229. številka.
Ljubljana, petek 8. oktobra.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja   .ak dan, isviemši ponedeljke in dneve po prsvtnikih, ter velja pe ptitl prejeman, za avttrt-ogerske dežele ta celo leto 16 gold., ca pol leta 8 gc d.
Dopisi n»i le ii/ole frankirati. — Rokopisi se ne vradajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2G poleg gledišča v „zvezđi". OpravniltTO, »a cstero naj bo blagovolijo pošuja:! naročnine, reklamacije, or.n;uih, t. j. jmiuimsruaiivue reći, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Jugoslovansko bojišče.
Stvari na Srbskem zanimajo vse liste. Kolikor se da sedaj videti, zmagal je v Belgradu bivši vojni minister oberst Protič, ki je knezn prigovarjal, naj ne napoveduje vojne, ker Srbija nij dovolj pripravljena. Ristićevo ministerstvo je hotelo ndariti, k v. kar brž bi bile potrebne priprave gotove. Torej je moralo odstopiti, ko je knez sam 4. t. m. v skupščino prišel in razložil pri zaprtih vratih, zakaj vojna h Turki nij mogoča. Kakor je videti, je večino prepričal, momentanno. Da bi bil Ristića intriganta imenoval, to so najbrž fabule nemških in magjarskih listov.
Ker je dva dni prej padel tudi turški vojni minister Hussein-Avni-paša, kateri je bil močno bojevit in je bil pri volji, sam vojno h Srbijo začeti, ter je moral prostor narediti miroljubnemu Mahmud-paši, na katerega ima rUHki poslanik Ignatiev velik vpliv, sodi se sploh, da za vsem tiči Rusija. Njej je ves vstanek prezgodaj prišel, tudi ona n>j še pripravljena, z vojno reševati iztočno pitanje. Za to je potiskala v Belgradu, in Cetinji in Carigradu, in kakor (včasih oficijoznim dunajskim glasom služeči) „Wien. Tagbl.u piše, razdelila je Busija darove : Črnogora bode smela prosto barkati v Inki Antivarskej, Srbija dobi že leno zvezo z železnico, Rumanija dobi Iako v Črnem morji, raji pak hoče Rusija za zdaj neke „reforme" in polajšanje od Turkov dobiti, cel6 solastnik judovske „N. Fr. Pr.," jnd baron llirsch, zidalec turške železnice, dobi nekaj, — le Avstrija prazna odide I
Ali je i t (1 a j konec vstanka? vp.ii a glasilo hrvatske narodne strauke, „Obzor,"   in odgovarja mi  ne l   Če Srbija
nij še pripravljena, naj se pripravlja črez dolgo zimo. Hercegovec in Bošnjak puške ne bosta položila, turškim obljubam ne verjela. Ves svet se mora čuditi, koliko in kakega posla so vstajniki do sedaj zadali TurŠkej, ki ima velike vojske, Krnpove kanone, puške stragnše, a oni nič nemajo, kot junaško srce, v katerem gori sveti ogenj za svobodo. Kdo more lažje prezimiti, Hercegovec ali Turčin ? Nihče se nij nadejal vstanku, nihče ga nij pripravljal. Zima je dolga in bodo bratje pripravili, kar <i o k e ti a j nijso mogli. In Evropa bode potem z drugim očesom na nje gledala, na njihovo junaštvo in mučeniško kri, za križ prelito. Vstrajati treba !"
I! el gradski nIstoku> ki nam je včeraj došel, piše v članku: „Značaj vstanka bosensko-hercegovinskega bilo bi uže odveč razsvetljavati; posebno zdaj, ko so izslanci diplomacije dobili precizne odgovore vstan ski h vojvodov: da cilj vstanku je borba na smrt in življenje s Turki i zedin-jenje z ostalimi jednokrvnimi brati. Vstanici volijo poginiti in svoje hiše v ogenj izpremiti nego na novo pogniti vrat pod jarem osmanski. Sablja mora na novo zemljo razdeliti. Članek potem prehaja do sklepa, da Srbija brez ostalega Srbstva nema bodočnosti ne obstanka. Srbija naj se ne da pregovoriti konzulom, ki nemajo v vidu interesov Srbije, nego svojih zemelj. Turki pripravljajo bolce za naše brate vstaše, kadar jih zmagajo, Srbija in Crna gora morajo, kar prej morejo v roko vzeti zastavo narodne svobode". (Opozoriti moram bralce, da je članek izšel tisti dan, ko je bila v Belgradu nepovoljna < dločitev. Ur.)
„Obzoru" se 6. t. m. brzojavlja iz Go-spiča: da je 2. t. m. bila se velika bitka pri Tiskovci; 40 voz je mrtvih Turkov, še več pa ranjenih. Turki bežč v Vakup. Turki govore : bog nas tolče, a ne raja. Mnogo vstraŠenih Turkov pobegnilo je iz čete turške. Iz Derniša pa ima isti list poročilo: Ruskemu konzulu v Dubrovniku je javljeno, da je v Epiru vstanek buknil. Hercegovski vstanek, ravnan strategično iz Črne gore, daje veliko moralno moč drugim.
Hrvatski „Obzor" piše o varnosti na turškej meji sledeče: „V kuko vej sigurnosti so osobe in imetje našega ljudstva poleg turške meje, to videti imeli smo prilično dosta dogodkov, kateri bi bili za vsako drugo državo dovoljni, da poprime represivne ostre naredbe in kaznuje nasilja, narejena na njenih podložuih. Ali avstro-ogerska politika ima v tem pogledu drugačne nazore od vseh drugih vlad, in pripušča nekaznovana taka eklatantna žaljenja m ej narodnega prava; poleg tega pak se neke krajiške občinske oblasti, posebno v Starej Grad-ški in Kostajnici, tako obnašajo, da je prava sramota, ter se nij čisto nič čuditi, da po-stajejo Tnrci brezobzirni in drzoviti pm'i našemu ljudstvu. Tako nam pišejo iz Kostajnice, da bo Turki našemu krajišnika Marku Žuljevca iz Struge pri Podovi vzeli vola, ko ga je gnal na vodo. Gre preko vode, ko mu je zagotovil beg, da se mu ne bode nič zgodilo; a ko je svojega vola našel in ga zahteval nazaj, obkoli ga 30 oboroženih Turkov, kateri so uprli nanj bajonete in ga nekaj časa v strahu držali, da ga bodo ubili, in res ga je ranil sč sabljo juzbaša pod vratom, a potem ga puste, da izbeži, ter skoči v Uno in jo srečno preplava — brez vola se ve da. — Drugi slučaj je,
Leibniz o pedagogiki.
i.
Da «e ritvno dan d;našnji mnogo pisari o pedagogiki, vendar marsikaj v tem obziru nij tako dognano, kakor bi kdo m -slil, ki Be nij posebej pečal s tem ravno tako težavnim, kakor zanimivim predmetom, ali kakor naši pedagogiški pisatelji časih sami menijo.
Tem ostreje je tedaj paziti na izjave umetnih mož iz davno preteklih časov, ki se Štejejo mej najslavnejše modrijane in najbolje pedagoge. Tak mož je Leibniz (roj. 1646), ustanovitelj Berolinske akademije znanosti, ki je imel največji vpljiv na raznej znanosti, ne samo na Nemškem, ampak tudi na Ruskem,  in se poleg Komenskega šteje
mej prve pedagoge vseh vekov. O njem piše Friderik Veliki v svojih memoarah, da je zaslužil uže zato president akademije biti, ker jo je za silo sam mogel repre-8entovati.
Ta učenjak je po dovršenji svojih študij v "22. letu svoje starosti spisal knjigo o poduku pod imenom : Nova methodus di-scendi docendiiiue j uriš," v kute rej razvija svoje nazore in se posebno na to ozira, kar je pri svojih študijah pogrešal, ali kar bi bil drugače želel. Ta knjiga je i mej strokovnjaki malo znana; zato ne bode odviše, če nekoliko iz nje posnamemo.
Leibniz loči v življenji učeče se mladine tri dobe: Prva sega do šestega, druga do dvanajstega in tretja do osemnajstega leta Htarosti: Najprvo se ima otrok, pravi, govoriti nčiti. A ne samo materinščine, nego ob enem i latinščine. Se ve da, velja to le
za tedanje čase, ko so se nže v prvotnih šolah latinščine vadili. On si to tako-le misli: Do p6lu dne naj govori otrok z učiteljem in součenci latinski, po polu dne z materjo in deklami po domače. Mi bi dan denašnji namesto latinščine iskali moderni jezik deli. Znano je, da se po deželah, kjer se več jezikov govori, otroci priskakuje po dveh i ce!6 po treh navadijo. — Drugič se ima otrok v tej dobi, t. j. do svojega šestega leta obnašanja učiti (sludium gestuum). Najbolje je, da se zato prilike išče mej dobrimi in izobraženimi ljudmi. Še bolje pa, bi jaz rekel, ko bi starši sami tako priliko dajali. — Tretjič naj se seznani z zgodovino i sveto i posvetno in tudi z dogodbami sedanjega časa.
Kadar je šesto leto dospel, naj se deček v javno šolo pošlje, ker le tukaj najde zabavo in priliko, da se spoprijazni za ves
bode se reklo, a istina ne ne da tajiti, da smo vendar-le Slovani. More se solidariteta mej Slovani odvračati, zatajiti, a vendar ne
izkoreniniti. Stanje Slovanov v Avstriji in Turčiji postaje za nas osodepolno in silno. Kar Slovanom slabega naprav ljajo, to nam napravljajo, % jedno besedo: ali mi hočemo, ali nečemo, ne da se tajiti, da je z osodo turško-avstrij skih Slovanov tudi naša osoda zvez an a.u
Dopisi.
Iz Celovca 7. okt. [Izv. <lop.I Ne samo na Goriškem se je dokazala živa potreba, da vse narodno se čuteče moči te ali one mimoidne politične barbe, živo spoznavati prično, da je v očigled skupne nevarnosti treba ozajemuega, edinostuega delovanja — temuČ tudi v sredini Korške, v Celovca bivajoči domorodci so izprevideli, da je neobhodno potrebno edinostnega postopanja če hočemo dojti do zaželjene svrhe.
Z ozirom na prežalostno razkoBevanje je tudi naše nekdaj krepko društvo narodna čitalnica v teku zadnjega poldrugega leta prospala in vsi zdihi posameznih domorodcev po novej razbuditvi, bili so brez-vspešni, bili so le glasovi vpijočega v puščavi. Treba pa je mnogokrat, in [to posebno Slovana, da ga bridka skušnja boljšega douči, kajti po nesreČnej in malomarnej preteklosti se prebudimo v novo živenje in ravno minulost nam je čestokrat učiteljica za pri-hodnjost. Vsi, ta Živeči možaki so izpoznali Živo potrebo novega probadenja našega društva in zaradi tega so se tudi v teku preteklega meseca mnogo številni shodi in pogovori narodnjakov veršili. Dahovščina, od nekdaj precejšnji steber naše čitalnice je, pozvana po vrlih domorodcih, v novo podala svoji roki vzajemnemu delovanji in na podlagi tej se je število udov iz raznih krogov za več nego dve tretjini pomnožilo.
Včeraj smo imeli v novo osnovani či talnici občni zbor, v katerem je stari odbor, konstatovaje prežalostui stan prešle dobe, sporočal o društvenih razmerah. Po kratkej debati se je vršila volitev novega odbora, s katero volitvijo more vsakdor po vsem zadovoljen biti. V novem odboru so skozi in skozi pošteni, delavni in za korist, namen in napredek društveni živo vneti možaki, katerim se bode gotovo posrečilo z ozirom na zdatno, vsestransko pomoč soudov
v novo prospešiti napredek čitalnice. Predsednik društveni, hišni posestnik č. g. J. S-n bode gotovo 8 podporo gg. odbornikov V. B.; J. K.; L. £. in S. J. deloval v prospeh nam milega narodnega doma, ki naj bi zopet postal ognjišče, pri katerem bi se ogrevala domorodna naša srca. Čitalnica naj bode tolažnica v britkih urah, katerih nam je žalibog mnogo šteti, ona naj bode enaka ljubečej mamici, ki vedno in vedno Ijube-znjivejše svoje sinove in hčerke k sebi vabi, da jim poda potrebnih sredstev v živenje narodno, novih moči v stalui in nepremagljivi obstanek.
Da more in bode naša čitalnica resnično svoj namen dosegla, smo si več nego prepričani, ker so vsi pogoji v tako svrho pričujoči. Delavni odbor, marljive in za društvo vnete čebelice mej soudi so nam zdatni porok v naše trdenje. Seme neplodne ga raz pora, ki je nekoliko časa motilo našo edinost, nij pognalo zdatne kali in v novo so si Živo prisegajo vrli možaki vseh strog in stanov podali krepke roke, da sezidajo potrebni dom, iz katerega naj izhaja vse, v katerega naj zahaja vse.
Ovo preveselo, in za nas na meji stanujoče Slovence staroznanega Gorotana pre-imeuitno znamenje boljše bodočnosti živo pozdravljamo in priporočamo ob enem vsakemu domorodcu, ki v Celoveu stanuje in še nij pribitel našemu socijaluemu društvu, da to v kratkem stori. Stanovanje, na novo najeto v gostilni S a n d \\ i r t o v i, I. nadstropje, številki 3. in 4. je povsem lično, lepo urejeno in pripravno. Tu se zbi-rajmo vedno in vedno, mesto da se rozko-sevamo na stotero krajev in gostilnic. Listov ima društvo sedaj blizu 30 in to v slovenskem, hrvatsko-srbskem, češkem, ruskem, poljskem in nemškem jeziku. Vstopnina znaša en gold. letnina 6 gold. Vnanji udje plačajo razen vstopnine 2 goldinarja na leto. Slovenci iz nam sosednih pokrajin pa, če dospejo v Celovec, naj si prilično tudi ogledajo naše zbirališče in nas naj pohodijo, da se v domačem krogu najdemo.
Sklepaje poročilo, izrekamo še enkrat živo željo, da se posreči društvenemu odbora s pomočjo vseh č. g. soudov prospešiti razvoj in napredek čitalnice, ki naj v novo 8 pravim ponosom nam in narodu našemu na korist in čast, razprostre veselega obličja njeni prapor, na   kateremu  bi naj vedno v
da so Turki Dani Španičiča in Zamlaće vzeli konja, ko ga je dečko vodil domov in sedaj ga ne dajo nazaj. Dane Španičić se je obrnil na generalkomando, a do sedaj nij še dobil odgovora.
Iz Cetinja se brzojavlja: „Nekoliko vstašev obkoli kalo plemenitaške tarške rodbine Ljabovićev. Osman beg Ljubović se svojimi šestimi brati na konjih in do zob oboroženi izlete iz kale, da bi razpodili vstaške kristijane. Ali kristijant jih počakajo in v hudem boji pobijejo vseh Šest Ljabovićev, a Osmane posekajo. Ljnboviči so prva plemička rodovina v Hercegovini.
Iz Peterburga čitamo v „Glasa Črnogorca" sledeči dopis : Hitim, da vam javim, da se tukaj dosta dobro zbira denar za hercegovske in bosenske begunce. Tukajšnje draštvo za ranjenike, ki je pod pokroviteljstvom same carice Marije Aleksandrovne, darovalo je Hercegovcem 10.000 rubljev . .. "
Iz ruske Moskve se poroča, da je deželni zbor ruskega orelskega okraja votiral 5000 rubljev za Hercegovince in Bošnjake. Izreka se ob jednem upanje, da bodo tudi drugi ruski okraji spomnili se, da so slovanski.
Politični razgled.
V T-dnbllani 7. oktobra.
Na Čečken* so bile 6. oktobra volitve. Zmagali so, kakor je bilo pričakovati, staročehi, samo v Rndnici je prodrl dr. Slad-kovski. Dr. Trojan pa v Karlina nij voljen. V nekaterih krajih so mladočeške manjšine tudi zdatne.
Cevarica je na Dnnaj prišla 6. oktobra in je bila sočntno sprejeta.
Itlfrgjarslei lišt „Elleniir" je tako ljut na nas Jugoslovane, da ne simpatiziramo s Turki, ampak s slovanskimi vstaši, da terja prav resno, naj se črez mesta : Zagreb, Novi Sad, Zader in Ljubljano izjemno stanje naredi (belagerungszustand). %'nestaje «tr£*«re.
„N. Fr. Pr." citira sledeče, njej nedo-padljive besede vaskvi/it „Kolosa," ki piše: „Veselilo nas je, ko so „bratje Slovani" 1. 1867 k nam prišli, kder so dobro obedovali; hiteli smo jim naproti. Ali vstaja
— nij nikakor vesela družba pri vinu in pri uapitnicah; tu so požari, tn je klanje in lakota, vdove in sirote! In kaj nas to briga?
čas svojega življenja. V domači hiši naj le malo biva; tako se prej nauči samostalno misliti. Tega nasveta bi mi ne odobravali; Leibniz je zgodaj očeta izgubil in tako sam za-so dorastel; od todi izvira ta njegov nazor. Vendar je nekoliko dvomljivo, da bi drugi  tako  vzgojeni tudi Leibniz-i postali.
— Telesne vaje se ne smejo zanemarjati, pravi dalje; vzlasti naj se deček plesati, boriti in lačati uči; izmej umetnosti pa naj se poprime petja in godbe, risanja in drugih za življenje potrebnih spretnosti. Pri vsem tem n-ij se vadi lično, elegantno govoriti (elegautiae verborum). Telesne vaje stoje torej na prvem mestu. Z njimi naj se druži točneje poznanje zgodovine, aritmetike, geometrije, optike, statike in astronomije, dalje nekoliko znanje rastlin, rudnin, živali in mehaničnega orodja. Temu bode ustrezal Komenskega svet v obrazih, samo, da morajo obrazi dobro risani in pomalani biti.
Naposled se ima vaditi zloga, ne le p: 'meno, a mpak i ustmeno s tem, da kaj prosto pripoveduje, kar je videl ali slišal. Ob enem naj se podučava razpravljati, po kombinaciji kaj zapomniti si ali iznajti (memorandi inveniendi per artem combinatoriam).
Od dvanajstega do osemnajstega leta se bode svobodneje (liberalno) z njim postopalo ; učitelji bodo njegovi prijatelji. Uči naj se v tej dobi globočejih skrivnosti na-tornih in umetnostnih, seznani naj se z rokodelstvi vsaj toliko, da vi, iz Česa se kaj dela, s kakim orodjem, po katerih pravilih in kaki ceni, dalje naj izve nekaj o trgovini in prometu, da pozna blago razne vrste, od kod da*prihaja in kako ceno ima. Zdravilstvo in anatomija, načini kemiških in lekarniških preparaeij mu ne smejo neznani ostati. Kajti vsak človek mora nekoliko zdravnik biti, da, celo pravdoznanec in bogoBlovec, da namreč vsaj elemente, medi-
cine, bogoslovja in pravdoznanstva pozna. Torej mu je treba vedeti i postave i naredbe domače i drugih držav, da more tem ložje potovati. V ta namen naj se uči i italjan-ščine i francoščine. Ući naj se dalje toliko liebrejščine in grščine, da more prvotni tekst svetega pisma čitati. Vrh vsega tega, vadi naj se deklamacije i u zato v javnih igrah nastopi. Kajti uže H. Grotias trdi resnico, ki pravi: Retorika je najviša znanost, torej naj pride še le tedaj na vrsto, ko smo se z drugimi dovolj seznanili. Ali retorične vaje naj se imajo ne le v latinščini, ampak i v materinščini. Vzlasti naj se pa mladenič tistega predmeta uže v tej dobi poprime, kateremu ima svoje življenje posvetiti. Naposled naj si vsak nekoliko znanost knjig pridobi, katera mu bode na čast in na korist.
Kadar šole dovrši, naj se poda na uni-verziteto,  ali naj živi pri dvoru in sicer po
zlatih črkah brali rad OBti polni napis; „jedinost in napredek!" V to s vrli o bog in sreča junaška.
Fo zborovanji je v obilnem številu navzoče iznenadila lepa in ubrana godba izvrstnega „streich-septetta", ki večinom obstoji iz domačih in društvu pripadajočih mo-čij. Prisrčna hvala vam, Čestiti gospodje, ki ste nam, milo igraje naše narodne igre in domače komade, razveselili zbrano občinstvo. Mej posameznimi komadi so društveni pevci mile elovenske pesni popovali. Torej tudi na tem polji veselo znamenje !
Končno prosimo slavni odbor, da zopet vpelje tedenske, takozvane „tihe večere" in da tudi za kako manjšo veselico skrbeti blagovoli; svet slovenski pa naj poizve, da gorotanski Slovenec jedinostno postopa, kjer mu velja kazati narodnost in domača čutila.
Iz Celjrt 6. oktobra. [Izvirni dopis.] (Učiteljska beseda.) Dan za dnevom beremo v slovenskih listih, kako se nadlegujejo oni slovenski učitelji, kateri se še zmirom neustrašeno potegujejo za prave naravne in pedagogične principe po Bvojih slovenskih šolah. Radi tega nijsmo domoljubi pričakovali, da imajo učitelji Sloveuske-Sta-jerske še toliko srčnosti, da se bodo zbrali v našem nemčurskem mestu k slovenskemu shodu, da bodo osnovali besedo s slovanskim značajem. Beseda učiteljska včeraj bila je res krrvsna in delala je čast osno-vateljem. (O zboru vam hoče gotovo kakov strokovnjak poročati.) V dvorani „ pri belem volu" zbralo se je nad 200 osob, učiteljev, domoljubov, precejšnje število gospic, dijakov itd. Celjska godba je svirala razne komade iz oper, narodnih pesni j itd., a gg. učitelji — pevci so pod vodstvom g. Ško-fleka, narodnega učitelja z Vranskega, lepo popevali, zlasti nekatere pesni so posebno ugajali zbranemu občinstvu, n. pr. „Slovan", „Mili kraj". — Med krasno ubranim petjem in godbo mineval je hitro čas; še prehitro, dasiravno je bilo občinstvo še črez polnoč zbrano. Z navdušenjem so bile tudi sprejete napitnici g. Lapajna na uavzočne domoljube, kakor so bili: g. dr. Kočevar, Kapus, Kavčič in drugi in g. Pernišeka na slovenska skladatelja, gospoda doktorja Gustav in Benjamin Ipavic. Ras, bog naj živi še mnogo let take domoljube in take narodne učitelje,
velikih mestih, da se snide in sprijazni z imenitnimi možmi. To je najgotovejša pot, po katerej se pride do visokih služb; zaradi tega so univerzitete po malih mestih nekoristne.
Ves čas pak od osemnajstega ali pri kasnejih glavah od dvajsetega leta, dokler ne stopi v službo, naj potuje. Na poti mu bodi zlasti zdravja mari. Pazi naj in si zapisuje koristi v jedeh in pijačah, pri poslopjih in oblekah, pri poljedelstvu in mehaničnih umetnijah, katere bode našel pri kakem narodu, pazi naj dalje na postave, navade, in skuša seznaniti se z imenitnimi možmi, ki se v obče raje s tujci, nego z domačini pečajo, posebno s tajniki in mi-nistii držav. Ako čuje imenitne dogodbe ali znamenitosti natorue in umetniške, naj si je zapiše. Samo tako se namen potovanja doseže, da se ne prevaža samo mrtvo blago z ene strani v drugo, ampak i znanosti i umetnosti.
ki se v takih shodih tako bratovsko združujejo.
Iz Vipave 4. oktobra. [Izv. dop.] (Nemškutarska kultura). Podati vam hočem denes krasno ilustracijo one kulture, katere tako marljivi zastopniki in kolporterji so nekateri naši učiteljski renegati in privrženiki preslavnega šolskega nazor-nika Pirkerja. Karakteristično je pa še naj bolj to, da je ravno junak mojega deuaš-njega dopisa izvoljeni ljubček gori omenjenega nadzornika.   Torej k stvari.
Dne 29. septembra so imeli učitelji Po-stonjskega političnega okraja — kamor spadamo tudi mi — učiteljsko konferencijo, pri katerej priložnosti se je volilo enega za-stopnika v okrajni šolski svet. Debate so bile jako burne, pri katerih je znameniti naš grof Orto — po Grabrijanovej in Pirkerjo-vej milosti definitivni vodja čveterovazredue ljudske šole marsikatero grenko požreti moral, kakor je tudi kljnbu vsemu koledo-vanju okolo učiteljev pri volitvi velikanski Masko naredil. To pa je njegovega intimnega tovariša, učitelja Č. tako razka-čilo, da je vso pot od Postojne do Dilc uboge svoje narodne kolege s svojim žlabud-ranjem brez vsacega pomena nadlegaval. Se ve da, mu ti nijso tudi odgovora dolžni ostajali, pa kar so rekli, rečeno je bi!o v jako mirnem in dostojnem tonu.
Dospevši na Dilice je bilo nekemu narodnemu učitelju tega hujskanja preveč in reče Pirkerjevemu ljubčeku: „Kaj še boš neki širokoustil, ki niti nemškega ne zuaš, ker je nedavno prijatelju pisal: „Alle Kauf-ltilltc \v;'ililteu verfassungstreu". Na to zagrabi ta zastopnik nemške kulture kozarec, ter vrže govorniku tako v čelo, da sc je dno na kosce razletelo, kri pa je toko s curkoma tekla, kakor, da bi vola zabodel. Menda daljnega komentara nij treba, ker konec debate se bode pred sodnijo vršil. Karakteristično je pa vendar le, da je vsak nemčurski učitelj v šmentani koliziji z itstim nemškim pravopisom, kar nam spričuje uže v nSt. Narodu" natisneno pismo našega grofa Orto kaže. Da, to so kričeči dokazi duševne suše, ki jih niti cvikarji, niti prevzetna hoja ovreči ne morejo. Vi „Doppclt-gcpiiifte" pa imate lepo priložnost, v svoje upravičenje pred sodnijo iz globocega vira Vaših vednosti zajemati.   Da! disciplino pa
To je v kratkem obrisu načrt Leibnizov, po katerem bi se imela mladina njegovega veka odgojevati. Veliko se je storilo od istega časa do naše dobe, da bi se ovi ideal dejansko izpeljal ; nekatere goroj navedene točke so pa vendar še premisleka vredne, ali bi se ne dale v šolo vpeljati, zlasti, kar so praktičnih in mehaničnih znanostij tiče. Tako so na pr. pred kacimi 14 leti na Poljskem, pod vlado občeznanega Vielepol-skega nameravali „higieno" v srednje šole vpeljati ; načrt za to ie bil uže izdelan. Tudi se ne da tajiti, da bi bilo poznanje državnih postav jako koristno. Država zahteva, da ima vsak postave poznati, ali koliko se stori za to ? Vsak človek pa vendar ne moro na univerziteto,  da bi komersov udeleževal.
O drugih pedagogičnih nazorih Lsib-nizovih in o njegovem delovanji na Ruskem drugo pot. V. K. ,
poznajo ti ljudje. Kakor je njihov malik Bismark, pred katerim se v prahu na kolenih sramotno valjajo izrekel: „Gewalt geht vor Recht" tako tudi zvesto ravnajo te dušice. Tako sem čul, da je neko borno človeče — pravi „Auswurf der mensehlichen Gesellschaft" — v krčmi reklo, da ko bi v mirnih časih 100 hercegovinskih Slovanov kakor pse zabodlo, bi je prav nič vest ne pekla. Saj jaz bi te šeme ne omenil, ko bi ne čenčalo v gostilnah, kjer se ljudstvo zbira in tako de-moralizuje.
Gospodje učitelji! bojmo se take nemške kulture, kakor hudič križa. Ne poslu-šajmo teh volkov v ovčji obleki. Kaj taki ljudje, da bi nas morali nčiti? Recite jim, recite: „Ophelia geh in's Kloster, geh schleu-nig."
Domače stvari.
— (Deželni odbor kranjski) ja na prošnjo podpiralnega odbora ljubljanskega podaril več stare obleke iz prisilne delavnice za pribegle Bošnjake in Hercegovce.
— (Hrvatski „Obzor") pohvalno omenja nas „slovenska braća", ki z „navdu-šenjem pomaga jadnim" bosenskim in hercegov in ukini bratom.
— (Slovenski jezik v Trstu in v Ljubljani). Iz Trsta poroča „Naša Sloga," da je na tamošnjoj c. kr. višjej realki letos uveden kot obligaten predmet tudi slovenski jezik, in sicer z istim pravom kakor ga ima italjanski jezik. Nota bene: tako se zgodilo v Trstu! Ali nij čudno, da pod istim cesarjem in isto vlado v slovenskoj Ljubljani na c. kr. realki kolikor morejo slovenščivo odrivajo in naš domači slovenski jezik tu nema niti tiste obligatnosti kakr jo ima tuji pri nas nenavadni italijanski jezik, — v Trstu pak, k; je vendar uže bolj poitalijanjen, ima slovenščino isto pravico kot italijanski? Kaj?
— (Porotne obravnave) pri tukaj-šnjej c. kr. deželnej sodniji bodo: 11. t. m. bode sojen Zidoven Janez, zarad uboja; 12. t. m. Dolenec Katarina, detomora; 13. t. m. Masel Janez ponezvestenja, 14. t. m. Pogačnik Lorenc, uboja; 15. t. m. Plahut Urša, tatvine, IG. t. m. Franetič Helena in Čeledin Helena, tatvina; IS. t. m. Kopač Franc, uboja ; 19. t. m. Urankar Luka, uboja; 20. t. m. Petrovec Jože, teške telesne poškodbe; 21. in 22. Ravnikar Franc, požiganja.
— (Iz Logatca) se nam G. okt. piše: Tatoti so pri tukajšnjem trgovcu J. Brusu v noči 5. t. m. nlomili v prodajalnico, odnesli so za zimo pripravljeno sukno in nekoliko denarja, ter napravili skupue škode 500 gl.
— (Požar.) Iz Polja dne 7. oktobra se nam piše: Preteklo noč okolo polu noči je v zgornjem Kašlju ogenj nastal, ki je vpepelil eno hišo s hlevom in podom vred. Vsi poljski pridelki, klaja in drug živež je zgorelo. Fabriška brizgalnica iz Bevč je bila hitro na mestu ; tudi požarna Btraža iz Ljubljano se je pripeljala. Kako da je ogenj prišel, to se ne ve. Gospodar, Bicer premožen mož, nij bil zavarovan. Ogenj so najprej zapazile kokoši, ki so začele vpiti in so tako ljudi zbudile.
— (Iz Gorice) nam piše naš dopisnik, da je po pomoti bilo v nekem njegovem dopisu iz Gorice v „JSlov. Narodu" mesto „Tomaj nij nič storil za uboge Hercegovce"
Tolmin, kateri je prvi 8 pobiranjem ubogim Hercegovcem na pomoč prihital. Dalje se nam piše iz Gorica: Vpisavanje na novo praktično nrejenej kmetijskej šoli so bode te dni začelo. Učiteljske isknšnje letošnjega kmetijskega tečaja se bodo prihodnji ponedeljek v prost -rib. kmetijske šole vršile. — Zaradi razstave se bodo na učiteljskem iz obraževališči in na obeh vadnicah (dekliški in fantovski) stoprv 18., 19. in 20. oktobra ne 10., kakor je bilo poprej omenjeno, učenci in učenke vpisovali.
— (O požurujem o) na inserat „licitacija."
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere Ju Barry
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vbo bolezp' v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje^ slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujSanje, bledicico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je boljo, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Jevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofi njo Caatle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih OBob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zaBtonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. vVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičre Du Barrjr v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri driHti in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bode nji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje ir in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. VVurzer, zdravilni svetovalec in čler mnogo učenih družtev.
WincheBter, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne I nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledć vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barrv v»ostran.sk k, najbolje spričevalo.
Dr. An gel s te in, tajni sunit, svetovalce.
H o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (BadenBko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, jo vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-poliiama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučiiitiču v Mariboru (Nemčija), piše v -Berliner K 1 i n i s c h e "Wochenschriftu od 8. aprila 1872 to le: „Kikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti: toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Diisaeldort, na dolgoletnem bolehunji glave in davljenji.
St. 64.210. Markizu de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšan ji ii hipu kondr iju
Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepro-bavljenji,^ neBpanji in hujšanji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter ■e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plehartih po£io:ih pO pol funta 1 ^old 50 kr, 1 funt 2 gold. 5u kr., 2 umih, 4 gold. 00 kr., 6 fon lov 10 golo,, 12 funtev SO golcL, 24 fantov flft gold., — Kevaiosoiere-Biscuiten v pušioah a 2 gold. BO ki is 4 gold. 50 kr. — Ravaluacitre-Gbooolatee v pmhr In v ploščicah za 12 tae 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold 60 kr., 18 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta
iO f,-old% za 288 tas 20 gold., — z* 576 ttf 36 gold - Prodajo: Barry du Barrv &  Cotnp. na JD>u-r«itl,  W«ll3sebff»sae it   A,  v   LJubljani Id
N .hr,  J. Svoboda,   lekar   pri   „zlatem. orlu", v   «rnil«l  brat j o  Ob erar. inojr,  v in* »inrkra i.»iochtl m Frank, \   ie-.lowei  P. Birn 'lachor. v luončl Ladvig .'ifiller, v MIa»lboicj H,  Morio,  v Herana J.        ItockhaaBan, v Angrebn v lekarn i e.i usmiljenih sester, v Čer-aovlcah pri N. Snirhu,  v Oseka pri Jul. Davidu,  lekarju, v Gradea pri bratih Oberranz-:. 'ji, v TeuiešvHvru pri Jos. v. i'upu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju,  lekarju, v Varaš, dinu pri  lekarju dr. A. U alte r ju, fclKoi v tatetih pri dobrih le:'."-jih in «j, f-ijuki'a ir^ovodi; ludi razpošilja dunajska lnia na ■ »e klvjj po pofttntt Ukaat Tah ali no^ntiih._(239)
6. oktobra:
rtrvjiiii   Strobl   iz   Litije.   — Wehrhan iz Celja.
Pri V.oini. Konšok iz Trojana. — Zinko iz Središča. — Statin iz Gradca. — Neuman iz Zagreba. Biederman iz Gradca. — Kočevar iz Središča. — pl. Schivvizhofcn iz Dunaja. — Humor iz Zagorja.
Pri M »Uči: Muha iz Gradca. — Kopman iz Dunaja.
Vrine **<r»iaes
v LJubljani G", oktobra t. 1. Pšenica 5 gld. 30 kr.; — rež 3 gld. 00 kr.; —- ječmen 2 gld. 40 kr.; — ovea 1 gld. 90 kr.; — ajda — gl. — kr.; — proso 2 gld. 40 kr.; — koruza 3 gold. — kr.; krompir 1 gld. 60 kr.; — fižol 4 gld. 80 kr.; masla funt — gld. 53 kr.; — mast — gld. 48 kr.; — špeh frišen — gld. 40 kr.; — špeh povojen — gld. 42 kr.; jajco po 2'/a kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 27 kr.; — telotnine funt 25 kr.; svinjsko meso, funt 28 kr. — sena cent 1 gld. 25 kr.; — slamo cont 1 gld. 30 kr.; — drva trda 6 gold. 80 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Lr^najBiKa hor«a 7 oktobra.
v.n.o       gT&fično porortilo.)
£notni drž. dolg v bankovcih  .   70 gld. — k*,
Enotni drž. doig v srebru 73   , 85 „
1860 rh-ž. posojilo.....lil   , 60 ,
Akcije narodne banko   .   .     921   , — „
Kreditne akcijo    ....     209   , 80 ,
London........112   , 15 „
Napol. .......B   , 94*/, ,
C. k. cekini.......5    „ 34 .
Srebro . iOl 80
SoDOto 9. oktobra. l
in uualednJe   delavnike zjutraj ob %4 i*, in ]»o poln ti ne ob 3. uri bode ^
^ različnega
M hišnega orodja, inalarij
W i. t. d. (339-1)
v Klcmenčič-evej Liši
v Gradišči (na tržaškej cesti).
Posestvo na prodaj.
Na Ciinajnl (Na Krki) Obergurk na Dolenjskem, poleg mosta prodaje se prostovoljno posestvoT. obstoječe iz hiše v dobrem stanu, mlinom, žago in kovačnico, potem njive, dva travnika in gozd. Ceno in pogoje pove prodajalec
Martin tli k lav« i«-
(335—2) na Gmajni.
Lekarna Piccoli.1
Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobdl in ust ne i m K '/.ni, . cpef gnjilobo in majanje zob, zoper riifteritis ali vrotieo ^rla in skorbat, prijetnega duha in okusa, krepi daljo zobno meso, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic VHim enakim izdelkom. 1 steklenica BO kr., 1 škatlja 40 kr.
Esprit de Cologne triple surlins
<le 1'nris, 1 ilacon 20 kr.
Esprit dto. dto. de Res eda flacon 1 gld. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang
flaoon i gold. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. PoipoiUJS cirkulacijo in prebav ljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Franz-ove esence za življenje. Gotovo
in skušeno sredstvo ])rott večini bolesnih Velika poraba je najboljše iprloovalo, Vsaka gospodinja bode tako zdravilo pri hiši imela, (ena steklenice z navodom, kako se rabi 10 kr.
(xlyC6rin-Crem6. jo posebno izborno sred-Btvo zoper razpokaue ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da bo ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivalnimi vodami, lepotiejem in lepoticuim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—119)
NaroČila se izvršujejo vračajo-
čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
Vuuajiiii naročila izvrše se iieiiiudiio.
16" i
i«*
G
'h
Oi
\1>
\ uiiii.i na Ući ročila izvrše se iiemudao.
Izdatelj in urednik Juaip Jurčič.
Lustiuua in ask „Nai-odua tiskarueu.
4B
2362