Posamezna številka Din l.
Ši. 234.	-	^	V	Ljubljani,	v	četrtek	16.	oktobra	1924-
vgdtovKm.
Leto C
NARODNI DNEVNIK
'A
JBSmSSS
I
|	Izhaja	vsak	dan	popoldne.	j
j	Mesečna	naročnina:	f
I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 \
0'
Zatajen program.
Največ ja in najlepša zasluga liberalizma je, da je priboril narodom ustavne pravice, da je strl absolutizem. Ta zasluga je tako velika, da si bo liberalizem za vedno ohranil častno mesto v zgodovini, pa čeprav ni povsem prestal preizkušnje v socialnem vprašanju.
Med najvažnejše ustavne pravice naroda pa spada brez dvoma pravica, da odloča o uporabi vojske edinole narod in da je vojska samo orodje v rokah naroda. Zato je z ustavnega stališča nedopustno, da bi vojska v kakršnemkoli oziru posegala v javno življenje. Vojska mora biti samo opazovalec, ki je sicer vedno pripravljen, da stopi v akcijo, toda le tedaj, kadar mu to ukaže vlada, katera ima v parlamentu večino.
Tak je zakon svobodomiselstva in ta zakon je jasno zapisan v ustavi in temu zakonu se mora pokoriti vse! In če bi se pripetilo, da bi poskušal kdo ta zakon razveljaviti ali nastopiti proti njemu, tedaj so dolžni vsi državljani, da nastopijo kot en mož na obrambo svojih državljanskih pravic in da ne odnehajo preje, dokler ni odstranjena vsaka nevarnost kršitve tega osnovnega državljanskega zakona.
Zlasti pa so dolžne storiti to vse politične stranke, ki vendar pravijo o sebi, da je njihov namen samo ta, da se bore za pravice naroda. Ustavne pravice naroda pa so njegove najbolj važne pravice in stranka, ki v tem oziru pusti narod na cedilu, ni vredna, da obstoji, nima pravice do obstoja.
Prav posebno pa velja to za vse ta-kozvane napredne in svobodomiselne stranke, ki so bile ustanovljene od onih, ki so na barikadah priborili , narodom ustavne pravice. Že po svojem programu, po svojih tradicijah morajo biti te stranke v prvi vrsti borcev za ustavne pravice naroda ali pa so sramotno zatajile svoj program.
Pripetilo se je v naši državi, da je prestopil vojni minister meje, ki mu jih odreja ustava. In kar je posebno važno, je to, da se skuša na podlagi njegovega koraka ustvariti tla za vladno krizo. Jasno je, da na takem ozadju izzvana vladna kriza ni več samo taktičnega pomena, temveč načelnega in da je obenem i njenim vprašanjem razgrnjeno tudi vprašanje osnovnih ustavnih pravic ljudstva. S tem pa je že tudi označeno stališče, ki ga mora v tein boju zavzeti vsaka res svobodomiselna stranka in prav nobenega dvoma ni, da ne more biti za nobeno liberalno stranko mesta med onimi, ki skušajo zmanjša« nstavne'pravice ljudstva. Liberalna stranka, ki bi to storila, je zatajila svoj program, je prenehala biti svobodomiselna stranka.
Pri nas je samostojna demokratska stranka ta zločin zagrešila. Njeno časopisje ne nastopa niti z besedico za ustavne pravice ljudstva, temveč je nasprotno z vso odločnostjo zavzelo stališče generala in 'padlo je celo tako nizko, da smeši tiste, ki se bore za osnovne državljanske pravice. Nobene pravice nima zato samostojna demokratska stranka, da se predstavlja kot svobodomiselna strarka. Po demisiji generala Hadžiča je stranka svobodomiselni Program zatajila in se izločila iz vrste res liberalnih in svobodomiselnih strank.
Nas korak samostojne demokratske stranke in njenih voditeljev ni presenetil, ker vsa njihova zgodovina v zadnjem času ni drugo ko dosledna zatajitev liberalizma. Izjavljali so-se za politiko močne roke, ki je identična z absolutizmom. Nastopali so proti sporazumu, ki je posledica demokratizma. 1» sedaj so končno nastopili še proti osnovnim državljanskim pravicam in dovršili tako svojo pot v tabor reak-cionarcev.
Treba je, da dovrše tudi svojo pot med slovenskim narodom, ki ni bil nikdar pristaš reakcionarstva, temveč ki je vedno stremel k napredku in svobodi. Zato pravimo: gospodje, likvidirajte in ne omadežujte prapora liberalizma še z izdajstvom programa.
Itak ste že več ko dovolj škodovali napredni stvari. Mojstrsko ste uspeli, da ste razbili napredne vrste v nebroj frakdi, siiaino ste odDOdili od sebe in
•n
Neodvisen političen list.
Uredništvo in upravništv«: Wolfova ulica št. 1/1.
Telefon 213.
G-
I Rokopis* se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
| Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. i Račun pri poštnem ček. uradu št. 13633.
n
Položaj nespremenjen.
Koncentracija in rekonstrukcija vlade se izvrši le na izrecno in formalno
zahtevo kralja.	•
Beograd, 15. oktobra. Stališče vlade ko tudi radikalov je ostalo ne-izpremenjeno. Radikali vztrajajo na tem, da se pogajajo le z vlado, ki se nahaja v ostavki. Vlada je bila pripravljena staviti radikalom nove pogoje, da zadosti kraljevi želji, toda radikali so odklonili vsaka pogajanja, dokler ni vlada odstopila.
Tudi stališče vlade je jasno opredeljeno. Vlada smatra, da more odstopiti samo tedaj, če krona to izrecno zahteva V tem slučaju pa bi morala krona jasno povedati, zakaj da Izreka vladi, ki ima večino v parlamentu, nezaupnico.
Danes od 12.45 do 13.30 ie bil Da-vidovič v avdijenci pri kralju. Takoj po avdijenci je odšel Davidovič v demokratski klub. kjer je poročal o svojem razgovoru s kraljem. Dejal je, da želi kralj, da vstopi HRSS v vlado in da se
istočasno z vstopom Radičeve stranke izvede širša rekonstrukcija vlade, da bi bili v vladi zastopani tudi radikali Po poročilu Davidoviča se ie razvila živahna debata, ki se bo popoldne nadaljevala. Vsled kraljeVe želje je mogoče, da bo podal Davidovič demisijo vlade s primerno motivacijo in nato pričel pogajanja z radikali.
V	zvezi s tem novim položajem se v političnih krogih govori, da je mogoča tudi vlada z Ljubo Jovanovičem na čelu.
Danes popoldne so se vršile številne konference med vodilnimi politiki. Tako je konteriral Jovanovič z Ninčičem, Lazo Markovičem ir demokratom Ce-movičem. Davidovič ca je konferiral z Ljubo Mihailovičem. Situacija je ostala neizoremenjena in b^ najbrže zvečer razčiščena, ko bo končana seja demokratskega kluba.
Hadžičev odgovor N. Petroviču.
Nhdakombinati!^ o koncsnft -acilsBsi vladi
Beograd, 15. oktobra. Tudi včerajšnji dan ni prinesel v političnem oziru nobenih realnih dogodkov., vsled tega se še naprej vzdržujejo ugibanja in razne kombinacije, ki po vsem izgledu nimajo zanesljive opore v dejanski parlamentarni situaciji.
V	ospredju se vzdržujejo glasovi o skorajšni vladni ostavki, ker je krona izrekla željo po koncentracijski vladi. Ker radikali nikakor niso voljni pogajati se z vlado, pač pa tirjajo njen odhod, namerava krona osvojiti nazor o kvarnem delovanju HRSS v vojski, ter na ta način prisiliti Davidoviča, da poda demisijo. Ta taktika je neizogibna, ker mu krona noče sama odvzemati mandata. Daši se na eni strani trdi, da so pogajanja z radičevci še mogoča, so kombinacije o koncentracijski vladi vedno glasnejše. Trdi se, da bi krona ponovno poverila Davidoviču sestavo vlade, kar bi pa pomenjalo le mimoidoč poskus. Realno se lahko računa le s
tem, da bodo odločal' radikali kot najmočnejša parlamentarna skupina. V slučaju, da bi se njihova akciia za sestavo vlade ne obnesla, bi prišle na površje nove kombinacije o volilni vladi in eventuelno tudi o homogeni radikalni vladi.
Ker se v teh poročilih zrcalijo stremljenja in želje gotovih strank, jih je treba kot take sprejeti, dokler ne vnesejo fakta več jasnosti v ta politična ugibanja.
Beograd, 15. oktobra. Včeraj po-. poldne je bil na dvoru Marinkovič, ki , je kralju poročal o konferenci mini- j strov. Od strani vlade se poroča, da je Pašič definitivno odbil vsak razgovor pri tej situaciji in da ie baje Jovanovič predlagal, naj se radikali sporazumejo z vlado pismenim potom. Govori se celo o razdelitvi portfeljev, katerih zahtevajo radikali 7 za sebe, dočim jim vlada baje ponuja le dva.
Beograd, 15. oktobra. Vojni minister general Hadžič je v današnji »Politiki« objavil odgovor na včerajšnjo izjavo N. Petroviča.
V	začetku Hadžič izjavlja, da notranji minister noče vpoštevati njegovih dokazov, marveč da še celo sumi dalje o njih istinitosti. O kakem oficirskem puču sploh ni govora. Iz pisma sem do-znal, da je Nastas Petrovič odredil celo preiskavo, jaz pa sem mu na to izjavil, da sem pripravljen podati ostavko. Iz vsega tega in iz pisma, v katerem Nastas Petrovič izjavlja, da je odredil svojim organom, da vrše dolžnost, se jasno vidi, kako Petrovič sam dementira svojo trditev in da iz kabineta ni bilo ni trohe kakega sumničenja vojske in njenih oficirjev.
Petrovič trdi, da mu dogodek v Zagrebu ni znan; medtem ko sem jaz osebno na ministrski seji o tem dogodku poročal. Tedaj so bili ministri mnenja, da je treba vsa poročila overiti, in sem naročil radi tega komandantu tamošnje armijske oblasti, da mi pošlje pismeno potrdilo svoih organov o dogodku. Poročilo o dogodku na savskem mostu v Zagrebu sem dobil 7. t. m., a prihodnji dan, neposredno pred svojo ostavko sem ga sporočil ministrskemu predsedniku. Na vsak način je te dogodek le požuril mojo odločitev za ostavko. Svoje poročilo o dogodku v Travniku sem poslal tudi notranjemu ministru radi njegove orijentacije, da tudi on podvzame vse potrebne mere, da se pride tej stvari do prave resnice. Do danes nisem dobil iz notranjega ministrstva nobenega obvestila, s katerim bi se ovrgla točnost mojega poročila. Tudi na ministrski seji ni bilo o tem dosedaj govora.
K vsem mojim poročilom pripominja notranji minister, da ali niso točna, ali
pa da se morajo naknadno overiti Vobče sem stal na strani čisto sam, osamljen in prepričan, da so mola poročila točna, ali ostali g. kolegi so stali na drugi strani za mišljenjem notranjega ministra. Verjetno je, da sem bil v težkem in neprijetnem položaju, v katerem nisem mogel vztrajati.
Čudim se, da Nastas Petrovič ne ve, da obstoji v vojski obveščevalna služba. Nastas Petrovič pravi v svoji izjavi,. da je bilo orožje razdeljeno od strani vojske. Jaz mu odgovorjam, daje bil na eni ministrskih sej govor, kako so oborožene nacijonalistične organizacije, in trdim, da ni bilo nobeni organizaciji izdano nobeno orožje in mu-nicija od strani vojske. Malo izjemo dela Sokolsko društvo v Kninu, ki ima štiri ročne puške in skupaj 100 strelov za vežbanje. Glede razdelitve orožja v Liki in Hrvatskemu konjeniškemu Sokolu, kar navaja v svoji izjavi N. Petrovič, sem jaz naročil svojim organom, da naj celo zadevo preiščejo in utrdijo, ako je bilo sploh izdano od vojske kako orožje, kateremu, kdaj in zakaj je bilo izdano. V vojski ni bilo nikakih priprav za »puč«. še manj pa da bi se lotili takega posla oficirji. Dalje izjavlja Hadžič, da so ga le dogodki na Savskem mostu pripravili do tega, da je podal ostavko na položaj ministra vojne in mornarice.
Na koncu Hadžič izjavlja, da mu je zelo neprijetno polemizirati v listih c motivaciji svoje ostavke, ki je bila prav gotovo publicirana v vseh listih in ka> teri ni potreba nobenega pojasnila in dopolnila. Vsakdo na mojem mestu n* bi hotel sprejeti take odgovornosti In ostati še nadalje na tem položaju. Očitek N. Petroviča, da moja ostavka ni upravičena, se pa meni ne zdi raz umljiv.
KLUBI VLADNIH STRANK ODLOČIJO.
Beograd, 15. oktobra. Zjutraj se je vršila v predsedništvu vlade konferenca šefov vladnih grup. Kakor do-znava vaš dopisnik, so na tej konferenci sklenili, da se klubi izjavijo o položaju in da se ugotovi njih mišljenje glede ostavke, ker je v vladi večina zato, da ne pride do ostavke.
ZA ZAKON PROTI KORUPCIJI.
Beograd, 15. oktobra. Danes je deloval odbor za proučevanje zakona proti korupciji. Načrt dr. Grisogona je bil odbit in izglasovan s 13 : 5 glasovi vladni načrt. Nato se je začela diskusija o posameznostih. Sprejeti so bili brez manjših sprememb trije členi. Pri 4. členu je bila daljša diskusija o pristojnosti sodišč. Delo se bo Jutri nadaljevalo. Zastopniki HRSS stoje na stališču, da je korupcija socijalni pojav.
iz javnega življenja skoraj vso inteligenco in z vašim večnim lovom za vlado ste že več ko dovolj kompromitirali napredno misel, kateri ste Vi zadejali tudi to sramoto, da je bila napredna stranka prva stranka v Sloveniji, ki ni držala svoje napisane besede.
Za nameček k vsem svojim polomijam ste dodali sedaj še izdajstvo programa. Mera je sedaj polna in vas in vaše stranke se ne more več prištevati med svobodomiselce. Treba je to po-vdariti, da se gospodje ne boste čudili, če vas bodo pravi naprednjaki odklonili kot zaveznike v boju za zmago napredne misli. Nočemo nobene kompromitirane napredne misli, temveč mi hočemo zmago čiste napredne misli, za katero se reakcionarji ne morejo in tudi ne smejo boriti.
Svobodomiselne samostojne demokratske stranke ne pozna več napredna javnost, temveč ona ve: da je odslč med njenimi nasprotniki tudi strani« mladinov. In napredna javnost bo izv; jala svoie konsekvence!
SEJE VLADNIH KLUBOV.
Beograd, 15. oktobra. Poleg seje demokratskega kluba se je vršila tudi skupna seja muslimanskega in klerikalnega kluba. Na teh sejah so ministri konzultirali mišljenje svojih klubov v pogledu ostavke vlade.
Franc ia priznava seviete de Jure.
MNENJE RADIKALOV.
Beograd, 15. oktobra. Iz radikalnih krogov doznavajo, da mora vlada najdalje do jutri demisijonirati. Krona bo morala podvzeti poslednje korake, to je, da sama pozove vlado, naj poda ostavko. Iz radikalnega kluba poročajo, da so na zadnji seji vlade ministri glasovali o ostavki Glasovanje je izpadlo sledeče: Korošec in Sušnik sta glasovala proti, Vesenjak In Kulovec za, Nast. Petrovič proti, Davidovič za, Marinkovič proti s pripombo, ako pa se poda ostavka, naj se poda z motivacijo, da smo bili pregnani z oblasti; Pečič proti, ali da se odgovornost prenese na druge faktorje in da se najprej izvoli predsedništvo Narodne skupščine in šele potem poda ostavka.
JOVANOVIČ PRI KRALJU.
Beograd, 15. oktobra Ob 11. uri dopoldne je pozval kralj v avdijenco Ljubo Jovanoviča kot predsednika parlamenta, da čuje njegovo mišljenje o položaju. Jovanovič je kroni razložil svoje stališče, ki je javnosti že znano, da se radikali ne morejo pogajati z vlado, dokler vlada ne poda ostavke. Po njegovem mišljenju }e mnogo izgledov za koncentracijsko vlado, bodisi z Jovanovičem ali pa Pašičem na čelu.
DAVIDOVIČ DEMOKRATSKEMU KLUBU.
Beograd, 15. oktobra. Danes je imel Davidovič v predsedništvu vlade kratko konferenco in odšel nato v demokratski klub. V klubu je Davidovič poročal, ;da je situacija zelo napeta in da se morajo podvzeti vse mere, da se ndrži položaj vlade.
Pariz, 14. oktobra. Kakor poroča »Pariš Times«, list, ki izha;a v Parizu v angleščini, bo te dni poslala francoska vlada v Moskvo brzojavno obvestilo,
SESTANEK PAŠIC-JOVANOVIČ.
Beograd. 15. oktobra. Danes dopoldne sta se sestala Jovanovič in Pašič. Na konferenci sta razpravljala o politični situaciji in se posvetovala, kam bodo radikali usmerili nadaljno akcijo. Kakor trdijo, sta Jovanovič in Pašič složna v vseh pogojih, ki jih bodo radikali stavili vladi za daljnja pogajanja.
INTERPELACIJA RADI HADŽlCEVE OSTAVKE.
Beograd, 15. oktobra. Povodom ostavke vojnega ministra Hadžiča je 20 radikalnih poslancev vložilo pri predsedniku vlade interpelacijo. V tej interpelaciji je najprej citirana ostavka vojnega ministra, potem pa očrtano, da se jasno vidi,, kako hoče izvajati defetizem ki razdorno vpliva na vojsko. Dalje pravi interpelacija, da je Hadžič o tim že večkrat govoril z ministrskim predsednikom, ki pa dosedaj še ničesar ni ukrenil v tem pogledu. Interpelacija konča: kdo bo prevzel za to dosedanje kvarno delo odgovornost in kako se bo tevedia kontrola v vojski.
ZBOROVANJE VELIKEGA
FAŠISTOVSKEGA SVETA.
Rim, 15. oktobra. Sinoči ob 22. uri se je sestal veliki fašistovski svet, ki je razpravljaj predvsem o formalnostih pri prisegi fašistovske milice, ki se bo vršila 25. t. m. Dalje je važen političen govor, ki pa bržkone ne bo objavljen in tudi dosedaj ni znan njegov tekst. Veliki svet se je dalje bavil z vprašanjem o odnošajih med fašisti in bojevniki. Kakor znano, so bojevniki sklenili, da se ne udeleže slavlja ob priliki obletnice fašistovskega pohoda na Rim. V tej zadevi pa javljajo iz Bologne, da so tamkajšnji bojevniki in vojni invalidi sklenili, da se bodo udeležili slavlja klub sklepu centralnega odbora.
da de jure priznava sovjetsko vlado. List pripominja, da bo istočasno odposlana nota, kjer bodo detajlirani pogoji.
Borzna poroilla.
Ljubljanska borza, dne IS. oktobra. Vrednote.
Državni papirji; 7 odstotno investicijsko posoiflo iz 1. 1921 blago 62. Delnice: a) Denarni zavodi: Cellska posojilnica d. d. denar 210, Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 233, Merkantlna banka denar 123. blago 130, Prva hrvatska štedkrnica denar 918, Slavenska banka blago 98. b) Podle tla: Stroine tovarne !n livarne denar 130, blago 150, Trboveljska piern. družba denar 360, blago 380, Združene papirnice blago 120. Založnice itd.: 4 In pol odst. zast. 1. kr. dež. banke blago 17 In pol
4	in pol odst. kom. zad. dež. banke blago 88.
ProduktL
Drogovi od 4—8 m dolž. od 5 cm deb. na drob. koncu, frko nakl. post.»na tek. meter blago 0.75, hlodi smrekovi (do 10 odst jelovi) 4 m od 30 cm napr. irko nakl. post. blago 325, deske I.. II. Ul, frko meja blago
690..	remeljnl 8-8, 4 m dolž. IH II, frko meja denar 730, trami monte 3-4, 4-5, 5-6, frko kol. 1 vag. denar 405. blago 410, zaklj. bukova drva la eksportna, frko nakl post. denar 29, oglje la vilano frko meja den. 114.50, bouls hrastovi frko nakl. post blago 1250, plenica domača frko L), den. 380, pšenica bačka, par. Lj., 75-76 blago 425, koruza bačka par. Ljubljana blago 330, oves bački, par. Ljubljana blago 315, fižol ribničan frko Ljubljana, orlg. denar 465, fižol prepeliCar, frko Lj, odg. denar 425, fižol mandolon. frko Ljublj., or-ig. denar 350, fižol rlavi, frko Lj. Orlg. denar 350, laneno seme, par. LJ. denar 685, pšenična moka domača, sortirana, bas. 0. frko Ljubljana blago 615, jabot ka za prešanje, frko nakl. post den. 60.
Beograd, 15. oktobra. Dunaj 10,05— 10.10, Italija 310-312.50, London 31&-
320.50, New York 70.95-71, Pariz 376-377, Praga 205—211, Čarih 13.60-13.6750, Budimpešta 9.50.
Trst, 15. oktobra. (Predbom.) Be©» grad 32-32.20. London 102.80—103, New York 22.80—22.95, Pariz 119—120, Praga 68—68.50.
Zagreb, 15, okt. Devize: Curib 13.66 —13.76, Praga 210.50-213.50, Pariz 374— 379, New York 70.30—71.30, London 318.40 -321.40, Milan 310.40-313.40, Dunaj 0.0»« —0.1018.
Curlh, 15. okt. Zagreb 7.35, Praga
15.50, Pariz 27.30. London 23.43, N»w York
521.50, Mlian 23.80, Dunaj 0.00735.
t«5*
Osnutek novega stanovanjskega
zakona.
Te dni je prišlo v javnost besedilo novega stanovanjskega zakona, ki naj bi. stopil v veljavo z dnem 1. januarja 1925, ko poteče doba veljavnosti dosedanjemu, tolikanj obsovTaženemu in od vseh prizadetih strank enako obsojanemu stanovanjskemu zakonu. Načrt zakona predstavlja nekak kompromis med nasprotujočimi sl interesi ta zahtevami hišnih posestnikov in najemnikov ter prinaša nekaj novih določil, ki se tičejo zlasti zidanja novih zgradb in tvorijo prvi poizkus vlade, da prične z realnejšo stanovanjsko politiko.
Dočim je prejšnji (t. jw sedaj veljavni) zakon omejil odpovedljivost stanovanj na 2 leti, t j. na dobo od 1. jan. 1923 do 31. dec. 1924, je privzel osnutek novega zakona sicer tudi, principijelno neodpovadljivost stanovanj med svoja temeljna načela, ni pa fiksiral končnega roka, do kdaj naj ta ne-odpovedijivost traja; iz tega bi se dalo pač sklepati, da merodajni faktorji s popolno odpravo stanovanjskega zakona ta ž njim zvezane omejitve osebne lastnine za dobo par let še ne računajo.
Princip neodpovedljivostl ustanavlja novi zakon tudi za lokale kulturnih, humanih in občekorlstnih javnih ustanov, ki ne delajo za dobiček, dalje pa tudi za male obrtnike in tTgovce glede njihovih poslovnih lokalov. Pri teh zadnjih je prepuščeno pravilniku, da natančneje- opredeli pojm malega trgovca in obrtnika; merilo za razlikovanje med malo In veliko trgovino In obrtjo bo bržčas kakor vedno v takih primerih velikost podjetja in zlasti davčne kapacitete.
Vseh omejitev so po novem zakonu — kot že doslej — oproščena nova poslopja. Precej večje pravice kot so jih imele doslej pa prinaša osnutek državnim in samoupravnim institucijam, splošno koristnim ustanovam ter poslopjem, ki se smatrajo za umetniške spomenike. Dočim so imele te institucije dosihdob po členu 15. veljavnega stanovanjskega pravilnika le pravico, da so zasedle stanovanja in lokale, ki so se v , njihovih zgradbah kakorkoli izpraznili, dobijo po novem osnutku tudi odpovedno pravico. Važno je to pri nas n. pr. za državne zavode, mestno občino etc., ki v svojih hišah niso piogli odpovedati stanovanj, ako so jih rabili za lastne nameščence odnosno za uradne namene. — Prosto odpove dl j iv 1 so tudi lokali, ki jih Imajo v najemu veletrgovci, veleindustrljci, ako se seveda nahajajo t! lokali v t u J i h hišah.
Zanimiv je člen 3. novega zakona, ki se bavi z najemninami. Splošno velja pravilo, da se osnovna predvojna najemnina iz meseca julija i. 1914 sme pomnožiti pet-najstkratno. Ekonomsko slabši sloji (državni uradniki, upokojenci, Invalidi, obl-teljl padKh, novinarji, častniki etc.) bodo plačevali le z mnogokratnikom 8 pomnoženo predvojno najemnino. Izredno previdno in sramežljivo pa Je v osnutku izraženo dej-
stvo, da velja ta 15kratni povišek najemnine le za Srbijo in Črno goro, dočim bodo plačevali vsi prečanski kraji v principu 30-kralno predvojno najemnino. Osnutek pravi namreč, da se bo v onih delih kraljevine, kjer se je pred vojno plačevala najemnina v kronah, računala osnovna cena za polovico tiga iznosa, izraženega v dinarjih. Kdor je na primer plačeval pred vojno 800 kron,letno za stanovanje, bo moral plačevati po novem zakonu 15 X 400 D = 6000 D ali 3Gkratno predvojno najemnino. — Skok Od 8 do 16kratne predvojne najemnine, ki se je zadnje čase povprečno plačevala v naših krajih, na v osnutku predvideno 30-kratno najemnino, bo za velik del nezaščitenega prebivalstva vseeno nekoliko prevelik in prenagel.
Ako ekonomsko močni zakupniki stanujejo pri ekonomsko slabših hišnih lastnikih, se bo osnovna najemnina izjemoma pomnožila 20kratno. Osebe, ki razpolagajo z letnimi dohodki nad 200.000 Din, se svobodno dogovarjajo glede najemnine, to se pravi, niso več zaščiteni in se morajo glede najemnine pogoditi s hišnim lastnikom.
Ako je stanovanje slabo in deloma ne-uporabijivo, se višina najemnine zmanjša v sorazmerju z neuporabljivostjo stanovanja.
Hišni lastnik sme odpovedati stanovanje iz Istih vzrokov kot doslej, namreč; ako sam neobhodno rabi stanovanje in stanuje kot podnajemnik ali najemnik v tujem stanovanju, pa najsi se to stanovanje nahaja
v	tuji ali v lastni hiši; dalje, ako najemnik ne plača najemnine dva meseca zapored (za naše kraje neprimerno določilo, ker se pri nas po krajevni navadi plačuje najemnino četrtletno in bi se morala torej ta odpoved nanašati na one, ki so zaostali s plačilom dveh obrokov, t. j. dve trimesečji) in pa, ako izkorišča najemnik stanovanje proti namenu ali pa ga hotč ali iz ponovne grobe malomarnosti kvari v očitno škodo lastnikovo. Nova in precej nerodna je določba, da sme gospodar odpovedati stanovanje, ako mora staro poslopje porušiti, da zgradi novo, ki mora biti dvakrat večje od starega. Ta zadnji odstavek je pač neumesten in bo kvečjemu oviral stavbno gibanje. Kajti če hoče hišni posestnik mesto stare podrtlne zgraditi novo hišo, ki bo obsegala toliko stanovanj, kakor prejšnja ruševina, bo pač indirektno precej storil za odpravo stanovanjske krize, ki zadeva tudi vse v starih, nehigijenskih hišah bivajoče stanovalce. Da bi pa sezidal dvakrat tako veliko hišo kot jo je imel dosedaj, to bo le redko-kdo zmogel in posledica bo, da bo ravno vsled tega nesrečnega pasusa marsikdo odpoved stanovanja (n zidanje opustil ter počakal, da se stara hiša zruši na glave najemnikov. Potem ga seveda ne bo več zadela dolžnost zidati dvakrat tako veliko hišo kot je bila dosedanja.
(Dalje prihodnjič.)
NaSe Prekmurje.
Naše Prekmurje je samo zase posebna enota, katero je ustvarila zgodovina. Dasi je ljudstvo na tem lepem in bogatem delu slovenskega ozemlja naše krvi in našega jezika, vendar se je razvijalo nad tisoč let popolnoma v drugih razmerah In v drugem pravcu ter ni imelo do prevrata prav nobenih stikov z ostalimi slovenskimi pokrajinami To ni bila toliko krivda na njegovi strani, ker ga je ohoH Madžar držakin vodil s svojo trdno roko, ampak več krivde je bilo na naši strani,
ker smo komaj poznali Prekmurje po imenu; o razmerah, v katerih je pa živelo in trpelo prebivalstvo, se nam pa še sanjalo ni.
To dejstvo bi moral imeti pred očmi vsakdo, ki hoče kritizirati v javnosti sedanje razmere. Dobro bi se ga pa morali zavedati tudi vsi oni, kateri delujejo danes bodisi v tem ali onem poklicu v Prekmurju in se trudijo po svojih močeh premostiti prepad, katerega je napravila med Prekmurjem in ostalim slovenskim zaledjem prete-
klost. Zakaj masa ljudstva se ne da prekvasiti preko noči. Kar se je vcepilo in kar je prešlo v kri in meso tekom tisoč let, tega ne bomo odpravili v par letih — najmanj pa še s trdo roko in nasiljem. Trajni uspehi se dosežejo le polagoma in stopnjema.
Prva leta po prevratu pa se po veliki večini sploh niso vpoštevala v Prekmurju ta dejstva. Prišlo, je v Prekmurju iz vseh krajev Slovenije mnogo inteligence, katera ni prav nič poznala ne ljudstva, ne ondotnih razmer. Ako smo odkriti, si moramo vrhutega še priznati, da ta inteligenca ni bila vedno najboljša. In tako se je kar čez noč začelo ,brez pravega študija in načrta veliko delo v narodnovzgojnem in državnem smislu. Vsak je delal po svoje v svoji stari mentaliteti, ki je bila morda dobra in pripravna kje na Goriškem, Kranjskem ali Štajerskem, katera pa nikakor ni bila primerna za Prekmurje. In tako je prišlo, kar je moralo priti v takih razmerah. Završalo je med ljudstvom in odjeknilo bolestno v slovenski javnosti. Ljudstvo ni razumelo te inteligence, ki je v svetem ogorčenju vila roke in pisala dolge je-remijade o tamošnjih razmerah v slovensko časopisje. Tako je nastal nov prepad med takozvanimi »prišleki« in domačini, kateri še danes ni odstranjen popolnoma. To so bili težki časi, težki za tamošnje prebivalstvo in prav nič lažji ne za novodošlo inteligenco.
Danes se malo piše o Prekmurju v naši javnosti. In to je dobro znamenje. To znači, da so se razmere že dokaj ustalile in se normalno razvijajo ,r naš prid. Seveda je pa še dolga pot, da se bodo docela zjednačile z našimi. Zakaj razlika, katero je ustvarila preteklost, je prevelika. To zatišje, ki vlada zadnje čase v slovenski javnosti o Prekmurju, je pa tudi dobro znamenje za ondotno inteligenco. Iz tega je razvidno, da se je priseljena inteligenca uživela v on-dotne razmere in jih pri svojem prosvetnem dehi vpošteva. Zato ne dela več tistih velikih pogrešk izza prvega časa in zato ni več krika in vika ter bodo brez dvoma doseženi lepši uspehi.
Seveda velja to le v splošnem. Zakaj nekaterim posameznikom je iz teh ali onih osebnih razlogov neljub ta zadovoljivi mirni razvoj razmer. Ravno zadnje dni se pojavljajo v nekem slovenskem dnevniku kaj čudni dopisi i? Dolnje Lendave, ki skušajo škodljivi prepad med učitelji-domačini in novo došlimi še poglobiti. Ti dopisi imajo toliko osebno strankarskega obiležja in tako izrazito ost osebne užaljenosti, da je ne morejo zakriti vse lepe fraze
o	narodnem, prosvetnem in državnem delu v Prekmurju. Iz njih se jasno vidi, da je dopisniku pred vsem za lastno osebo, ne pa za stvar. Zaletava se na zelo neokusen način v novoimenovanega šolskega nadzornika domačina g. Kontlerja ter ga skuša smešiti kot klerikalca, madžarona in docela nezmožnega za posel srezkega šolskega nadzornika — kar ne zna slovenske slovnice.
Ti napadi so tolikanj bolj ogabni, ker prihajajo iz vrst istega stanu in menda od istega človeka, katerega je g. Kontler izpodrinil po zaslugi nove vlade. Zakaj osebno mu gotovo ni niti zdaleka toliko za to mesto, kakor pa — dopisniku. Ker je samo v lendavskem Srezu še dokaj madžarskih šol, je pa neobhodno potrebno, da jih nadzoruje naš človek, ki razume ta j^zik. Žal,.da
je do sedaj obstojal tak nonsens in je nadzoroval madžarske šole nadzornik, ki ni umel besedice madžarski. Toko so dotični učitelji delali, kar so hoteli tudi med inšpekcijo. Radi slovenščine pa ni potreba imeti nobenih strahov. Ako zamore g. Kontler pisati v »Zvonček«, CM koledar in drugam, bo mogel nadzorovati tudi slovenske šole. Znano je tudi, da je bil ravno g. Kontler med nadzorniškimi kandidati tudi pod prejšnjim režimom in se je zahvaliti le grdim osebnim intrigam, da ni bil ta-
krat imenovan. Če je bil takrat dober,.
zakaj bi ne bil sedaj?
Dopisnik si naj gre ogledat v gori-čanske Vidonce, kjer je deloval gosp. Kontler nad tri leta, pa bo videl, kaj more ustvariti dober učitelj v šoli med mladino in zunaj šole med ljudstvom. Če ima dopisnik eno desetinko takih zaslug in uspehov, je lahko docela zadovoljen in miren. S takimi neokusnimi napadi pa se več škoduje, kakor pa koristi slovenski stvari.
Vaifta	ministra	Petroviča.
V	»Jutarnjem listu« je objavil minister Petrovič svoj odgovor na različne vesti, ki so se v zadnjem času pojavile. Petrovič odločno zavrača vse govorice, da je stavila vlada ali pa Radič kake pogoje. Vse te govorice označuje Petrovič kot laž. Resne osebe so govorile Petroviču o puču, ki da ga tvi^ravljajo oficirji, toda on sam ni tem vestem verjel* pa čeprav jih je sporočil vojnemu ministru. Glede dohodkov v Travniku in Zagrebu je dejal Petrovič sledeče: »V naši državi imamo zakone, ki so dobri ali slabi. Za vsak zločin predpisujejo zakoni tudi kazni. Če bo general Hadžič dokazal, da civitaa oblast proti od njega omenjenim krivcem ni postopala po zakonu, ima pravico demisljonirati. Ako pa tega ne more dokazati?«
Šangaja.
Že Sest tednov trajajoči boj kitajskih generalov se bliža svojemu koncu. Sangaj, vsled katerega se je boj pričel je padel in njegov branitelj maršal Lu-Jung Hsijang je moral pobegniti na japonsko križarko. Njegov nasprotnik, pristaš pekinške vlade, vojaški guverner province Kiangsu je zmagal v prvi vrsti vsled upora v zaledju.
Sangaj je namreč šesto največje pristanišče na svetu, ki ima pol drug milijon prebivalcev in velikanska skladišča, prenapolnjena z ogromnimi zalogami. Trgovci v Šangaju so se zato zbali, da bi moglo bombardiranje Šangaja uničiti vse neprecenljivo premoženje Šangaja in zato so otgan,'* zirali s pomočjo Evropejcev v Šangaju upor proti maršu Lu-Jung-Hsijangu. In vsled tega je Šangaj padel. Stališče Pekinga se je vsleld padca Šangaja zelo utrdilo in ni pričakovati, da bi se mogel Sunjatsen v Kantonu upirati vojski peknških generalov. Zlasti še, ker je v Kantonu samem ves bogati svet odločno proti njemu ker se noče sprijazniti z modernimi nazori dr. Sunjat-sena. katerega dolži, da je boljševik, kar sicer ne odgovarja resnici.
Zmaga pekinške vlade pa še ni popolna, ker v njenem hrbtu se nahaja še silen nasprotnik, vojaški guverner Mandžurije general Cangsolin. Ravnokar si je ta odlični general priboril veliko zmago nad pekinškimi četami pri Šangajkvanu in njegovega prodiranja proti Pekingu dosedaj maršal Vupejfu, vrhovni poveljnik pekinških čet ni mogel ustaviti. Pekinška vlada je reakcionarna in se naslanja na angleško-amerikan-ski imperijalizem, dočim je Cangsolin za japonsko orijentacijo in kitajski nacijona-list. Vsled tega ima tudi sedanji boj na Kitajskem večji pomen, pa čeprav je v bistvu nastal le vsled grabežljivosti generalov.
Politične vesti.
= Nevarna napetost med Anglijo in Turčijo. Angleško- turški spor je dosegel nevarno fazo. Turčija trdi, da je Anglija kršila status quo in da se ne odreče Mo-sula. Anglija smatra turški odgovor za drznost, kakor tudi njihovo noto Zvezi narodov. Tanj prosijo Turki Zvezo narodov, da podvzame vse korake in desavuira angleško postopanje v Iraku. Mustafa Kemal je sklical parlament k izrednemu zasedanju, kjer so razpravljali o vprašanju Mosula.
= Mac Donaldov volilni boi. Mac Do-nald se je prvi od voditeljev treh strank podal na pot po celi državi. Iz Londona je odpotoval v Glasgow, in vzel s seboj v vlak tudi svoj avtomobil, ker hoče iz Glas-gowa potovati iz kraja v kraj. Tekom svojega pet dni trajajočega potovanja, bo govoril približno stokrat. Na londonskem kolodvoru je izjavil: »Zdaj pričenjamo največji boj, kar ga je Labour Party sploh kdaj vodila. Toda nikdar še nismo pričenjali nobenega boja z boljšim duhom in lažjim
General Hadžič pravi, da je prejemal od svojih organov tudi poročila o političnih dogodkih. Ne vem, kdo je dal vojaškim organom pravico zasledovati politično strankarske dogodke, kajti zato so poklicane samo civilne oblasti.
Nadalje je izjavil minister Petrovič, da so njegov i organi ugotovili, da se je nekaterim organizacijam delilo orožje. Ni se pa še moglo ugetovhi, od kje so dobile te organizacije crožje. Za mir in red v državi sem odgoveren jaz In zato ne morem slepo verjeti poročilcm vojaških oblasti. Hrvaški Sokol je bil oborožen le z lesenimi sulicami in starimi sabljami in je armadno poveljstvo odgovorilo, da ne pomeni to orožje nobene nevarnosti.
srcem. Gotovi smo, da se vrnemo bistveno ojačeni.« Na svojem potovanju na sever bo Mac Donald govoril na vsaki postaji — Ba.ldwin, vodja konservativcev odpotuje šele v četrtek, Asquith, vodja liberalcev pa v petek.
= Resni dogodki v bližnjem orijentu.
Glasom poročil, je turška vlada sklenila, poslužiti se vseh sredstev obrambe, da zavaruje svoje meje, posebno one proti Mezopotamiji in v okolici Mosula, ker se nikakor ne namerava pokoriti angleškim na-redbam in zahtevam. Turške čete so očl-vidno debile povelje, da branijo nove pozicije, ki so jih zavzele s prekoračenjem meje v Mezopotamiji, in se ne puste potisniti iz njih. Iz avtentičnih krogov poročajo, da se turški kabinet že bavi z razpisom splošne mobilizacije. -- Istočasno poročajo iz Meke, da so bila prekinjena pogajanja za premirje med Vahabiti in novim kraljem Hedža Ali. Vahabiti so se odločili za nadaljevanje pohoda na Meko. Kralj Ali se je umaknil s svojo armado iz Meke v Djedo.
V	londonskih političnih krogih menijo, da predstavljajo vsi konflikti — upor proti Spancem v Maroku, ki je bil za enkrat udu-šen, nemiri v Sudanu, navali Turkov v Mezopotamijo in boj Vahabitov proti Faizulo-
vi	dinasfji — enotno gibanje, ki poskuša potisniti zapadnoevropski in krščanski vpliv iz severne Afrike in Azije. To gibanje bale podpirajo Turki vsled tega, ker žele ustvariti z ostalim mohamedanskim svetom neko gotovo interesno enoto, ki se ne bi opirala na religijozne temelje, pač pa na združenje nacionalističnih sil prebujajočih se narodov v Orientu.
Dopisi.
Trbovlje. Protestni shod koaliranih
strank za občinske volitve, sklican za pro* šlo nedeljo, se ni vršil, ker ga ni politična oblast dovolila z motivacijo, da Je bil prepozno javljen. Na novo Je sedaj sklican shod za v nedeljo 19. t. m. ob 8. uri zjutral na trgu pred cerkvijo. — V Trbovljah izhajajoči tednik »Slovenski dom« Je zopet začel izhajati in bo izhajal redno. — V nedeljo, dne 19. t. m. se vrši velika vrtna rudarska veselica na prostoru rudarskega doma.
•	i
f	Vedno zadnje novosti	j
j	SAMO	|
j	GRIČAR & MEJAČ,	j
t šelenburgova ulica 3. j
Dr. 'S. OuthI;
Suieni navade.
(Iz dnevnika detektiva.)
Sedim v svoji borno opremljeni mesečni sobi in prebiram Conan Doylejeve Istorlje. Ta Conan Doyle mora biti zvit tiček... Opisuje svoje senzacijonelne, skrivnostne slučaje, »potem pritegne svojega vsevednega privatnega detektiva, ki prede in veže niti napetega zasledovanja zločinca z bajno zmožnostjo, čudežno energijo in neverjetno spretnostjo tako dolgo, dokler ne zgrabi varno se čutečega bandita. Publikum hlasta te povesti, je očaran in se niti za tenutek ne domisli, da ga Je na spreten način potegnil za nos...
Tedaj preruši nekdo moje razmišljanje. Trkanje.
»Noterl«
Prekrasna dama vstopi v moio sobo v spremstvu elegantno oblečenega mladega moža atletske postave. Pogled na fine, plemenite poteze, na obleko In ponašanje lepe gospe in vedel sem, da je iz družabnih VTSt. Njen spremljevalec izpričuje idealno moško lepoto. Od solnca ožgano lice, plamteče oči. ogljeno črni brki.
»Gospod detektiv Muzar?..«
»Prosim 1*
»Pravijo, da ste spreten, zanesljiv tnož... Potrebna nam je vaša preskušena spretnost, toda...«
»Razumem, milostljiva. Zadeva je delikatna ...«
.Oglasil se je mladi mož.
»Zelo delikatna...«
»Na razpolago sem!«
»Naprej že izjavljam, da se ne ustra-llm uiti največilh denarnih žrtev, Ce že-JHte, vam dara večji predujem in po doseženem uspehu vas bom bogato nagradila. ■Ronavljam pa: glavna stvar je diskretnost.«
»Tb svarilo ie odveč.«
»Torej — da preidemo k stvari — Vi gorate vedeti... Pardonl... Lahko govo-Ni nikogar tu v stranski sobi?«
»Brez skrbi, gospod.«
»Torej, vi morate vedeti, da sem Jaz le prijatelj milostljive gospe, ne pa njen soprog.«
»Se poznata že dolgo?«
»Približno šest mesecev.«
Tedaj se Je vmešala dama:
»19. februarja bo šest mesecev. Ce dovolite, Komel, bom nadaljevala Jaz... Torej, dragi gospod, že pet tednov je moje življenje podobno pravemu peklu. Ne dneva. ne noči nimam več mirne. Neizrečeno sem nervozna... Vsa se tresem in bojim se, ker me lahko vsak moment zadene strašna katastrofa... Gre namreč zato, da nas nekdo že pet tednov vsepovsod zasleduje, kakor senca in da mu ne morem uteči. Vsa moja previdnost je zaman; oni skrivnostni neznanec zasleduje na naravnost Čudežen način vsak moj korak, obsipa moje sorodnike, moje prijateljice in znance z anonimnimi pismi, kjer natančno opisuje vsak najin sestanek... On piše, da sva Imela danes tu, jutri tam rendez vous...«
»Nesramnež!...«
To besedo je izpregovoril s Kofnel nagovorjeni gentleman.
»Minuli petek sva bila na primer v neki
#	vili. Peljala sva se s kočijo tja. V mraku, ko sva izstopila, naju ni videl nihče In naju tudi ni mogel videti. Vila je prazna In ne stanuje nihče v njej. Niti žive duše nisva srečala tam. Moji znanci so ml pa čez tri dni eden za drugim prinašali anonimna pisma, kjer je bila natančno opisana ura in kraj našega sestanka.«
»Čudno!«	i
»Kaj ne? Dala sva se na Kornelovo prigovarjanje skupaj fotografirati. In pomislite, dragi gospod, teden pozneje Je dobila ena mojih največjih sovražnic to kompro-mltujočo sliko v roke. Posetila me je, hlinila naklonjenost, me opozorila na pretečo nevarnost in ml z grajo izročila fotografijo... Požreti sem morala svoio jezo, jo poslušati in molčati, na konec pa sem se ]! morala še zahvaliti... Strašno... Obupno!«
»Pa!.. Neprijetna stvar! Dovolite
vprašanje, je vaš gospod soprog tudi že prejel kakšno anonimno pismo?«
»Ravnokar sem hotela povedati... Včeraj Je dobil prvo pismo. Opazovala sem ga, kako ga je takoj prebral. Prebledel je kakor mrlič. Zložil je pismo in ga vtaknil
v	žep...«
»Je ljubosumen?«
»In kako?... Ljubosumen Je in maščevalen... Zdaj mi še prikriva celo stvar. Hlini ravnodušnost, toda njegovega strašnega miru me je groza... Več kakor gotovo je, da nekaj namerava... On misli na maščevanje... Hitela sem h Komelu, potem k policijskemu predsedniku, ki je moj dober, star prijatelj. Prosila sem ga, naj izsledi onega človeka, ki me Je oropal miru.«
»In kaj je dejal policijski predsednik?«
»Poslal me je k vam. Priporočil vas ml je kar najtoplejše... Gospod! Prosim, rotim vas: Osvobodite me tega človeka!«
»Hm, hm! Težka naloga! Toda, čakajte... Ne sumite nikogar?«
»Nikogar... Nikogar...«
»In vi, gospod?«
»Odkrito povedano: Na sutnu imam hišno milostljive gospe.«
»Toda Komel!... Marija ne ve ničesar. Ona je dobrosrčna, poštena deklica. Prepričana sem, da ni zmožna take podlosti.«
»Ce Marija zares ni posvečena v vašo tajnost, mislim tudi jaz, da je gospodov sum neutemeljen... Ima mogoče milostljiva gospa kakšno tako anonimno pismo pri sebi?«
»Da. Imam pismo, kf ga je dobil mol mož.«
»Kako ste prišli do njega?«
»Vzela sem mu ga ponoči, ko je spal, iz žepa.«
»Pokažite!«
Vzel sem pismo in ga preletel.
»Za vraga! Ta človek ve vse, celo najmanjše detajle!«
»Po Kornelovem mnenju je pisala to pismo ženska roka.«
»Ja* pa trdim, da jh j« pisal mož in si-
cer z ierodno spačeno pisavo. V grafologiji sem podkovan... Kako ste prišli na to misel, iti k policijskemu predsedniku.«
»Komel mi je svetoval.«
»Da, gospod, to je bil moj nasvet... Saj končno moramo vendarle kaj ukreniti... Zadnji čas je, da primemo lopova!..«
»Morali ste pa vendar računati s tem, da prodre zadeva v javnost, kakor hitro jo naznanite. Škandal je potem gotov!.. Spretni policijski reporterji izvohajo vse... Toda nadaljujmo. Čigava je ona vila, kjer ste bili minuli petek?«
»Vila je last milostljive gospe.«
»In kdai ste sklenili, da pojdete tja?«
»Prejšnji dan ...«
»Motite se, Komel... Jaz sem predlagala, da bi šla tja. Vzela sem s seboj ključ in vi ste izvedeli to, ko sva že sedela v kočiji.«
»Res je... Jaz sem se zmotil.«
Tedaj smo bili že na pravi poti. Ta nedolžna, na videz majhna pomota je z jarko lučjo osvetlila skrivnostni slučaj. Našel sem sled.
Mladi mož je potegnil denarnico iz žepa in položil par stotisoč kronskih bankovcev na mizo.
»Tu je predujem. Ce bodete uspeli, potrojim to vsoto!«
»Lahko mi zaupate, gospod! Ničesar ne bom opustil, kar bi mi pomagalo strgati onemu podlemu, strahopetnemu človeku masko anonimnosti z obraza.«
»Z milostljivi gospo ne smete stopiti v zvezo. Ce potrebujete o tem ali onem še kakšnih pojasnil, se obrnite prosim kar name. Med peto in šesto sem zmirom doma...«
»Prosim. Obenem vas prosim, da mi napišete tu na košček papirja svojo adreso.
Gentleman je v naglici napisal svoj naslov. Bežno sem pogledal pisavo in ta pogled mi je zadoščal, da sem zaljubljeni par še malce pridržal. Milostljiva gospa mi je hotela že prijazno podaiti roko.
»Oprostite prosim, milostljiva gospa! Predno odidete, še eno vprašanje!.. Imate kaj lastnega premoženia?«
»Imami v Budimpešti tri nezadolžene hiše in v borzadskem okraju večje posestvo. Seveda tudi nezadolženo.«
Lepi gentleman je vprašal smehljaje!
»Rad bi vedel, v kakšni zvezi je premoženje milostljive gospe z anonimnimi pismi?«
»Naj vam dam odkritosrčen odgovo«
na to vprašanje?«	*
»Le odkrito, brez ovinkov.«
»Zelo mi je žal, da nisem istih misli kakor vi in še enkrat naglašam, da Je 43 anonimna pisma pisala moška roka.«
»To je stvar osebnega naziranja.«
»O tem sem prepričan... Oni mož ni zasledoval drugega cilja, kakor da bi Izzval javen škandal in soproga prisilil, da bi vložil proti nezvesti ženi tožbo za ločitev zakona.«
»Ne razumem.«
»Saj govorim dovoli jasno. Milostljiva gospa je zelo bogata in pisec anonimnih pisem bi rad po končanem ločitvenem procesu dobil z lepo gospo tudi njeno ogromno premoženje...«
»Smelo sklepanje.«
»Hočem vam dokazati, da imam prav. Poglejte: Ta pisma je lahko pisal le mož, ki je bil pri tajnem sestanku sam navzoč.«
»Saj sva bila zmirom sama... Brd prič«
»Tem slabše za vas.«
»Zame? — Zdi se, da se vam blede...«
»Nasprotno 1 " zemimo to-le anonimno pismo in ga primerjajmo z vašim naslovom, ki ste mi ga ravnokar dali... Te vTstlce je pisala ena in ista roka... Za ta dokaz ni potrebno nobeno strokovno znanje. V naglici ali pa iz navade ste zabeležili svoj naslov z isto potvorjeno pisavo, s katero sto pisali svoje anonimno pismo. Tu, milostljiva, lahko se prepričate na prvi pogled...«
Razkrinkani gentleman se je hotel braniti, toda beseda mu je zastala v grlu. Jecljal Je nerazumljive besede In zrl mrtvaško bled milostljivo gospo... Ta ni rekla m> b.ene hesede. Stopila je k atletu, ga premerila od nog do glave in mu z vso sUo prisotna — zaušnico. Potem je ponosno odjJa iz sobe.
Dnevne vesti.
— Krall Aleksander — pokrovitelj sv.
groba. Jutri, dne 16. t. m. prispe v Beograd Posebna delegacija iz Jeruzalema, ki bo toočlla Nj. Vel. kralju najvišje odlikovanje Jeruzalemskega patrijaiha. KakoT se do-»neva, bo ob tej priliki ponudila delegacija kralju pokroviteljstvo nad sv. grobom.
— Zakon za pomoč brezposelnim. Ministrstvo socijalne politike je pred kratkim razposlalo vsem delavskim .zbornicam v wžavi projekt zakona za pomoč brezposelnim. Delavske zbornice so bile pozvane,
, da Izrazijo svoje mišljenje o tem načrtu glede nekaterih izprememb, oziroma dopolnitve.
— Kuriti so začeli. Generalna direk-®*ra državnih železnic sporoča, da se z da-BJŠnjlm dnem prične kuriti v osebnih
vlakih.
Naši v Braziliji. Urednik »Beograj-Novosti« Tvrdoreka je letos prepoto-JJ* Brazilijo in se zlasti zanimal za jugo-gnvenske kolonije. Na podlagi svojih opa-novanj je izdal karto Brazilije in v nje) orisal vse jugoslovenske kolonije. Naše Kolonije v Braziliji so zelo številne in do-MvaJo zlasti v zadnjem času vedno nov Vseh Jugoslovenov je po mnenju tvrdoreka najmanj 30.000. Dosedaj se je •Plošno mislilo, da naših izseljencev v Bra-«IilI skoraj ni. To mnenje je sedaj teme-Utto ovrženo. Zato je čas, da imenuje vlada Brazilijo svojega konzula, da ne Izgube PkU izseljenci popolnoma stik s svojo domovino.
- — Nov vozni red. Ministrski svet je Pooblastil prometnega ministra, da izdela Minski vozni red na železnicah.
— Ugodnosti pri vožnji po železnicah, poroetui minister Sušnik je izdal nove določbe giede ugodnosti vožnje po železnici. Olasom teh določb imajo pravico do polovične vožnje državni uradniki, a njihove uružine trikrat na leto. Vsaka zadružna *veza prejme 6 revizorskih kart za četrtin-»Ro vožnjo. Sokoli In Orli imajo polovično vožnjo vsakokrat, ko se vozijo na zborovanja ali telovadne prireditve. Invalidi se S&tlio brezplačno, kadar gredo k zdravnf-»seitm pregledu. Vsa humanitarna In kultna društva imajo ugodnost polovične Vožnje, Kadar potujejo na zborovanja.
— Razglas! Ker se je dogodilo, da je F*« posestnik goOofca-pismonošo, ki je iz "Ji* države doletel v njegov golobnjak, na-«ej prodal, čeravno je opazil, da ima na *j9gah obroček iz. gumija in aluminija in na Perutnicah označbo s številkami In bese-
se občinstvo v izogib kazenskih pojedle opozarja, da je take golobe-pismo-“Pse, ki služijo tudi v špijonažne svrhe. nemudoma oddati bližnjemu varnostnemu or-Sanu, oz. orožniški postaji.
— Pobegnil s 40.000 dinarji. Ljubomir aalabarič, upravitelj »Delniške družbe za eksploatacijo lesa« v Zagrebu je te dni posla) uradnika Vladimirja Braun-Hermana ta-*a*irat denar k raznim tvrdkam. Obenem je bilo Braunu naročeno, da dvigne v ban-y 40.000 Din, katere nai bi takoj vložil v
banko. Zvesti uradnik pa se ni vrnil Rojen Je 1. 1899 v VukovaTju, izredno nosd pristrižene brke in ima temno-iii|aVe Dva dni preje je dvignil potni dž Italiio* Avstrijo, Romunijo in Madžarsko, kamor bi imel potovati službeno.
., — Prijet trgovec z dekleti. Te dni so oblasti y Skoplju pTijele nekega Kemala Abduloviča fz' Tetova. Abdulovič Je imel
• seboj dve mladi deklici, katere je nameraval prodati čez mejo. Eno od deklic. Živ-“O Arsič iz Kragujevca, je Abdulovič kupil
* Nišu za 1800 Din. Obe deklici sta bili vrojeni staršem.
nii ~• čaruga zahteva ločitev zakona. Na obsojeni slavonski razbojniški poglavar Jovo Stanisavljevič-Čaruga je zahteval *oano ločitev zakona s svojo zakonito že-i 'j	sedaj pri svoji materi. Zanimivo
C aru ga še vedno upa, da bo pomilo-*c*n. Ko so ga vprašali, zakaj se hoče od *°ne ločiti in mu pojasnili, da ločitev nima Fjjlsla, ker bo njegova žena itak kmalu vdo-!*• ie odgovorU, da ne zahteva ločitve radi r^Je žene, marveč radi sebe, ker bo naj-5*Sneje v poldrugem mesecu prost In si bo b°Jskal drugo ženo. Pa ne, ko bi se CarugI ®ekollko mešalo?
v, — Najmlaiša hči ruskega carja živi? "••ki Italijanski list poroča, da je najmlajša «čl bivšega ruskega carja Anastazija na ^udovit način ušla smrti. Ko so boljševikl ®orill carsko rodbino, so pozabili usmrtiti težko ranjeno Anastazijo, kateri je slednjič uspelo, da Je prispela v Ameriko. Tu da se Je seznanila z nekim mladim Švicarjem, ki Jo ie vzel za ženo. Ustanovila sta si skromen dom in živita popolnoma ločeno od svcts.
— Sokolsko društvo v Radovljici priredi v nedeljo, dne 19. t. m. ob osmih zvečer v Sokolskem domu vinsko trgatev.
Prosveta.
Anatole Francova smrt
, Anatole France Je umrl v noči od ne-ir~J® na pondetjek ob 11. uri 26. Njegove *«Qn]e besede so bile klasični izrek vseh unurajočih Francozov »Maroan, maman!« dolgoletni pesnikov zdravnik in prijatelj, Ajlknon, je zatisnil mrtvecu široko razprte °®L Ob uri smrti je bUa pri bolniku razven zdravnika le njegova žena z enim strež-n“Om in eno strežnico. — Ministrski predsednik H e r r 1 o t se je vrnil v pondeljek zjutraj v Pariz in njegovo prvo uradno delo je bilo, da je odredil, da bo Anatole France pokopan na državne stroške. Kakor hitro se vrne parlament s počitnic, bo vlada predlagala v zbornici in senatu, da se pesnikovo truplo prepelje v Pantheon. Herriot e pesnikovi vdovi poslal sledečo brzojav-to; »Člani" republikanske vlade čutijo smrt velikega pisatelja, čigar vpliv obvladuje celo našo dobo in ki zastopa vsa bogastva In nijanse nacljonalnega genija, kot kruto izgubo. Anatol France se kot tolmač najčistejših klasičnih tradicij ni v najtežjih okolno-atih obotavljal, zastaviti občudovanja vredni talent zn najplemenitejše naloge. Njegova Smrt povzroča med nami ogromno vrzel. Osebno sem izgubil ž njim prijatelja, ki sem ga zmirom visoko spoštoval in ljubil. Sprejmite, prosim, izraz najglobljega sočutja vlade In dovolite mi, da žalujem z vami. Herriot« Tudi predsednik republike Dou-mergue je poslal prisrčno sožalno brzojavko pesnikovi vdovi, ki je prejela več tisoč brzojavk iz vseh delov Francije in iz inozemstva. Oporoka, ki jo je Anatole France sestavil pred tremi leti ob priliki svoje poroke, še ni bila odprta.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v pondeliek. dn» 20. oktobra t, 1, v
E
Ljubljana, dne 15. oktobra.
1— S kolesom je povozil trgovec A. P. dne 13. okt. na križišču Sv. Petra in Resljeve ceste Josipino Rožmanovo in jo na glavi lahko poškodoval.
—	JUHAN. Iz priznalnih nisem; Tudi jaz -osebno in moja družina rabimo vsak dan »Juhan« In tudi pri nas sem opazil, kako dobro učinkuje »Juhan« na splošno telesno stanje! — Dr. Kumar, rudniški zdravnik v Hrastniku.
Ljubljane«
1— Blagoslov od zgoraj. Stanovalci neke znane ulice so imeli že par večerov sem priliko opazovati ob poznih večernih urah samotnega »trubadurja«, ki je redno vsak večer čakal v veži za voglom trinadstropne hiše. Gledali so ga redki pasanti, gledali so ga iz posameznih oken vseh treh nadstropij. Nekako ob istem času se je vračala domov živahna Francka, ki je potegnila tako le na promenadi marsikateri dolg pogled za seboj. Sanjave oči absolviranega jurista Nandeta pa so kar obvisele na Francki. In se je odločil, da jo počaka in nagovori. Sedemkrat se je bil že odločil in ravno tolikokrat je šla Francka mimo njega, ko jo je čakal za voglom, a ni zinil ne bele, ne črne. Včeraj pa se je ojunačil. Čakal je in ona je prišla. Ravno, ko je hotela vtakniti ključ
v ključavnico vežnih vrat, se ie Nande zganil in zakašljal. »Gospodična, pst, ne še!« »Kdo pa ste?« »Takoj vam povem, le trenutek še počakajte!« Francka je pogledala navzgor, najbrže v smeri proti oknu, kjer stanuje, nato pa je stopila k neznancu. »A,
vi ste...? Pardon zmotila sem se!« »Ah, ne recite tega. 2e sedem večerov prihajam sem.« »Kaj pa želite?« »Povedal bi vam rad, kaj čutim!« In oba hkrati sta globoko zajela sapo, ki se Je združila v mogočen vzdih. »Prekrasna noč Je nocoj,« je začel Nande, »nobenga oblačka nikier; da bi ga tudi v rroji duši ne bilo!«, je gorko zaželel. »Zelo ste sentimentalni, gospod!« »Dajte ml rokeo. Francka!« Ko sta tako stala roko v roki pa Je Nande nenadoma začutil, kako udarjajo na njegov širokokrajen klobuk debele kaplje, vedno gostejše, gostejše, dokler se niso kaplje izpremenile v močan curek, ki je mahoma postal pravcati hudournik. Prestrašeni Nande se je ozrl kvišku, tisti hip pa. kai bi pravil? Samo pljusknilo je revežu v obraz in hitel se je brisati z robcem. Francka se je zlobno zasmejala, odklenila vrata in zginila v veži. Gori v drugem nadstropju pa se je tiho - zaprlo okno, za katerim sta se sklinili (Ive senci. Nandetu pa je nekam čudno dišalo vse okoli njega.
1— Nezgoda. VčeTai dopoldne se je peljal natakarski vajenec Ernst Koba s kolesom po Dolenjski cesti. Na kolesu je imel tudi 12 letno sestro Hildo. V bližini vojaškega strelišča mu je pripeljal nasproti z dvouprežnim vozom hlapec Ivan Šlibar iz Lavrice. V bližini vojaškega strelišča je Kobalu spodrsnilo. Padel je s sestro vred s kolesa, pri čemur je prišla Hilda pod Šiftarjeve konje, ki so se vsled tega splašili ter deklico povozili, tako, da sta ji šli obe kolesi čez prsa. Težkopoškodovamo so prepeljali v dež bolnico.
1— Zopet žrtev lahkovernosti na kolodvoru. Krojaški pomočnik Viljem Petelin, Glince 13. je izročil dne 13. zvečer na Glavnem kolodvoru neznanemu moškemu svojo suknjo, vredno 750 Din, nakaT jel ni več videl.
i— Smrtna kosa. Društvo nižjih mestnih uslužbencev naznanja žalostno vest, da je član gošpod Ivan Pirh, magistratni Ječar v pokoju, stanujoč na Kodeljevem (Planir), dne J3. oktobra 1924 ob 11. ut! ponoči preminul. Pogreb bode 15. oktobra 1924 ob 4. uri popoldne na pokopališče štepanjavas. Naj mu bo blag spomin!
1— Cvetlični dan za šentjakobsko knjižnico prirede Šentjakobčani 31. oktobra in 1. novembra.
1— Najlepše knjige, slovenske, srbohr-vatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske in angleške, izposoja vsak delavnik od 4. do pol 8. ure zvečer Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11. — Vstop vsakomur prost, kdor se zadostno legitimira.
1— Pevsko društvo »Slavec« priredi v nedeljo dne 26. oktobra t. 1. ob 7. uri zvečer v Sokolski dvorani na Viču koncert umetnih in narodnih pesmi.
j_ Kavarna in gostilna »Central«, danes koncert. Toči se pristen cviček, jeru-zalemec in blzeljčan. Za mnogobrojen obisk se priporoča Štefan Mikolič.
1— Kavarna Jadran. Vsak večer damski koncert. Za obisk se priporoča Zima, ka-vamar.
Očtzovi dvorani v Mariboru koncert umetnih in narodnih jugoslovanskih pesmi. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Zlate Briš-nikove.	*
Zikov godalni kvartet je priredil koncertno turnejo po Španiji ter je dosegel pri publiki In kritiki soglasno priznanje In pohvalo. Po Španiji redno koncertirajo Rosč-kvartet iz Dunaja, Wendllng-kvartet iz Nemčije, budimpeštanskl In londonski kvartet. Proti takim odličnim udruženjem je po Izjavi kritik kvartetu! stil Zikovcev popolnoma nov in njihov temperament naravnost fascinira občinstvo. Koncerte na Španskem aranžira Asociacidn de Culture Musical, ki ima svoj sedež v Madridu. Zikov kvartet je nastopil turnejo po Španiji dne 5. septembra in je absolvkal tekom enega meseca 27 koncertov. Izvajal je kvartete: Beethoven op. 18 in 59, Dvorak F-dur, Smetana »Iz mojega življenja«, Borodin D-dur, Grieg G-mol, Čajkovski D-dur, Novak G-dur, Jirak, Suk op. 31 In Hindemith. Koncerti so se vršili po večini v glediščih, ki so elegantna in zelo akustična. Došel nam je časopis »Dlario de Jere*«, ki prinaša obširno In zelo laskavo kritiko o koncertu Zikovcev v Jerezu. Kvartet Zika priredi še 3 koncerte v Madridu in se potem vrne na Češko.
V	petek, dne 17. L m. se poje v opernem gledališču priljubljena Verdijeva opera »Rigoletto«, v kateri poje vlogo dvorskega norca Rigoletta prvič na našem odru g. Boris Popoy v slovenskem jeziku. Ostale vloge so sledeče zasedene: GHda — ga. Lov-šetova k. g„ Maddalena — ga. Thierry-Kavčnikova k. g., vojvoda — g. Kovač, Sparafucile — g. Zathey in vlogo Monte-rone poje iz prijaznosti g. Betetto, ker je g. Pugelj bolan. Opero dirigira g. Neffat, režira oa a. Bučar.
¥
naznanja, de. se predvaja
tligijenai v zakonu
še v sredo 15. t. m. ker se vsi obiskovalci še niso razvrstili.
Četrtek, petek in soboto
predvaja vrlo zanimivo dramo
Plesalka La motte
Prednasftanilo!
V nedeljo pričetek predvajanja
!
!
Maribor.
Tatvina drv. Inženirju Iv. Kukovcu v
Gosposki ulici je neznan tat ukradel iz dr-vamče več premoga In drv.
Nasilen goljuf. Včeraj je prišel v gostilno »Zaklan« na Glavnem trgu neki K. Iz Petrovč pri Celju. K. je naročil jedi in pijače. Ker pa se je zdel natakarici ta indivi-dlj sumljiv, je prosila nekega drugega znanega gosta, naj pazi nahi, da Jo ne bo popihal brez plačanega računa. K. se je res najedel in napil ter odšel nato na stranišče in od tam smuknil na ulico v smeri proti Dravi. Gost, ki ga je nadzoroval, pa je skočil za njim in ga dotekel pri Dravi. Nastala je huda borba. K. je potegni] iz žepa samokres In udaril z njim zasledovalca po glavi. K sreči je prišel mimo nek višji policijski stražnk, kateremu se ie posrečilo aretirati nasilneža. Goljuf je med tem vrgel samokres na neki vrt, kjer so ga pa pozneje našli.
Gospodarstvo.
Naša sladkorna produkcija.
Sodišče. s
KREPKA KLOFUTA.
Sodnik: »Vi ste France Kosmač, ključavničarski mojster. Ali ste bili že kdaj kaznovani?«
Obdolženec: »Ne.«
Sodnik: »O, pač, štirikrat. No. In danes ste obdolženi, da ste tegale fanta, 14 letaega mehaniškega vajenca Smrekarja po desnem licu tako udarili* da ste ga precei poško-dovall. Ali Vas ni sram, tacega majhnega fanta...«
Obdolženec:	»Bom povedal, kako Je
bilo. Jaz sem peljal s konjem, on pa s ko-lespm. Vozjl je tako nerodno, da sem mislil', da bo zavozil pod konja. Zato sem mu dejal: »Poglej, kako nerodno voziš.« On mi je nekaj nazaj odgovoril, razburjen sem bil, pa sem ga. To je blo hitr.«
Sodnik:	»No,	Smrekar,	ali	te je res
udaril?«
Smrekar: »Res.«
Sodnik: »Hudo?«
Smrekar: »O, hudo.«
Sodnik: »Ali zahtevaš odškodnino?«
Smrekar: »Samo za zdravnika.«
Sodnik: »Koliko si mu plačal?«.
Smrekar: »60 dinarjev.«
■ Sodnik: »Koliko časa te je bolelo?«
Smrekar: »Dva dni.«
Sodnik: »Delat sl pa šel?«
Smrekar: »Prvi dan nisem mogel Iti.«
Sodnik: »Kosmač, to je težka stvar; VI ste že predkaznovanl.«
Obdolženec: »Clovk se včas mal spozab, srn biv P jan, scer ne b naredu kej tacga,«
Sodnik: »150 dinarjev Imate; če ne boste plačali, boste pa*tri dni sedeli. Smrekarju plačate pa 60 dinarjev odškodnine.«
Obdolženec: »Ali lahko kar njemu Izročim?«
Sodnik: »Lahka«
Obdolženec: »Pa nimam pr seb, no pa sej smo sosedL«
Po podatkih, ki so bili objavljeni dosedaj, bo dala produkcija sladkorne repe letos v naši državi sledeče rezultate: Okoliš sladkorne tovarne v Be-čkereku 15.000 vagonov, v Novem Vr-basu 16.000 vagonov, v Crvenki 18.000 vagonov, v Usori 9000, v Čupriji
10.000,	v Beogradu 12.000 vagonov in v Belju 12.000 vagonov. Vsa produkcija sladkorne repe bo letos znašala 108.000 vagonov, ki bodo dali
11.000	vagonov sladkorja. Ker se potroši v državi le okoli 6000 vagonov sladkorja, se bo torej moglo izvoziti 5000 vagonov sladkorja. Ker je tudi V vseh drugih državah produkcija sladkorja narasla, zato bodo naše tovarne sladkor le težko izvozile in zato se je med njimi pričela ostra konkurenca. Iz-
gleda, da se bodo v doglednem času sladkorne tovarne sporazumele in da bodo prenehale z medsebojno konkurenco. Kljub temu pa ni pričakovati, da bi bila kriza v sladkorni industriji skoraj rešena. Treba bo, da se država zanima za rešitev krize, to tem bolj, ker je bila ravnokar znižana prevoznina za madžarski sladkor, ki se izvaža na Reke za 30%. S tem je naši sladkorni industriji zopet otežkočena konkurenca in zato je nujno, da naša država zniža tudi za naš sladkor prevoznino. Na drugi strani pa je seveda treba gledati, da ne bo plačal računa konsument in da bo rešil sladkorno industrijo izvoz sladkorja, ne pa povišanje cen doma.
Rezultati agrarna reforme na Češkoslovaškem
Na stoti seji upravnega odbora za agrarno reformo le poročal predsednik agrarnega odbora dr. Višnovsky o rezultatih agrarne reforme na Češkoslovaškem v prvih petih letih obstoja republike. Uvodoma Je referent poudaril, da ni agrarna reforma na Češkoslovaškem samo delo gotovih političnih strank in socijalnih razredov, temveč želja vsega naroda. Več ko polovica vse zasežene zemlje se nahaja danes v posesti naroda. Razen tega je 141.172 hektarjev zemlje v prisilnem 'zakupu.
V	vsem je prišlo dosedaj v narodovo posest 480.000 hektarjev plodne zemlje. To zemljo si je razdelilo med seboj
400.000	rodbin, to je 60% vsega prebivalstva, ki se bavi s poljedelstvom. Dve tretjini zemlje je bilo oddar.o kmetovalcem, ki so bili brez zemlje ali imeli samo do pet hektarjev zemlje. Latifundiji se popolnoma likvidirajo. Na mnogih veleposestvih so se osnovali kmetijski zavodi in vzorna posestva.
Danes so na Češkoslovaškem mogoči vsi načini lastnine. Poleg posestnikov imamo tudi zakupnike in dosti je tudi kolektivnih gospodarstev. Ustanovljeno je 67 takih zadrug, od katerih je 33 zadrug ustanovljenih od samih nameščencev bivših veleposestev. Te
KRATKE GOSPODARSKE VESTI IZ RAZNIH DRŽAV.
Avstrija. Avstrijski proračun sa oktober Izkazuje 65 milijard a. kron primanjkljaja. — Število konkurzov je znašalo v mesecu septembru 40 (v avgustu 33), število sodnijskih poravnav pa 205. — Trgovinska pogalania s Čehoslovaško se nadaljujejo.	*•’	*
Čehoslovaška. Trgovinska pogodba z Italijo je bila koncem septembra podpisana.
— Število konkurzov je znašalo meseca avgusta 36 (v juliju 41), sodnijskih poravnav pa je bilo 135 (julija 138). Izvoz sladkorja je znašal do koncem avgusta 1326 milijonov čeških kron proti 903 mlllj. lanskega leta. Največ sladkorja je šlo v Anglijo in v Avstrijo. — Vsled stavk, katerih sc je udeležilo 975.440 delavcev je bilo izgubljenih 11 milijonov delavskih ur, vsled česar so Izgubili delavci 427 milijonov čeških kron na mezdi.
Nemčija. Državni primanjkljaj Je znašal v mesecu septembru 9.4 milijone zlatih mark, ki je bil krit s prebitki prejšnjih mesecev. — Državni dolg pri rentni banki Je padel od 100 milijonov na 76 milijonov rentnih mark. — Viseči dolg Nemčije pa Je znašal 479 trilijonov papirnatih mark. — Cena za reparacijski premog Je bila znižana z?
5	frankov pri toni. — Draginjskl državni indeks se je povečal v zadnjem mesecu za 1.7 odstotka. — V vsej Nemčiji je znašala v avgustu produkcija črnega premoga 10.804, rujavega premoga 9.797 In briketov 2.362 milijonov ton.
Madžarska. Narodna banka je zvišala diskontno mero od 10 na 12 In pol odstotkov. — Državni deficit za mesec september znaša 11 milijonov zlatih kron. — Trgovinska bilanca izkazuje za prvih osem mesecev letošnjega leta 95 milijonov zlatih kron primanjkljaja.
Poljska. Vsak Izvoz srebra ali zlata je prepovedan. Za lastno uporabo se sme Izvoziti samo predmete, ki ne vsebujejo več ko 250 gramov zlata ali 2000 gramov srebra.
— Monopol na špirit je bil začetkom oktobra uveden. — Uvoz alkoholnih pijač je bil prepovedan.
X Obtok novčanlc presegel šesto milijardo. Po zadnjem Izkazu Narodne banke se Je zvišalo število bankovcev v zadnlem tednu za 120,934.535 dinarjev in znaša sedaj 6.089,025.475 dinarjev. Ta narastek bankovcev je utemeljen z izvozno sezono, ko skuša vsak trgovec izrabiti svoj kredit do skrajnosti. Kakor hitro se konča izvozna sezona, bo število bankovcev tudi padlo na staro višino. Istočasno pa se je dvignila tudi naša kovinska podloga In sicer za 1 milijon 546.791 dinarjev, tako da znaša danes 482,414^18 dinarjev.
X Prodaja starih železnih obročev, kožnih odpadkov In odpadkov od lutene prele se bo vršila dne 27. oktobra t. 1. pri upravi smodnišnice v Kamniku. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobave. Vršile se bodo naslednje dobave: dne 12. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave stekla za okna ter. glede dobave steklenega papirja, smirkovega platna, oglja, razne žice, vijakov, raznih kovin, razne Pločevine, svinčenih plomb, žičnlkov Itd. — Dne 13. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave raznega telegrafsko-telefonskega materijala. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice y, Ljubljani interesentom na vpogled-
zadruge obdelujejo danes preko 5000 hektarjev zemlje. V vsem je našlo na ta način zaslužka 31.839 oseb. Za te ljudi ie razven tega izdala država 92 milijonov čeških kron.
Finančne manlpulaclle pri prevzema zemlis izvaja poštni čekovni urad. Ustanovljene so dalje vse ostale potrebne nstanove za kredit, tako državno jamstvo za posest In prometni kapital. Država je dovolila dosedaj 83 milijonov čsl. kron kredita; v prihodnjem letu bo ta vsota podvojena. Za ustanavljanje kolonij na Slovaškem Je dovoljen poseben kredit v višini 25 milijonov čsl. kron. Razen tega je določenih za kolonizacijo Slovaške 15.35? hektarjev zemlje, na kateri se bo namestilo 1187 rodbin. Ugotovljeno je, da je z opustitvijo veleposestev produkcija napredovala, kar se zlasti vidi pri sladkorni repi.
V centrali in pri pokrajinskih uradih agrarne reforme Je nameščenih 1101 uradnikov in nameščencev. Rezultati agrarne reforme na Češkoslovaškem so vseskozi zadovoljivi. Želeti bi samo bilo, da bi tudi pri nas moglo ministrstvo za agrarno reformo predložiti ena. ko ugodno poročilo.
liialiiiaMoifaliii
francoske zavarovalne družbe
se nahaja v novih prostorih v Šelenburgovl ul. št 7, II. nadstroole.
(Hiša ?adransko*Podunavske Banke)
Nove knjige.
Ksaver Meško, Listki Splošna knjižnica št. 26. Natisnila ln založila Zvezna tl skama in knjigarna v Ljubljani. 144 strani. Cena broš. 18 Din. vez. 24 Din.
Baš, ko poteka 50 letnica našega priljubljenega plsatelja-pesnlka Je Izšla v založbi Zvezne tiskarne In knjigarne pol skupnim naslovom »Listki« zbirka Meško-všh novelic, črtic ta profilov. So to drobni In topli pesniški Izlivi mehke Meškove duše. male dragocene sličice ta skice, napisane z nežno roko ta v onem bleščečem stilu, vsled katerega Je baš Meško med slovenskimi pisatelji postal tako priljubljen. Večina njegovih črtic Izvira !z 4g*»v Meškovega srečno-otožnega bivanja na Koroškem. Kako prlprosto, obenem toplo navdušeno In nežno se spominja Meško v črtici »Koroški prazniki« svojih koroških časov (stran 26): »Kakor osirotelemu ta zapuščenemu otroku po materi, se ml čestokrat stoži po KoroškL Po tisti Koroški mislim, ki smo živeU v njej nekdaj, ko smo pač trpeli krivice dan na dan ln smo se dan za dnevom borili In bili za najnavsd-nejše pravice, a boriti se s toplim Idealizmom m upanjem v srcu: če ne zmagamo danes, zmagamo Jutri, če jutri ne, čea leto. čez dve, po desetih letih. BIH so vroči, a lepi dnevi v tisti bajni dežel! molčečih. resnih gora ta poezije polnih jezer Kako se mt ne bi tožilo po krasovitt deželi, kako ne po letih, v njej preživelih!«
V drugem delu svojih »Listkov« podala Meško profile nekaterih naših zaslužnih mož, med temi Aškerca, Gregorčiča, Ant. Medveda, Verovška itd., v katerih z nežne roka a popolnoma objektivno sega v globine duš teh naših odličnjakov. Okusno in lepo opremljena knjiga je na prodaj pri založnici Zvezni knjigarni In v vseh knjigarnah za skromno ceno 18 Din za broširan in 24 Din za vezan Izvod.
Anton Melik, Jugoslavija. Zemljepisni, statistični in gospodarski pregled. I. del. Druga predelana in pomnožena izdaja. (Pota In cilji 5. In 6. zvezek.) Ljubljana 1924. Izdala Tiskovna zadruga. StTani 427 Cena Izdaji na boljšem papirju 75 Din, na slabšem papirju 60 Din, poštnina 2 Din več. Ko je pred 3 leti izšla prva izdaja Mell-kove Jugoslavije, Je knjiga vsled svoje zanimivosti ta ^potrebnosti hitro pošla. Sedaj je priredil Melik, novo povsem predelano In pomnoženo Izdajo, ki na 427 straneh obširno ta temeljito razpravlja o reliefu jugo-slov. ozemlja, našem morju, podnebju, rastlinstvu, živalstvu, prebivalstvu tn narodnem gospodarstvu, Dočim zanimajo prva vprašanja bolj teoretike In šole, so zadnja poglavja zlasti važna za vse naše gospodarske in pridobitne kroge. Ti najdejo v knjigi obilo podatkov tn Informacij, ki jfh rabijo pri svojem gospodarskem delu. — Skupno z drugim delom, ki je Izšel že lansko leto, nam podaja Melikovo delo vse, kar motamo vedeti o naši državi v zemljepisnem, gospodarskem In kulturnem pogledu. Nanj opozarjamo zato vse javne državne in avtonomne urade, gospodarske ln pri dobitne kroge ter kulturne organizacije p* tuda posameznike, ki se hočejo temeljite poučiti o naši državi Knjiga je Izšla v priročnem formatu in v prav Učni obliki. Naroča ae nri Tiskovni zadrugi V Llub liani.
USPEH PRIT02BE ALI DVA »KAVALIRSKA« HAZARDISTA.
Pred okrajnim sodnikom stoje trije srrešniki: N. N., besen »kvartopirec«, ki premetava po cele dneve po gostilnah in kavarnah »hudičeve piidke«, M. M., takisto valik prijatelj kvartanja in O. O., prijazen gostilničar, ki je točil kvartopircem svojo kapljico in jih pustil igrati v svoji gostilni.
Sodnik: »N. N., kaj ste Vi?«
Obdolženec: »Trgovski potnik.«
Sodnik: »Tu stoji ,brez posla...’ To-
i	rej, VI ste obdolženi, da ste igrali prepovedano igro ,66.,.’ vsi trije...«
O. O.: »O, ne, jaz ne.«
Sodnik: »No, ste pa, pustili igrati...«
N. N.: »Ne. ga ni bilo doma, prišel je pozneje.«
Sodnik: »Torej, N. N., Vi priznate, da ste igrali z M. M. igro ,66’. M. M. je pri tem izgubil 66 Din, ali je res?«
N. N.: »Res je, da sva igrala. 66 Din je pa izgubil zato ker smo vsi jedli in pili...«
Sodnik: »No’, M. M., kaj pa Vi?«
M. M.: »Priznam.«
Sodnik: »No, in ko ste 66 Din izgubili, sta se skregala ter sta se šla k bližnjemu stražniku pritožit... Ta je stvar zabilježil ,in uspeh je ta, da sedite danes tudi Vi na zatožni klopi.«
M. M.: »Res jo.«
N. N.: »Pjan smo bli.*
Sodnik: »No. O. O., Vi ste prišli šele pozneje zraven?«
Gostilničar:	»Da, tako je, gospod
sodnik. Prišel sem zraven šele, ko sta končala ter se jela prepirati...«
N. N.: »Pjan smo bli.«
Gostilničar: »Prepovedal sem takoj, da bi se v moji gostilni prepovedane igre -Igralo za denar. N. N. je menil, pa za pijačo. Odgovoril sem:	»Tudi tega ne
pustim!«
Sodba: »N. N. tn M. M„ vidva sta kriva prestopka § 52?. k. z. in se kaznujeta vsak na 50 Din globe, subsidijarno vsak na 48 ur zapora. ■ - Gostilničar, Vi ste pa oproščeni.«
M. M. pravi, da, kakor bo zopet ha-
zardiral in izgubil, se ne bo šel več k stražniku pritožit.
BREZUSPEŠNA OVADBA POLICIJSKEGA NADZORNIKA PAVLOČIČA.
Na velesejmskem prostoru je bilo ob tričetrt na sedem zvečer. Dijak Avgust Grošelj je imel najbrže »rendezvous« z neko osebo; da si je krajšal čas, se je vozil s kolesom okrog nekega droga pred vele-sejmskim uradom. Kar ga ugleda ostro oko stražnika Pavločiča skozi ščipalnik. Pavlo-čič se približa dijaku ter ga opozori na to, da je vožnja po velesejmskih prostorih s kolesi prepovedana, ker bi bila sicer osebna varnost ogrožena. Dijak Grošelj se za ta opomin ni brigal. Vozil se je dalje. Gospodična Potokarjeva, uradnica velesejm-skega urada ga je pri tem, kakor trdi ovadba, bodrila, in ščuvala z besedami: »Kar vozi!« In tako je prišlo, da je napravil policijski nadzornik Pavločič ovadbo.
Pavločič kot priča zaslišan slika dejanski stan, kakor navedeno, s pristavkom, da sta se obdolženca smejala, iz česar je on sklepal, da se norčujeta iz njega. »Konkretne osebe« Grošelj ni nobene ogrožal, pač pa je bil priča mnenja, da je ogrožena varnost v splošnem. Zato je oba legitimiral.
Priča velesejmski uradnik Kek ugotovi, da so bili takrat na velesejmskem prostoru samo še domači uslužbenci, ker so se razstavni prostori velesejma že ob 6. zapirali. Zato tudi obtoženec s svojo vožnjo ni ogrožal nobene »konkretne« osebe.
Priča Vinko Logar, policijski nadzornik v pokoju, (to pričo je predlagal policijski nadzornik Pavločič sam), izpove istotako, da na razstavnem prostoru velesejma takrat ni bilo nobenih tujih ljudi, kvečjemu kak velesejmski stražnik je hodil okrog. Nevarnosti ni bilo nobene. Da bi bila gdč. Potokarjeva Grošlja ščuvala z besedami: »Le vozi«, ni slišal. Smejala sta se obdolženca po njegovem mnenju drug drugemu, ker sta se zabavala.
Sodba: Oba obtoženca sta bila oproščena In sicer zato, ker ni bilo prav nobenega dokaza za krivdo.
To in ono.
: Francoski državniki In novinarji. V
prejšnjih časih niso francoski ministri nikdar sprejemali vseh novinarjev, temveč samo nekatere, ki so bili nekaki njihovi zaupniki. To navado je kot prvi odpravil Clčmenceau. On je redno ob 7. uri zjutraj sprejemal vse novinarje. Vsakemu je podal roko, nato pa jih je vprašal: »Kaj imate novega za mene?« Nato se je razvil neprisiljen razgovor in vsak novinar je pazil na ton in štimungo Clemenceauovih izrekov, ker striktne izjave ni podajal Clčmenceau nikomur. — Aristide B r i a n d je kadil cigarete in govoril novinarjem anekdote. Nikdar pa ni pokazal ranljivo mesto. Bil je prijazen, toda nobene obvezne izjave ni podal. Barthou je bil vedno ljubezniv. VI vi ant pa je bil navdušen. Nato je prišla vojna. Clčmenceau je hotel nadaljevati s sprejemi novinarjev, toda njegova desna toka Mandel ga je na-domestoval. Ta je pustil novinarje ure dolgo čakati, nato pa je poslal svojega tajnika s sporočilom, da ni nič novega. Mille-r a n d je to odpravil in je pričel zopet sprejemati novinarje. Ni pa jim dajal pojasnil, temveč jih je sam izpraševal. Če se ni hotel sam izstaviti, potem je poslal svojega tajnika Berthelota. ki je potem novinarje vprašal in jim dal tudi pojasnila. P o i n c a r č je nastopal zelo različno. Včasih je bil resen in je spregovoril komaj tri besede. Navadno pa je prišel v predsobo in dejal. Gospodje: »Ničesar Vam nimam povedati.« Nato mu je stavil kdo kako vprašanje in s klobukom na glavi, aktno taško pod pazduho; je odgovarjal novinarjem tudi celo uto. — Herriot Je nad vse spreten. Pusti si staviti vprašanja. Če so ta nespretno postavljena, tedaj postane Herriot sarkastičen in poslušalci skoraj spoznajo, kako je bilo vprašanje slabo postavljeno. Če je vprašanje pametno, potem odgovarja Herriot kratko in eksaktno. Če pa je vprašanje nevarno, potem odgovarja Herriot tudi, toda nikdar se ne pripeti, da bi se zagovoril. Končno vpraša Herriot: »In drugih vprašani nimate gospodje.« Ko
vse vstane in se hoče posloviti, tedaj reče Herriot: »Sicer pa bi mogli napisati sledeče ...« In tedaj šele prejmejo novinarji zaželjene informacije.
: Odkrite tajnosti Tihega oceana. Vode Tihega oceana režejo zdaj ladje ekspedicije Angleške družbe za znanstveno raz-iskavanje. Naloga te ekspedicije je, poiskati sledove davno izumrlih narodov. Uspeh potovanja je zagotovljen, ker so takoj spočetka naši' v panamskih gozdovih ostanke plemena, ki govori angleško narečje iz dob kraljice Elizabete. To pleme pohaja bržkone od angleških piratov, ki so se tam naselili v 16. stoletju. Sto milj od panamskega kanala je družba naletela na pleme divjakov, ki so skrbno stražili v gozdovih skriti zaklad. Največji uspeh pa je dosegla, ko je odkrila majhen zapuščen otoček v Tihem oceanu, čigar skalnate stene padajo navpično v morje, člani ekspedicije z voditeljem Blairom so splezali na 300 m visoko steno in obstali na skalnati planoti, kjer so našli vrsto spomenikov neznanega naroda, kakor nagrobnike kraljev s čudnimi hieroglifi, primitivne kipce, majolike in orodje iz kamenja. Član ekspedicije je sporočil dopisniku »Dai!y Expressa«, da gre za kulturno odkritje, ki je najvažnejše v tem stoletju. Spomeniki so bili že poslani na Angleško, skupno z najdenimi okostji neznanih živali. Blairova ekspedicija pluje zdai proti Kokosovim otokom, kjer poskusi najti zaklad zlatih palic, ki ga je pred sto leti zakopalo tam moštvo angleške jadrnice.
: Čo človek ne zna ortograflje. Neki gospod marki, ki pa v resnici ni bil noben marki, je hotel postati tekom par minut milijonar. Fovabil je k sebi šest pariških zlatarjev, da bi jih kloformiral in potem oropal. Niti en zlataT pa ni prišel. Gospod marki je namreč zagrešil pri pisanju povabil »rtografično napako in, oisal je svoj »de« z veliko začetnico mesto z malo. Zlatarji so zato vedeli, da mora biti marki lopov in zato je prišla mesto juvelirjev k markiju na obisk policija. Tako se mora sedaj gospod marki zagovarjati vsled po-skušenega umora, ker more ktoroformira-nje povzročiti smrt. Zaslišan, je izjavil
»marki«, da smrt čisto gotovo ne bi na> stopila, ker je bil vsak zlatar povabljen v drugo sobo, v vsaki sobi pa je bila lina, skozi katero bi on opazoval in pravočasno nastopil če bi postalo kloroformiranje opasno. Ko mu je sodnik dejal, da on tega vendar ne bi mogel storiti, ker bi sigurno ubežal, je odgovoril »marki«, da je nameraval pobegniti z avtom in spotoma tele« fonično obvestiti policijo o vsem dogodku Zagovor pa ni držal.
: Črtajte! Na Dunaju je šel neki dramatični pisatelj k ravnatelju gledališča, da poizve, če bo vprizorjena njegova drama, ki je že ležala več mesecev pri upravi gledališča. Tedaj se je razvil med ravnateljem gledališča in pisateljem sledeči razgovor: »Vzel bi vaše delo,« je dejal ravnatelj, »če črtate vse tretje dejanje, ker ima. vaša drama na vsak način eno dejanje preveč«. Prav rad je odgovoril pisatelj In sl mislil pri tem seveda ravno nasprotno. »Vaš dramaturg in vaš režiser sta mi svetovala isto. Nerodnost pa je v tem, da ml svetuje dramaturg, da črtam drugo dejanje, režiser svetuje, da storim to s četrtim, dočim predlagate vi to za tretje dejanje. — Koga naj vendar ubogam?« Nato ravnatelj: »Ubogajte naš nasvet in potem bomo sigurno vprizorili vašo dramo!«
SALAMONSKA RAZSODBA,
Sodnik: Dama vas toži da ste Ji ni javni ulici ukradli poljub in jo s tem težko razžalili.
Obtoženec:	O, ne! Nisem ji nienega
poljuba ukradel, ampak sem ji dal svojega; ako ga ni marala, zakaj ga ni dala nazaj la nobeden bi ne bil razžaljen.	«
Sodnik: Vsekakor ste vi začeli in ntg-Tate plačati 50 dinarjev v ubožni sklad. VI pa, gospodična, mi dajte tisti sporni poUufc da bo v bodoče mir.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«« Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
P Biče BUPPODflijS:
TARZANOVE
ŽIVALI
Akut je šel med tem naravnost proti drevesu, v čigar vejah je prežala nanj smrt. Leopard se je potisnil na veji še košček naprej, dokler ni bil tik nad njim. Besno renčanje — potem se je vzpel, da plane na veliko opico. Toda pol sekunde prej se je pa vrgla druga zver nanj: pošastno in divje je preglasil njen bojni glas njegovo rjovenje.
Ko se je do smrti prestrašeni Akut ozrl navzgor, je videl leoparda in na njegovem hrbtu ono belo opico, ki ga je zadnjič ob veliki vodi pozvala na boj.
Zobje opičjega človeka so se globoko zarili v Sheetov tilnik, njegova desnica se je železno oklenila od besnosti tresočega se grla in v levici je vihtel vitko kamnato bodalo. Zamahnil je in ga je z mogočnim sunkom za levimi pleči zasadil v leopardovo telo.
Glasan tresk in oba sta zletela na tla. Akut je komaj še pravočasno skočil vstran. Sicer bi ga teža borečih se zverin džungle zmečkala.
Grozno je bilo Sheetovo rjovenje in renčanje, toda bela opica se je trdno in brez besede oklepala tvoje žrtve.	i
Znova in znova se Je kamnato bodalo brezobzirno pogrezalo v svetlo kožo, prodrlo globoko — tedaj se je leopard obupno vzpel, še enkrat zarjovel — se prevrnil in zvalil na tla. Nekaj časa so še drhtele njegove mišice v nemih krčih, kmalu pa je obležal in poginil.
Opičji človek pa je stopil na svoj plen,- vrgel glavo nazaj in zopet je odmeval mogočni krik zmagoslavja po džungli.
Aki^n njegovi tovariši so trdi od groze in začudenja strmeli ubitega Sheeto in na ono vitko močno, moško postavo, ki ga je premagala.
Tarzan je prvi prekinil molk.
Rešil je Akutu življenje, vendar ne zaman.
1 SADNI 1EJEM |
• 18., 19., In 20. oktobra 5
na prostoru
i ljubljanskega velesejma
e
Najugodnejša prilika za nakup
finega namiznega sadja j
v velikih In manjših množinah. • • • •••••••••••••••••••••••••••
Toda predobro je poznal meje opičjega razuma in vedel, da mora ves pomen tega čina človeškim opicam najprej temeljito pojasniti. Sicer bi mu komaj tako koristil, kakor je upal.
»Jaz sem opica Tarzan!« je zaklical. »Velik lovec sem in mogočen borec. Ob veliki vodi sem prizanesel Akutu. Če bi ga ubil, bi bil vaš kralj. In sedaj? Rešil sem zopet Akuta iz Sheetovih šap in gotove smrti. Kadar bo Akut ali njegovi tovariši v nevarnosti, naj pokličejo Tarzana...« in opičji Človek je povzdignil svoj glas v strašen krik, s katerim je Keršakovo pleme klicalo odaljene tovariše, kadar je pretila nevarnost.
»In,« je nadaljeval, »če sliši Akutovo pleme Tarzanov krik na pomoč, potem se spomnite, kaj je storil za Akuta in hitite, kakor hitro mogoče k njemu. Hočete?«
»Uh,« je pritrdil Akut in kakor v koru je donelo od vseh strani: Uh!
Potem so opice zopet pričele iskati hrano, kakor bi se nič ne zgodilo. In John Clayton, lord Greystoke se je gostil ž njimi.
Zanimivo je bilo, da se Akut ni genil od njega in da ga je večkrat občudujoče pogledal s svojhni,
s krvjo podlitimi očmi. In naenkrat je storil nekaj, Česar Tarzan vsa dolga leta, ki jih je preživel med opicami, ni nikdar doživel: Akut je našel poseben poslastek — in ga dal Tarzanu.
Kadar je šlo zdaj celo pleme na lov, je šel Tarzan zmirom ž njimi. Močno se je odražalo njegovo svetlo telo od čmoriavih, kosmatih kož njegovih tovarišev. Večkrat so se tudi sporekli med seboj, kadar so romali skozi džunglo, toda videli so v njem že svojega člana, ki ga morajo ravnotako spoštovati kakor Akuta.
Zgodilo se je, da se je kak|ni samici in njenemu mladiču preveč približal in da mu je renčaje pokazala svoje velike zobe; ali pa da se je predrzen mladič obregnil vanj, ker je menil, da ga je Tarzan nadlegoval pri južini. .Toda podobno se je godilo vsem članom plemena.
Tarzan se je torej v celoti počutil pri divjih zvereh kakor doma. Če mu je prišla kakšna samica s pretečo kretnjo nasproti, se ji je zmirom ognil. Tako so delali vsi, neglede na razne močnejše izbruhe jeze, kjer je prevladala živalska surovost. Včasih je končno nahrulil posebno predrznega mladiča in mu pokazal zobe, kakor so opice običavale.
Tako je zapadel počasi zopet starim življenjskim navadam. Lahko in skoro samo ob sebi umljiva s6 je izvršila ta izprememba, kakor bi ne imel nikdal ničesar skupaj s plemenom svoie krvi.
Večjidel tedna se je mudil s svojimi novimi prijatelji na lovu v džungli. Veselil se je, da ima zopet tovariše, kraj sebe in razven tega je upal, da se jim tako najbolj vtisne v spominu. Saj je vedel 'z izkušnje, kako koristno bi bilo, Če bi lahko računal na pomoč teh krepkih in strah vzbujajočih živali
Ko se mu je zdelo, da se jim je dovolj vtisnil* njegova podoba v spomin, je sklenil, da prične znova preiskovati okolico. Nekega dne je navsezgodaj odšel proti severu, zmirom v gotovi razdalji od morja. Šel je naglo, dokler se ni zmračilo.
Ob svitanju je šel k obrežju. Toda solnce ni vzhajalo, kakor zadnjič iz morja, pač pa iz džungle na njegovi desni strani. Iz tega je sklepal, da se vije obala tu v ovinku proti zapadu. Drugi dan je napredoval skoro ravno tako hitro, včasih celo hitrejše. Kakor veverica je plezal po drevju skozi širne gozdove.
(Dalje prihodnjič.)
Trboveljski
premog drva, koks
angleški premog Slezijske brikete
dobavlja Ilirija tu, Kralia Petra trg St. 8.
Tel. 220. — Plačilo tudi na obroke.
Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Priporočam na veliko In malo galanterijo, nogavice, razne sukance, * gumbe, čipke, vezenino, kravate, srajce, sprehajalne palice, krojaške In čevljarske potrebščine.
Najntžje cene!	Postrežba	točnal
♦»♦♦»»♦»»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦a
Naznanjamo
da se nahaja
naša podružnica v Mariboru
v Gosposki ul. št. 36 kjer se sprejemajo naročnine, oglasi in eventualne reklamacije.
Uprava „Narodnega Dnevnika".
KUPUJTE
ki oglašujejo v Narodnem Dnevnika
pri onih trgovcih
Hajnovejše knjige
Zvezno tiskarne in knjigarne i Ljubljani, Marijin trg II. 1.
o. zupancic, Veronika Desenlika, tragedij«, str. 186 — »Splošna knjižnica« štev. 28 — Ve*. Din 32'—, broš. Din 25'—, finejša Izdaj« celo platno Din 66’—, pol platno Din 60-—, broš. Din 62’—, luksuzna izdaja, v usnje, vezana Din ISO'—.
F. ERJAVEC, Brezposelnost In problemi skrbstva se brezpoielne, 80 str. — »Splošna knjižnica« štev. 27 — Vez. Din 17'— broš. Din 12'—.
L. ANDREJEV, Črne maske, dram«, str. 82 — »Splošna knjiš.« št. 26 — Vez, Din 17'—, br. Din 12'—
Zahtevajte cenik!
E. L bulwer, Poslednji dnevi Pompejev, roman, »Splošna knjižnica« št. 24—25 — I. del vez Din 36'—, broš. Din 30'—. D. del (v tisku),
L. N. TOLSTOJ, Kreutzerjeva soneta, rom. str. 138 »Spl. knjiz.« št. 22 - Vez. Din 20. broš. Din 14.
J. ZEVER, Gompail In komurasakl. japonski rom., str. 154. »Spl. knj.« št. 20. Vez. Din 20, broš. Din 14.
A. SIC, Kmečke hlle In njih oprava na Gorenjskem, (Slovanski narodni alog) mapa na finem papirju Din 90. Luki, izdaja na finem kartonu Din 140.
Zahtevajte cenik!
Gradbeno podjetje
Arhitekt
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
MALI OGLASI
Sprejme
ss ve£ oseb na dobro domačo hrana
Naslov pove uprava lista.
za gospode in dame K EL C, Maribor, Sodna ul. 5, izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela.
Jakob Vodopivec, ki ima svoj sedež v Zagorju ob Savi. sprejema vsa dela svoje stroke po celi Jugoslaviji. Zastopstvo v Ljubljani vodi dolgoletni stavbeni polir Anton Merlak, Krakovska ul. 27.
Trgovski vajenec
močan In zdrav z 2 letno prakso, radi opustitve trgovine, želi nadalievati učno mesto. Naslov pove uprava lista.
Elegantna špika,
nova, kompletna, jesenova, po Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
Hov pisalni stroj
znamke »Impertal« z mizico in stolom se radi opustitve pisarne pod ceno proda. Ugodna prilika za denarne zavode, odvetniške pisarne, uredništva i.t. d Informacije daje davčn' nsdupravitelj Hruška. Vodnikov trg št. 5.
in samostojen korespondent v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini, češčini, italjanščini ter francoščini, išče primerne službe za takoj. Ima večlerno prakso, ter je vešč organizator. Ponudbe na upr. lista pod ..Perfekten*.
—“I-----T
(izprašana v Franclji) poučuje temeliito trancoščino. Naslov v upravi Ifsta.
s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500'— K. Cenjene ponudbe na upr, lista pod ..Čimpreje".
ne ou
odstranim brez bolečin. Garancija 6 do 7 mesecev. Odstranim tudi reumatične bolečine. — Športna, živčna, schvedska masaža. Zalokarjeva ulica 13 priti. M. P.
srednje starosti, katera je dobro izurjena v vseh gospodarskih delih Išče mesta pri samostojnem gospodu. Šla bi tudi za vzgojiteljico otrokom, kateri so brez matere, ter bi Isto vodila gospodinjstvo Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Skrb-na gospodinja".
Kg se
dobro ohranjeno žensko kolo Naslov na upravo Usta pod Takoj";
.Jesenski površnik
moški In žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda.
Naslov pove uprava lista
im,
stara 30 let, čedne zunanjosti In neomadeževane preteklosti, s premoženjem 25 000 Din V gotovini in lastno opremo se želi čfmpreje omožiti, nnjra|e s trgovcem ali gostilničarjem. Vdovec ni Izključen. Le resne In neanonimne ponudbe pod jSreča" na upravo Usta.
Miom sobo
srednjo. Iščeta dva boljša gospoda. Če le mogoče v mestu. Ponudbe na upravo lista pod »Soba«.
Gosooioo
trgovsko Izobražena Išče mest* v pisarni, bodisi ca knjigovod-kln|o. kontortottnjo ali blagajničarko. Pripravljena t« tudi nekaj mesecev brezpi**n0. Ponudbe n* upravo Ust* pod „PJ-samiška moč".
Me
z dvema posteljama, po možnosti s posebnim vhodom, v sredini mesta Iščeta 2 gospo* dičnL Ponudbe prosita ..Mirni" na upravo lista.
naopremlieno če le mogoče z souporabo kuhinjo v mestu ali predmestju išče mirna družina, Ponudbe PocJ ..Zadovoljnost" na upravo lista.
v trgovino z mešanim blagom želi oddati trgoveo svojega sina. CenJ .'ponudbe na upravo Usta pod »Pošten«.
I* nemškega. Ralljanskega, francoskega In srbskega jezika na slovenski 'n obratno, vsakovrstne korespondenolje sprejma Izurjen korespondent trg. akademik. Cen), ponudbe pod „Na-tančen" na upravo lista.
Vdz na arak
skoraj nov, ter par lahkih komatov nekoliko rabljenih proda Ivan Molek, sedlar. Vrhnika 112.
jPREIDOG
Trboveljski Llbojskl Ormoikl Trobnodolskl
dobavila po »a|iiU|lk
DOM.CEBIN
trgovina ■ premogom
LJUBLJANA
Wolfova nllea M, *-!•*-
Podpirajta -Jugoslovansko Matico".