav mu nove metode niso čisto povščeči, saj se vse vrti v glavnem okoli volitev. Zdi pa se mu tudi, da je v politiki svoje glavne vloge že odigral... Zadnja leta pomaga pri organizaciji Skoka čez kožo, že vrsto let pa piše poslovilne govore za umrlimi, več sto občanov je doslej pospremil v grob; saj ni lahko, ampak kaj ko ne more odreči ljudem v stiski... Glede na to, da mu je tast pred desetletji jasno povedal, da je z njim čisto zadovoljen, stanovanja nikoli ni iskal, po tastovi smrti pa se sam naprej trudi, da bo že neštetokrat preurejena in vedno polna Brložnikova hiša ostala središče in zatočišče za številne člane ožjega /seveda, leta 1972 se je rodila še hčerka Mojca/ in širšega sorodstva. Ob nenehnem delu s hišo, je nase prevzel še skrb za štiristo kvadratnim metrov velik vrt, ki ga ureja brez umetnih gnojil in umetnih škropiv. S planinskim društvom Dobrač gre rad na bolj nižinske izlete, veliko pa se ukvarja z vnuki Jakom, Nacom, Nejcem in Rokom. Čez štiri leta gre v pokoj, do takrat bo še vestno igral vlogo učitelja svojim učencem na Rudniku, vestno ima namen delati v kulturi in vestno se bo - nevemkolikič že lotil preurejanja hiše. Želi si, da bi pomagal pri Amaterskem gledališču oblikovati skupino res dobrih recitatorjev in povezovalcev programov in želi si, da bi mesto Velenje nekoč, tudi z njegovo pomočjo, dobilo dušo... Skratka, da bi Seme vzkalilo... ■ U. Hrast 10 KilS i AS 4. septembra 1997 ['Šentiljski teden" Tudi letošnje praznovanje je bilo popestreno s številnimi prireditvami, od katerih so bile mnoge športnega značaja. Tukaj bi zlasti veljalo omeniti prvi organiziran pohod po obronkih Šentilja, saj so si udeleženci med potjo lahko ogledali prenekatero zanimivost, za katero sploh niso vedeli, da obstaja v tem kraju. Tako jim je bila v Lazah na ogled še delujoča črna kuhinja. Pohod so pripravili in uspešno izpeljali domači planinci v sodelovanju s "HOH" društvom. V avli tamkajšnje osnovne šole pa so si lahko obiskovalci ogledali razstavo z naslovom "Dobrote iz šen-tiljskih kuhinj". Pripravile so jih domače gospodinje in je bila prava paša za oči in želodec. V istem prostoru je pripravila svojo prvo samostojno razstavo domača samouka slikarka Marija Vasle iz Ložnice. Če za konec povzamemo besede glavnega koordinatoija te celotedenske prireditve g. Kužnika, je njen namen prikazati življenje nekega kraja in zbližati ljudi, ki se na žalost vse bolj oddaljujejo drug od drugega. ■ mh Krajevna skupnost Stara vas Uspelo srečanje Organizatorjem v Stari vasi je končno vendarle uspelo "spraviti" pod streho že tradicionalno srečanje "Starovaščani Starovaš-čanom". Krajankam in krajanom Stare vasi se je na srečanju pridružil tudi župan Mestne občine Velenje, Srečko Meh. Skupaj s predsednikom sveta tamkajšnje krajevne skupnosti Marjanom Lipovškom je čestital za visoko starost in izročil priložnostna darila 86-letni Mariji Zevart, 86-letnemu Pavlincu in 85-let-ni Marti TVampuš. Krajevni skupnosti Stara vas se je Marta TVampuš zahvalila za pozornost, ki jo namenjajo najsterejšim krajankam in krajanom. Izrazila pa je tudi zadovoljstvo, da so v Stari vasi dobili Dom krajanov, ga opremili in uredili prijeten prireditveni prostor ob njem. Ker so z letošnjim srečanjem "Starovaščani Starovaščanom" zaključili z urejanjem in opremljanjem Doma krajanov sta Mestna občina Velenje in Krajevna skupnost Stara vas dodelila priložnostna knjižna darila petim krajanom, ki so si še posebej prizadevali za ureditev Doma krajanov. Knjižna darila so dodelili Alojzu Napotniku, Francu Mokotarju, Slavku Koreniču, Marjanu Lipovšku in Jožetu Lekšetu. S knjigami pa so se zahvalili za delo v Krajevni skupnosti Stara vas tudi prizadevnim odbornikom - Romanu Repniku, Antonu Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh izroča priložnostno darilo drugi najstarejši Starovaščanki 96-letni Mariji Ževart. Brinovšku, Jelki Imperl, Ivanu Culjaku, Dragu Mehu, Mariji Meh, Viktorju Krašku in Stanku Zorku. Podpredsednik sveta KS Stara vas, Igor Pečovnik, pa je izročil pisna priznanja 32 krajankam in krajanom za sodelovanje na razstavi "S čim in kako so kuhale naše mame in stare mame". Na začetku srečanja so predstavili nekatere slovenske ljudske običaje v spomladanskem in poletnem času; program sta povezovala Jelka Imperl in Kari Seme. Udeležencem srečanja pa se je predstavila in jih navdušila pevka in kitaristka Vita Zorko. ■ (ek) Kozerija Ko bom velik, bom predsednik i Ko sem še hodil v šolo (čeprav ne prav dolgo), nas je tovarišiea (kije bila med drugim tudi po funkciji učiteljica) nekoč vprašala, kaj si kdo želi postati, ko bo velik. Večinoma smo odgovarjali, da bomo raznorazni miličniki, zdravniki in podobne reči, eden v razredu pa je rekel, da bo postal predsednik. Tovarišiea ga je zaskrbljeno in malce jezno pogledala izpod naočnikov ter mu zašibala (z jezikom, ne s šibo!), da predsednika že imamo, in to dosmrtnega (mislila je tovariša Tita, ker se je zgodba dogajala v letu 1979). No, bodoči predsednik se ni dal ter je logično sklepal, da ko bo on odrastel, Tita verjetno ne bo več med živimi. Čeprav se bodoči predsednik ni veliko zmotil, mu je tovarišiea primazala okoli ušes (bom napisal vzgojno) klofuto, čeprav je kot beli dan jasno, da v bivši domovini v šoli niso pretepali učencev. Kolikor vem, ta fant od tiste klofute naprej ni nikoli več pomislil, da bi kdaj poskušal zamenjati predsednika Tita, ki je umrl le nekaj mesecev po tistem pogovoru. V teh nekaj letih se je marsikaj spremenilo: Tita že dolgo ni več, že zdavnaj smo odstranili njegove slike s sten ter z zemljevidov izbrisali njegova mesta, ostali pa so ljudje, ki še vedno v sanjah ter resničnem življenju želijo postati njegovi nasledniki, čeprav bodo vladali le šestini bivše domovine - a nekje je pač treba začeti. Kot Velenjčan sem sila ponosen, da bosta kar dva kandidata odpetih na bližnjih predsedniških volitvah iz Velenja, še bolj sem ponosen, da živim na Desnem bregu, ker sta obadva kandidata prav iz tega konca Velenja. Se več: en kandidat je dobesedno moj sosed (sosednji blok), drugi pa je oddaljen od našega bloka ubogih sto metrov! Torej si lahko predstavljate, da v naši soseski živijo sami, kako bi se izrazil, geniji. (Seveda med te štejem tudi sebe). Sedaj pa je nastal problem v naši soseski: za koga glasovati? Če bi Desni breg imel le enega kandidata, bi složno glasovali zanj, toda ker sta dva, bo prišlo do številnih dilem. Seveda ima kandidat iz Tomšičeve ulice tam prednost pred kandidatom iz Jurčičeve, kipa bo od svojih sosedov brez dvoma dobil večinsko podporo, ker že zdaj to potrjujejo na klepetih, ki se dogajajo na dvorišču, kjer je parkiran njegov mercedes. Toda, kaj pa mi, ki smo iz Bračičeve, Zidanškove, Kidričeve in recimo Sercerjeve ulice (kot lahko dragi bralci opazijo, je duh XIVdivizije in naših partizanskkih herojev v tem delu Velenja še zelo živ). Ker so stanovalci Desnega brega, vsaj nekateri, po domače malce "favšljivi", sem prepričan, da jh bo veliko iz čiste zlobe glasovalo za kandidata, ki živi recimo nekje v Prlekiji ali bognedaj v močvirju (beri: Ljubljani). Težka je predsedniška, ko začneš glasove izgubljati na domačem terenu, ker sije pač tisti drugi izmislil, da bo kandidiral, čeprav vsi dobro vemo, da nima šans... Pri predsedniških volitvah ne velja geslo "važno je sodelovati", ker je v Ljubljani samo en predsedniški stolček, za dni go- in tretjeuvrščenega pa ni niti tolažilne nagrade (beri: pručke ali kaj podobnega). Vseeno bodo volitve zanimive - že koma čakam, ko se bodo po naših ulicah vozili tele-vizijci in bodo spraševali, kako se že reče tis ' ulici, kjer stanuje bodoči predsednik: "Bračičeva, Zidanškova ali ... bil je partizan, to vemo!!" V glavnem, letošnje volitve bodo svoj epicenter imele v naši soseski - in na to smo najbolj ponosni, ne glede na končni rezultat! ■ Big Joco Minulo nedeljo so pevci mešanega pevskega zbora iz Šentilja v sodelovanju s pevci iz sosednje Ponikve s svečanim koncertom zaključili praznovanje »Šentiljskega tedna«. Prireditev oziroma praznik, vpeljal gaje sedanji župnik g. Jože Kužnik, seje med domačini že dodobra prijela. Kot že sam naslov pove, traja praznovanje ves teden in doseže vrhunec v nedeljo, ki je najbližja 1. novembru, ko goduje sv. Tilen ali sv. Ilj in je farni zavetnik tega kraja, ki se po njem tudi imenuje. Na tako imenovano "lepo ali šentiljsko nedeljo" s svečano mašo in procesijo, ki jo spremlja pritrkavanje zvonov in godba na pihala, počastijo njegov god. I____________ Najstarejši "jelen" v LD Oljka Sredi letošnjega leta zaokrožuje lovska družina Oljka Šmartno ob Paki pol stoletja delovanja. Vzdušje tik pred nameravano slavnostjo v septembru ali oktobru še ni preveč praznično. Ko pa bo vsak član storil kaj malega, bo na koncu veliko slavje, vredno vseh dosedanjih prizadevanj. Ob enem izmed srečanj za pripravo jubilejnih svečanosti smo "odkrili" tudi najstarejšega člana te lovske družine, 81-Ietnega Avgusta Travnerja. Dostojanstveno si je nadel okras zrelega jelena in "ruknil" v pozdrav polstoletnici svoje zelene bratovščine, katere edini še živeči ustanovitelj je prav on. ■ Jože Miklavc Zlata poroka Minulo soboto seje izteklo točno 50 let, odkar sta usodni "da" izrekla Franc in Marija Vodončnik iz Pake pri Velenju. V njunem zakonu je bilo veliko srečnih, včasih pa tudi žalostnih trenutkov, ki pa sta jih, kot pravita, že pozabila - ostali so jima le lepi spomini in prav je tako! Da je bilo teh petdeset let še bolj srečnih, je poskrbelo njunih osem otrok, v tem času pa sta pričakala že tudi štiri vnuke, trinajst vnukinj, tri pravnuke in dve pravnukinji. Oba zlatoporočenca sta še vedno čila in zdrava ter po svojih močeh rada priskočita na pomoč svojim otrokom. ■ Big Joco, foto: Jožica Grudnik I____________________________________I \fii maral Klotilde Klotildo, zato je rajši popustil. Kmalu je bila šranga prežagana in svatje so imeli prosto pot. Toda ker je Robi tudi gasilec, je sledila še mokra šranga. Tisti, ki vse vidijo in vedo, so kasneje vedeli povedati, da se je ta dan pod mogočno kupolo farne cerkve v Šentilju, kjer sta si Gelca in Robi obljubila večno zvestobo, na skrivaj potočila marsikatera solza. Baje je imel celo farni zavetnik sv. Tilen nekoliko rosne oči, ko ; je doli iz svoje votline gledal na tako lep par. No, tisto o Tilnovih solzah ne gre, da bi povsem verjeli. Verjetno so jih videli tisti, ki so ta dan skrbeli, da bi tako dobro vino ne ostalo in se . pokvarilo. Gotovo pa drži trditev, daje gledal "zavber" par. UM. H. __________________I Končala seje še ena ljubezenska zgodba s srečnim koncem. Kar precej časa je zahajal Robi k svoji Gelci tja pod Goro. Potem je prišel čas, ko se mu je podala tista znana Slakova pesem "Ne da se več mu vasovat...". Vsa zadeva je kaj kmalu prišla na uho tudi domačim fantom, ki so sklenili, daje kar tako ne dajo. Res, da ne gre iz fare, toda ker bo odslej samo njegova, gaje malce le potrebno osušiti. Rečeno - storjeno. Bilo je tako, kot se spodobi, ko dekle zapušča samski stan. V lepi poletni noči so zapeli nevesti podoknico, ko pa je hotel ženin skupaj s svati naslednji dan odpeljati nevesto pred oltar, jih je zaustavila mogočna šranga in nič ni kazalo, da bo cesta ta dan odprta. Fantje so imeli vse, kar se za takšno zaporo spodobi. Nihče od svatov ni maral ugotavljati pristnosti ptičjega mleka, gobezdavega godca in čisto taprave koze Meke. Slednje pa je bilo tudi edino, kar so bili pripravljeni fantje brezplačno odstopiti ženinu, za vse drugo se je vnel hud besedni boj, v katerem so zmagali fantje. Ženinu so namreč že na nevestinem domu ponujali nekoliko postarano in tudi malce kruljavo I__________-__________ 4. septembra 1997 VRTILJAK Za in proti Da ženske slovenske več naj rode nam priporoča visoki Rode. Kako naj živijo, nikomur ni mar, otroke naj dajo na domovine oltar! Ni se potopil Velenjskim nogometašem ni uspelo potopiti mariborskega ti-tanika. Bivši Sobočan pa le meni, da bi ob drugačnem sojenju spravil velenjskega trenerja z vozička na kolena. Lastne sile Velenjčani že dolga leta opozarjajo, da morajo za glavnino stvari poskrbeti sami in se ne zanašati na pomoč drugih. To se je pokazalo tudi ob opremljanju in pospremljanju najlepše Slovenke v boj za evropski prestol. Zanima nje V Šaleški dolini je zadnji čas veliko zanimanje za oblačila. Celo ponoči. Za ene se ve Za šolarji bodo v poslanske in svetniške klopi kmalu sedli tudi politiki. Za prve se ve, da bodo ob koncu leta klopi zapuščali pametnejši. Le o slabem Nekateri v Velenju so še vedno prepričani, da novinarji osrednjih slovenskih medijev pišejo o Velenju le, če od tod "pride" kaj slabega. Ne vem, če enako ocenjujejo sedanje množično poročanje o velenjskih predsedniških kandidatih. (Iz)redno Na izredni seji velenjskega občinskega sveta se ni zgodilo nič izrednega. Spet prepiri in dolgovezne razprave. Različno V Andražu so pele družine. Tako je prav! Saj marsikje pri nas žal vse bolj preklinjajo in jočejo. Ko se korenin zavemo Bliža se jesen. Slovenci se bomo spet močno zavedli svojih korenin. Za vsak primer Žalčani bodo letos nadvse slovesno počastili svoj občinski praznik. Saj bo morda zadnji. Pozor Samo Velenje ima več kandidatov za predsednika države, kot jih lahko Slovenija sprejme. Kaj potem še ostane velikim?! Etnološka paberkovanja 31 O septembru, prvih jesenskih svetnikih in žegnanju Piše: mag. Jože Hudales NAS CAS 11 Za vedno najlepši! Luče ob Savinji so si v lanskem ocenjevanju turističnih krajev priborile prvo mesto v dolini, regiji in Sloveniji v kategoriji »ostalih krajev«. Turistična zveza Slovenije je priznanja sicer podelila pravočasno, torej ŽE LANI, vidno oznako o najlepšem kraju pa so v Lučah prejeli šele pred nedavnim, torej LETOS. Rahlo začudeni so jo z veseljem postavili ob vstopu v kraj, pri tem pa so se malo zamislili. Priznanje za lansko leto so namreč postavili šele letos; ne po svoji krivdi. So pa sami krivi, da imajo VEDNO lepo urejen kraj, zato jim optometer svetuje, da (lansko) letnico ročno prekrijejo in imajo priznanje za najlepši kraj zagotovljeno za vsa prihodnja leta. (Ostali kraji pa naj se v ocenjevanju trudijo, kakor vedo in znajo, ali po kriteriju (z)vez, kakršnekoli že imajo!) NČ hitrejši od sv. Petra! Blizu in daleč naokrog je znano, da nazarski gasilci ob požarih in drugih naravnih nesrečah posredujejo (naj)hitro, zelo hitro so tudi pri roki, ko gre za ostale oblike pomoči. Tako so pred nedavnim ročno preprečili morebitne hude posledice plazu, ki seje po hudih nalivih udri nad strmim hribom ob nazarskem samostanu. In bili so med nedeljsko mašo deležni lepih besed gospoda župnika, ki jim je med drugim obljubil, da jim bo sv. Peter pred vstopom v raj pogledal skozi prste. Minuli četrtek pa so bili presenečeni, ko so ugotovili, daje sv. Petra prehitel tednik NČ, kije spregledal sliko z besedilom o njihovih naporih. (Prav jim je, zakaj pa so tako hitri!) Dober okus naročnika? Ob prihodu v občino Šmartno ob Paki človek napisnih tabel, ki stojijo na meji, zagotovo ne more zgrešiti. Preveč izstopajo. Tisti, ki so to opazili, in ni jih malo, se sprašujejo, ali poleg tega, kar piše na njih, obiskovalcem oziroma gostom povedo še kaj ali le opozarjajo na "dober okus" naročnika. Če kakšno o tem rečejo šmarš-ki turistični delavci, opometer ne ve. Ve pa, da se kar predolgo ukvarjajo sami s sabo. Kar nekaj časa že namreč zaman vztrajno iščejo predsednika društva. Ga bodo do Martinovega praznika našli ali bo župan vzel vajeti v svoje roke? Čuj, a bo Rudar tokrat zmagal?' Mednarodno ime za september izvira seveda iz latinskega imena za sedmi mesec. Ni še tako daleč čas, ko so tudi župniki iz Šaleške doline v rojstne knjige zapisovali ime meseca septembra približno takole "7bris", pri čemer so sedmico izgovarjali v latinski obliki - "septem". Med slovenskimi imeni za ta prvi jesenski mesec pa se je najbolj uveljavilo ime "kimavec", medtem ko je znano in zelo ustrezno ime zanj tudi "sadnik". Z začetkom septembra res prihaja kmečka jesen, čeprav je do astronomskega začetka jeseni še kar nekaj časa; a prvi dan meseca je (kot pravi stoletna pratika dvajsetega stoletja) le še malo več kot 13 ur dolg, do konca meseca pa se skrči še za dobro uro in pol. Prvi "ljudski" jesenski svetnik pa je sv. Jernej, ki goduje že 24. avgusta in za katerega na Koroškem pravijo, da je "sv. Paternuš" prvi jesenski mož, ki pride v kožuhu. Na Dolenjskem pa so na njegov god na zrak in sonce postavili vso zimsko opravo, kožuhe in suknjiče pa tudi perilo in rjuhe, saj jih potem menda molji ne napadejo. Sicer pa 1. septembra goduje sv. Ilj ali Tilen, puščavnik katerega češčenje se je preko Francije in Nemčije razširilo tudi k nam, tako da je postal celo deželni patron na Koroškem in Štajerskem, kjer ga je kasneje zamenjal sv. Jožef. Postal pa je tudi eden izmed pomočnikov v sili, ki se mu priporočajo za dobro letino, živino, za vreme, proti ognju, strahu in kugi, bil pa je tudi zavetnik beračev. Sicer pa je veljalo: Tilen meglen, grda jesen. Pri Nemcih so se prav na sv. Tilna začenjala razigrana žegnanja, ki so predstavljala zadnje ostanke nekdanjih poganskih jesenskih slavij. Tudi pri nas so bila v tem času pogosta žegnanja, opasila, proščenjain sem-nji, ki so ljudem obiasajno pomenila spomin na cerkvenega patrona in se torej praznujejo na njegov god. Vendar so imeli letno marsikje tudi po tri žegnanja in jesensko je bilo povsod najbolj imenitno; če ne zaradi drugega pa zaradi polnih kašč, ki so na pomladanskih proščenjih že kazala gola rebra. Najbolj pa je značaj zahvalnega praznika za žetev žegnanje ohranilo na Koroškem, kjer so ga imenovali "bokova ojscet"(kozli-čeva gostija), s katero je bila zdru- L žena žegnanjska zabava in veselje,' zlasti pa znameniti ziljski "rej pod lipo". Marsikje so hkrati z žegnanjem ali proščenjem praznovali še svoj "hišni semenj", ko so se v hiši zbrali vsi sorodniki hišnega gospodarja in gospodarice. Sicer pa je stoletna pratika za najpomembnejša opravila v kimovcu leta 1900 svetovala: "Bučele so nabrale, kar jim je mogoče, več ne bodo. Izrezi jim medene satove, kolikor jih ne rabijo za hrano. Nabiraj, suši, hrani zdravilne rastline za zimo... Trto že zoblješ; za vino ne trgaj prezgodaj. Mladike skrajšaj, tudi v trtnici cepljen- REZANJE ŠOŠTANJA NATRESK V Šoštanju je veliko starih hiš. Nekatere pozabljene samevajo, druge popravljajo. Seveda tudi sedaj streljajo kozle, kot je tisti pri Piberniku, ko so vogal kar odsekali, namesto da bi novo hišo zamaknili za kakšen meter od ceste in bi tako pridobili spodoben pločnik, a zdaj je, kar je! Bo pa mogoče čez dvesto let takratno obnovo zasnoval kakšen bolj domiseln projektant... Časi se spreminjajo, vedno na bolje (kaj bi drugega) in z novimi hišami lahko počasi pričakujemo postopno naraščanje števila meščanov, čeprav nekateri mislijo, da jih je že zdaj dovolj ter da je bolje, da jih je manj kot drugih prebivalcev občine. Zaradi volilne baze namreč. Toda napredek je neustavljiv. Če zdaj vemo, da se Šoštanj ne bo potopil, bo počasi izginila depresija "staroselcev", na novo naseljeni pa bodo mestu zanesljivo dali novo svežo sapo. Počasi, a neustavljivo. Nove stvari se dogajajo boU po urniku volitev kot po skrbnem in dolgoročnem načrtovanju. Tako se po več desetletjih stagnacije vseeno lahko nadejamo novih pridobitev, če ne večkrat, vsaj enkrat na vsake štiri leta. Takrat pač, ko bo aktualni župan rabil glasove Šoštanjčanov. Od prejšnjih volitev imamo kar nekaj takšnih pridobitev. Najmanj opazna je nova kanalizacija, kije zakopana, najvidnejša pa je zanesljivo samopostrežna bencinska črpalka ter obnovljeni most. Da o športni dvorani sploh ne govorimo. A "očetu" teh pridobitev tudi to ni zasto-valo za župcrvanje, kajti, kot že rečeno, večina v naši občini je podeželska in kmečka pa je za njih vsaka noviteta v Šoštanju najprej deležna zavidanja in šele potlej resnega razmisleka o tem, ali je (bila) potrebna ali ne. Čeprav je do volitev še daleč (dobro leto?!), pa smo iz " zaupnih virov seznanjeni, da na "županstvu" že pripravljajo (volilne) projekte za Šoštanj, kajti vsak glas je dobrodošel. In kakorkoli obračamo, v Šoštanju je dva tisoč ljudi. Tako bo za novo dušo mesta menda prihodnje leto izšla tolikanj pričakovana tretja Hribernikova zgodovina Šoštanj, za oči pa bi temeljito polepšali Trg bratov Mravljakov, ki naj bi ga preimenovali v Marijin trg. Kot za vsa dosedanja preimenovanja, se tudi za to najbolj zavzemajo krščanski demokrati. Zato bodo pred naslednjimi volitvami pomladanske stranke ponovno našle skupen jezik in bodo zbrane okoli enega kandidata pozabile na vse dosedanje razprtije. Kar je tudi prav. V slog. je moč, kaj pa drugega, in ni važno, kakšen je kandidat, če je naš! Morda bo kdo podvomil v upravičenost te "predvolilne analize", češ daje še prezgodnja. Toda dva razloga nas vodita, da že sedaj govorimo o dogodku, ki nas čaka šele čez leto dni. Prvi razlog je tisti, na katerega prisegajo vsi resni politiki, in sicer: volilna kampanja za naslednje volitve se prične prvi dan po volilni zmagi. Drugi razlog pa je v tem, da bomo v času uradne volilne kampanje in par mesec pred njo pustih politiko in politike samim sebi; zakaj bi jim takrat, ko jo najbolj rabijo, zastonj delali reklamo. Zato bomo pač sedaj opozorili na ta ali oni problem, ko so volivci še mirni in jih ne nosi predvolilni žar, v katerem so svojim pripravljeni vse grehe odpustiti, onim drugim pa tudi dobra dela šteti v slabo. Zato že drugič v kratkem času režemo po volitvah, ki so še daleč pred nami in že zdaj kažemo na točno določen namen prekopavanja in zidanja po Šoštanju. Ja, želimo opozoriti, da so takšni projekti, kot so prenove starih mestnih jeder, vendarle bolj dolgoročne naložbe kot potem kinovsko popravljanje fasad za potrebe dnevne politike. Lep primer za to je kar v neposredni soseščini - v Starem Velenju. V Šoštanju je veliko starih hiš. Na nekaterih lahko še vedno najdete zdravilni natresk, ki jih čuva pred strelami in slabimi duhovi. Se pa tudi na občinski palači bohoti visoka starina, ki bi jo sedaj, na jesen, dobremu gospodarju le kazalo pokositi in nakrmiti vole, da bodo mirno in zadovoljno prežvekovali čez zimo. Svetnikom pa svetujemo, da se ne lotevajo več kakšnih velikopoteznih (predvolilnih) projektov in je bolje, da raje še naprej razpravljajo o najemniku trafike na avtobusni postaji. Problem je ravno prav velik za preostanek mandata. ■ Perorez ke in korenjake, da ostali les bolj dozori. Na vrtu je glavno opravilo setev zimske solate in drugih zeljnih vrst, da bodo sadike pripravljene za pomlad. Pri špargeljnih se stebla poreže-jo. Plevel že pojemlje, rast ponehu-je, zaliva se zmerom manj. Endivja mora dobiti čimveč teme, da bo lepša... Na polju pazi na proso, da ga tiči ne izpijo; še bolj pa pazi, da se ti ne osuje; požanje se, kadar je nad pol latja dobro zrelo. Koruzo spravi domov, oličkaj kmalu, da se zrnje ne pari. Na njivo, plevela čisto, ali po okopavinah in detelji sejaj pšenico; če je zemlja rahla, preorji štirinajst dni preje; sejaj ob vlažnemvremenu in v vlažno zemljo ("Vrzi me v blato, dala ti bom zlato"). Rž sejaj po okopavinah ali sočivju. S pšenico in ržjo skupaj lahko imaš soržico, da bo pridelek bolj zagotovljen. Ozimna žita se sejejo na redko, pregosta rada poze-bejo. Fižol je zrel; nizkega populi, osuši in omlati, visokemu stročje potrgaj, izlušči. Namakaj travnike: po en teden vodo napeljuj, drugi teden se osušuje; ko začne zmrzovati se z razmakanjem preneha." 12 naš ČAS REPORTAŽA 4. septembra 1997 Jamarski tabor Korošica 97 Tudi letos je med 16. in 23. avgustom v Savinjsko-Kamniških Alpah potekal že enajsti tradicionalni jamarski tabor. Tokrat prvič baza ni bila v Kocbekovem domu na Korošici, temveč pod Velikim vrhom oziroma v neposredni bližini vhodov v četrto najglobje slovensko brezno sistema Molička peč, kije globok 1130 metrov. Vzrok za prestavitev baze je bila predvsem precejšnja oddaljenost koče od glavnih ciljev letošnjega tabora, pa tudi manjše število udeležencev, ki se na žalost manjša vsako leto. Glavni cilj tabora je bila povezava brezna 1/51 v sistem Molička peč. S tem bi poglobili sistem za okoli 30 metrov, ob povezavi višje ležečih vhodov, predvsem Videkovega brezna, pa bi se globina povečala na okoli 1200 metrov. Prav tako bi se s tem povečala dolžina jame na okoli 6 kilometrov rovov. Poleg tega smo si zadali nalogo najti in dokumentirati nekaj novih jam ter urediti prostor za bivakiranje. Brezno 1/51, imenovano tudi Brezno pod Moličko pečjo, je bilo do odkritja Ledene device oziroma Zadnikovega brezna (oba smo povezali v sistem Molička peč) s 447 metri najglobje brezno v Savinjsko-Kamniških Alpah. Odkrito je bilo leta 1988, glavno raziskovanje v njem pa se je pričelo dve leti kasneje in leta se 1991 zaradi odprave v brezno Torca Uriello (Španija) končalo. Tedaj je v breznu ostalo nepregledanih kar precej brezen in rovov, ki se jih zaradi drugih projektov kasneje nismo uspeli lotiti, čeprav smo si želeli. Le-ta je postala še večja, ko smo izračunali, daje povezava s sistemom zelo verjetna. Do globine 184 metrov smo se več ali manj spustili po do sedaj znanih breznih, nakar nas je pot vodila v vzporedno brezno. Ta se nadaljuje z več relativno manjšimi brezni in ozkimi meandri, nato sledi brezno, globoko 120 metrov, ki je tudi najglobje v tem breznu. Na dnu tega brezna je poševna podoma dvorana dimenzij 30 x 30 metrov, v kateri je čutiti dokaj močan prepih, vendar nadaljevanja nismo našli. Raziskovanje v dvorani je izredno nevarno, saj ogromni skalni bloki grozijo jamaijem skoraj ob vsakem dotiku. Zato smo raziskovanje zaradi varnosti prekinili in ga bomo nadaljevali drugje. Brezno je sedaj globoko 480 metrov, kar pomeni, da smo brezno poglobili za 37 metrov. Skupna dolžina rovov pa po novem znaša več kot en kilometer. Čeprav na žalost zastavljenega cilja nismo dosegli, smo klub temu z doseženim zelo zadovoljni. Kajti z novo odkritimi rovi smo se sistemu še bolj približali in obstaja samo vprašanje časa, kdaj bomo z njim povezali to brezno. In ne le to brezno - tudi druga brezna in jame so najverjetneje povezane s sistemom, kar pomeni, da smo odkrili na področju med Velikim vrhom, Dleskovcem in Poljskimi devicami enega največjih podzemnih sistemov v Sloveniji, katerega dolžina bo v končni fazi znašala najbrž preko 10 kilometrov. Za dosego tega pa bo potrebno še nekaj let trdega dela. Kljub izredno slabemu vremenu smo poleg raziskav v breznu našli in izmerili 5 novih, manjših jam, ter raziskali precej velik del terena. Uredili smo tudi nov zunanji bivak, ki ima poleg kuhinje, skladišča tudi prostor za postavitev dveh večjih ali treh manjših šotorov. Tu lahko torej biva dokaj udobno do 10 oseb. Na koncu še nekaj besed o našemu klubu. Združitev obeh društev in povezava s prijatelji s Koroške je bila, kot vse kaže, prava poteza. V klubu delamo zelo dobro. Poleg raziskovalnih in izobraževalnih dejavnosti potekajo tudi druge aktivnosti - urejanje jamarske koče (ta je že sedaj vzorno urejena) in organiziranje obiskov in prireditev v Hudi luknji. V prihodnosti si želimo najti in raziskati čimveč novih jam, organizirati jamarske odprave v tuje jame in brezna, pridobiti čimveč novih članov ter nadaljevati dosedanje dejavnosti. Vse, ki vas zanima naše delo, ali si želite le ogledati Hudo luknjo, nas obiščite v naši koči v neposredni bližini jame. ■ Matjaž Kovač Amerika po letu dni Večino ljudi je Ameriko videlo po televizijskem sprejemniku. Nekaterim je morda uspelo nekoč celo skočiti preko Atlantika in si stvar ogledati iz prve roke, turistično. Sam sem Ameriko spoznal malce drugače, malce globje. V AmeriM sem bil skoraj celo leto. Tam sem hodil v šolo, spoznaval ljudi, se šel njihove športe, skratka poskušal biti Američan, kar pa sploh ni lahko. Preden sem prišel tja, sem jim očital, da so debeli, da se bašejo samo s hitro hrano, skratka tiste stvari, ki so mi jih ljudje in televizor vtepali v glavo. Po letu dni na tujem tamkajšnje ljudi spoznaš, jim zlezeš pod kožo, tako da lahko o njih poveš malo več. Američani nikakor niso debeluhi. Presenečeni bi bih, koliko jih dnevno skoči na kolo, prevozi nekaj kilometrov, nato obuje tekaške čevlje, se poda na eno od mnogih tekaških prog, preteče kilometer ah dva, zvečer pa se, najpogosteje z družino, odpravijo na aerobiko, družinski trim ali pa se udeležijo enega od mnogih družabnih srečanj, ki potekajo tako rekoč za vsakim vogalom. Stereotipno jih obdolžujemo stvari, o katerih nimamo pojma. Ljudje božji. Pri nas debeluhe izobčamo, jih potiskamo v osamo, jih silimo v shujševalne kure, jim ne dovolimo v javnost v kratkih hlačah. Oni pa jim dajejo mir, se ne ozirajo za njimi, jih ne opozarjajo, da so debeli, ne pripovedujejo šal na njihov račun, pa so debeluhi, špeh bombe ter zavaljenci. Ljudje tam le nimajo zavor. Če si prijetno okrogel, si pač prijetno okrogel. Verjemite mi, tudi tista o hitri hrani nikakor ne drži. Če vam samo povem, da v trgovini mleka z 3,2 odstotka mlečne maščobe, kolikor je ima pri nas normalno mleko, sploh ni, ter da takšno, ki je pri nas menda »lahko« in ne vem še kaj, sploh ni nič posebnega, vam bo menda jasno, da je hrana v ZDA prav tako ali pa še bolj zdrava kot pri nas. Moja ameriška stara mama je verjetno ena boljših gospodinj, kar jih poznam. In naj vam povem, da izvrstno kuha. Pa ni edina. Tako rekoč vsa dekleta, ki sem jih v letu dni spoznal, bi v kuharskem tekmovanju slovenskim dekletom predstavljala hudo konkurenco. V Louisiani, kjer sem stanoval, je hrana izvrstna. Kuhajo znano južnjaško jambalayo, izvrstni gumbo iz morskih sadežev, fenomenalne po-boye s škampi ah telečjo pečenko, rdeči fižol s sirom ... Tudi Amerika ima kljub svoji kratki zgodovini kaj »za na mizo dat«, ne zgolj mcdonaldsov, burgerkingov, tacobellov in tako dalje. Njihova hrana res ni etnično originalna, je pač bolj mešanica vseh evropskih specialitet z južnoameriškimi. Kar se fast foodov tiče, je stvar popolnoma drugačna. Tja Ljudje smo pač različni. Nekateri z užitkom pretepa- ' jo svoje otroke, drugim je spet všeč družinska idila. Jaz ' sem Ameriko spoznal s tiste druge, lepše strani. Ljudje, ' ki sem jih poznal, niso bih tirani ne nasilneži. Družin- J sko življenje v ZDA ima čisto drugačen pomen. Tu ne gre j za »dej, tu maš dvesto čukov pa mi pejt kupit cigarete« | družinsko življenje. Gre za delitev odgovornosti v .1 družini, za igranje kart v družinskem krogu, morda za . pogovor o šoli, ocenah, o fantih. Vse tja do 18. leta, ko . pa je čas, da se mladostniki, če ne nameravajo nadal- ■ jevati šolanja, postavijo na svoje noge, dobijo službo, ■ dom, družino. Potem pa se njihovo življenje prične i znova. Vsak božič se družina zbere, pa čeprav mora večina i preleteti pol kontinenta. To je najpomembnejši družin- | ski praznik, zato se spodobi, daje družina skupaj. Pri | nas te navade ni, če pa že je, gre tu večinoma za ožji | družinski krog. Tam so povabljeni vsi. | Šola v ZDA je lahka, je najpogostejša izjava, ki jo slišiš, | ko se po letu dni vrneš domov. Po moje ne. Treba je pač | gledati stvari z njihovimi očmi. Matematiko se na primer I učijo v osnovni šoli, nato v srednji, na koncu pa še štiri I leta na fakulteti, kar je skupaj 16 I let, nam pa jo stlačijo v dvanajst let. I Na koncu znamo vsi enako, la da v I ameriških šolah na našo stopnjo ■ znanja pridejo šele štiri leta za ' nami. Matematiko so mi v glavo ' vbijali dvanajst let, sedaj pa bom na J faksu najbrž vse pozabil v letu dni. ! Fakultete so spet druga pesem. J Najbolje je to opisala moja znanka, ki študira medicino: »Če ameriški in , slovenski študent najdeta umira- . jočega človeka, bo slovenski točno > vedel, kaj narediti. Ko pa bo zreciti- i ral vsa poglavja medicinske knjige, i ki se jih je moral naučiti na pamet, i bo Američan človeka že rešil.« i Komentar je nepotreben. Praksa, | ki je ni ... | Najbrž mislite, da me je zgrabila | ameriška evforija, da sem Američan | ah pa da brijem norca iz vseh vas. | Vendar ne. Slovenci in Evropejci | smo si o Američanih ustvarili I stereotip slabih, debelih ljudi. Pa I to v veliki večini ni res. So zgolj I ljudje, tako kot jaz in ti, ki jim v resnici ni vseeno, kaj I onkraj Atlantika mislimo o njih, še posebej če so naše ' sodbe nepravične. ■ dos ■ greš, če si na poti, če se ti mudi ah če doma res ni nič boljšega. Vendar se to zgodi redko. Evropejci o Američanih mislimo, da so ljudje, ki jim je služba v življenju prva stvar ter da jim ta narekuje izjemno hiter ritem življenja. Vendar to v večini primerov ne drži. Delavnik se prične ob devetih in konča ob petih popoldne, kar ne pomeni nikakršne naglice. To je še vedno osem ur dnevno, enako kot pri nas, le da je čas dela prestavljen nekoliko naprej, da te lahko zjutraj zbudi sonce in ne jutranja megla; da lahko v miru poješ zajtrk, najpomembnejši obrok dneva, odpraviš otroke v šolo, s soprogo spiješ kavo in se nato v miru odpraviš v službo. Brez naghce. Se tako dogaja pri vas doma? Pojeste kdaj med tednom zajtrk v družinskem krogu? Ob pogovoru s sosedi v miru spijete jutranjo kav-ico? Se torej njim mudi? Imajo tam čez hitro življenje? Ne dvomim, da so ljudje, katerih vsakdanjik je prenatrpan z raznimi sejami, sestanki, da so ljudje, ki vstanejo ob šestih zjutraj, se z avtomobilom peljejo čez pol kontinenta in izmozgani pridejo domov ob enajstih zvečer, da padejo v posteljo in pri priči zaspijo. Toda -saj veste, denar sveta vladar. A tudi pri nas takšnih ljudi ni malo. L J 4. septembra 1997 ZA RAZVEDRILO KAK VAS 13 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Prerekali se boste zaradi malenkosti, šele nato pa boste spoznali, kaj je velika in prava ljubezen. Ne hitite, saj je ni stvari, ki bi vam ušla in ki bi jo lahko zamudili. Partnerjeva dejanja se vam zdijo nerazumljiva, res poje, da jih niti ne poskušate razumeti. Ce bi mu resnično prisluhnili, bi v podtonih marsikaj opazili. BIK OD 22.4~DO 20.5. Nekaj dni boste osamljeni, nato pa boste imeli družbe več kot preveč. Strah vas je neke preizkušnje, ki pa se bo iztekla gladko in uspešno, da bi se bolj ne mogla. Poskušajte najti mir, da vas ne bodo živci izdali v odločilnem trenutku. Veselite se sobote; čas, ki prihaja, je za vas vsekakor zelo lep. Zato ne hitite, ampak se prepustite valovom večinoma dobrih dogodkov. OD 21.5. DO 21.6. Bodite potrpežljivi, saj vendar veste, da vas čaka na koncu lepa in zavidanja vredna nagrada. Ubrane urice v dvoje bodo za nekaj časa odložene, vi pa se čimbolj posvetite neki zadevi, ki ne dopušča odlašanja. V novem okolju se boste počutili kot prenovljeni. Laskave besede vam bodo všeč, čeprav so izrečene z namenom. RAK OD 22.6. DO 22.7. Spretno boste obračali pogovor v smer, ki se zdi vam najbolj zanimiva. Bi radi izvedeli skrivnost o nekom, ki vam je prirasel k srcu? Potem prisluhnite vase, premislite o nekem srečanju in odprle se vam bodo oči. Nad denarnim stanjem ne smete biti preveč razočarani, saj navsezadnje ni veliko priložnosti, kot je bila ta, ki vas je precej finančno izčrpala. LEV OD 23.7. DO 23.8 Vznemirjeni ste zaradi dogodka, ki obeta postati vsakdanja navada. Mogoče je še čas, da udarite s pestjo po mizi? Ah pa razmislite in si priznajte, da se upirate samo zaradi trme in lepšega videza? Pokazalo se bo, da ste stavili na pravo karto in da se lahko nadejate mnogih prijetnih dogodkov. Seveda le, če boste ukrepali. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Dovoljeno je vse, česar vam ne prepovedujeta lastna slaba vest in občutek sposobnosti. Živeli boste mirno, vendar vam kljub temu ne bo dolgčas. Nedeljske radosti boste delili s človekom, ki vas razume in vas ima rad. Neprijetnih trenutkov se vam ni treba bati, izognili se jim boste v velikem loku. Ob koncu tedna nikar ne čepite doma, pojdite med ljudi! TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10~~ Prijetno počutje se bo nadaljevalo, če boste znali premagati živčnost in nestrpnost, ki se vas lotevata. Naj vam ne bo nerodno priznati neke napake, pač niste poslušali dobrih nasvetov ali pa jim niste zaupali, in zgodilo seje. Obrekovanje bo naredilo precej škode v vaši bližnji okolici, vendar boste to odkrili prepozno, da bi lahko ukrepali tako, kot znate le vi. Ostro. V ponedeljek prijetna novica! ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Nadaljujte po začrtani poti, kajti do cilja ni več daleč. Srčne tegobe boste delili s prijatelji, srečo z nekom, ki ga boste spoznali konec tedna. Veliko časa boste porabili za prijetno opravilo, ki vam ga bodo mnogi zavidali, nekateri pa tudi očitali. Kakor boste začeli, boste tudi nadaljevali, konec pa visi v zraku. In tako bo vsaj še tri tedne. lakrat se bodo oblaki razbežali. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. ~ Ne hitite preveč, kajti v naglici ste površni, to pa bi se vam hudo maščevalo. Nastale bodo okoliščine, v katerih bosta prišli do veljave vaša očarljivost in iznajdljivost. Nenehno mislite na dogodek iz preteklosti, hkrati pa ne storite ničesar, da bi se ponovil. Malce vas je strah, ker partner nekaj sumi, nikakor pa si trenutno ne želite žerjavice v hiši. Res bo bolje, da počakate. KOZOROG OD 23.12. DO 20~1~~ Spretni ste, vendar ne dovolj, da bi prelisičili nekoga, ki vas dobro pozna. Priznajte spodrsljaj in pokesajfe se, navsezadnje to ni najhujše na svetu. Irmasti boste v soboto, popustljivi v nedeljo. Ljubeči pogledi vam bodo odpirali vrata, partner pa bo razmišljal o neki pomembni in odločilni spremembi. la bi bila zelo dobrodošla tudi za vas, kajne? VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Preveč ste zaskrbljeni zaradi neke zadeve, ki je že zdavnaj pozabljena. Počakajte dan ali dva, nato pridite z barvo na dan. Predlog bo sprejet z navdušenjem, seveda pa boste morali narediti še kaj, da boste končno osvojili tudi tisto srce, ki še ni vneto za vas. Tudi zato, ker vas še ni opazilo in spoznalo iz vaše najlepše plati. Priložnost zato bo že kmalu, nikar je ne zamudite. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Pomirili se boste in začeli živeti tako, kot vam najbolj prija. Nekomu ste tako rekoč trn v peti, vendar to zaenkrat spretno prekriva. Z zdravjem se ne igrajte, pazite, da ne prekoračite meje, ki ste si jo postavili nedolgo tega. Nekdo vam bo v šali očital, da ste nagajivi, vi pa boste izkoristili pravi trenutek. Vse kaže, da se vam spremembe obetajo kar na nekaj področjih življenja. Predvsem finančno si boste krepko opomogli. DVOJČKA Za 4 osebe potrebujemo: 6 do 8 koruznih storžev (po 200g), sol, 1 žlico sladkorja, 300g mlete govedine, 4 žlice olja, 1 čebulo, 2 žlički paradižnikove mezge, 200g zmik-sanih paradižnikov, 30g kaper, poper, 40g masla ali margarine. Koruzne storže kuhamo 25 minut v osoljenem kropu, ki mu dodamo sladkor. Odcedimo. Na 2 žlicah olja prepražimo mleto meso, m Čeprav se poletje počasi poslavlja, bomo v naših garderobah še vedno potrebovali kakšno lepo in prijetno poletno oblekico. Ali za večerni sprehod po mestu, morda za obisk dicoteke, rave partyja... Brez tega kosa garderobe skoraj ne gre. In kakšna naj bo. Lahko je drzna, drugačna. Ni treba, da je kroj razkošen, dovolj bo že, če boste izbrali nekoliko drugačno, slavnostno tkanino in se odločili za povsem ravne in preproste linije obleke. V stilu šestdesetih. Pri tem dolžino prilagodite lepoti vaših nog. Mala črna oblekica izgleda da nikoli ne bo zgubila svoje veljave, mislim, da jo mora v omari imeti vsaka ljubiteljica lepega. Naj ne bodo večerne toalete le temne. Bela je na pohodu, skupaj s sivo in črno bo kraljevala to jesen in zimo. Morda si privoščite bel kostim, sestavljen iz obleke in površnika. Lahko ga boste oblekle tako podnevi kot ponoči, a bo J§ šele tu prišel prav do izraza... IKmmb3 im mm MMjJfV dodamo drobno sesekljano čebulo in pražimo, da postekleni. Primešamo paradižnikovo mezgo in zmiksane paradižnike. Med mešanjem pražimo 5 minut, da se omaka zgosti. Dodamo sesekljane kapre, pikantno solimo in popramo. Odcejene koruzne storže popečemo v ponvi na mešanici olja in masla ali margarine. Postrežemo z omako. V toplih poletnih dneh, pa tudi, če je jesen še sončna, radi ob sproščenih priložnostih obuje-mo udobne športne copate. Zakaj ne bi povsem navadnih, vsakdanjih »tenisark« opremili tako, da bi postale drugačne, vesele in zanimive. Zato potrebujemo le svilen trakec ali majhno rutko. In kaj z njo? Z barvami za posli-kavo svile nanje narišite kakšen vesel motiv, se morda le poigrajte z barvami in tu bodo drugačne, vesele vezalke, ki bodo vaše športne copate naredile res vesele. Se posebej to velja za otroške in najstniške dni. ——T" 14 W VAS TV SPORED 4. septembra 1997 ČETRTEK, 4. septembra SLOVENIJA 1 10.15 Hoganova druščina, 7/26 10.40 Umetniki in modeli, amer. film 12.30 Bilo je nekoč v Avstraliji, poljudnoznan. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.15 Made in Slovenia 14.45 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Cadfael, 8. del 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo, 16. oddaja 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, 20/26 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.15 Frasier, 13/24 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.45 Omizje 00.15 Forum SLOVENIJA 2 13.10 Izobraževalna oddaja 13.40 Orhestra di Padova e del Veneto, 1. oddaja 14.35 Grace na udaru, 1/25 15.05 Pacific drive, 36. del 15.30 Izobraževalna oddaja: « računalništvo 16.00 Tenis: Grand slam, polfinale (Ž), posnetek iz New Yorka 17.00 Lozana: SP v gimnastiki, ekipno (Ž), prenos 19.15 SP v veslanju, polfinale 20.00 SP v gimnastiki, ekipno (M), prenos 22.15 Podoba podobe 22.45 Paul Claudel, franc. dokum. oddaja 23.40 Alica, evrop. kult. magazin 00.10 Podoba podobe 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 00.30 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Zaliv ljubezni, nad. Nedotakljivi, nan. POP kviz Taksi, nan. Dangerfield, nan. Beli očnjak, nan. Zaliv ljubezni, nad. Santa Barbara, nan. POP kviz Cosby, nan. Obalna straža na kolesih, nan. 24 ur Brez zavod z Jonasom Nikita, nan. Pri nas doma, nan. Taksi, nan. Nedotakljivi, nan. Playboy 24 ur, pon. 09.30 09.55 10.00 11.00 12.00 20.00 20.05 20.10 20.15 20.30 20.35 21.35 23.05 23.10 23.15 23.20 23.25 GRAD PUSTOLOVŠČIN;ponovitev 8. dela nadaljevanke EPP/ Vabimo k ogledu VIDEO TOP ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM EPP/VABIMO K OGLEDU POD ZVEZDNIM SVODOM; oddaja z ASTROLOGINJO ROŽO KAČIČ ISKANJE PRAVICE, ameriški film, akcija REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 5. septembra SLOVENIJA 1 12.30 Koncert študentov kompozicije akademije za glasbo v Ljubljani, 1. del 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.50 Omizje 15.20 Bog obvaruj Indijo, dokum. oddaja 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Igre brez meja, Šentjernej v finalu 21.40 Meje v vesolju, dokum. oddaja 22.40 Odmevi, vreme 23.10 Šport 23.20 MurphyBrown, 18/25 23.45 Brane Rončel izza odra 01.10 Izobraževalna oddaja SLOVENIJA 2 09.25 Mostovi 19.55 Izobraževalna oddaja 10.25 Paul Claudel, dokum. oddaja 11.20 Alica, evropski kulturni magazin 11.50 Podoba podobe 12.20 Forum 12.30 Zgodbe iz školjke 13.00 Frasier, 13/24 13.30 Saga o Mcgregorjevih, 23/26 14.20 Majken, 3/3 15.00 Lozana: SP v gimnastiki, mnogoboj (Ž), prenos 17.30 SP v veslanju, polfinale 18.15 Tenis Grand slam, polfinale (M), posnetek iz New Yorka 19.30 Pacific drive, 37. del 20.00 Lozana: SP v gimnastiki, mnogoboj, prenos 22.35 Parada plesa 23.35 Slovenski jazz iz kluba Gajo 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 00.30 01.00 02.30 09.00 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Zaliv ljubezni, nan. Nedotakljivi, nan. POP kviz Taksi, nan. Nikita, nan. Beli očnjak, nan. Zaliv ljubezni, nan. Santa Barbara, nan. POP kviz Cosby, nan. Obalna straža na kolesih, nan. 24 ur Smrtonosni mikrobi, nan. Milenium, nan. Noč čarovnic, amer. film Seks s... Playboy Slavni dnevi, erotični film 24 ur, ponovitev DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 POD ZVEZDNIM SVODOM; oddaja z astrologinjo Rožo Kačič 10.45 EPP/ VABIMO K OGLEDU 10.50 ISKANJE PRAVICE, ameriški film, akcija 12.20 TV IZLOŽBA 12.25 VIDEOSTRANI 20.00 TV IZLOŽBA 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.10 REGIONALNE NOVICE 20.15 OTROŠKI PROGRAM 20.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.35 AOTEAROA, 2.del dokumentarnega filma 21.05 ANNE SHIRLEY, ponovitev 5. dela nadaljevanke 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.20 NAJ SPOT DNEVA 22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 6. septembra SLOVENIJA 1 07.50 Radovedni Taček 08.05 Taborniki in skavti 08.20 Sprehodi v naravo 08.40 Zgodbe iz školjke 09.10 17. srečanje tamburaških skupin 09.45 Saga o McGregorjevih, 23/26 10.35 Hugo, tv igrica 11.05 Tednik 12.00 Parada plesa 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, 17/28 15.20 Učna leta izumitelja Polža, slovenski film 17.00 Obzornik 17.10 Slonica Echo, 1/2 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Kraljica Slovenije, prenos 21.35 Za tv kamero 22.00 Odmevi, vreme 22.10 Utrip 22.25 Šport 22.45 Runway one, 1/4 SLOVENIJA 2 10.35 SP v veslanju, finale, prenos 14.35 Čutiš, kako plešem, amer. film 16.10 Pacific drive, 37/39 16.35 P0MP 17.35 Pacific drive, 38/39 18.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke 19.00 SP v gimnastiki, orodja (Ž) in (M), prenos 20.10 Nogomet: kvalifikacije za SP 1998, SLOVENIJA:GRčlJA, prenos 22.05 SP v gimnastiki, orodja (Ž) in (M), posnetek 23.05 Tenid Grand slam, finale (Ž), prenos 00.30 V vrtincu 22.35 Sobotna noč 08.00 Mrčeski, risana serija 08.30 Munkci, risana serija 09.00 Mož pajek, ris. serija 09.30 Peter Pan, risana serije 10.00 Morska deklica, serija 10.30 Povver rangers, nan. 11.00 Proti vetru, nan. 12.00 Smrtonosni mikrobi, nan. 13.00 Formula 1, trening 14.00 Beverl/ Hills, nan. '15.00 Melrose plače, nad. 15.45 Hinglander, nan. 16.30 Robocop, nan. 17.45 Herkul, nan. 18.30 Xena, nan. 19.30 24 ur 20.00 Dežni mož, amer. film 22.15 Odpadnik, nan. 23.00 Brimstone in treacle, film 00.30 Playboy 01.00 Playboy special 02.00 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 09.30 ANNE SHIRLEV, ponovitev 5. dela nadaljevanke 10.20 EPP/Vabimo k ogledu 10.25 AOTEAROA, 2. del, ponovitev dokumentarnega filma 10.55 TV IZLOŽBA 11.00 VIDEOSTRANI 20.00 TV IZLOŽBA 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.10 OTROŠKI PROGRAM 20.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.35 615. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 21.00 GLASBENI GOST: BORIS NOVKOVIČ; zabavno galsbeni program 21.30 DRUŽINSKA IZDAJA, ameriški akcisjki film 23.00 NAJ SPOT DNEVA 23.05 HOROSKOP 23.10 TV IZLOŽBA 23.15 613. VTV MAGAZIN, ponovitev 23.40 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 7. septembra SLOVENIJA 1 08.50 Čebelica Maja 09.15 Med vetrom in vodo, 4/8 09.30 Na vrtu 09.55 Otlica: nedeljska maša, prenos 11.05 Divja Avstralija, dokum. oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.55 Igre brez meja, ponovitev 15.25 Ex, ang. film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, 1/16 17.40 Po domače 18.35 Dokumentarna oddaja 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Kamra 21.10 Večerni gost 22.00 Poročila, vreme 22.10 Zrcalo tedna 22.25 Sence, amer. film SLOVENIJA 2 08.25 Mama umrla stop, tv drama 09.50 Lahkih nog naokrog 10.35 SP v veslanju, finale 13.00 SP v gimnastiki, orodja (Ž) in (M), vklop 16.20 Zlata šestedeseta slovenske popevke 17.20 Pacific drive, 38/39 17.45 Prelomni trenutki zgodovine, 5/13 18.10 Jakovo otroštvo, 7/8 19.00 Slovenski magazin 19.30 Pacific drive, 39/39 20.00 Tenis Grand slam, finale (Ž), prenos 21.45 Šport v nedeljo 22.25 Tenis Grand slam, finale (M), vklop 07.30 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 12.30 13.00 16.00 17.00 19.00 19.20 19.30 20.00 21.00 22.00 23.00 23.30 01.30 Kje je Wally, risana serija Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija Zvezdne steze, risana serija Kasper in prijatelji, risana serija Peter Pan, risana serija Mladi superman, nan. Povver rangers, nan. Brez zavod z Jonasom, ponovitev Argument Samski stan, nan. Formula t, prenos Otroški zdravnik, nan. Smokey in razbojnik 2, 2. del amer. komedije Športni krog Vreme 24 ur Beverly Hills 90210, nad. Melrose plače, nan. Športna scena Argument Formula 1, posnetek 24 ur, pon. PONOVITVE ODDAJ 09.00 GULIVER, otroška igrica 614. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST IZ PRODUKCIJE ZDUŽENJA LTV SLOVENIJE: Oddaja televizije ETV ZASAVJE GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 615. VTV MAGAZIN GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP GLASBENI GOST: BORIS NOVKOVIČ GOST PETKOVE ODDAJE ' DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI GRAD PUSTOLOVŠČIN; ponovitev 8. dela nadaljevanke POD ZVEZDNIM SVODOM; oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIČ ANNE SHIRLEY ponovitev 5. dela ISKANJE PRAVICE, ameriški film, akcija 20.45 HOROSKOP 20.50 VIDEOSTRANI do 24.00 09.45 10.05 10.20 10.40 11.10 11.40 12.05 12.35 12.40 13.10 13.40 17.00 17.25 18.25 19.15 PONEDELJEK, 8. septembra SLOVENIJA 1 10.40 Zmenki, 1/16 11.00 Sence, amer. film 12.20 Za tv kamero 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo, 1v igrica 13.40 Kamra 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Večerni gosf 15.55 Dober dan, Koroška 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.25 Pouka je konec, ^13 17.40 Mejniki, 15/50 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju 18.40 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 TV konferenca 21.00 Homo turisticus 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Hudsonova ulica, 10/21 23.10 Družinsko življenje, franc. film 00.45 Osmi dan 01.15 Videoring SLOVENIJA 2 13.10 Na potep po spominu 14.15 Šport v nedeljo 14.55 17. srečanje tamburaških skupin 15.30 Meje vesolja, dokum. oddaja 16.20 Obzorja duha 16.50 Jakovo otroštvo, 7/8 17.40 Pacific drive, 39/39 18.10 Jake in debeluh, 23/23 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi, 81/92 20.00 Oliverjeva popotovanja, 5/5 20.50 Kri na snegu - vojna v Rusiji, 2/10 21.45 POMP 22.45 Brane Rončel izza odra 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 01.00 Santa Barbara, nad. Zaliv ljubezni, nan. Otroški zdravnik, nan. POP kviz Športna scena Beli očnjak, nan. Zaliv ljubezni, nan. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Obalna straža, nan. 24 ur Zadnji dnevi raja, amer. film Miss Slovenije'97, ponovitev polfinalnega izbora Nedotakljivi, nan. Teksaški mož postave, nan. 24 ur, pon. "J ^rJJM^«^:; kanali !ri kT^' 27 09.30 i .4. V w 46 ^SffiiSP" 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.00 09.45 EPP/ Vabimo k ogledu 10.05 09.50 615. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.55 10.10 TV IZLOŽBA 12.00 12.00 VIDEOSTRANI 20.00 20.00 TV IZLOŽBA 20.05 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.10 20.10 REGIONALNE NOVICE 20.30 20.15 OTROŠKI PROGRAM 20.35 20.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.35 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- 20.55 JE: Oddaja televizije MOJ VIDEO SELNICA OB DRAVI 21.10 21.05 POT V AVONLEA, 74. del nadaljevanke 21.30 21.50 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 23.10 22.20 NAJ SPOT DNEVA 23.15 22.25 REGIONALNE NOVICE 23.20 22.30 HOROSKOP 23.25 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 23.30 TOREK, 9. septembra SLOVENIJA 1 09.55 Jake in debeluh, 23/23 08.40 10.45 Tajni hitlerjevi dnevniki, 09.30 nemški film 12.30 Dokumentarna oddaja 12.15 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 13.00 13.55 Po domače 13.05 14.50 TV konferenca 13.35 15.40 Homo turisticus 15.05 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 15.55 17.00 Obzornik 16.25 17.10 Taborniki in skavti 17.00 17.25 Med vetrom in vodo, 5/8 17.10 17.40 Duh iz steklenice 17.40 18.00 Po Sloveniji 18.00 18.40 Kolo sreče, tv igrica 18.40 19.15 Risanka 19.15 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.30 20.05 Med nebom in zemljo, 20.05 dokum. oddaja 21.25 21.05 Studio city 22.00 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.25 22.45 Kir Royal, 2/6 22.50 23.45 Svet poroča 23.15 00.15 Studio city 01.00 Videoring SLOVENIJA 2 11.40 Sobotna noč 13.40 Pomagajmo si 14.10 Recept za zdravo življenje 14.40 MurphyBrown, 18/25 15.05 Osmi dan 15.35 Kri na snegu, 2/10 16.25 Slovenski magazin 16.55 Oliverjeva popotovanja, 5/5 17.45 Simpsonovi, 81/92 18.10 Havajski detektiv, 12/25 19.00 Prisluhnimo tišini 19.30 Pacific drive 20.00 Ogenj, hodi z menoj, amer. film 22.45 /Ne/znani oder 23.15 Orkester, SNG drama 07.00 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 00.00 01.00 "3 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Zaliv ljubezni, nan. Nedotakljivi, nan. POP kviz Za kulisami "možje v črnem" Oblana straža Beli očnjak, nan. Zaliv ljubezni, nad. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Obalna straža, nan. 24 ur Materina vrnitev, amer. drama Sedma nebesa, nan. Taksi, nan. Nedotakljivi, nan. Teksaški mož postave, nan. 24 ur, ponovitev IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: Oddaja televizije MOJ VIDEO SELNICA OB DRAVI EPP/ Vabimo k ogledu POT V AVONLEA, ponovitev 74. dela TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM EPP/VABIMO K OGLEDU 616. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST NOGOMET: SLOVENIJA GRAČIJA (mladi), posnetek tekme NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 616. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 10. septembra SLOVENIJA 1 Havajski detektiv, 12/25 Ogenj, hodi z menoj, amer. film Vodna dežela, nemška dokum. oddaja Poročila Kolo sreče Kraljica Slovenije Slonica Echo, ang. poljudnoznan. oddaja Slovenski utrinki TV prodaja Obzornik Erazem in potepuh, 3/5 Portret Po Sloveniji Kolo sreče Risanka Dnevnik, vreme, šport Cadfael, 9. del Parlamentarna križpotja Odmevi, vreme Šport Grace na udaru, 2/25 Steklena menažerija, amer. film SLOVENIJA 2 12.25 Svet poroča 12.55 Prisluhnimo tišini 13.25 Orkester, SNG drama 14.25 /Ne/znani oder 14.55 Hudsonova ulica, 10/21 15.20 Studi city 16.05 Kir Royal, 2/6 17.05 Pacific drive 17.35 Hoganova druščina, 8/26- 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Karaoke 19.30 Pacific drive 20.00 Nogomet: KF za SP 1998, BIH:SLOVENIJA 22.30 Koncert simfonikov RTV Slovenija 23.10 Izobraževalna oddaja t' : ■ 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Zaliv ljubezni, nan. 12.00 Nedotakljivi, nan. 13.00 POPkviz 13.30 Taksi, nad. 14.00 Sedma nebesa, nan. 15.00 Beli očnjak, nan. 15.30 Zaliv ljubezni, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 POPkviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Obalna straža, nan. 19.30 24 ur 20.00 Poslednji skavt, amer. film 22.00 Pri nas doma, nan. 22.30 Taksi, nan. 23.00 Nedotakljivi, nan. 00.00 Teksaški mož postave, nan. 01.00 24 ur, ponovitev 09.00 09.450 10.05 10.10 10.25 10.45 12.25 12.30 20.00 20.05 20.10 20.15 20.30 20.35 21.00 22.00 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 REGIONALNE NOVICE 22.35 HOROSKOP 22.40 TV IZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI DO 24.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 616. VTV MAGAZIN, ponovitev EPP/ Vabimo k ogledu ŠPORTNI TOREK, ponovitev ŠPORTNI GOST NOGOMET-SLOVENIJA: GRČIJA (mladi), posnetek tekme TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM EPP/VABIMO K OGLEDU POT V AVONLEA, 75. del nadaljevanke NAJ SPOT, pop in dance "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plaCuje 5* prometni davek. 4. septembra 1997 MODRO MEJA KRONIKA KAK VAS 15 Negotovosti in z njim upanja za Heleno in Roka je bilo v nedeljo konec Morje!? Pa tako sta te imela rada, Na cestah je sedaj spet veliko pešcev, tudi najmlajših Pešci niso brez dolžnosti! Novo šolsko leto seje začelo, kar se vidi in pozna tudi po gneči na cestah, kjer se poleg osnovnošolcev in srednješolcev množično gibljejo tudi otroci, ki obiskujejo malo šolo in vzgojno varstvene ustanove. Policisti po analizah, ki so jih opravili, ugotavljajo, da si pešci velikokrat lastijo veliko večje pravice, kot jim gredo in, da ne upoštevajo cestno prometnih predpisov. Kakšne pa so dolžnosti pešcev oziroma, kako jih določa zakonodaja in kakšne so dolžnosti voznikov do pešcev? Poglejmo najprej pešce. Za hojo po vozišču lahko pešec uporablja le en meter širok del vozišča, seveda če za to ni posebej urejene površine. Med hojo po vozišču ponoči in ob zmanjšani vidljivosti mora izven naselja na vidnem mestu nositi odsevna telesa oziroma takoimenovane kresničke. Zelo nevarno in prepovedano je prečkanje vozišča izven prehoda za pešce na takoimenovanih dvopasovnic-ah, kot naprimer v Velenju Šaleške ceste in dela Kidričeve. Pešec, ki namerava stopiti na zaznamovani prehod za pešce mora to namero nakazati z dvigom roke, pri tem pa upoštevati oddaljenost in hitrost vozil, ki se mu približujejo. Prečkanje vozišča izven prehoda za pešce je dovoljeno samo, če je od prehoda oddaljen več kot 100 metrov, pri tem pa ne sme ovirati vozil. Izven naselja mora pešec hoditi po levi strani ceste in to čim bliže robu vozišča. Vozniki? Zakonska določila nalagajo vozniku, ki se približuje zaznamovanemu prehodu za pešce, da se mu mora približati z zmerno hitrostjo, da ne spravi v nevarnost pešcev, ki so že stopili na prehod za pešce ali stopijo nanj, po potrebi pa mora svoje vozilo ustaviti, da jih pusti mimo. Ker se od ponedeljka, ko se je pričel pouk in novo šolsko leto, v prometu pojavlja veliko otrok, ki so privič udeleženi kot samostojni prometni udeleženci, se policisti obračajo na voznike s prošnjo, da vozjo še bolj previdno kot jim nalagajo zakonska določila. ■ mkp Konec tedna več hudih prometnih nesreč Konec minulega tedna seje na območju Policijske postaje Velenje pripetilo več prometnih nesreč, še posebej veliko jih je bilo v petek, samo popoldne sedem, ki pa so se k sreči končale le z zveriženo pločevino, v soboto pa so se nekatere končale s hudimi posledicami. Nesreče so se nadaljevale tudi v ponedeljek, prvi šolski dan in to kljub temu, da je bilo na cestah neprimerno več policistov kot jih je običajno. Prva nesreča se je v soboto pripetila ob 13.30 na regionalni cesti v Ložnici. Proti Velenju je vozil osebni avto 23-letni Sebastjan Z. iz Založ pri Polzeli. V levem preglednem ovinku je zapeljal na desno bankino, ko pa je zavil nazaj v levo, se je avtomobil obrnil na bok in drsel po cesti. Nasproti je z osebnim avtomobilom pripeljal 33-letni Miran C. iz Laz pri Velenju. V trčenju do katerega je prišlo, se je hudo poškodoval voznik Miran C. Ob 16. uri se je druga huda nesreča pripetila na lokalni cesti zunaj naselja Podkraj. 16-letni Tadej F. iz Podkraja je vozil kolo z motorjem po blagem klancu navzdol. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek, je zapeljal na nasproti vozni pas po katerem je nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila 29-letna Jožica Z. iz Velenja. Pri trčenju je voznik kolesa z motorjem padel in se hudo poškodoval. Do tretje nesreče v soboto je prišlo malo pred 17. uro v Šoštanju na Koroški cesti, ki se je zgodila zaradi vožnje mimo ustavljenega vozila. S tovornim vozilom ga je poskušal obvoziti s tovornjakom Boris S. iz Plešivca, nasproti pa mu je prav v tistem trenutku pripeljal z osebnim avtomobilom Branko B. iz Pesja. Trčenje je bilo neizogibno, v njem pa seje lažje poškodoval voznik osebnega avtomobila. Padec po stopnicah je bil usoden V nedeljo, 31. avgusta, okoli 2. ure zjutraj, je prišlo v Šmartnem ob Paki do tragične nesreče. Na pragu domače hiše je na stopnicah spodrsnilo 41-letnemu Zdravku Ž. Posledice padca so bile tako hude, da je ta takoj umrl. Nesreča ali pretep? V soboto, 30. avgusta, je prišel domov v Šoštanj, močno poškodovan R.D. Preden se je pred domačimi vrati zgrudil je povedal, da ga je povozil avto. Policisti so si kraj, kjer naj bi do nesreče prišlo, ogledali, vendar na tistem mestu ni bilo nobenih sledi, ki bi kazale na nesrečo. Zdravniki, ki so ranjemu oskrbeli poškodbe, pa naj bi povedali, da so rane poškodovanega tipične za poškodbe, ki lahko nastanejo v pretepu. Z zbiranjem podatkov o tem dogodku policisti še nadaljujejo. Vlomilec z novo garderobo V Šaleški dolini seje doslej še neznani vlomilec odločil, da bo imel novo garderobo. Prejšnji teden smo poročali o vlomu v M club v Velenju, v četrtek, 28. avgusta, pa so delavci Elkroja v Šoštanju ugotovili, daje vlomilec čez noč obiskal tudi njihovo podjetje. Vlomil je številna vrata v proizvodnih in pisarniških prostorih, po prvih ugotovitvah pa odnesel za okoli 500.000 tolarjev različnih oblačil. Ovadba zaradi grdega ravnanja 28. avgusta so velenjski policisti dobili prijavo zoper B. M. iz Velenja, ki je dlje časa grozil in nadlegoval svojo bivšo prijateljico, s katero je nekaj časa tudi živel. Policisti bodo zoper njega podali kazensko ovadbo, ki ga bremni vsaj petih kaznivih dejanj, med drugim ograženja varnosti, grdega ravnanja in povzročitve lažje telesne poškodbe. odredila pripor. n KA POSTAJA MOZIRJE I_____f Zažgal leseno uto V petek, 29. avgusta, nekaj po 20. uri, je 22-Ietni Jože Š. iz Okonine po prepiru z mamo zažgal leseno uto, ki je stala ob domači hiši. Kljub posredovanju gasilcev je uta skupaj s senom in premogom pogorela. Policisti in kriminalisti so osumljenega naslednji dan s kazensko ovadbo privedli preiskovalni sodnici, ki je zanj Avtomobil se je prevrnil V nedeljo, 31. avgusta, ob 9.45 se je prometna nesreča pripetila v Podvinu pri Polzeli. 38-letni Nenad L. iz Žalca j vozil osebni avtomobil iz smeri Dobriča proti Podvinu. Med vožnjo po klancu navzdol je v desnem ovinku žapeljal levo izven ceste, kjer seje avtomobil prevrnil. Voznik se je v nesreči hudo poškodoval. Nalet štirih avtomobilov V nedeljo, 31. avgusta, je ob 18.20 v Latkovi vasi prišlo do naleta štirih vozil. 47-letni Boris R. iz Postojne je vozil osebni avtomobil iz smeri Ljubljane proti Šempetru. Ko je dohitel stoječo kolono, je trčil v zadnje vozilo, ki ga je vozil 36-letni Hrvoje B. iz Velenja. To vozilo je odbilo naprej v avtomobil 66-letnega Antona S. iz Starš. Antonovo vozilo pa je odbilo v avtomobil 41-letnega avstrijskega državljana Josefa G. V trčenju sta sopotnici v vozilu Antona S. utrpeli poškodbe, 67-letna Marija S. iz Starš hude, 57-letna Marija K. iz Zlatoličja pa lažje. Tolarje ponarejali Žalčani V avgustu smo poročali, da so se na območju UNZ Celje pojavili ponarejeni bankovci po 5.000 tolaijev. Policisti in kriminalisti pa so v preteklem tednu odkrili tolarske ponarejevalce. Zoper B.T. in R.H., oba iz območja upravne enote Žalec, bodo podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo. Vlom v tovorni avtomobil V noči na soboto, 30. avgusta, je neznanec vlomil v tovorni avtomobil parkiran v bližini izstopne postaje v Aiji vasi in odnesel kar nekaj vrednih reči, med drugim avtoradio in CB postajo. Lastnik Branko P. je oškodovan za okoli 200.000 tolarjev. Samo 300 metrov od mesta, kjer sta 15. avgusta zjutraj pustila čoln in kjer gaje nekaj dni kasneje v bližni trajektne luke Merag na Cresu odkril ribič, so našli v globini 84 metrov v nedeljo, 31. avgusta, s pomočjo robota Helena (kakšna ironija!), z vgrajeno kamero za podvodno snemanje, njuni trupli. Negotovosti in z njim upanja je bilo konec. Njo, 17-letno dijakinjo velenjske gimnazije Helene Urleb in njega, 25-letnega absolventa Fakultete za šport Roka Kodreta, oba člana velenjskega kluba za podvodne dejavnosti Jezero, vneta potapljača, udeleženca tabora v kam- Rok na Cresu- NekaJdni ,, ^ pred tragedijo. pu Beli na Cresu. Prijateljevala sta dve leti, skupno jima je bilo marsikaj, tudi ljubezen do morja in njegovih čudežnih, skrivnostnih in zapeljivih globin. Tako Helena kot Rok sta bila, poudarjajo velenjski potapljači, izkušena, za obema je bil izpit z dvema zvezdicama. Prav morje, ki sta ga tako ljubila, je postalo njun skupni grob. Helenino mesto v 3. letniku gimnazije je v ponedeljek ostalo prazno. Na njenem stolu nihče ne sedi. Z Rokom sta Helena. Posnel jo je Rok, marca letos. Najbolj ljuba fotografija Rokove mame. na dno odnesla nešteto načrtov in neizsanjanih sanj. V čolnu sta pustila zemljevid, načrt, kje se bosta potapljala, pustila sta malico in vodo ter fotoaparat z njunimi zadnjimi posnetki. Večina fotografij, ki jih objavljamo, je prav od tam, zaupali pa so nam jih njuni starši Urlebovi in Kodretovi. V torek, ko smo bili okoli 13. ure pri njih, so bili oboji v stalni zvezi s Cresom in vodjem iskalne akcije Antonom Travneijem. V dneh po nesreči seje na Cresu zvrstilo nič koliko potapljačev, iz Velenja in Slovenije, vsi po vrsti pa so poudarjali zavzetost tako hrvaške policije kot luške kapitanije iz Reke in vseh, ki so pomagali. Tudi z denarjem. Ves čas so jih obveščali o tem, kako iskanje in dvigovanje njunih tupel napreduje in vsak trenutek so pričakovali, da bo... Zaradi okvare robota so morali dvig odložiti, najprej so upali, da ju bodo lahko iz morskega objema rešili že v nedeljo ali ponedeljek. Po načrtu naj bi ju najprej dvignili s pomočjo robota do globine 50 metrov, od tu naprej pa bi ju na površje prenesli usposobljeni potapljači. Tako je bilo v torek. Danes ju je morje tistim, ki so ju imeli radi, potapljačem in vsem, ki so nesebično pomagali v iskalni akciji, morda že vrnilo. Žal do zaključka testrani tega nismo uspeli zvedeti. Oba. S prijatelji. V kampu Beli. ■ Milena Krstič - Planine Fotografije: arhiv Urlebovih in Kodretovih 16 W VAS ŠPORT Rudar - Maribor Teatanic 1:1 v Se vedno brez domače zmage Nogometaši Rudarja še vedno ostajajo veliki dolžniki svojim gledalcem. Po 6. prvenstvenem krogu so namreč na predzadnjem mestu, kar je gotovo veliko negativno presenečenje letošnjega državnega prvenstva. Predvsem zato, ker so v vodstvu kluba z novo ekipo napovedovali boj za sam vrh prvenstvene lestvice. V 6. krogu so zamudili veliko priložnost - tako so menili tudi mnogi nogometni strokovnjaki, ki so bili ob Rudarjevem igrišču ali pa so si srečanje ogledali na TV ekranu , da po tekmi Maribora s turškim moštvom premagajo utrujene državne prvake, saj sta se moštvi na igrišču ob jezeru razšli z izidom 1:1. Zanimivo pri vsem tem je, da je zadetek za goste dosegel Velenjčan in nekdanji Rudarjev kapetan Matjaž Cvikl (v 24. minuti), kije enajst minut pozneje imel novo veliko priložnost, vendar je tedaj preprečil žogi pot v mrežo vratar Mladen Dabanovič, izenačil pa je Rudarjev kapetan Peter Breznik z udarcem z enajstih metrov v 54. minuti. Gostje so po tekmi namenili kar precej ostrih besed škofjeloškemu sodniku Matjažu Bohincu, češ da je nasedel Radu, ko je padel v svojem kazenskem prostoru, pripombe pa bi gotovo imeli ob morebitnem porazu na njegovo sojenje tudi v domačem taboru, saj je pred tem bil storjen pravi prekršek za strel z bele točke nad Živojinom Vidojevičem, vendar sodnik ni videl tako. Če imamo v mislih lansko srečanje, ko so Velenjčani doma doživeli s Prašnikarjevimi vijoličastimi pravi potop (1 : 6), so se rudarji v nedeljo lahko počutili, kot da so zmagali. Kljub slabemu položaju na lestvici je klubsko vodstvo menda še vedno prepričano, da ni še nič zamujenega. "Razlike na lestvici med moštvi še niso prevelike in menimo, da je ekipa sposobna doseči zastavljene cilje," je slišati iz njihovih ust. Prvoligaši bodo 7. prvenstveni krog igrali 14. septembra. V njem bodo Velenjčani gostovali v Novi Gorici. Torej imajo dovolj časa, da se dobro pripravijo na to gostovanje in da hitovce presenetijo, tako kot so jih lani z Borutom Jarcem (0 : 1). Morda pa bodo skušali zaplavati po lestvici navzgor tudi z novo (deseto !) letošnjo okrepitvijo. Po sobotni tekmi so nekateri videli Miloša Šoškiča v zelo dolgem pogovoru z Alfredom Jermanišem, ki je trenutno menda prost igralec. Sicer pa naj bi se bil včeral sestal Matjaž Cvikl, ko je bil še "rudar" izvršni odbor RudarJa in ocenil (Foto: vos) dosedanje (ne)dosežke. Kakšne sklepe je sprejel, do zaključka redakcije nismo zmogli zvedeti, skorajda zanesljivo pa je, da bodo igralci slabo točkovno bero občutili v žepu. Rudar: Dabanovič, Miškič (od 38. Gajser), Sulejmanovič (od 77. Kosič), Caushllari, Breznik, Hribar, Brezič, Rad, Kokol, Vidojevič, Šumnik. Nafta - ESOTECH 4:0 (2:0) Po treh krogih še brez točk Nogometaši Šmartnega so na gostovanju v Lendavi upali vsaj na točko proti domači Nafti, kije prav tako izgubila obe uvodni srečanji dru-goligaškega prvenstva. Gostje so začeli zelo poletno, vendar je šmarska obramba zopet pokazala znane in stare napake, kar so domači izkoristili in povedli še v 12. minuti, v 22. pa povišali na 2:0. Do konca polčasa so Šmarčani sicer skušali zmanjšati vodstvo domačih, vendar z nepovezano igro seveda niso uspeli. Po odmoru so nadaljevali enako, kar je razumljivo ustrezalo sicer tudi slabim Lendavčanom, ki so z novima zadetkoma v 73. (11 m) in 78. minuti zadeli še dvakrat, pet minut pred koncem pa celo za-streljali enajstmetrovko. Šmarčani so tako po tretjem Vsekakor se bodo morali zamisliti nad svojo usodo, saj s takšno igro in pristopom do nje ne morajo računati na obstanek v ligi. Na vrsti je torej vodstvo kluba, ki mora narediti red v ekipi, da bodo prišli tudi rezultati. ESOTECH: Magrič, Irman, Polovšak, Bulajič, Doler (Vodovnik), Stojko (Žurej), Grobelšek, Spasojevič, Smajlovič, Jeseničnik, Bortštner. ■ Janko Goričnik krogu brez točk na dnu lestvice skupaj z ekipo Factor Črnuče, prav z njimi pa so včeraj (sreda) igrali v Šmartnem. V nedeljo bodo gostovali v Renčah pri Goriških opekarnah. NK ESOTECH Šmartno V ponedeljek zamenjali trenerja Upravni odbor NK ESOTECH Šmartno je v ponedeljek zaradi slabih rezultatov v prvih treh krogih zamenjal dosedanjega trenerja Francija Oblaka in na njegovo mesto imenoval Tonija Tomažiča, nekdanjega trcneija prevaljskega Korotana. Toni Tomažič je šmarsko ekipo prevzel v torek popoldne in včeraj (sreda) že vodil moštvo na tekmi z ekipo Factor Črnuče. Paloma Sega - Usnjar 1:3 (1:1) Lep obliž za slab začetek Nogometaši šoštanjskega Usnjarja so očitno hitro preboleli šok po porazu na domačem igrišču v prvem krogu vzhodne skupine 3.državne lige. Na težkem gostovanju so v Sladkem vrhu premagali močno domačo ekipo Paloma Šega s 3:1. Prvi polčas se je sicer končal z 1:1, v nadaljevanju pa so Šoštanjčani v obdobju deset minut dvakrat premagali domačega vratarja in zapečatili usodo gostiteljev. 107,8 MHz FM STEREO RDS ,9 MHz FM V Šoštanju praznik košarke Elektrin zlati jubilej Jutri, v petek, bo za vse ljubitelje košarke v Šoštanju in v Dolini sploh praznični dan, saj bodo v Šoštanju proslavili Elektrin zlati jubilej. O pomenu in programu praznovanja ter o ciljih kluba ob jubileju so v ponedeljek opoldne spregovorili na novinarski konferenci podpredsednik kluba Drago Skornšek, trener Drago Vezjak in Matjaž Natek, eden začetnikov košarke v tem mestu in avtor knjige Mojih, naših 50 let košarke v Šoštanju. "Vtem mesecu mineva petdeset let prvih stikov s košarkarsko žogo in prvih začetkov igranja košarke v našem mestu. Ta jubilej bomo proslavili z Dnevom večletni državni reprezentant iz Maribora, po dveh letih se je vrnil Vladimir Rizman, ki je bil zadnje leto registriran za Kovinotehno Polzelo in med tem dobil slovensko državl- tudi pet dni v Šmarjeških Toplicah. Skratka, vse naše delo smo podredili zastavljenim željam in ciljem. Doslej smo odigrali tri prijateljske tekme zA -2 in tudi z A -1 ligašL Comet smo premagali za pet točk, Hrastnik za dve in izgubili z Branik Mariborom, bivši Satex, za točko. Na teh tekmah ni bil toliko pomemben rezultat, kot to, da smo za ta čas pokazali dokaj visoko stopnjo pripravljenosti, in da so se igralci r Drago Skornšek košarke v Šoštanju, jutri (program predstavljamo posebej -p.a.). Praznovanje bomo sklenili z družabnim srečanjem, na katerem bo gospod Matjaž Natek predstavil svojo knjigo, na njem pa bomo podelili tudi zlate, srebrne in bronaste plakete našega kluba" je na začetku povedal Drago Skornšek, ki je tudi predsednik organizacijskega odbora praznovanja. Pomemben jubilej je spodbudil vodstvo kluba, da si je za novo sezono zadalo zelo pomemben cilj: "V letu, ko praznujemo takšen jubilej, s katerim se lahko pohvali le red-kokatero društvo v Sloveniji, smo si tudi na tekmovalnem po- Drngo Vezjak janstvo. Iz tega kluba je prišel tudi Janez Zupane. Polzelani so jim posodili še dva igralca -Blaža Ručigaja in Žiga Medveščka. "Z novimi okrepitvami in "starimi" igralci Elektre bomo imeli ekipo, ki bo gotovo sposobna uresničiti naše cilje," je podkrepil optimizem kluba Drago Skornšek. Novo prvenstvo bodo začeli 4. oktobra, ko bodo Šoštanjčani gostili Kamničane, ekipo, ki naj bi jim bila skupaj z Roglo Tras najhujši konkurent pri uresničitvi njihove želje, že 13. septembra pa se bodo v prvem krogu pokala srečali s Celjem. "Na novo sezono smo se začeli i V Ljjf ? ^ V "M Wi Matjaž Natek prepričali, da lahko igrajo uspešno tudi proti vrhunskim prvoligaškim igralcem, kot jih imajo Mariborčani; pa tudi, da razkorak med prvo ligo in kakovostjo naše ekipe ni več tako velik kot je bil na primer pred letom dni," je na novinarski konferenci povedal trener Drago Vezjak. Igralci: Mitja Brinovšek (letnik 77, višina 195),Matej Črešnik (80, 202), Denis Divjak (79, 185), Peter Goltnik (71,192), Luka Klepec (80,192), Željko Kovačevič (79,187), Dušan Maliče" (75,179), Žiga Medvešek (79,185), Mensur Memič, 80,198), Darko Mirt (60, 188), Goran Nikolič (79, 192), Vladimi. Rizman (67,195), Blaž Ručigaj (79,197), Franc Rupreht (79, 193), Janez Zupane (78, 200), Trener Drago Vezjak, pomočnik Vasilij Kokolj pripravljati 4. avgusta. Razpoloženje je med igralci zelo dobro in vsi trenirajo zelo zavzeto. Ekipa je v primerjavi z lansko zelo spremenjena. Nekateri so prenehali igrati, dobili smo nekaj novih igralcev, Program praznovanja (Petek, 5. septembra) turnir pionirskih košarkarskih ekip OŠ tekma mladinske in kadetske ekipe KK 09.00-13.00 Šaleške doline 14.00 -15.00 ELEKTRE 15.00 -18.00 tekme generacij, ki so igrale v letih 1950 -1960,1960 -1970,1970 -1980 in 1980 -1990 18.15 poslovilna tekma za igralce, ki so končali igranje v sezoni 1996/97 (Bojan Brešar, Niko Bogataj, Gorazd Glinšek, Marko Mrzel, Boris Plešej,) 19.00 tekma ELEKTRA: KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA 21.00 družabno srečanje bivših igralcev, funkcionarjev in gostov v menzi TEŠ s predstavitvijo knjige Matjaža Natka Mojih, naših 50 let košarke v Šoštanju dročju prve članske ekipe zastavili višji cilj, in sicer osvojitev prvega mesta v drugi slovenski ligi in napredovati v višjo raven tekmovanja, "je poudaril Drago Skornšek, podpredsednik Elektre. V ta namen so se tudi igralsko okrepili. Novi člani Elektre so postali Darko Mirt tako da sta v našem moštvu združena mladost in izkušenost. S takšno igralsko zasedbo bi morali uresničiti zastavljeni cilj, še zlasti, ker imamo za vsako mesto dva igralca. Treniramo petkrat na teden v Športni dvorani v Šoštanju, vmes smo bili Nova ekipa se bo predstavila domačim ljubiteljem košarke jutri, na slavnostni dan, ob 19. uri, ko bodo v domači dvorani gostili Kovinotehno Polzelo, drugo najmočnejšo slovensko ekipo. Sicer pa bo jutri v Šoštanju na vsa srečanja prost vstop. V nadaljevanju tega srečanjaz novinarji je Matjaž Natek, eden pionirjev te igre v Šoštanju, spregovoril tudi o knjigi, s katero je v besedi in sliki želel ohraniti dosedanji razvoj košarke v tem mestu naslednjim rodovom ali kot je zapisal na koncu: "Končanih je petdeset let obdobja šoštanjske košarke. Preteklost ni bila lahka. Vzponi in padci so bili stalni spremljevalci košarkarjev. Vendar je teh PETDESET let prineslo veliko spoznanj in življenjskih izkušenj, tako da je bilo marsikateremu dano, da je lažje prenašal življenske tegobe, kijih je sprejemal in tudi reševal Znali smo se športno boriti, zmagovati in izgubljati. Veseliti in žalovati. Vendar nikoli nismo in ne smemo pozabiti na pripadnost naši košarki, naši ELEKTR1." ■ S.VM 4. septembra 1997 ŠPORT IN REKREACIJA KAK ČAS 17 Atletika Mladi odlični na pokalu RK Gorenje Z Litvanci obakrat v Rdeči dvorani Rokometaši velenjskega Gorenja se bodo v pokalu pokalnih zmagovalcev v prvem krogu srečali z ekipo Šiaulia iz Litve. Kot nam je spročil popdredsednik kluba Burno Zagode, se je v ponedeljek dogovoril z vodstvom litvanske ekipe, da bosta obe tekmi v Rdeči dvorani v Velenju. Prva bo v petek, 3. oktobra, ob 19.00, povratna pa v nedeljo, 5. oktobra, dopoldne, za uro pa se bodo še dogovorili. Lani so v prvem krogu "sesuli" Standard iz Luksemburga. Na posnetku iz gostovanja Sebastijan Sovič, Sandi Krejan, Marko Cvetko in Aleš Anžič (od leve proti desni) Foto: vos Zvedeli smo tudi nekaj več o Litvancih. V sezoni 94-95 so v pokalu pokalnih zmagovalcev izpadli v prvem krogu proti nizozemskemu predstavniku, pri čemer so eno tekmo igrali neodločeno, drugo pa izgubili. V sezoni 95-96 jih je v pokalu evropske rokometne zveze prav tako v prvem krogu z dvema zmagama izločil ukrajinski predstavnik Sahtjor iz Donjecka, lani pa so se uvrstili v pokal pokalnih zmagovalcev, vendar v njem niso sodelovali. ■ vos Squash Petra Vihar peta mladinka Evrope Velenjčanka Petra Viharje v sezoni 96-97 pristala na odličnem 5. mestu evropske jakostne lestvice mladink do 19 let. Pred njo sta na prvih dveh mestih Belgijki, na tretjem in četrtem pa predstavnici Španije in Danske. S takšno uvrstitvijo je več kot zadovoljna, morebiti pa bi lahko bila uvrščena še višje, vendar se je morala odpovedati sklepnemu turnirju najboljših evropskih mladink V tem času se pripravlja na odprto prvenstvo Češke, na katerem je zmagala že dvakrat, turnir pa bo konec septembra. Ne glede na to so njeni cilji usmerjeni predvsem v tekmovalno sezono 97-98, ki bo zanjo zelo pomembna, saj bo zadnjič nastopala v konkurenci mladink do 19 let, njeni dosežki pa bodo seveda v največji meri odvisni od tega, če bo uspela zagotoviti dovolj sredstev za mednarodne nastope. Sicer so bili člani velenjskega kluba pred nedavnim v gosteh pri zagrebškem klubu Concordia, s katerim se bodo poslej srečevali vsaj dvakrat letno. Takšno sodelovanje je zelo pomembno, saj je squash v Zagrebu v izrednem vzponu. V eksibici-jskem nastopu sta se pomerila Petra in Erik Vihar, z zagrebškimi vrstniki pa so igrali najmaljši člani velenjskega kluba Klemen Kristan (13 let), Uroš Višič (11), Grega Plahuta (9), Matic Mlakar (12), Marko Zupane (9), Karmen Zupane (12) in Borut Slatinšek (11). Mjp, foto vos Mali nogomet Prehodni pokal ekipi Fori Športno društvo Dnevi želja je izvedlo 4. turnir za prehodni pokal Jožeta Knezaija. Sodelovalo je 12 povabljenih ekip, med njimi prvič ekipa Gradbeništvo Knezar, ki jo vodi brat Jožeta Knezarja, po kakovosti pa je bil to najmočnejši turnir na prostem v tem letu. Zmagala je ekipa Fori Škale, ki je v polfinalu premagala Vigo s 3:0, v finalu pa Tango z 2:1, pred tem je bil Tango v polfinalu boljši od Saloona s 4.3 po kazenskih strelih, saj se je v rednem delu tekma končala 1:1. Tretji je bil Saloon Konovo in četrti Vigo Vinska Gora. Najboljši vratar je bil Klemene (Tango), najboljši strelec Sevčnikar (Konovo) in najboljši igralec Mastnak (Fori). Motošport Drugič na rally|u Transdanubia Andrej Marovt Helešič z Ljubnega ob Savinji v teh dneh drugič zapored nastopa na en-duro motociklističnem rallyju Transdanubia Ride 97. Pričeli so v Muenchnu konec prejšnjega tedna, sklenili ga bodo jutri (petek) v Budimpešti, v etapah pa bodo prevozili Nemčijo, Avstrijo, Češko, Slovaško in Madžarsko. Njegov pokrovitelj je drugič nemška ekipa WNT NC TECHNIK, glavni sponzor pa prvič Center Sitar iz Kamnika. Državno prvenstvo motornih pilotov Damjan se je izkazal V soboto se je v Celju končalo državno prvenstvo motornih pilotov v natančnem letenju. Tekmovalci so se pomerili v treh disciplinah: navigaciji, opazovanju in pristajanju. Zmagovalca sta postala Robi Verbančič, AK Maribor, in Damjan Glinšek, AK Velenje. V skupni razvrstitvi je zmagal Robi Verbančič, AK Maribor, drugo mesto je osvojil Leon Bauer, AK Celje, tretje pa Tomaž Pliber-šek iz Ptuja. 4., 5. in 6. mesto je pripadlo velenjskim letalcem Damjanu Glinšku, Jožetu Lukancu in Mirku Meži. mm V Ljubljani je bilo minulo soboto tekmovanje za atletski pokal Slovenije za pionirje in mlajše mladince. Najmlajši velenjski atleti so bili uspešni, saj so dosegli kar nekaj odličnih uvrstitev. Prva mesta so osvojili Iztok Jelen v troskoku in Boštjan Buč v teku na 1500 m z zaprekami med mlajšimi mladinci ter Andreja Ternik na 300 m pri pionirkah. Druga je bila Nastja Breznik na 300 m ovire pri mlajših mladinkah, tretji pa je bil v skoku v daljino Iztok Jelen pri mlajših mladincih. Četrta je bila Andreja Ternik na 300 m pri pionirkah, peta Jožica Čepelnik, prav tako pri pionirkah, prav tako peta pa Neca Čepelnik na 80 m ovire pri mlajših mladinkah. Mednarodni tek v Avstriji Velenjčani med zmagovalci V soboto je bil v Avstriji vsakoletni mednarodni tek okoli Klopinskega jezera, tradicionalna je bila tudi udeležba velenjskih atletov. Organizator je pripravil več tekaških preizkušenj in na krajših progah so se lahko pomerili tudi najmlajši. Med njimi sta bila najuspešnejša Franci Hozjan z zmago pri mlajših pionirjih in Domen Peer z drugim mestom pri mlajših pionirjih. V kategoriji starejših mladincev sta zmagala Sašo Njenjič in Kristina Obronek. V kategoriji članov sta bila na petkilometrski progi okoli jezera najboljša Bekim Bahtiri in Izudin Hrapič, ki se po dveh letih vrača med atlete in mu takšne preizkušnje služijo kot uvod v tekmovanja na atletski stezi. Celje - Logarska dolina V soboto 13. maratonski pohod Bilo je 5. septembra 1985, ko so prvi štirje pohodniki prehodili 75 kilometrov dolgo pot od Celja do Logarske doline. Iz teh skromnih začetkov je nastal najdaljši in najštevilčnejši maraton v teku in hoji v Sloveniji, ki se je zelo uveljavil tudi med tekači sosednjih in evropskih držav. Letošnji in že 13. pohod bo v soboto, 6. Septembra, start bo ob 01.00 pred Narodnim domom v Celju, skupni cilj in zaključek pa bo ob 17.00 v Logarski dolini. Za manj izurjene po-hodnike so možni tudi starti na krajših progah in sicer v Mozirju ob 8.00 (40 km), na Ljubnem ob 9.00 (25 km) in v Lučah ob 10.00 (15 km), začetek pohoda v Lučah pa je namenjen predvsem družabnemu delu, saj naj bi na njem nastopili tudi predstavniki družbenega in javnega življenja. Dodati velja, da bodo sedmo leto zapored na pohodu sodelovale tudi ekipe Slovenske vojske, ki merijo moči na 42 in 75 km dolgih progah. Vse informacije nudijo na ZŠAM Celje, telefon 441-621 in 484-042. Težkoatletski klub Rudar Velenje Čestitke Kavniku Od 26. do 31. avgusta je bilo v Tatabanvi na Madžarskem Evropsko prvenstvo v dvigan ju uteži za dečke in deklice, stare do 16 let. Na njem so sodelovali tekmovalci iz 28 držav, tudi dvigalci uteži iz Bolgarije, Rusije, Poljske, Armenije, ki so pri tem športu velesile. Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci iz Slovenije in med njimi Janoš Kav-nik iz Težkoatletskega kluba Rudar Velenje. Tekmovanje je potekalo v devetih kategorijah. Janoš Kavnik je nastopil v kategoriji do 70 kilogramov in zasedel v potegu 12. mesto, v sunku in skupni uvrstitvi pa 13. mesto. Z 80. dvignjenimi kilogrami je pri kadetih v potegu dosegel osebni in državni rekord. S tem pa je tudi izboljšal skupni rezultat v Olimpijskem biatlonu, ki sedaj znaša 170 kilogramov. Z rezultatom mladega Ja-noša Kavnika so v TAK Rudar izredno zadovoljni, še zlasti zato, ker so razmere za trening v njihovem klubu v zadnjih letih zelo pereče. Hvaležni so vsem, ki so prispevali, da seje njihov tekmovalec Kavnik lahko udeležil prvenstva na Madžarskem. Še zlasti se za pomoč zahvaljujejo Premogovniku Velenje in velenjski športni trgovini Fun šport. Dragica Marinšek Smučarski skoki Lep uspeh mladih Velenjčanov V sredo prejšnji teden je bila na 80-metrski skakalnici ob velenjskem gradu tekma 8. tradicionalne turneje Alpe-Jadran. Nastopilo je 70 skakalcev iz Avstrije, Madžarske in Slovenije, pomerili pa so se v treh starostnih kategorijah. Druga tekma bo to soboto v avstrijskem Eisenertzu. Dečki do 15 let: 1. Čavlovič (Triglav), 13. Slatinšek (Ljubno BTC), 14. Klemenčič (Velenje), 17. Plevnik (Mislinja), 18. Juvan (Ljubno BTC), 20. Šteharnik, 21. Kotnik, 23. Perše, 25. Safran, 28. Lamešič (vsi SSK Velenje); mladinci do 16 let: 1. Kočnik, 2. Globačnik (oba Velenje), 4. Ajnik, 5. Piki (oba Ljubno BTC), 13. Kamenik (Šmartno na Pohorju); mladinci do 18 let: 1. Zorko, 5. Ograjenšek, 8. Hriberšek, 17. Tovornik (vsi SSK Velenje). Skakalci v septembru nadaljujejo priprave doma in v tujini, na vrsti bodo regijska in državna prvenstva, vrhunec pa bo pa bo 4. in 5. oktobra, ko bo v Velenju najprej tekma za Alpski pokal, za njo pa še mladinsko in člansko državno prvenstvo. SSK Velenje še vedno vabi vse mlajše dečke, da se včlanijo v klub, prijavijo pa se lahko vsako popoldne pri brunarici pod skakalnicami. m j-O. KK Tigerna Malem Lošinju Letos osvojili tri medalje Prejšnji so karateisti KK Tiger nastopili na turnrju na Malem Lošinju in v konkurenci 250 udeležencev iz Hrvaške in Slovenije dosegli lep uspeh. Alisa Redžič je bila 2. v katah in 3. v borbah, Omer Tabakovič 2. v katah, Željko Banovič 4. v katah in 5. v borbah, Alma Rahmanovič pa je bila 5. v borbah. Letos so torej osvojili tri medalje, lani na enakem turnirju pa eno. Karate klub Velenje vpisuje ob svoji 30-ti obletnici v BREZPLAČNI TEČAJ karateja za začetnike. Vpis bo v vse starostne skupine za ženske in moške, in sicer: 8. in 15. septembra na OŠ Miha Pintar Toledo ter 11. in 18. septembra na OŠ Šalek vedno od 18. do 19. ure. Treninge karateja, samoobrambe in taichija bodo letos vodili priznani trenerji borilnih veščin: Dušan Borovnik - 5. dan, Drago Cingesar - 3. dan, Leon Kauzar -2. dan, Zdenko Miklavc - 2. dan, Sead Baručič - 2. dan. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 858-346 . 4. septembra 1997 Jurčki so! Tile jurčki so, čeprav malce uradna oseba ne pogleda v neostri, priromali s pošto v košaro, naaše uredništvo. Skoda, da le na fotografiji, so pa dokaz, da jih je v gozdu še nekaj in če ste gobar, kar pot pod noge. Pa preveč jih nikar ne naberite, da vam kakšna : KINO GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOZELJSKI VELENJE CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS GLASBENA MLADINA VELENJE vabijo na v ZAKLJUČNI KONCERT III. MEDNARODNE POLETNE ŠOLE TROBIL z udeleženci iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Španije, Švice in Slovenije Mentorji: prof. Stanko ARNOLD, trobenta prof. Branimir SLOKAR, pozavna prof. Radovan VLATKOVIČ, rog Klavirska spremljava: prof. Bojana Karu/a prof. Katharina Kegler KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE VELENJE petek, 5. septembra ob 19.30 Ob 30. obletnici poslovanja Cvetličarne ^ Iris pozdravljamo vse cenjene stranke in 0 O se vam zahvaljujemo za zaupanje. Sporočamo vam o razširitvi dejavnosti! Po novem vam nudimo celotne pogrebne storitve, ki jih opravlja "POGREBNA SLUŽBA UŠIVA" Mob.: 0609/625-914 $ $ <8> 0 ABITURA Podjetje za izobraževanje v sodelovanju s Srednjo trgovsko šolo Celje RAZPISUJE PROGRAME ZA PREKVALIFIKACIJO V POKLIC - PRODAJALEC - POSLOVODJA - EKONOMSKI TEHNIK Vpis bo od 25. avgusta do 10. oktobra 1997. Pričetek bo 16. oktobra 1997 ob 16.h v poslovni stavbi Ingrad. Prijave: Abitura d.o.o. Lava 7, Celje tel.: 453-558, 453-559 DOM KULTURE VELENJE Petek, 5.9., ob 19. uri Nedelja, 7.9., ob 17. uri B ATM AN IN ROBIN - akcijski spek-takel Režija: Joel Schumacher Vloge: George Clooney, Arnold Schvvarzenegger, Chris 0'Donnell... Dolžina: 125 minut Nad mesto Gotham se spet zgrinjajo črni oblaki. Edino upanje meščanov je njihov nočni varuh Batman. Opraviti bo moral s srhljivim gospodom Freezom in nevarno lepotico Poison Wiwy, ki ubija s poljubom. Batmanu pomaga drzni partner Robin, pridruži pa se jima tudi neustrašna in gibčna Batgirl... Sobota, 6.9., ob 21. uri Nedelja, 7.9., ob 20. uri POPOLNA OBLAST - triler Režija: Clint Eastvrood Vloge: Clint Eastwood, Gene Hackman... Dolžina: 121 minut Luther Whitney je mojster svojega poklica, je perfekcionist, umetnik. Svoj posel opravi s pikolovsko natančnostjo. Luther je namreč vrhunski tat. Bliža se upokojitvi in za zaključek kariere si je izbral še zadnjo tarčo. Toda pri ropu naleti na nepričakovane zaplete. Na samem mestu ropa postane namreč priča umora. Vpleteni so ljudje iz predsedniških krogov. Bodo vso stvar naprtili na njegova ramena? Ponedeljek, 8. 9., ob 20. uri SUŽNJA UUBEZNI - romantična komedija Režija: Griffin Dunne Vlogi: Meg Ryan, Matthew Broderick Dolžina: 100 minut Sam, zvezdoslovec, je naiven romantik. Maggie, fotografinja, je cinična umetnica. Njuni poti se prekrižata tako, da skupaj pristaneta v stanovanju v Sohu in pleteta maščevanje do njunih prejšnjih partnerjev. Toda svari se razvijajo drugače, kot sta planirala... KINO ŠOŠTANJ Petek, 5.9., ob 20. uri POPOLNA OBLAST - triler Nedelja, 7.9., ob 10. uri BATMAN IN ROBIN - akcijski spek-takel KINO ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 6.9., ob 18. uri BATMAN IN ROBIN - akcijski spek-takel Filmi v septembru: Izgubljeni svet, Pikini filmi, Možje v črnem, Relikvija. Rezervacije vstopnic vsak delovnik na št. 856-384 (Kino Velenje) od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 4. septembra - dnevni dežurni dr. Janežič in dr. Žuber, nočni dežurni dr. Grošelj in dr. D. Vrabič Petek, 5. septembra - dnevni dežurni dr. V. Renko, nočni dežurni dr. Urbane in dr. Gusič Soboto, 6. septembra in nedeljo, 7. septembra - dežurni dr. 0. Renko in dr. Lazar Ponedeljek, 8. septembra - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. V. Renko in dr. Lazar Torek, 9. septembra - dnevni dežurni dr. D. Vrabič, nočni dr. Mijin in dr. Rus Sreda, 10. septembra - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V nedeljo, 7. septembra - dr. Darinka Šuster v zasebni zobni ambulanti, Stanetova 27, Velenje. Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: 0d 5. septembra do 12. septembra -Tomo VVankmiiller, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-676. UJEMITE SE POLETNE CENE! Ugodna ponudba kurilnega olja po izvensezonskih cenah velja tudi v mesecu septembru! Gotovinsko plačilo: pri nakupu nad 1000 litrov pri nakupu nad 3000 litrov Plačilo s kartico Magna: pri nakupu nad 1000 litrov Obročno plačilo na 5 obrokov: pri nakupu nad 1000 litrov Brezplačen prevoz! Za naročilo kurilnega olja pokličite: skladišče Celje 063/31-796 skladišče Dravograd 0602/83-033 BS Slovenske Konjice 063/497-5080 BS Podčetrtek 063/497-4180 BS Mozirje 063/497-3060 46,10 SIT/liter 45,60 SIT/liter 46,60 SIT/liter 47,60 SIT/liter PETROL ČETRTEK, 4. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 5. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 6. septembra: ,6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 7. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 8. septembra: 8. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00107,8 Avtomoto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. -rnnci/ „ . . TOREK, 9. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 10. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Nagrajenci nagradne križanke VELEBLAGOVNICA NAMA VELENJE, objavljene v tedniku Naš čas, dne 21. 8. Pravilna rešitev: AMERIŠKA MODA CAVARICCI LE V NAMI. 1. nagrada - majica cavaricci - prejme: Štefka HUDARIN, Kardeljev trg 11,3320 Velenje 2. nagrada - majica cavaricci - prejme: Katja JERAJ, Kidričeva 6, 3320 Velenje; 3. nagrada - majica cavaricci - prejme: Boža Jurovič, Prešernova 7/a, 3320 Velenje. Nagrade prejmete z osebno izkaznico na Kreditnem oddelku Veleblagovnice Nama v Velenju! Čestitamo! ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 25. avgusta do 31. avgusta 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na obmoeju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. 28.8. 28.8. 30.8. AMP Šoštanj AMP Graška gora AMP Veliki vrh 150 mikro-g/m3 150 mikro-g/m3 160 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOUA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 25. avgusta do 31. avgusta 1997 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. 125.8. D26.8. 127.8. 128.8. □ 29.8. 130.8. ■ 31.8. BJNM * * * ' — * »J mali OGLASI KOMPLETNO OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE 57 m2, na Kardeljevem trgu 6, prodam. Telefon 856-322. GARSONJERO V VELENJU ODDAM. Telefon 061-1598-271. SILOKOMBAJN SK 80, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 854-538. PRODAM KOZLA IN TRI KOZE S KOZLIČKI za 40.000 SIT. Telefon 841-302. POUČUJEM KLAVIATURE, sintesizer. Telefon 852-183, dopoldne ali 851 -656, popoldne. POUČUJEM FRAJTONERICO. Telefon 861-582. DESET DNI STAREGA BIKCA, PRO- DAM. Telefon 894-051. OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, prodam. Telefon 892-351, po 17. uri. JUGO KORAL 60, bele barve, nove gume, letnik 89/12, prodam. Telefon 833-134. KUHARJA ALI KUHARICO takoj zaposlim. Telefon 063-720-328. V CENTRU MOZIRJA oddam v najem poslovni prostor. Telefon 063-831-356. ODLIČNO OHRANJEN OTROŠKI VOZIČEK, globok in športen, prodam. Telefon 861-190. DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v Šoštanju, prodam. Telefon 833-071. ODKUPUJEMO DELNICE: Gorenje, Aktiva, Triglav, Krona, Probanka, Petrol, Krka, po najugodnejših cenah. Telefon 062-631-164 od 9. do 16. ure. CIRKULAR 4 KW, prodam. Telefon 856-715. NOV MOPED PUCH, v garanciji, prodam. Telefon 882-940. DVE KOZI MLEKARICI prodam. Telefon 720-696. POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA IN KAMNOSEŠTVO NOVO, NAJNOVEJŠE, MADANA NAJKVALITETNEJŠE MU K A11 ii IN NAJCENEJŠE Iz Pariželj pri Braslovčah ....... .-V-:.: . - V pogrebni službi MORANA smo se odločili, da osnovni - klasični in žarni pogreb odslej pri nas ne staneta popolnoma nič! Prav ste slišali - ne nasedajte govoricam -za osnovni pokop pri nas ne boste odšteli niti tolarja. POGREBNA SLUŽBA MORANA Tel: 063 / 720 - 660, 720 - 662,720 - 003 PREJEMAMO NAROČILA ZA VIPAVSKO črno in belo grozdje, prodam tudi staro vino. Pripeljem na dom. Telefon 065-56-459, po 19. uri. Na tvoji zadnji tekmi ZDRAVČI smo s tabo Klubovci Feri, Pero, Rule, Stenli, Škorc, Honka, Ivč, Muso, Joža, Zoki, Buco, Jug, Mile, Jani, Jovo, Rajč, Marjan, Vera in Lojz Šmartno ob Paki, 31.8.1997 ZAHVALA ob izgubi drage DRAGICE LORGER 1922-1997 Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki ste ji bili naklonjeni in ste ji ob slovesu izkazali spoštovanje s cvetjem, svečami in spremstvom na zadnji poti. VSI NJENI Ob boleči izgubi drage žene, mame in orne MARIJE VERHOVNI K rojene Lenart 19.11.1927 - 17.8.1997 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vsem, ki ste jo cenili in spoštovali ter nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in bili v velikem številu na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Bolnišnice Topolšica in Doma za varstvo odraslih. Prisrčna in iskrena hvala pevcem, govorniku gospodu Semetu in gospodoma duhovnikoma za opravljen obred. Hvala tudi pogrebni službi Podkraja za vzorno opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: mož Franc, sinovi Srečko, Marjan z družinama in Darko. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 7.9. prodajala mlade kokoši nesnice, rjave, stare 6 mesecev, so tudi cepljene, od 8. do 8.30 v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. ŠOTOR ZA 6 OSEB nemški proizvajalec, zelo ugodno prodam. Telefon 882-985. MIRNA, SAMSKA IN ZAPOSLENA najame manjše stanovanje ali garsonjero v Velenju. Pisne ponudbe pošljite na Naš čas, p.p.89 z oznako šifre "Redna plačnica". PODARIM MLADE MUCE. Telefon 893-318. (Mati siamka). TRI BIKCE, sivorjave pasme, stare 1 teden, prodam. Telefon 063-881-092 KVALITETEN, DOMAČ JABOLČNI KIS, iz neškropljenih jabolk, ugodno prodam. Po zbranih naročilih pripeljem na dom tudi manjše količine. Telefon 062-773-934. JUGO 45, letnik 89, na novo registriran, prodam. Telefon 862-089, ali 861-643. KVALITETEN GNOJ, domače češplje in traktorsko košaro za prevoz živine, prodam. Telefon 863-234. V VELENJU prodamo stanovanjsko hišo s 300 m2. Telefon 856-899. NA LJUBNEM OB SAVINJI prodamo stanovanjsko hišo - vrstno. Telefon 856-899. TELEFONSKO ŠTEVILKO ODDAMO. Telefon 720-168. AUDI 80 TD, letnik 89/90, prodam. Telefon 863-086, dopoldan. PIANINO KRONENBERG ugodno prodam. Telefon 882-590, zvečer. V CENTRU MESTA (Standard) oddam sobo z balkonom za 200 DEM. Telefon 855-818, od četrtka zvečer dalje. ZA GOTOVINO ODKUPUJEMO VSE VRSTE DELNIC. Posebno ugoden je odkup delnic Gorenja. Denar za delnice vam prinesemo kar na dom. Telefon 0602-41-466 ali 041-668-207. ALFA 1,5 IE, letnik 93, 49.000 km, z dodatno opremo, garaž.,prodam. Telefon 893-558, popoldan. RABLJENE KOMPRESORJE ZA ZRAK, 3 kose, 6 bar, 6 m3/min, prodam. Telefon 4023500. KATRCO GTL, letnik 85, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 851-176. POSODIM D01000 DEM. Garancija čeki. Telefon 862-918, popoldan. Petinsedemdesetletni vdovec, upokojenec, srednje postave s svojim domom in garažo, centralnim ogrevanjem, situiran, želi spoznati gospo za skupno življenje, izlete in za gospodinjstvo. Ima vse potrebne gospodinjske pripomočke. Zažel-jene so samo gospe z vozniškim dovoljenjem. Je nekadilec in nealko-holik. Pisne ponudbe pošljite na upravo Našega časa, Fotova 10, Velenje, pod šifro: Okolica Polzele -Sledi zapuščina. prof. Lidija Napotnik telefon: 063/882-616 CELOLETNI ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI ZA OTROKE IN MLADINO NEMŠČINA - za razredno stopnjo - za predmetno stopnjo ANGLEŠČINA - za malo šolo in 1. razred - za razredno stopnjo - za predmetno stopnjo - slovnica za dijake PRIJAVE IN INFORMACIJE DO 18. SEPTEMBRA Qi-zikeona šela Aingua GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Vinko Pejovnik, Šoštanj, Cankarjeva c.št. 24 in Taja Podlunšek, Šmartno ob Paki št. 80; Peter Jelen, Šmartno ob Paki št. 6 in Barbara Simonišek, Šmartno ob Paki št. 6; Amir Jahič, Velenje, Kardeljev trg št. 3 in Sanela Burekovič, Velenje, Šalek št. 84; Franc Fric, Velenje, Koželjskega ul.št. 4 in Adrijana Jelen, Velenje, Goriška c.št. 59; Timotej Pirnat, Velenje, Uriskova ul.št. 12 in Mateja Matvoz, Velenje, Ureskova ul.št. 12; Srečko Videč, Laze št. 16 in Karmen Ivanuša, Hrastovec št. 23/a; Boris Brinovšek, Andraž nad Polzelo št. 57/c in Katja Drobež, Podkraj pri Velenju št. 12/a. 50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca MARIJA IN LEOPOLD HOHNEC iz Velenja, Tomšičeva c.št. 53. Stanislav Venek, roj. 1914, Poljane št. 15; Elizabeta Jasinsky, roj. 1946, Šmartno ob Paki št. 49/a; Stanislava Kaiser, roj. 1927, Velenje, Tavčarjeva c.št. 15; Ljudevit Stancer, roj. 1910, Vransko št. 64; Eva Maglaj, roj. 1943, Sele št. 5, Gorica pri Slivnici; Julijana Pogorelčnik, roj. 1926, Velenje, Goriška c.št. 61; Konrad Suhovršnik, roj. 1966, Velenje, Prešernova c.št. 22/a; Alojz Hrastnik, roj. 1934, Lisce št. 19, Celje; Zdravko Zalik, roj. 1956, Šmartno ob Paki št. 34; Frančišek Pečnik, roj. 1918, Gornji Dolič št. 82. Upravna enota Žalec Poroke: Zvonko Kunčič, Bohinjska Bela in Karla Božič, Dobrteša vas; Andrej Krivec, Zaplanina in Natalija Brvar, Zaplanina; Matjaž Vovk, Velenje in Polonca Florjan, Šempeter v Savinjski dolini. Matilda Ribič, stara 74 let, upokojenka, Ojstriška vas 46/a; Jože Šketa, star 82 let, upokojenec, Grajska vas 5; Bogdan Kurajič, star 46 let, avtoprevoznik, Sremska Mitrovica. I #11 Še vedno ne moremo razumeti in doumeti, da smo te za vedno izgubili dragi sin, ati in brat ZDRAVKO ZALIG 24.12.1956 - 31. 8.1997 To kruto usodo, spoznanje težko sprejemamo: mama Marija, sin Roki ter brat Jože z družino Šmartno ob Paki 31. 8.1997 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovičj ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame in stare mame ELIZABETE JAŠINSKY 5.11.1946 - 25. 8.1997 iz Šmartnega ob Paki se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala velja tudi dr. Jovanu Stuparju in gospe Faniki Krbavac za nesebično pomoč. Toplo se zahvaljujemo govorniku gospodu Knezu, pevcem in trobentaču. Posebno zahvalo izrekamo tudi gospodu duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Ravne pri Šoštanju Hiša za Pungartniko-va raste in raste Kakšni občutki prevevajo Simona in Antonijo Pungartnikova iz Raven pri Šoštanju, ko iz podrtije, v kateri živita danes, opazujeta rast njunega novega doma, najbolje vesta le ona. V začetku tega tedna so namreč delavci gradbenega podjetja Cigrad in nekateri člani gradbenega odbora pridno vihteli lopate pri vlivanju prve betonske plošče. Za konec naslednjega tedna načrtujejo, da bodo objekt tudi pokrili.» Upamo, da ga bomo res lahko, kajti denarja nimamo več, niti ga nimamo kje vzeti. Se vedno smo prepričani, da so med nami dobri ljudje, ki bodo po svojih zmožnostih prispevali svoj delež za boljše življenje Pungartniko-vih. Že majhen dar lahko rodi veliko srečo. Ta bo res velika, neizmerljiva ob koncu izgradnje,« so povedali ob našem obisku, na katerem je nastal tudi tale posnetek. ■ tp Konjeniški pohod od Šempetra do Javorja Ni še dolgo tega, ko so v Šempetru v Savinjski dolini ljubitelji konj ustanovili svoje društvo Savinja - Paka. Sedaj pa so že pripravili svoj prvi konjeniški pohod. V treh dneh od 28. do 30. avgusta so pre-jezdili pot od Šempetra v Savinjski dolini do Javorja pri Črni na Koroškem. Podružnična šola Pesje '"V.................................. Ce se hoče, se da marsikaj narediti! S pričetkom novega šolskega leta so v mestni občini Velenje bogatejši za še eno pridobitev. Svojemu namenu so v ponedeljek namreč predali obnovljeno prostore podružnične šole v Pesju. Denar za naložbo sta prispevala Premogovnik Velenje in omenjena občina, celotna sanacija pa bo veljala od 37 do 38 milijonov tolarjev. "Ste zadovoljni", je vprašal župan mestne občine Velenje Srečko Meh učence, ki so (nekateri v spremstvu svojih staršev) v ponedeljek dopolde nestrpno čakali pred vrati podružnice v Pesju. Odgovorili so: »Ja »in s tem izrazili zadovoljstvo nad dejstvom, da bo v novem šolskem letu zanje potekal pouk na šoli v prenovljenih učilnicah. In ne le to, tudi mnogo bolj varnih. Na priložnostni slovesnosti, ki so se je med drugim udeležili še poslanec v Državnem zboru Bojan Kontič, direktor Premogovnika Velenje Franc Žerdin, predstavniki vodstva KS Pesje in sveta staršev šole, se je Srečko Meh zahvalil vsem, ki so pomagali pri uresničitvi te zahtev- ne naložbe. Vseh potrebnih del še niso končali, to naj bi storili prihodnje leto, ko bodo uredili v objektu tudi štiri stanovanja. Franc Žerdin je zaželel učencem, da bi imeli tudi v prihodnje prave pogoje za delo, strpen dogovor in tvorno sodelovanje vseh bo, po njegovem mnenju, tudi v prihodnje prava pot za reševanje nastalih težav. Anton Košir, predsednik KS Pesje, je prav tako izrazil zadovoljstvo ob pridobitvi, saj zalogaj ni bil majhen. V imenu staršev pa se je zahvalil vsem za pomoč in tvor- no sodelovanje Slavko Plazar in poudaril, če je šola tako prijazna, kot je danes, so tudi starši zadovoljni. ■ tp V Ložnici so ljubitelji konj društva Savinja - Paka razvili svojo zastavo. Pot jih je vodila od Šempetra skozi Ložnico, kjer so imeli svoj prvi postanek na konjeniški kmetiji Novina, skozi Velenje, kjer so konji preživeli prvo noč. Drugi dan je sledil vzpon na Zavodnje, prenočevanje pri Lovski koči in tretji dan še pot do Javorja ter vrnitev. Na pot so odšli Pavle Brežnik, Gregor Ušen, Ivan Vasle in Rudi Go-vek iz Šempetra, Tone Šepec (najstarejši konjenik) iz Gotovelj, Peter Vodišek, Vili Plcterski, Jerneja Pleterski (najmlajša udeleženka), Franc Žagar, Slavko Dobelšek, Fahid Mišič in Tone Gorogranc iz Velenja. ■ Hinko Jerčič Paša za oči Vsi tisti, ki so jim pri srcu jekleni konjički na dveh kolesih, so imeli kaj videti konec minulega tedna pri diskoteki Duo v Šentilju. Klub MC Savinja Celje je namreč pripravil 6. mednarodno srečanje motoristov. Srečanja seje udeležilo skoraj 300 motoristov, in sicer so prišli iz Češke, Madžarske, Finske, Norveške, Italije, Nemčije in sosednje Hrvaške. Razume se, da je bila največja udeležba iz Slovenije. JMM. H. Veselje ob Toplici '97 Letos še večji odziv domačinov Minulo nedeljo popoldne je bil zdraviliški park v Topolšici prostor, ki so ga izbrali organizatorji tradicionalne, že 9. narodopisne prireditve Veselje ob Toplici '97. Z njo želijo bogato izročilo dedkov in babic prenašati na mlajše generacije, jih opozarjati, da domače obrti ne smejo toniti v pozabo. Člani turističnega društva Topolšica, tamkajšnjega gasilskega društva ter Naravnega zdraviliš- ča Terme Topolšica so tudi tokrat poskrbeli, da se je oglasila pesem koscev in grabljic, peric, kovačev, mlatičev, tesarjev, ple-tarjev, krovcev s slamo in šikli. Prisluhnili so jim številni obiskovalci, ki so se skupaj z voditeljico programa Majdo Menih pomikali od enega do drugega kotička. Domače gospodinje so seveda poskrbele za domače dobrote, ki so šle v slast. Kot sta povedala ob tej priložno- sti predsednik topolškega turističnega društva Dušan Krivec in podpredsednik društva Rudi Rožič, so bili organizatorji z vključitvijo donjačinov v prikaz starih običajev zadovoljni. Odziv je bil namreč prav letos največji, saj seje v aktivnosti vključilo od 70 do 80 krajanov. Želijo si, da bi v prihodnje še bolj tesno sodelovali s Termami Topolšica, da bi »spravili skupaj« kar turistični teden. »Nimamo več- je industrije, imamo pa dobro voljo, morda se nam bi utrnila še kakšna zanimiva ideja, s katero bi program popestrili.« Čeprav je bil obisk na tokratni dober, v prihodnje želijo zadnjo avgustovsko nedeljo privabiti v najlepši kotiček Šaleške doline še več takih, ki bodo skupaj z njimi ohranjali narodopisno izročilo. ■ tp KOVIN<>TEHNA Prodajni center v Velenj Kidričeva 2 b, tel.: 063-863-413 nemogoče je mogoče ■ Klešče za snemanje izolacije, 160 mm Pomično merilo, 150 mm a J v« SI AKCIJSKA CENA m | AKCIJSKA CENA | 1 M SE p A Električno spajkalo, 25 W AKCIJSKA CENA Kombinirke, 180 mm AKCIJSKA CENA Preizkuševalec toka, 100-500V AKCIJSKA CENA 0 8 V. Gotovinski popusti (5-7%), krediti 1-2 leti, že od T+3%), odlog plačila (3-6 mesecev),