tetD LX¥1II PoSfnfna plačana T goforM
V LJnbTfanl, f sitifo, ifne 31. Julija 1948
Stev. 173 i
Cena Z din
Naročnina mesečna 29 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* ioietno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je T Kopitarjevi uL 6/111

VENEC
Telefoni aredniitva la ■ prave: 40-01, 40-08, 40-03, 40-04, 40-0» — izhaja vsak daa ajatra) razea ponedeljka ia dneva po praznika
Čokov al račaai
Ljubljana številka 10.650 is 10.349 h inserate.
Uprava: Kopitar jeva alica ite vilka 6.
Nesreča
treh malih narodov
Usoda baltiških držav nam je v najnovejši dobi, rekli bi, klasičen zgled, kako sodelovanje mnogih političnih oziroma diplomatskih in geografskih činiteljev more v danem zgodovinskem trenutku male narode dovesti do tega, da so nujno prisiljeni žrtvovati svojo neodvisnost radi ali neradi. Baltiške države s Finsko vred so bile nekako od leta 1720 teritorij carske Rusije: današnja Estonija in Latvija sta bili takrat guberniji Estland, Livland in Kurland (tako so se imenovale tudi v ruski državni terminologiji), dočim je dobila Litvo ob tretji delitvi poljskega kraljestva velika carica Katarina leta 1795, Danes po 220 oziroma 145 letih je vse to ozeml je zopet pripadlo ruski državi pod SovjetL V tem je neka logika, ki je ni težko zaslediti.
Začelo se je s pogajanji, ki so se vršila v poletju 1939 med Anglijo in Francijo na eni ter Sovjeti na drugi strani. Zapadni veledemo-kraciji nista hoteli zvezi z rusko velesilo žrtvovati baltiških držav, čeprav bi bili za taiko ceno lahko osamili Nemčijo; bilo bi napačno ju zaradi tega obsojati, ker sta pač hoteli ohraniti neodvisnost estonskega, latiškega in litovskega naroda, ki so se pod Rusijo borili tako zoper porušen je kakor zoper kulturno in gospodarsko nadvlado nemških baltiških baronov za svojo lastno narodno bit. S stališča diplomacije seveda, ki se ne ozira na nravstvene činitel je, sta obe veledemokraciji s tem same sebi hudo otežili zmago, ako nista s tem zapečatili naravnost svojega poraza. Na vsak način nista pokazali daljnega pogleda za to, kar se je baltiškim državam samim moralo zaradi njunega stališča nujno zgoditi. AH je bilo tako težko predvideti, da bo posledica sledečega sporazuma med Nemčijo in Rusijo zopetna vzpostavitev stare ruske državne meje. kakor je bila od Petra Velikega oziroma Aleksandra I. dalje, to je, da se bo razvil mednarodni položaj, potem ko si je Nemčija zavarovala svoj hrbet in dobila proste roke proti Angliji in F ranciji tako, da si bodo Rusi, predvidevajoč premoč Nemčije v Evropi, na vsak način zasigurali svojo varnost od Bot-niškega zaliva na norveško-švedsko-finski meji, na Riškem zalivu pa po Visli do izliva Pruta, od kamor je pot skozi morske ožine na Sredozemsko morje? Proračun, ki so ga napravili Sovjeti, se je izkazal kot popolnoma pravilen, če pomislimo, da sega danes nemški vpliv od norveške obale, objemajoč vso Švedsko do Donave, kjer je danes vključena v politično gospodarsko območje obeh avtoritarnih držav Romunija ob Črnem morju. V tej luči bo vsak videl, kako zelo težko bi si bilo misliti, da bodo mogle tri baltiške države spričo tega ohraniti svojo neodvisnost, čeprav moramo z načelnega stališča hudo obžalovati, da je mednarodna politika zahtevala tako žrtev, ki je tem bolj tragična za te narode, ker so proti svoji volji pripadli Rusiji pod sovjetskim -ežimom, kar hudo nasprotuje njihovi narodni in kulturni miselnosti.
Sovjets ka režija, pod katero se je posrečilo napraviti konec neodvisnosti baltiških držav, je bila ja:ko spretna. Namen moskovske vlade je bil, da pride v posest Estonije, Latvije in Litve popolnoma »legalno«, junija meseca so, kakor vemo, vkorakale čete sovjetske armade v vse tri baltiške države, v katerih so bile po pogodbi s Sovjeti že od začetka letošn jega leta ruske garnizije zaradi zaščite teh držav pred možnostjo tujega napada. Pretveza za popolno vojaško zasedbo baltiških držav je bila ta, da se niso »lojalno držale svojih obvez do Sovjetske Rusije«. Moskovska vlada pa ni hotela sama izreči nneksije Baltika, ampak se je posltižila bol jševiških strank v teh deželah, ki naj bi potem, ko bi prišle na oblast, prosile vrhovni sovjet v Moskvi, da sprejme Estonijo, Latvijo in Litvo v skupnost sovjetskih republik. V Litvi je Sovjetom olajšal delo predsednik Smetona sam, ki je zbežal. Estonski predsednik Piits in lati.ški predsednik Ulmanis sta sicer ostala na svojih mestih, sta pa morala imenovati v vlado predstavnike komunistične stranke. Estonska duma, kakor tudi Iatiski in litovski sejm, so se morali razpustiti in bile so razpisane »volitve«. Sedaj je začel delovati aparat mednarodne komunistične centrale v Moskvi z vso paro. »Volitve« so bile popolnoma v rokah komunistov, ki so začeli hudo agitacijo proti ve-leposestvu ali »kulakom« in proti kapitalistom. Vrh tega so morale vse tri vlade pod pritiskom tovarišev praktično onemogočiti volilno agitacijo vsem protikomunističnim elementom, ki so v vseh treh baltiških državah brez dvoma v večini. Ogromno večino 90 odstotkov so komunisti dobili samo s pomočjo brezobzirnega terorja ter so vsakemu, ki bi volil nasprotno, že v naprej zabičali, da ne sme računati v bodočnosti na delo ali namestitev. Med kmeti pa so komunisti agitiirali s tem, da se ne bo uvedla kolektivizaci ja zemlje po ruskem zgledu. Izid volitev torej ni mogel presenetiti nikogar.
1. avgusta se zbere v Moskvi vrhovni sovjet, ki bo sprejel delegacije novo izvoljcniih baltiških parlamentov, ki bodo prosile za sprejem v Zvezo sovjetskih republik in bodo seveda takoj in slovesno uslišane, Potem se bo videlo, koliko so bile vredne obljube, da bo ostal baltski kmet gospodar svoje zemlje, ki je pa bila med tem od komunističnih parlamentov že proglašena kot državna last, in da l>odo ime-le baltiške republike svojo »avtonomijo«.
Usoda baltskih držav, naj je še tako nujno sledila iz mednarodnega položaja, vzbuja v vsakem kulturnem človeku nevesela čustva, ker je vsak tem malim narodom, ki so se dve stoletji borili za svojo svolx>do, tako proti cari-stlčni birokraciji, kakor proti baltiškemu ple.n-stvu iz časov nemškega viteškega reda, privoščil njihov neodvisni položaj, pa saj so tudi v kulturnem oziru dosegli visoko stopnjo in se dostojno uvrstili v vrste demokratskih narodov. Vemo tudi. da Anglija in Amerika prikrite aneksije baltiških držav nočeta priznati, kar je zaenkrat seveda samo platoničnega pomena. Vsi trije baltiški narodi se niso mogli komunizmu tudi zategadelj uspešno upirati, ker so
Nove meje na jugovzhodu šele po zaključku vojne z Anglijo
Zanimivo pojasnilo madžarskih listov o nadaljnem postopku pri preurejevanju razmer na Balkanu in v Podonavju
Budimpešta, 30. julija, t". Madžarski listi, med njimi poslužbeni list »Pester Lloyd« objavljajo zelo obsežne razlage k razgovorom v Solno-gradu in v Rimu, kjer so romunski, bolgarski in slovaški državniki iz ust voditelja Nemčije in voditelja Italije slišali pametne nasvete glede nujnosti, da uredijo vse sporne točke, ki jih imajo med seboj, odnosno z Madžarsko. Madžarski listi v glavnem takole označujejo uspeh solnograških in rimskih posvetovanj.
Sporazumno z Madžari
1.	Nemčija in Italija sta svoje sklepe glede preureditve južnovzhodne Evrope sprejeli sporazumno z madžarsko vlado, kar se je zgodilo ob priliki obiska madžarskih ministrov pri Hitlerju v Monakovem, kjer je bil takrat tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. Ti sklepi so, v kolikor tiče njihove vsebine, nespremenljivi, le glede postopka pri njihovem uresničevanju so dovoljeni neki roki in glede načina, kako naj se izvedejo, je dana prednost mirnemu in prijateljskemu sporazumevanju med dotičnimi državami samimi.
Nasveti Romuniji
2.	Nemčija in Italija sta te svoje sklepe sporočili romunskim- bolgarskim in slovaškim državnikom, ki so razumeli dobrohotnost nemške in italijanske vlade, kakor tudi trdno željo obeh, da se ohrani mir. Rumunskim državnikom je bil sporočen nasvet, naj do določenega dneva gledajo, da pridejo z Madžarsko in Bolgarijo do sporazuma, ker bi sicer Nemčija in Italija morali posredovati.
3.	O vsebini nemško-italijanskih načrtov ni uradno nič znanega. Zelo verjetno pa je, da je bil Romunom sporočen nasvet, naj odstopijo Bolgarom južni del Dobrudže, Madžarom pa nekatere predele Transilvanije, vsaj tiste, ki v njih prebivajo zgolj Madžari. Glede preostale Transilvanije, ki bi štela še 2 in pol milijona prebivalcev in kjer prebiva tudi zelo močna nemška manjšina, pa stoji menda nemška vlada na stališču, da bi bilo najboljše, ako ostane avtonomna dežela, nad katero pa bi s posebno budnostjo bdela Nemčija kot njen varuh. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da Hitler pri svojih velikih pre-seljevalnih načrtih romunske nemške manjšine ni vzel v račun, kar naj bi pomenilo, da preselitev za njo ne prihaja v poštev, ampak da bo vživala zaščito na drugi način.
Konferenca še le po vojni
4.	Glavna in dokončna ureditev južno-vzhodnih vprašanj pa bi bila predmet večje konference, ki bi se sestala še le po z a k 1 j u č-ku n e m š k o - i t al i j a n s k e vojne z Anglijo. Takrat bi bile dokončno potegnjene nove meje na jugovzhodu in bi Nemčija in Italija za ohranitev teh novih meja prevzrji slovesno jamstvo. Takrat bi bil urejen tudi gospodarski položaj južnovzhodne Evrope s tem, da bi bil organično vključen v nemško-italijan-ski gospodarski načrt, o katerem je nedavno govoril nemški gospodarski minister Walther Funk,
Slovaki
5.	Glede Slovaške pa se v madžarski prestolnici trmasto vzdržujejo mnenja, da bo tudi njej nasvetovano, da se prilagodi novim razmeram. Nekateri trdijo, da bi se Slovaška kot popolnoma avtonomna edinica vključila v madžarsko državo. Toda Madžarska bi morala nekatere predele, ki jih je lani dobila od Slovaške, vrniti avtonomni Slovaški, češ, da so takrat madžarski državniki svoj uspeh dosegli, ker da so predložili zgodovinske zemljevide, medtem, ko bi bili morali predložiti narodnostne. V madžarski prestolnici menijo, da so spremembe v slovaški vladi s tem v zvezi. Zunanji minister Durčanski da je odstopil zaradi tega, ker da se je protivil proti vsaki nadaljni okrnitvi slovaške neodvisnosti, najbolj pa proti okrnitvam v korist madžarski državi, med tem ko sta predsednik vlade dr. Tuka in novi notranji minister Sanjo Mach mi-selnostno bolj razpoložena za spremembe v zgoraj nakazani smeri. Državni predsednik dr. Tiso bi pa itak ohranil svoj položaj.
Vse zadovoljno...
Tako iz Romunije, kakor iz Bolgarije in iz Slovaške prihajajo izjave zadovoljnosti glede razgovorov v Solnogradu in v Rimu. Rumunski državniki so zadovoljni, ker so dobili rok in možnost prijateljske ureditve na podlagi dvostranskih pogajanj s sosedi, Bolgari, ker so dobili zagotovila, da bodo
vse njihove težnje s časom uresničene, Slovaki pa, ker so po Machovih besedah dobili od Nemčije nove dokaze za iskreno zanimanje nemške vlade za dobrobit Slovakov.
Francoski službeni list razglablja o nadaljnem preurejanju jugovzhoda
Vichy, 30. julija t. »Petit Dauphinois«, ki je službeno glasilo nove francoske vlade, objavlja dopis iz Budimpešte, ki pravi, da so posvetovanja, ki sta jih Nemčija in Italija dosedaj imeli z Madžarsko (na sestanku v Monakovem), z Romunijo (v Solnogradu in v Rimu) ter z Bolgarijo (v Solnogradu) samo prvi, začetni pojavi večjega političnega delovanja za preureditev južnovzhodne Ev-
Nemški službeni list:
rope. Državi osišča Rim—Berlin želita bi(i vsestransko informirani, da bosta potem lažje sprejeli potrebne sklepe in da nikdo ne bo mogel reči, da prizadete države niso bile vprašane. Za dosedanjimi posvetovanji bodo prišla še nadaljna posvetovanja tudi z ostalimi balkanskimi državami, nakar bosta nemška im italijanska vlada verjetno proučevanje južnovzhodnega vprašanja zaključili in predložili svojo razsodbo, ako bi se prizadete države same prej ne pogodile med seix>j. Dokončna rešitev pa prav gotovo ne bo padla predno ne bo zmagoslavno končana vojna Nemčije in Italije proti Angliji. O bodočem obrazu južnovzhodne Evrope je težko govoriti. Mislijo pa, »da jo hočeta Nemčija in Italija po doseženi balkanski spravi povezati v neko več ali manj organično zavezniško enoto pokrajinskega značaja.«
Ne diktat, ampak priporočilo
ff
za sporazum
Berlin, 30. julija. AA. DNB: »Korespondenca« ugotavlja, da so v Berlinu zadovoljni z izidom razgovorov v Salzburgu. V Berlinu prevladuje mnenje, da je teren v Jugovzhodni Evropi zdaj toliko pripravljen, da države Južne Evrope lahko začno med seboj reševati nerešena vprašanja in je možno računati z neposrednimi pogajanji med Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo.
»Korespondenca* dalje piše, da razgovori r Solnogradu dajejo vse upanje in da se zde upravičena pričakovanja, da se bodo pogajanja med balkanskimi državami razvijala v ozračju medsebojnega razumevanja. Smatra, da so se jugovzhodne države same prav tako kakor države osišča prepričale, da mora biti nova ureditev, ki jo je treba doseči, takšna, da bi pomenila trajen pogoj ne samo za mir, pač pa tudi za ureditev gospodarskih in kulturnih razmer med balkanskimi narodi. Zaradi tega se lahko pričakuje, da bodo jugovzhodne evropske države v zaupanju do držav osišča izdelale v medsebojnem sporazumu vse potrebno za obnovo tega dela Evrope. Pri razgovorih z državniki jugovzhodnih držav je prišla do izraza tudi volja Nemčije in Italije, da se izogneta vsakemu diktatu in da se priporoči jugovzhodnim državam neposredno medsebojno sporazumevanje. Italija in Nemčija se omejujeta na prijateljske nasvete in na to, da se prepreči tuji vpliv na tem prostoru, vpliv tistih, držav, ki bi mogle biti zainteresirane na tem, da bi med balkanskimi državami obstojale razlike.
Najprej z Bolgari, nato z Romuni
Budimpešta, 30. julija, m. Za nemškim in italijanskim časopisjem tudi madžarsko časopisje poudarja, da se bodo v najkrajšem času pričela pogajanja med Romunijo in Bolgarijo in takoj nato med Romunijo in Madžarsko. Najprej se bodo pričela pogajanja med Romunijo in Bolgarijo, takoj nato pa med Romunijo in Madžarsko. Pogajanja se lx>do vodila v Aradu.
Bukarešta, 30. julija, b. »United Press« poroča iz Bukarešte, da je romunska vlada'davi objavila uradno svoj sklep o neposrednih jiogajanjih z Madžarsko in Bolgarijo za ureditev vseh vprašanj Erdelija in Dobrudže. Dopisnik »United Pres-sa« poroča, da je Romunija pripravljena odstopiti le majhen del Erdelija, v glavnem pa želi doseči sporazum z izmenjavo prebivalstva. Romunski
uradni krogi trdijo, da tako Nemčija kakor tudi Italija želita, da se spor med Romunijo, Madžarsko in Bolgarijo reši na miren način in da se v no-bem slučaju ne povzroči nevarnost za spor na Balkanu.
Izjava Bolgarov
»Z zaupanjem pričakujemo nadaljni razvoj dogodkov — Pod globokim vtisom Hitlerjevega čuta za pravičnost«
Sofija, 30. julija. A A. DNB: Predsednik bolgarske vlade Filov je dal po vrnitvi v Solijo predstavnikom tiska tole izjavo:
Sporočilo, ki je bilo izdano o priliki razgovorov, ki smo jih imeli z vodjo Nemčije, dokazuje, v kakem duhu so se ti razgovori vodili. To je bil duh prisrčnosti in prijateljstva ter duh medsebojnega razumevanja. Mi stojimo pod globokim vtisom realizma vodje Nemčije in njegovega globokega čuta za pravičnost. Zato smatramo, da so razgovori, ki so se vodili v Solnogradu v največji meri koristni za mir in red v Podonavju. Bolgarski narod z zaupanjem pričakuje nadaljni razvoj dogodkov.
Romunija bi odstopila tudi Arad in Temišvar?
Bukarešta 30. julija. Dopisnik »United Pressa« je izjavil visoki osebnosti, da je položaj romunske vlade po razgovoril v Solnogradu in Rimu znatno okrepljen, kar se je zahvaliti predvsem odločnemu stališču romunske vlade, da se morajo vsa sporna vprašanja rešiti diplomatskim potom in brez uporabe oborožene sile. Kar se tiče samih področij, ki bi jih morala Romunija odstopiti Madžarski, se čuje, da spadata med ta področja tudi Arad in Temišvar. Romunsko prebivalstvo iz teh krajev bi se preselilo v Romunijo, prav tako pa bi se morali Romuni, ki prebivajo na madžarskem področju, preseliti v Romunijo.
»Turčija se resno pripravlja na velike dogodke..."
Poročila o sovjetskih zahtevah napram Turčiji
Carigrad, 30. julija, b. Tukajšnji dobro obveščeni politični krogi zatrjujejo, da bo Sovjetska Rusija postavila svoje zahteve v tistem trenutku, ko bo Nemčija napadla Anglijo.
Predsednik turške vlade Rafik Seidam se je včeraj vrnil v Ankaro, je imel dolg razgovor s predsednikom republike Inenijem, ki je na dopustu na svoji jahti v bližini Carigrada. Dobro poučeni krogi trdijo, da je Rafik Seidam zaradi naglega razvoja dogodkov zahteval odločitev predsednika republike.
bili baltiški nemški kmetje, kakor vemo, že od začetka letošnjega leta preseljeni nazaj v Nemčijo. Estonsko, latiško in litovsko kmetovstvo in malo ter srednje meščanstvo brez naslona na nemškega posestnika ni imelo več zadostne odporne sile proti revolucionarnim tendencam boljševizma. Na drugi strani pa v Baltiku sploh na več pravega veleposestva, saj je bil maksimum zemljiške posesti komaj nekaj nad 30 ali 40 ha, 50 ha po agrarni reformi ni posedoval prav nihče več. če se ne bodo uvedli kolhozi, potem bi se v poljedelskem jx>gledu stvari veliko ne spremenile, toda, kdor pozna Moskvo, nima nobenega upanja, da bi se moglo to preprečiti. Veliko pa ie zlasti v I.ntviji zagrešil
režim, ki je bil brez potrebe diktatoričen; j>o-dobno v Litvi, kjer so parlament pred tremi leti razpustili in niso več izvolili novega. Delavci so imeli dosti vzroka, da so bili z diktaturo nezadovoljni, čeprav je več kot gotovo, da bodo pod Sovjetsko unijo v pogledu svobode hudo presenečeni. Tudi v nacionalnem oziru Ivo vladula napetost med prebivalstvom in novim gosjiodarjcm. ki se po dve sto letih vrača, seveda pa meščanstvo in na svojo tradicijo navezani kmet ne bosta jiraktično ničesar zmogla proti premoči države, ki šteje danes 193 milijonov prebivalcev.
Vprašanje je sedaj, kdaj bo prišla na vrsto Finska.
Nepristranski opazovalci trdijo, da se Tur« čija resno pripravlja na velike dogodke. Zadnje dni se v velikem številu pozivajo pod orožje novi rezervisti, ki se naglo pošiljajo v področje Erzeruma. Turčija ima danes pod orožjem 800.000 vojakov kar predstavlja dve tretjini vse oborožene sile. Politični krogi smatrajo, da se bodo ruske zahteve predvsem nanašal^ na novo ureditev kontrole v Dardanelah.
Washington, 30. julija, b. »United Press« poroča iz Berlina: Sovjetski poslanik Skvarcev je obiskal danes nemško zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel tajnik zunanjega ministrstva Weizsacker. Oba diplomata sta se dolgo časa razgovarjala. Namen obiska ni znan.
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo.
EČ
Zemunska vremenska napoved. V severni ilovici države no večini jasno. Zjastnitev se tegnila tudi na južno polovico, kjer pa l>o ponekod nekaj časa še oblačno. V Bosni in Sloveniji utegne biti zjutraj mogla V popoldanskih urah so možne manjše nevihte. Temperatura bo narasla, ponoči pa bo nekoliko hlad. neje.
Nesrečna Behmenova »Pravda«
lz Bosenskeg Novog j>oroču »Narodna pravda«, da so muslimani Bosanske Krajine obsodili način, kako bivši minister dr. Behmen v svoji »Pravdi« opisuje iM>litičnc prilike muslimanov. Muslimanska mladina, da se jc odločila, da bo obračunala s »Pravdo« in je v jugoslovanskem mladinskem klubu imela sestanek ter protestirala proti tistim, ki rušijo edinost med muslimani. V znak protesta je mladina (»tem na javnem trgu zažgala cel kup lieli-menove »Pravde«, med obredom pa vzklikala dr. Kulenoviču in proti dr. Behmenu. Nato je bila oglašena resolucija, v kateri mladina obsoja delovanje dr. Belimena in »njegove maloštevilne družine«.	.
To je samo on prikaz vneme, s katero med muslimani trebijo vpliv bivšega ministra dr. Belimena, ki mu nočejo odpustiti, da se je postavil proti pokojnemu Spalni, ki ga je svoje dni takorekoč proti volji volivcev uvedel v vodstvo muslimanske stranke.
Masoni v Jugoslaviji
O ukrepu proti jugoslovanskim framaso-nom piše »Posavska Hrvatska«, ki slede framasonov v banovini Hrvatski med drugim piše tudi sledeče: »Zadnje čase se najav-ljajo ostri ukrepi proti masonom. Mi od svoje strani v te ukrepe mnogo ne verujemo, ker vemo, kako globoko se je masonerija zukoreni-nila na položajih, od koder se uveljavlja, toda pri Hrvatih !>o masonstvo zatrto na drug način in to morda zelo hitro. Takrat se bo narod začudil, ko bo zvedel, kdo vse so bili člani masonskih lož, in ki so ljudstvo vlekli za nos, ko so eno govorili, drugo pa delali.« v .
»Slavonski jug« pa piše o istem vprašanju med drugim naslednje: »Masoni so naravnost zastrupili našo tako imenovano višjo družbo. Njihovi krogi so zajeli nalik jekleni žici vse naše prosvetno, finančno in politično življenje. Oni se povsod nahajajo, a nikdo jih ne j>oziia. Masoni so brez izjeme podpirali vse protizakonite organizacije, predvsem pa komunistično mladino, plačevali so demonstracije, organizirali manifestacije, ustanavljali razna navidezno naivna združenja, delili med dijake, ki so jih sami zbrali, večino vseh inozemski štipendij in podpor, snovali razna tako imenovana »prijateljska društva« v korist teli ali onih, leta in leta so držali v šahu vso našo notranjo in zunanjo politiko, vlekli so za ušesa naše velike in male politike kot jagnjeta, kadar pa so začutili, da se jim kje majejo jx>d nogami tla, so začeli z najbolj odurno sal>otažo vsega našega javnega življenja, in to v korist inozemskih držav. Zakaj se masonom ne |iotegne krinka z obraza? Kdo so masoni? Hočemo jih sj>oznati in vedeti za njihova imena. Hočemo jim jiogle-dati ne samo v obraz, ampak tudi v duše, da bomo vedeli čemu se skrivajo v temi. Mi namreč ne moremo verjeti, da bi se tisti, ki želijo dobrobit svojemu bližnjemu, morali pri nas skrivati.
»Tatov sin, mamina hčerka«
Belgrajski' Ust »Pt"1 v ?*<* dni pregled«
I>osveča en članek vprašaniu, kako je treba skrbeti za uradntfii-iwrašfi« v držftv^jn v sa-, moupravnih edinicuh. List pravi, da je bilo doslej pač tako, da se je za otroke premožnih vedno našla zaposlitev, bilo tako, bilo tako. »Tatinovega sina in mamino hčerkico je dr/.ava sprejemala v službo brez ozira na njihovo kvalifikacijo, samo zato, tla bi tatin sinček dobil nek poklic, mamina hčerka pa da ln imela nekaj za svoje toalete in tako lažje našla moža.« >Med tem ko si manj premožni in tisti, ki nimajo »veza« pritrgujejo od ust, da bi svoje otroke izšolali, da bi prišli do kruhu, sedi množica gmotno preskrbljenih in jiogostokrut šolsko nedovršenih ljudi v državni službi, sprejema plačo, si nabira službena leta ter se soja z »zabušavanjem v službi« nn škodo države in druguv, ki so v državni službi, ali izven nje.« Tako ne more dalje, j>ravi list. To se mora razčistiti. Državne in samoupravne službe so za dijake, ki so s šolami končali, za one. ki so socialno slabši in ki se odlikujejo s strokovnim znanjem, s svojim značajem in s svojim obnašanjem. Vse ono. kar šol ni dokončalo, kar se v v državni službi še le šola, vse tisto, kar služi »za to, da bi bilo nekaj za toaletne jiotrebe«, vse tisto, ki jim starši lahko tudi izvendržavne službe priskrbe primeren poklic, to mora ven iz državnih in samoupravnih služb. Merilo zu sprejem v državno službo da ne sme biti, kdo in kaj je oče, ampak, kdo in kaj je njegov
Vprašanja in odgovori v angleškem spodnjem domu
Ministri govore o blokadi in o napetosti z Japonsko
Bern, 30. jul. t. (Svic. ag.) Iz Londona poročajo, da jc na današnji seji spodnjega dema govorilo več mkiistrov, med njimi minister za blokado Dalton, zunanji minister lord H a 1 i i a x in ministrski predsednik Churchill. Odgovarjali so na vprašanja, ki 60 jim bila postavljena.
Minister za blokado Dalton je v svojem odgovoru cmenil, da je angleška vlada sklenila, da raztegne nadzorstvo nad pc morete o plovbo tudi na vse evropeke države ter na nekatera pristanišča v Severni Afriki. Angleško pomorsko nadzorstvo bo od vsake ladje, ki potuje v evropsko pristanišče, zahtevalo posebne listine o tovoru, ki pa morajo biti podpisane od angleških konzulatov. Te listine pa se bodo nevtrakvm ladjam, ki plovejo v evropska pristanišča ali od tam prihajajo, izdajale samo za tisto količino blaga, ki ga dotičsia država sama zase potrebuje. Vsa plovba v Francijo in vse niene kolonije, ki mc-jijo na Sredozemsko morje, je odslej pod kontrolo anglelke mornarice. S tem je povedano, da je angleška blokada raztegnjena sedaj na vso evropsko celino in da i>odo pregledane vse ladje, ki tovorijo iz katerega koli drugega kontinenta
v evropska pristanišča, izvzemši za blago, ki ga bodo nevtralne države zauživale same.
Zunanji minister H a 1 i f a x je govoril o odnošajih z Japonsko ter v zvezi s tem z najnovejšimi dogodki. Pod pretvezo, da špijonirajo v pnd Anglije, je japonska vlada odredila aretacijo 12 uglednih zastopnikov angleškega gospodarstva, Reu er-jev dopisnik Knox pa je našel smrt. Japonska oblast trdi da je skočil skozi okno. Vlada Nj. Veličanstva te trditve ne more sprejeti brez dokazov preiskave. Angleška vlada je v Tokiu vložila protest. Tudi jaz sam sem sprejel danes japonskega veleposlanika in njegovi ekscelenci nisem prikrival, da bi nastopil resen položaj, ako ee zadeva ne razčisti. Za enkrat pa bi želel, da se o tem vprašanju ne govori več.
Ministrski predsednik Churchill )e na vprašanje, kakšen je trenutni vojni in zunanjepolitični položaj Anglije, odgovoril, da naj spodnja zbornica sama odloči, če se naj debata o zunanji politiki razvije javno, ali pa, če se naj zbornica zapre in debato posluša na tajni seji. Nato se je zbornica zbrala na tajni seji, da odloči, če naj bo zunanjepolitična debata tajna ali javna.
Z Bleda
Imerika postopno uvaja obvezno splošno vojaško službo
Washington, 30. jul. AA. Štefani: Medtem ko se kongres pripravlja na razpravo o predlogu zakona o splošni vojaški obveznosti, zahteva predsednik Roosevelt pooblastilo, da pokliče na vaje nacionalno, gardo. Šef zveze industrijskih delavcev Daviš je izjavil, da se bodo organizacije te zveze borile proti vojaški službi v mirni dobi. Ženski odbor za mir je poslal prošnjo z 200.000 podpisi in v njej nastopa proti obvezni vojaški službi.
Roosevelt je od kongresa zahteval pooblastilo, da lahko rezervne častnike pokličejo na orožne vaje. Roosevelt zahteva, da traja to pooblastilo do konca junija 1942.. Osebe, ki bodo poklicane na vaje, bodo te vaje morale opraviti temeljito. V zvezi z uvedbo vojaške obveznosti;se izve, da naj bi vojaška doba trajala leto dni. —• Republikanski senator Hefer je izjavil na včerajšnji seji senata, da bi uvedba vojaške obveznosti v Ameriki samo približala ameriški kontinent evropski vojni. Predlagal je, naj se uvede najprej prostovoljna služba, ki naj bi trajala leto dni in šele nato naj se eventualno uvede obvezna vojaška služba.
Stališče do Kitajske
■VVashington, 30. jul. AA. DNB: Zastopnik zunanjega ministra NVelles je izjavil, da so Združene države vsak čas pripravljene odreči se spo-
jili eksteritorialnih pravic na Kitajskem, vendar pa vlada naglaša stališče Združenih držav, sprejeto že 1. 1981, da se lahko pogajajo o tem samo s jiolnopravno prizliano kitajsko vlado. Dalje je Welles izjavil, da smatra, da se bo ameriški veleposlanik v Rimu Phillips septembra ponovno vrnil v Rim.
Sovjetski prikaz napetosti med Ameriko in Japonsko
Moskva, 30. julija. AA. DNB: Časopisi kažejo mnogo zanimanja za odnošaje med Združenimi ameriškimi državami in Japonsko. »Pravda« objavlja članek, v katerem govori o posledicah, ki jih bo za japonsko gospodarstvo imela prepoved izvoza petroleja in starega železa iz USA. V zvezi s tem moskovski list piše o globljih vzrokih ame-riško-japonske napetosti na Daljnem vzhodu. List pravi, da je boj med USA in Japonsko za trg na Daljnem vzhodu v polnem teku in da se zdaj Washington že poslužuje sredstev, s katerimi misli, da bi mogel v zadostni meri pritisniti na Japonsko. Pisec tega članka poudarja, da je pone-deljski korak Japonske, predvsem pa nedavna sprememba japonske vlade, jjovzročila v Washing-tonu vtis, cla zdaj nastaja odločilno razdobje v "boju za naloblast na Tihem oceanu.
Italijanski tisk obtožuje vlado maršala Petaina in Lavala !
Bclgrajsko »Vreme« objavlja naslednjo brzojavko svojega dopisnika v Rimu:
Rim, 30. jul. t. Virginio G a y d a je v »Giornale d'Italia« napisal kratek članek, v katerem govori o sedanjem položaju v Franciji. Gayda meni, da obnašanje sedanje francoske vlade ni takšno, da bi zaslužilo zaupanje. Sedanja francoska vlada, ki ji načelujeta maršal Petain in Lav al, da »delata razne manevre, da bi se izognila hudim posledicam svojega poraza. Namen sedanje vlade da je, piše Gayda, da bi si nadejala za enkrat neki novi obraz, da bi mogla dočakati zaključek vojne in podpis mi-
rovne pogodbe, nakar bi sc takoj povrnila nazaj k svojim starim simpatijam. Gayda zaključuje svoj članek, da se spremembe v Franciji, ako jih zares želijo, ne dosežejo z dekreti, glasovanji in s parlamentom.
Berlin, 30. julija, b. »Volkischer Beobachter« ponovno piše o francoski vladi v Vichyju in popolnoma odkrito izjavlja, da jo ne smatra za resno. To, kar je storila doslej vlada maršala Petaina, so bili samo poskusi, da se ovrže odgovornost. To pot pa poskus te vlade ne bo imel onega efekta, ki ga hoče maršal Petain doseči.
Sokolski znaki po 5 din
Ljubljansko »Jutro« sporoča članom Sa-veza Sokola kraljevine Jugoslavije, du je vodstvo Saveza sklenilo, da bo odslej sokolske znake prodajalo po nižji ceni, in sicer po 5 din znak. List misli, da je sedaj cena znuku tu.ko nizka, da jo lahko vsakdo premore in da bodo odslej člani Saveza kraljevine Jugoslavije mogli znak pridno nositi, kajti, tako pravi, razmere so danes takšne, da je potrebno in prav, če vsak Sokol javno manifestira svojo pripadnost k tej organizaciji.
Od sokolstvu naklonjene strani pn smo dobili pojavilo, da jc Savez Sokola kraljevine Jugoslavije to dobrodelno akcijo v prid nošenju znakov in javnega manifestiranja pripadnosti k sokolski organizaciji pokrenil ali za to, ker do sedaj člani Sokola niso vsi kazali prevelikega navdušenja /a javno natikanje tega znaku, ali pa tudi zaradi tega, da bi kljub zares nizki, vsakemu žepu pristopui ceni jioiskal nove gmotne vire, odkar so dohodki iz drugih virov začeli usihati,
»Zamrznjeni sokolski zieti«
Splitski »Novi list« se v članku, kjer govori o sokolstvu. pritožuje, da so sokolski zleti letos nekam zamrznili. Drugn leta da je bilo v jKiletnein čusu vse polno sokolskih due-vov, toda letos je nastopilo leto, a sokolskih zletov ni. 'Toda, meni list. zleti morajo biti kajti dokler bodo Sokoli, lx>do tudi zleti. Sokol da je kakor ptica, ki neha biti ptica, kadar ne leta več. List jx>tem tolaži sokola, da seda j sicer časi niso prikladni za telesno zlete, n da bo že bolje. Vse se bo obrnilo nn bolje in »fizični« zleti bodo spet prišli. Toda, tako jih poziva, dokler bodo »fizični zleti« zamrznjeni, naj se Sokoli nikar ne vdajajo lenarenju ampak nuj napravijajo »duhovne polete«, ki du so »bolj čisti, mnogo lažji, mnogo bolj prodorni 111 tudi boli daleč zanesejo.« Tako razmotnva, kakor smo že omenili, slitski »Novi liste.
Prof. Tasič
o »kmetski demokraciji«
V Belgrajski »Politiki« beremo v ZVezi z razpravljanjem o uvedbi stanovskega režima v Jugoslaviji daljši članek prof. dr. Tasiča (ki je kot strokovnjak pomagal izdelati sporazum med Srbi in Hrvati) naslednje mišljenje o »kmetski demokraciji«, ki naj bi postala osnova državne organizacije: »Sestav našega prebivalstva in stvarne politične okolnosti naše države. zahtevajo, da se pri nns j>o«tavi vprašanje kmetske demokracije. Ako bi se v takšnem kmetskem narodu, kot je naš, kmetski stan krepko in popolnoma organiziral n. pr. po hrvatskem ali bolgarskem zgledu, bi se jiolitično življenje pri nas zelo približalo režimu, ki po» zna samo eno stranko in samo en razred. I ak-šen režim bi pri nus imel veliko moč v organiziranju življenja, imel bi lahko močno vlado in močno izvršno oblast. Poleg tega bi se luliko poslužili številnih združenj, kot so 11. pr. zadruge in razne delavske stanovske organizacije, da izvede načrtno vodstvo v gospodurstvu 111 podržavljen je raznih panog gospodarstva. Režim »kmečke demokracije« bi potem takem predstavljal nekaj čisto posebnega na sredj med meščansko demokracijo, fašističnimi stanovi in sovjeti. To bi bil — naš originul.«
Uradniki Agrarne banke
so dobili pretekle dni pismeno okrožnico, v kateri jih vodstvo tc banke opozarja, da bo moral zavod zaradi tega, ker jc v Klavnem končal delo za likvidiranie kmečkih dolgov, odpustiti 500 uradnikov. Okrožnica pravi, da bodo tisti uradniki, ki bodo prostovoljno odšli, dobili kot nagrado znesek enomesečne plače.
številni sovjetski zastopniki v Belgradu
»Hrvatska straža« poroča, du so prišli v Bclgrud mnogi čluni sovjetskega trgovin; skega zastopstva, in sicer' Grigorij Josipovič Vorobijev, ki bo šef r*l|>oslnnstvu, njegov namestnik Valentin Sidorovič Minaičev, nadalje Ivan Nikolajevič Gcrusimov, Aleksander Petrovič Antošin in Nikolaj Ivanovič Volžunkov. Na kolodvoru so jih pričakovali sovjetski poslanik Plotnikov, prvi tajnik poslaništva IV trikijev, dopisnih agencije TASS Poletnjev. V imenu Jugoslavije jih je pozdravil ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino dr. Rudolf Bi-čanič. Vsi novi sovjetski uradniki so prišli z ženami in otroci.
Belgrajske novice
Belgrad, 30. julija, m. Belgrajska radijska postaja bo jutri ob 14 prenašala Wagnerjevo opero »Somrak bogov« iz Bayreutha. Ob 13.50 bo raz-ložna vsebina te glasbene drame.
Belgrad, 30. julija, m. Podružnica Jugorasa v Petrovgradu (Vel. Bečkereku) je imela danes plenarno sejo, ki so se je udeležili zastopniki vseh strok. Na seji so sprejeli daljšo resolucijo.
Belgrad, 30. julija, m. Danes opoldne je 60 letni kmet Šima Miuškovič v Kralja Zvonhnira ulici iz velikega revolverja štirikrat ustrelil na , . . , .
.......a . , . . ^ Milana Kabaliča ter ga hudo
ranil. Miuškovič je v prepričanju, da je Kabalič ubil pred šestnajstimi leti tri njegove brate, ves ta čas nosil pri sebi revolver, da bi se maščeval. Hudo ranjenega	. so odpeljali v bolnišnico.
Belgrad, 30. julija, m. Državna hipotekama banka je odobrila mestni občini v Skoplju 50 milijonov din posojila za razna občinska javna dela. Posojilo bo občina dobivala do leta 1944 v petih obrokih. Prvi obrok v znesku 5 milijonov din bo izplačan 1. avgusta letos.
Belgrad, 30. julija, m. Na občnem zboru Obrtnega društva v Skoplju so sprejeli tri resolucije, v katerih se pritožujejo proti konkurenci delavnic jx> jetnišnicah in proti šušmarstvu. Obrtniki naprošajo bana, naj ne dovoli nabavljalnim zadrugam izvrševati obrtne posle.
Bled, 30. julija.
Danes dopoldne se je pripeljal z belgraiskim brzovlakom na Bled minister pri predsedstvu dr. Meh med Konstatinovič v spremstvu šefa kabineta Vučkoviča. Takoj po prihodu se je sestal t finančnim ministrom dr. Šutejem. Nato se je odpeljal z Bleda. Popoldne se je vrnil na Bled ter imel konferenco z bivšim ministrom Miloradoin Djordjevičcin. Finančni minister dr. Šutej se je popoldne odpeljal na izlet na Pokljuko. Minister dr. Šutej bo za danes napovedano izjavo časnikarjem dal jutri, ori kateri priliki bo spregovoril po radiu.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki se mudi par dni na Bledu, je danes popoldne odpotoval v Ljubljano.
Predsednik vlade v Ljubljani
Ljubljana, 30. julija.
V torek popoldne je prispel v Ljubljano predsednik ministrskega sveta g. Dragiša Cvetkovič. G. predsednik je obiskal ob pol 3. zdravilišče Leoni-šče, kjer je konzultiral univ. prof. dr. Lavriča in dr. Kosanoviča iz Belgrada. Kmalu za tem je g. predsednik z letalom odpotoval iz Ljubljane.
Novice
iz banovine Hrvatske
Masoni v SUZOR-ju
Zagreb, 30. julija b. Današnja številka »Zagrebškega lista« objavlja uvodni članek o nadoblasti masonov v SUZOR-ju. V članku poudarjajo, da so se vse delavske zbornice z izjemo sarajevske izrazile za razdelitev SUZOR-ja. Medtem pa neka tajna roka preprečuje to delo, ker so se nekateri gospodje utrdili v dobičkanosnih sinekurah.
Iz avtentičnega popisa masonov se vidi, da so oni prevzeli vodstvo v SUZOR-ju. Tako je bil predsednik SUZOR-ja mason, generalni direktor spet mason, vrhovni zdravnik zopet mason. Cela legija odločilnih zdravnikov direktorjev, pomočnikov itd. so bili bratje zagrebške lože Maksimiljan Vrhovec, Libertas itd. Eden je bil celo narodni poslanec za mesto Zagreb na režimski listi in je skušal igrati važno vlogo. Ravno v SUZOR-ju se vidijo zveze med prostozidarji in marksisti, ki so si razdelili do-bičkanosne položaje, medtem ko naj vsi drugi delajo kuluk.
Že danes je treba opozoriti vse merodajne £1-nitelje v banovini Hrvatski, da o teh dejstvih vodijo računa pri bližnji reorganizaciji SUZOR-ja in da razženejo podružnico prostozidarske lože, ki je dovolj dolgo uživala zemeljske dobrote v skupnosti z marksisti v tej socialni ustanovi.
*
Split, 30. jul. m. Danes dopoldne je prispelo v Split okrog 30 slovenskih županov, ki so obiskali Kaštelsko riviero. Jitri nadaljujejo pot po Dalmaciji.
Sarajevo, 30. jul. m. V Sarajevu je zasedal svet Kmetijske zbornice za drinsko banovino, ki je razpravljal v glavnem o verifikaciji 17 novo izvoljenih zborničnih svetnikov.
Zagreb, 30. jul. b. Včeraj popoldne so se pričela posvetovanja komisije za sestavo načrta splošne uredbe o univerzah. Seji je prisostvoval tudi predstavnik visoke ekonomske šole. V začetku je bil' navaoč-tudi sam ban dr. šubašič, ki je dal smerniee,,.za delo, .Aakar je komisija nadaljevala delo pod predsedstvom podbana dr. Krbeka. V komisiji so predstavniki vseh fakultet.
Zagreb, 30. jul. b. Davi je odpotoval iz Zagreba v Kupinec dr. šubašič ter je obiskal predsednika HSS in podpredsednika vlade dr. Mačka, ki je na svojem posestvu na oddihu. Razgovarjala sta se tri ure, na kar se je ban vrnil v Zagreb.
Zagreb, 30. jul. b. Snoči ob 9.15 je potoval skozi Zagreb pravosodni minister dr. Markovič. Odpotoval je v Split. Ob 0.30 je potoval skozi Zagreb tudi prosvetni minister in predsednik senata dr. Anton Korošec, ki se je vračal iz Ljubljane v Belgrad. Ob 1.45 pa je potoval skozi Zagreb gradbeni minister dr. M>ha Krek, ki ie potoval prav tako v Belgrad.
Osebne novice
Belgrad, 30. julija, m. S kr. ukazom so premeščeni naslednji učitelji (učiteljice) v Sloveniji: Bučar Vinka, iz Adlešičev v Dragatuš: Erker Milan iz Petiševcev na Selu (Ptuj); Jerele Zofija iz Vodic v Šmartno (Kamnik); Lunaček Franc iz Mirne v Adlešiče; Lahajner Jula iz Stare Cerkve v Leskovec; Pečar Erna iz Makol v Pišece; Peč-nik Angela iz Dolnje Lendave v Sv. Pavel pri Preboldu; Pečnik Drago iz Dolnje Lendave v Griže; Pipa Rudi in soproga iz Zabnice v Trebnje; Sabo Ana iz Srednje Bistrice v Bahovce (Murska Sobota); Šetna Marija iz Šmartnega v Jarenino; Žagar Elza iz Ločne v Novo Cerkev pri Celju; Vrhovnik Olga iz Prevali v Radmirje (Gor. Grad).
Upokojeni so: Vlaslimila Levstik v LJubljani, Ivan Cegnar v Ljubljani, Josip Zaje, Trebnje, Avguštin Kopriva, Sp. Polskava, Zofija Grundner iz Tržiča.
Napredovale so v 8. skup. učiteljice ženskih ročnih del: Ivanka Potrata, Krtina Karla Frelih, Ljubljana. Stana Juvanec. Sevnica. Albina Omer-zel, Metlika, v 9. skup. Julijana Fabijan, otroška vrtnarica v Celju.
Belgrad, 30. jul. m. Z odlokom poštnega ministra je prestavljen na III. p. t. t. sekcijo v Ljubljano Miro Cerkovnik, tehnik. Z odlokom pravosodnega ministra je imenovan za preiskovalnega sodnika pri drž. sodišču za zaščito države Alojz Rant.
»Zmaga orožja - zmaga jezika«
Nemški časopis o širjenju nemščine po jugovzhodu
Pod gornjim naslovom objavlja »Volkischer Beobachter« članek dr. Franz Thierfelderja o posledicah zmag nemškega orožja na jugozhodu Evrope. Člankar opisuje, kako se je začel nemški jezik širiti po teh krajih, kakor hitro je nemško orožje odneslo svoje velike zmage na zahodu.
Kot dokaz za to navaja, da je v Bolgariji začel izhajati nemški list »Bulgarische Wochen-schau«, ki je službenega značaja ter prihaja na mesto ukinjenega francoskega dnevnika »La Parole bulgare«. S tem je Bolgarija izbrala nemški jezik da tolmači bolgarske prilike inozemskemu svetu. S tem je dokončno tudi zmagoslavno izvojevan boj nemško-bolgarskega prijateljstva. Na Madžarskem izhaja »Pester Lloyd« kot tolmač nemškega kulturnega življenja.
V Grčiji, v Carigradu, v Bukareiti in v Belgradu pa so v tujem jeziku napisani službeni listi posameznih vlad še vedno v francoskem jeziku. Tudi v teh državah pričakuje pisatelj, da bodo prišle spremembe, kakoi so se dogodile " Bolgariji. Potreba po učenju nemškega jezika p
v po
vseh teh državah raste. Posebno v Romuniji se bo še marsikaj zanimivega doživelo, kajti Romunija je bila tista dežela, kjer se je potreba po učenju nemškega jezik? najbolj zavirala Pisatelj sam je bil več mesecev v teh državah in je ugotovil vsestranski napredek poznanja nemščine ter je ugotovil, da ta razvoi ni prišel na povelje od zgoraj, marveč da je zakoreninjen v širokih plasteh delovnega ljudstva. Poleg tega je treba podčrtati vrednost nemškega jezika kot jezika znanstvenikov. Zlom Francije bo v tem pogledu imel nedogledne posledice. Balkan-ci se zavedajo, v kateri kulturni pokrajini bodo v bodočnosti živeli. Angleške propagande pa se sploh ni treba več bati. Angleški listi izginjajo, angleški propagandisti odhajajo, piše dr. Thierfelder. Kulturno politična borba namreč je podvržena istem zakonom, meni pisec članka, kakor boj na bojnih poljih: postojanko je treba smatrati zasedeno še le takrat, ko jo zasede pehota. V tem kulturnopolitič-nem boju nemščine proti francoščini in angleščini na jugovzhodu pa bo morala pehota že le priti, zaključuje pisatelj svoja izvajanje
t
I
Velikanske bilke v zraku
Nemška letala napadajo ¥ vedno večjih skupinah, vedno bolj gostih poletih — Hude angleške izgube v Rokavu
Nemška poročila
Berlin, 30. julija. A A. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča:
Eskadrile nemških letal vrste »Stucka« so izvedle napad na pristanišče Dover. Štiri ladje, ki so bile tam zasidrane in katerih skupna tonaža znaša 32.000 ton, so bile tako težko poškodovane, da jih je treba smatrati za izgubljene. Pri tem napadu je prišlo do srditih bojev v zraku z eska-drilanti sovražnih letal vrste »Spitfire« kakor tudi s tremi aparati tipa »Hurrican«. Pri ogledniških poletih nad Rokavskim prelivom in vzhodno angleško obalo se je nemškim letalcem posrečilo potopiti približno 10.000 tonsko križarko, trgovsko tisoč-tonsko ladjo kakor tudi težko poškodovati še neko drugo trgovsko ladjo.
Angleški letalski oddelki so leteli v noči od 29. na 30. julij nad severno in zahodno Nemčijo. Njihove bombe so zadele same nevojaške cilje. Tako je bilo v Diisseldorfn težko poškodovanih pet hiš. Požare, ki so izbruhnili na hišah, je bilo možno hitro pogasiti, kar so storili oddelki za obrambo pred napadi iz zraka. Pri Offenbachu ob Meni sta bili poškodovani dve hiši težje, drugi dve pa lažje.
Nemci zanikajo Reuterja
Bern, 30. julija. AA. DNB: Z ozirom na Reu-terjevo poročilo, ki pravi, da je bilo v ponedeljek dopoldne pri nekem nemškem napadu na angleško pristanišče sestreljenih osem nemških bombnikov in sedem nemških lovskih letal, na pristojnem mestu pravijo naslednje:
Ob priliki napada, ki so ga nemške letalske sile izvedle včeraj dopoldne na pristanišče Dover, pri čemer je sodelovalo 50 nemških letal, so lovska letala, ki so spremljala nemške bombnike, sestrelila 17 angleških letal tipa »Spitfire« in »Hurrican«. V tem boju so zginila tri nemška letala. Po poročilu, ki so ga podale posadke nemških letal, je ugotovljeno, da so bombe zadele devet ladij v dover-skem pristanišču. Ugotovljeno je bilo tudi, da so
Kaj ie res?
Politika, ki združuje ruski imperializem bivših carjev z idejo socialne revolucije — po-podbno kakor so Jakobinci oživeli imperialistično politiko štirinajstega Lndovika — se predstavlja'v komunističnih listih kot politika, ki prinaša razen pravičnosti in svobode tndi svobodo vsake vere...
To ima seveda namen, da bi boljševiška revolucionarna propaganda na zapadu, ki meni, da je tukaj žetev že zrela, ne naletela med ljudstvom na odp«r radi protiverskega stališča Sovjetov, ki ga ta propaganda hoče utajiti. Ali je temn res tako? »La Liberte«, ki izhaja v Fribourgn, navaja dobesedno navodila moskovskega komisariata za narodno prosveto od 27. februarja 1940, ki so jo dobili vsi učitelji Sovjetske Rusije, Ta instrukcija je natisnjena tudi v znanem »Brezbožniku«. V njej pravi ljudski komisar, da je brezverska propaganda v šolah preveč površna. Učitelji se zadosti ne poslužujejo velikih možnosti, katere jim nuja zgodovina, biologija in astronomija ter druge prirodoslovne znanosti, da bi se v učencih in učenkah izoblikovala materialistična miselnost in da bi se pokazalo nazadnja-štvo vsake vere. Pa tudi če kakšen učitelj to stori, pa dela to bolj mehanično kakor življenjsko, učinkovito. Bolj zabavljajo zoper pravoslavno cerkev in njene duhovnike kakor da bi nčence prepričevali, da je vsaka vera kot taka nazadnjaška, škodljiva in golo praznoverje, ki nasprotuje znanosti in prosvetljenosti. Potem pravi ljudski komisar za prosveto, da si učitelji skoraj nič ne prizadevajo za protiversko propagando izven šole in da se tudi ne potrudijo zadosti, da bi se po njih osebno pa po vplivu in delovanju učencev ter na sestankih vršil nčinkovit vpliv na starše, pa na vaško in mest-■TP3 prebivalstvo sploh v smislu borbe prbti veri in njenega izkoreninjenja. Celo med učenci samimi je del, ki ima verske predsodke in pra-znoverske navade ter se udeležuje cerkvenih obredov. V instrnkciji je nadalje rečeno, da to seveda ne velja za vse šole, ampak da je v nekem delu šol protiverska propaganda zadostno in ponekod tudi vzorno organizirana. Toda treba je priznati, da so take šole v manjšini, dočim je večina šol v tem oziru preveč nemarna in celo brezbrižna. Temu stanju — pravi ljudski komisar za prosveto — je treba napraviti hitri konec. 18. kongres komunistične stranke Rusije je zabičal vsem članom stranke, predvsem pa učiteljem, strogo dolžnost, da se hkrati z borbo zoper ostanke kapitalistične miselnosti vrši ne samo borba zoper vero, ampak tudi pozitivno oblikovanje narodnega naraščaja v smislu brezverstva. V šolskem letn 1940-41 mora učiteljstvo protireligiozno delo bolje organizirati. Ljudski komisar opozarja tudi osrednje glasilo učiteljev, »Učiteljsko gazeto«, da se mora sistematično pečati s protireligioznim delom v šoli in nuditi tvarino zanj ter pokazati najbolj uspešne metode. Učiteljski zbori, ki bodo meseca avgusta, morajo postaviti to stvar na odlično mesto dnevnega reda. V tem smislu bo treba tudi izpopolniti učbenike, da bo učitelj ob naznačenih datih lažje razvijal protiversko propagando v šoli pa tudi med starši. Šolski or-gani morajo sodelovati z »Zvezo brezbožnikov« in s »Komsomolom«, da se bo brezverska vzgoja čim bolj organizirala.
Ta navodila povedo veliko; ne samo, da je brezverska vzgoja mladine in ljudstva sploh pod Sovjeti obvezna, da torej ob taki sili od-zgoraj ni mogoča nobena prava svoboda vero-izpovedanja — ampak tndi, da Sovjeti ne odnehajo od tega dela, čeprav je njegov rezultat, kakor pravijo, precej skromen. To je tisti fanatizem, ki po pravici zbnja odpor vsakega resnično demokratičnega kulturnega človeka. Kaj vedo povedati na to prijatelji Sovjetske Rusije?
se nekatere teh zadetih ladij začele potapljati. Skupno je bilo pri tem poletu vrženih na pristaniške naprave okoli 1500 bomb velikega kalibra.
Nemški admiral o napadu na Anglijo
Berlin, 30. julija. A A. DNB: »Berliner Borsen Zeitung« objavlja članek generala Quade, ki razpravlja o bodočem napadu na Anglijo in pravi, da bo letalstvo igralo prvo vlogo pri tem napadu in mogoče tako odločilno, kakršno do sedaj ni odigralo.
V	članku se ugotavlja, da se angleški narod zaveda moči nemškega letalstva ter se zaradi tega boji zračnih napadov. V svojem nadaljnjem članku navaja general Quade podrobnosti o moči in organizaciji nemškega letalstva in naglaša njegove odlične zmage in zasluge v toku dosedanjih operacij.
V	članku se posebno naglaša udarna moč nemškega letalstva.
Washington, 30. julija, b. Dopisnik »United Pressa« je poslal v Ameriko obširno poročilo o pripravah Nemčije za napad na Anglijo. V tem poročilu pravi, da se nemška vojska zbira med Brestom in Dunquerquem, torej na črti, dolgi IGO km, kjer postavlja težko topništvo ter izvaja druge vojne priprave. Prav tako je nagro-madila tukaj ogromno število vojaštva. Priprave za napad na Anglijo se vrše od zore do mraka. Tudi ustavitev železniškega prometa v omenjenem področju je dokaz, da Nemčija resno misli izvesti odločilen napad na Anglija
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 80. julija. AA. Uradno poročilo št. 51 se glasi:
Včeraj so številni letalski oddelki bombardirali večkrat v vzhodnem delu Sredozemskega morja sovražne konvoje in vojne ladje. Bombardirana je bila tudi ladja nosilka letal. Nekaj vojnih ladij je resno poškodovanih in je bilo opaziti na njih požare. Pri neki priliki je prišlo tudi do spopada v zraku in je bilo sestreljeno eno angleško lovsko letalo. Eno naše letalo se ni vrnilo.
V vzhodni Afriki se italijanska akeija po zavzetju Kuruna nadaljuje. Zajeta je bila cela kolona ter zaplenjene precej municije in živil. Italijanska letala so bombardirala Aden. Zadeta je bila ena ladja.	,
Angleške težave s francoskimi ladjami
San Sebastian, 30. julija. AA. Štefani: Po poročilih, ki so prisepla iz zanesljivih virov, imajo
Tndi tnkal sem
milno potrebno!
Pri športu in pri igri, na zraku in
na soncu, vedno je potrebno, da si krepite kožo z N1VEO! Nivea zmanšuje ne-varst sončnih opeklin in povzroča, da porjavite hitro in lepo. Ker vsehuje ^ EUCERIT, koža popolnoma vsrka N1VEO. Zato se ne prehladite zlahka tudi pri nagli vremenski ohladitvi.
220
angleške pomorske oblasti čedalje večje težave kar se tiče francoskih ladij, ki so bile zaplenjene v angleških vodah. Tako je bilo v Blakehuru ugotovljeno, da nek rušilec ni mogel odpluti zaradi tega, ker so bili motorji polni peska. Neka križarka ni mogla na pot zato, ker je bil del strojev demontiran. Doznava se, da so angleške oblasti sklenile odločno nastopiti proti francoskim inženirjem, častnikom in mornarjem, ki so krivi te sabotaže. Del teh so že internirali v Angliji.
Angleška poročila
London, 30. julija, t. Reuter: Admiraliteta poroča, da je bila kraljevska jahta »Gulzar« od letal potopljena. »Gulzar« je imela posadko 19 mož. (To je tista jahta, v kateri sta se vojvoda in vojvodinja Windsorska vozila po Sredozemskem morju 1938.)
London, 30. julija. AA. Reuter: Vojno ministrstvo poroča: Davi na vse zgodaj je sovražno letalo metalo bombe na neko mesto v jugovzhodni Angliji. Bombe so povzročile nekaj škode. Bilo je tudi nekaj človeških žrtev. Več ljudi pa je bilo ranjenih.
London, 30. julija. AA. Reuter: Mornariško ministrstvo poroča, da so izgube v trgovski mornarici, ki jih je sovražnik prizadejal v tednu do 21. julija, znašale skupno 11 angleških ladij (36.577 ton). Razen tega je bila uničena ena zavezniška ladja (2088 ton) in šest nevtralnih ladij s skupno tonažo 10.192 ton. Do 18. julija so nemške izgube znašale približno 908.000 ton, italijanske pa 254 tisoč ton. Sovražne izgube znašajo torej skupno 1 mi-
Sporazum na Havani
Ameriške države so prevzel« varstvo nad kolonijami evropskih držav na ameriški polovici sveta
Newyork, 30. jul. t (Columbia BC.) Konferenca na Havani je v glavnem zaključila svoje zasedanje. Dosežen je bil sporazum v glavnih vprašanjih, ki so bile predložene v razmotrivanje. Konferenca je zasedanje zaključila z dolgo diplo-matično listino, pogodbo imenovano, kjer so naštete vse točke glede katerih ie bil dosežen sporazum.
Glavne točke te pogodbe so naslednje:
Spričo usode kolonij neameriških držav v tej polovici sveta, kakor tudi spričo dejstva, da bi se lahko razvil položaj, ko bi kdo mogel tem državam odvzeti nadoblast nad temi kolonijami ali jo samo okrniti, ameriške republike obsojajo vsako nasilno postopanje.
Ameriške republike smatrajo, da bi bil prenos oblasti nad temi kolonijami proti ameriškim čuvstvom, kakor tudi proti pravicam, ki jih imajo ameriške države, da pazijo na svojo lastno varnost in politično neodvisnost
Ameriške države so sklenile, da ne bodo dovolile nobenega prenosa lastništva nad temi kolonijami, da ga ne bodo priznale ali sprejele, naj bi se zgodil pod katerokoli obliko. Ameriške države si pridržijo pravico, da same presodijo, če in kdaj nastopa prenos ali poskus prenosa lastništva, ter če in kdaj nastopa nevarnost za okrnitev politične svobode koloniji, ki jih imajo evropske države v Ameriki. ,
Ameriške države so sklenile, da bodo za evropske kolonije v ameriški polovici sveta ustanovile posebne režime, ki bodo veljavni tako dolgo, dokler ne bodo ustanovljene lastne vlade s pomočjo svobodne odločitve ljudstva samega.
Ameriške republike imajo brez vsakega dvoma pravico, da takšne dežele sprejmejo pod svojo varuštvo in pod svojo upravo, ter da se pobrigajo o njihovi usodi, s čemer pa se ameriške države niso odrekle načelu nevmešavanja, ki je osnova njihove zunanje politike.
V primeru, da hi ameriške države sklenile, da v evropskih kolonijah uvedejo začasno upravo, bo uprava v rokah ene ali več ameriških republik. Uprava bo takšne narave, da bo v interesu varnosti ameriške celine, kakor tudi v dobrobit prebivalstva kolonije.
Na to konvencija v podrobnostih našteva vse osebnostne pravice ki bi jih morala nova uprava spoštovati ter nadaljuje, da bodo ameriške republike poskrbele za to, da ostanejo gospodarske zveze odprte vsem ameriškim republikam na podlagi načela enakopravnosti.
Prva uprava bi trajala samo 3 lefa, nakar bi se lahko obnovila, toda ne dalje kot za 10 let.
Upravo kolonij bi vzdrževali z domačimi denarnimi viri.
Na koncu pravi konvencija, da je ustanovljena mednarodna komisija, v katero pošilja po enega člana vsaka država, ki je to konvencijo podpisala. Vsaka podpisnica ima pravico zahtevati, da se ta komisija takoj sestane. Komisija sklepa z dvetretjinsko večino.
Značilno je, da konvencija ne našteva niti enega ozemlja, glede katereca obstojajo spori med kakšno evropsko in ameriško državo.
Konvencija bo stopila v veljavo, kadar jo bo podpisalo dve tretjini ameriških republik.
Konvencijo so takoj podpisale naslednje države: Združene države severne Amerike, Brazilija, Venezuela. Ecuador, Panama, San Domingo in
Paragvaj. Argentina je izjavila, da si pridrži svoje lastno stališče glede Ognjenih otokov (Falkland Islands), ki so angleška last
Sklepi proti rovarenju tujcev na ameriških tleh
Vseameriška konferenca je nato sprejela tudi resolucijo o delavnosti tujcev, ki so pod vplivom iz tujine in delajo proti političnemu in pravnemu redu v posameznih ameriških državah. Resolucija pravi, da je v interesu miru in varnosti vscame-riške celine, da vsaka posamezna ameriška država na svojem področju izda vse potrebne ukrepe proti takšni delavnosti tujcev ali domačinov, ki delajo pod vplivom tujine. Resolucija zahteva, da je te korake treba storiti proti kakršnikoli delavnosti tujih vlad ali posameznikov, če je ta delavnost naperjena proti domačim, političnim, pravnim ali drugim ustanovam. ▼ kolikor ta delavnost povzroča važne spremembe v političnem življenju države ali če pod pritiskom, s propagando, grožnjami, obljubami ali z drugimi sredstvi dela na škodo kake ameriške države in njene demokratične oblike vladavine.
Če bi bil zaradi takšne delavnosti, ki jo podpira tujina, 6kaljen mir v katerikoli ameriški državi, se bodo ostale ameriške države takoj dogovorile glede ukrepov, ki jih je treba izdati, pod pogojem, da to zahteva neposredno prizadeta ameriška država. Ta resolucija izrecno pravi, da se nihče ne sme vtikati v popolno neodvisnost posameznih ameriških držav niti v njihove pravice, da v takšnem primeru stori kar se ji zdi potrebno. Če pa morebiti v primeru, da neposredno prizadeta država sama zahteva dogovor z ostalimi ameriškimi državami, te države ne bi bile zadosti pripravljene in obveščene, se vsem- ameri.skim državam priporoča, naj se stalno med seboj obveščajo o takšne vrste delavnosti iz tujine in o ostalih pojavih.
Poročajo, da je bila prvotno ta resolucija mnogo konkretnejša in odločnejša, da pa je morala biti pozneje znatno ublažena na zahtevo Argentine, ki je stavila pripombe glede spoštovanja nedotakljivosti vsake posamezne ameriške države.
lijon 162.000 ton. Razen tega je bilo za približno 20.000 ton nekdanjih nevtralnih ladij, ki so idaj pod sovražnim nadzorstvom, tudi potopljenih.
Gibraltar, 30. julija. AA. Reuter: Vojne oblasti so objavile davi naslednje poročilo:
Včeraj ob 11 dopoldne je prišlo do eksplozijo v bližini mornariške radiotelegrafske postaje. Ob priliki te nesreče so izgubili življenje trije vojaki. Vzroki nesreče niso znani.
London, 30. julija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost sporočata, da so nemška letala tudi minulo noč letela nad nekaterimi kraji Anglije. V severovzhodni Angliji je bilo vrženih več bomb, ki so napravile škodo na nekem posestvu. Nekaj bomb je padlo tudi v jugozahodni Angliji. Človeških žrtev ni bilo. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo ter zbilo eno sovražno letalo. Nemška letala so letela v minuli noči tudi nad VValesom. Napadi so trajali tri ure. Vrženih je bilo mnogo bomb. Število človeških žrtev še ni znano.
Sredstvo proti motornim čolnom
London, 30. julija, t. Reuter: Pomorski strokovnjak piše v »Daily Telegraphu« da je admiraliteta že našla sredstvo proti delovanju nemških motornih čolnov, na katere nemška admiraliteta stav-Ija velike upe v boju proti Angliji. Angleški strokovnjak pravi, da so nemški motorni čolni nastopili že na Norveškem, nadalje v bitki za izpraznitev Dunquerquea in v najnovejšem času v napadih na angleške trgovske ladje ter v Kanalu in ustju reke Temze. Angleška admiraliteta sme biti zadovoljna z uspehi proti tem edinicam. Strokovnjak nato opisuje nemške motorne čolne in pravi, da so 30 do 40 m dolgi, da znaša njihova nosilnost 50 do 90 ton, da imajo brzino 30 do 40 vozlov ter da so oboroženi z avtomatičnimi topovi ter imajo 19 mož posadke. Goriva nesejo s seboj za potovanja do 600 milj.
Japonski pogoji za mir s Kitajsko
Hongkong, 30. jul. b. Krogi ki so blizu ?,un-kinški vladi poročajo da Kitajska odklanja japonski predlog za sklenitev miru. Japonska je stavila sledeči predlog:
1.	Prepustitev 5 pokrajin severne Kitajske Japonski. Te pokrajine so: Hopej, Čahar, Šantun, Šansi in Suian.
2.	Priznanje Vangfingveja za predsednika kitajske republike.
3.	Ostale kitajske pokrajine, kakor tudi kitajska Burma in francoska Indokina se morajo gospodarsko ponovno zgraditi, Japonski pa naj se prizna v teh pokrajinah gospodarska prednost.
4.	Statut Mandžurije se prepušča za poznejše čase in naj se preje prilagodi novemu stanju.
Novi obtoženci v Franciji
Bern, 30. julija. AA. Štefani: Po vesteh iz Vi-chyja se bo v kratkem sestalo sodišče, ki ga je ustanovil ministrski svet in ki bo 6odilo krivce napovedi vojne 1939 in tiste, ki so zagrešili neuspeh operacij francoske vojske. Glavni obtoženci so Da-ladier, Gamelin, Paul Reynaud, Blum, Mandel, Cot in Guy la Chambre. Za predsednika državnega sodišča, ki naj ugotovi, kdo je kriv sedanje vojne, bo imenovan sedanji predsednik kasacijskega sodišča, dočim bo državni tožilec pri kasacijsfcem sodišču prevzel isto funkcijo pri državnem sodišču. Državno sodišče bodo tvorili dalje en armijski general, en zastopnik starih bojevnikov, en član sveta častne legije in dva sodnika nižjih sodišč. Ministrski 6vet bo imenoval prihodnji mesec člane državnega sodišča in obenem določil kraj v zasedeni Franciji, kjer bo to sodišče zasedalo.
Rim, 30. jul. AA. DNB: Sv. oče Pij XII. je poslal italijanskemu kralju in cesarju Viktorju Emanuelu brzojavne čestitke k njegovi 40 letnici odkar je stopil na prestol.
Honolulu, 30. jul. AA. Reuter: Včeraj je priplulo v zaliv La Hcna šest ladij ameriškega bro-dovja, na čelu z admiralsko ladjo »Pensilvaniac.
Nenapadalna pogodba med Španijo in Portugalsko
Madrid, 30. julija. AA. DNB. Uradno sporo-čajo, da so bili v Lizboni podpisani dopolnilni sporazumi k ipansko-portugalskemu paktu o nenapa-danju. Spise sta podpisala portugalski zunanji minister in španski veleposlanik. Dopolnilni protokoli se nanašajo na način sodelovanja ▼ primero, da bi bila neodvisnost ene podpisnice ogrožena.
Madrid, 30. julija. AA. Štefani: Dodatek k protokolu o prijateljski in nenapadalni pogodbi med Španijo in Portugalsko, ki je bila včeraj podpisana, se glasi: Obe državi se zavezujeta, da bosta sporazumno reševali vprašanja obrambe njunih interesov v vsakem primeru, kadarkoli bi se pripetili dogodki, ki bi lahko ogrožali varnost in neodvisnost ene ali druge države podpisnice. Ta protokol bo veljal za vet čas, dokler bo trajala pogodba o prijateljstvu
in nenapadanju. Obe državi izjavljata, da se nobena pogodba ali sporazum, ki sta ga podpisali s tretjimi državami ni v nasprotju z omenjenim protokolom.
Nov nemški poslanik na Slovaškem
Berlin, 30. julija. AA. DNB. Za novega nemškega poslanika na Slovaškem je imenovan Killin-ger. Dosedanji poslanik v Bratislavi Bernard jo bil dodeljen ministrstvu za zunanje zadeve v Berlinu.
Tokio, 30. jul. b Japonske oblasti so sporočile, da bo odpuščenih 500 tujih učiteljev. Ta svoj sklep razlagajo s tem, da se bojijo vohunstva.

Varčevanje s pšenico in kruhom
Gotovo dejstvo je, da bo letošnja žetev pšenice dala slab uspeh. Računati je treba s slabim pridelkom, ki bo samo približno kril domačo potrebo, tako da ne bo preostalo dejanske nič za izvoz. Boljše kaže koruza in tako je pričakovati, da bomo s koruzo nekoliko napolnili luknje v prehrani, tako da nam bo nekaj pšenice ostalo.
Toda vsekakor je gotovo, da bo za našo pšenico v inozemstvu znatno povpraševanje. Poleg tega je treba misliti, da smo tudi pogodbeno vezani na dobave večjih količin pšenice inozemstvu deloma še iz prejšnje kampanje
Zaradi tega se je pojavila tudi zamisel vpeljave enotne moke, kar proučujejo sedaj tudi mero-dajni faktorji v naši državi. V zvezi s tem predlaga g. dr. Emil Palič, tajnik Združenja mlinske industrije, v »Vremenu« naslednje:
Eventualno reglemcntiranje potrošnje predel-ltov iz pšenice z odrejanjem odstotka moke in otrobov ter s predpisovanjem tipov in moke mora upoštevati dosedanjo kupno možnost širokih slojev prebivalstva, ki si služi s težkim telesnim naporom svoj kruh. To ljudstvo je glavni potrošnik kruha. Zato je treba proizvodnjo moke odrediti tako, da se dobi čim več krušne moke po cenah, ki odgovarjajo današnjim cenam. Proizvodnja samo ene vrste moke iz pšenice nesorazmerno podražuje moko in kruh kot osnovno hrano delavstva v mestih in v deficitnih krajih države. Taka odredba bi bilo neracionalna in antisocialna v času, ko se apelira na solidarnost ljudstva. Uvedba dvojne proizvodnje moke bi odprla vrata neprilikam, katere bi težko premagala tudi najsolidnejša strokovna kontrola, kaj šele kontrola, katero bi bilo
treba organizirati s premalo strokovnega in solidnega osebja. Če bi manjše število mlinov izdelovalo tri vrste moke? luksuzno moko, kruh pa peko in ljudsko moko, ostali mlini pa samo eno vrsto kakor ga n. pr. troši vojska, kje je sigurnost, da bomo prišli do cenenega kruha?
Pozivljanje na sisteme standardiziranja moke in kruha v inozemstvu v svrho varčevanja more biti opravičeno samo v tem primeru, če se sistemi prevzamejo v celoti k nam, to pa pomeni popolno kontrolo počenši s proizvodnjo pšenice pa do trgovine in vsega konzuma moke, otrobov in kruha. Vse ostalo je posnemanje, ki ne kaže, da bo imelo uspeh. Eventuaelno mešanje pšenične moke s koruzo zahteva instalicije v mlinih za predelavo koruze v moke, ki se more porabiti po 2—3 mesecih. Današnji način izdelave moke iz koruze daje koruze, ki se zaradi vsebine masti pokvari po 8 dneh. Predpisovanje mešanja take koruzne moke s pše-nično moko bi uničilo vse ono pšenično moko, ki bi se mešala s koruzno.
Zaradi tega predlaga g. dr. Palič, da bi se prepovedala peka kruha 3 dni v tednu zapored, kot to velja za klanje svinj, goved in telet. Na ta način bi se dosegla prihranitev v potrošnji pšenične moke in kruha. To je bil primer v velikem številu držav za časa svetovne vojne. Taka odredba se more spraviti v življenje in nadzorovati bolj kot bi se to dalo s predpisovanjem ene ali treh vrst moke, za kar bi bilo potrebno odrediti razne delovne vrste mlinov in odrediti količino potrošnje na 1 prebivalca in 1 glavo živine ali s predpisovanjem prisilnega mešanja pšenične moke s slabo koruzno moko in krompirjem.
Bučno olje je zdravo
Že nekaj mesecev so gospodinje po deželi v skrbeh, kaj bo z jedilnim oljem. Zelo se je podražilo in ponekod je olja pričelo tudi primanjkovati, da so ga trgovci svojim odjemalcem jeli deliti po četrt litra in še manjše količine. V Ljubljani je pravi naval na mestni magistrat, na zaščitni oddelek, predvsem pa seveda na mestni prehranjevalni odsek, ki je pozimi med rezervno hrano kupil tudi vagon olja. Vsi bi sedaj to olje radi imeli, vendar je pa mestna občina morala pri razdelitvi tega olja dati prednost raznim socialnim ustanovam, predvsem pa seveda bolnišnicam in drugim zdravstvenim in socialnim zavodom. Med trgovce pa tega olja ni bilo mogoče razdeliti, ker v Ljubljani toliko trgovcev prodaja olje, da bi na vsakega trgovca prišlo le po nekaj litrov in bi se ta množina olja pri vsej Ljubljani komaj poznala in porazgubila.
Trgovci nam zagotavljajo, da se 6tiska za olje ne bo več povečala, saj v kratkem dobimo letos predelano olje. Pri naraščanju cen zlasti uvoženega blaga se pa pač ne smemo čuditi, če so tudi olju zrasle cene. Poraba olja se je zaradi vojne v Evropi silno povečala in pomnožila predvsem za tehnične namene, ker tehnika izkorišča tudi za jedilno olje namenjene surovine* na drugi strani pa pri pomanjkanju mineralnega olja išče nadomestila v rastlinskih oljih.
Slovenci smo pač med zadnjimi narodi v Evropi, ki se bi upravičeno pritoževali zaradi pomanjkanja olja. Izvažamo namreč samo iz Slovenije na leto za čez 3 milijone din bučnega olja in semena. Zato pa uvažamo jedilno olje in varčujemo z njim kakor s čudodelnimi kapljicami. Dočim si drugi narodi pritrgujejo od ust vsakdanjo preprosto hrano, predvsem pa maščobe, smo pa Kranjci še vedno gosposki sladokusci in se zmrdujemo nad odličnim domačim bučnim oljem. Branimo se celo najfinejšega in najdelikatnejšega dalmatinskega olivnega olja, čeprav slovi tudi med najizbirčnej-šimi sladokusci za delikateso. Ker je pa bučno olje domače in ker so cene razmeroma nizke, menda domače olje iz bučnih pešk sploh ne sme na mizo pravega Ljubljančana, ali pristnega Kranjca. Drugje bi nam servirali nezabeljeno solato, pri nas pa zahtevamo uvoženo ali vsaj v glavnem iz uvoženih surovin pridelano jedilno olje ter zabavljamo na vse pretege na vso našo gospodarsko politiko, na naše oblasti in na naše trgovce, ker nam v teh težkih časih ne morejo ustreči z oljem, kakršnega zahtevamo.
Bučno olje je bolj mastno od navadnega, v Ljubljani in po Kranjskem priljubljenega tovarniškega olja. Naše domače, na Štajerskem in v Prekmurju pridelano zeleno bučno olje iz domačih buč, »golice« imenovanih, smo prej izvažali v Avstrijo, kjer so ga tudi na gosposkih mizah cenili za najbolj zdravo in najbolj okusno jedilno olje, hkrati pa tudi za najbolj izdatno in najbolj mastno olje, torej za najboljše in najbolj ekonomično olje. Olje je pridelano iz peška buč »golic«, ki bi tudi na Kranjskem dobro uspevale, gotovo pa odlično obrodile v vinorodnih krajih nekdanje Kranjske.
Peške teh buč imajo tanko in mehko lupino ter dajo od vseh naših buč največji odstotek olja. Naši kmetje naj sade te vrste buč, ki prav tako lahko z njimi krmijo živino, a z oljnimi pogačami bodo pomnožili mlečnost svojih krav. Sedaj oljne pogače kupujejo pri raznih oljnih industrijah, ko bi lahko skoraj po vsej Sloveniji sami pridelali vse potrebno olje in pospeševali tudi živino s krepkimi krmili, kakršne so oljne pogače.
Sicer pa Slovenija porabi samo toliko olja, da nam skoraj ni treba saditi več buč »golic«, kolikor jih sadimo že sedaj, saj smo prej videli, da prodamo za 3 milijone olja in bučnih pešk v inozemstvo. Danes je cena in izvoz seveda mnogo večji.
Kar se pa okusa tiče, ima bučno olje navadno res svoj aroma, ki se ga pa človek v nekaj dneh tako privadi in mu tudi tako ugaja, da bučnega olja ne more več pogrešati. Zato naj pa tudi izbirčni in razvajeni Ljubljančani poskusijo z izvrstnim domačim bučnim oljem in gotovo jim že v kratkem ne bo več žal za dosedanjim jedilnim oljem, ki ga bo morda res pričelo primanjkovati. Najbolj bomo pa dobro bučno olje občutili pri svojem zdravju in opazili prav kmalu na rdečih licih svojih otrok. Da bo pa naša sladokusna gospoda še bolj zadovoljna z bučnim oljem, naj to domače olje priporoči tudi znanost z učenimi izrazi in modernimi vitamini. Ker že moda tako zahteva in priporoča vitamine, moramo vso našo javnost opozoriti, da naše bučno olje spada med najkrepkejšo vitaminsko hrano.
Večkrat iščemo in splošno poudarjamo prizadevanja za samoosvojitev na vseh poljih. Na tem polju se lahko osamosvojimo in postavimo popolnoma na svoje noge ter izvajamo najstrožjo avtarkijo kar — čez noč. Zelo radi pa objokujemo tudi usodo naših obmejnih rojakov, revnih štajerskih kmetov, ki jim prav lahko pomagamo s kratkim naročilom, da mora na našo mizo štajersko bučno olje.
Tudi v okolici Ljubljane smo že občudovali nekaj njiv cvetočih sončnic, ki jih ne manjka na nobenem vrtu. Prav je, da s peškami sončnic pozimi skrbimo in hranimo ptičke, ki nam hvaležno preganjajo najraznovrstnejše zajedalce in škodljivce naših vrtov in sadovnjakov. Znano nam je pa tudi, da tudi iz pešk sončnic lahko napravimo prav dobro in okusno jedilno olje Čitali smo tudi o pripravah uredbe za povečanje sejanja oljaric, torej repice, buč, lanu, konoplje, sezama, ricina, sončnic itd. Vsa oljna semena, imajo danes zelo veliko veljavo, zato imajo pa po svetu velik ugled tudi tisti narodi, ki pridelajj čim največ teh semen. Tolstim svinjam in špehatim prašičem raste slava od dneva v dan. hkrati se pa dviga tudi sloves dežel in držav, bogatih na oljaricah. Prizadevanja za našo gospodarsko osamosvojitev teko res kakor po olju!
H kraju pa pričakujemo, da bomo kmalu zvedeli za močnejšo propagando in za tečaje, kako pridelujemo okusno bučno olje. tudi po takih krajih, kjer doslej še ne sade buč »golic«.
Bankovci po 100 dinarjev so vsi veljavni!
Beigrad, 30. jul. AA. Narodni banki je bilo /, več strani sporočeno, da posamezniki ne marajo sprejeti 100dinarskih bankovcev z napisom: »Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« in z datumom 30. novembra 1920, ker smatrajo, da je ta denar zastarel. Z ozirom na to Narodna banka obvešča javnost, da omenjeni denar ni bil umaknjen iz prometa in da ima prav tnko kot 100 dinarski bankovci z napisom »Narodna banka kraljevine Jugoslavije«, z datumom 1. decembra 1929 še vedno popolno veljavo zakonitega plačilnega sredstva.
(Iz Narodne banke kr. Jugoslavije.^ « ,
Gradba žitnih skladišč v naši državi
V nizu raznih načinov, kako bi država najbolj oskrbela prebivalstvo z zadostno količino hrane, je brez dvoma najučinkovitejši ta, da gradi žitna skladišča, kamor bo spravljala rezervno hrano, in sicer v vseh pasivnih krajih naše države.
Ta skladišča, ki bodo imela kapaciteto do 50 vagonov so postavljena po mestih s sedežem okrajnega načelstva po naši državi. Ta skladišča gradi Privilegirana a. d. za silose na račun Ravnateljstva za proučavanje in organizacijo kmetijstva v svrho prehrane. Privilegirano a. d. za silose je poslalo v začetku tega meseca po državi sedem komisij, ki imajo naloge, da izberejo in odkupijo potrebna zemljišča, kjer naj bi postavili žitna skladišča.
Ta skladišča bodo zgrajena iz kamna ali opeke z notranjo leseno konstrukcijo in bodo dela oddana
davek brez vreč. — Tvrdki Karel Prelog v Ljubljani, da sme prodajati na debelo: kg Suzanna volne po din 178.—, kg Tatjana volne po din
190.—, kg Fiora in Drops volne po din 148.—. *
Pojasnilo glede cen mesa. Kr. banska uprava Je izdala odločbo: Mesarji, ki so prodajali pred določitvijo najvišjih cen mesa i>o odločbi z dne 21. maja 1940 goveje meso sprednji in zadnji del po enaki ceni, smejo prodajati goveje meso sprednji in zadnji del po enaki ceni, ki se dobi, ako so sešteje ceni, določeni po tej uredbi za govejo meso sprednji in zadnji del, ter deli ta vsota s številom dve.
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
Skerjan Marija ml., posestnica Ljubljana, Ze-ljarska ulica, je prodala Nevenki Sokolovičevi, soprogi intend. kapetana, Ljubljana, Gajeva ul. 10 zemljišče vlož. Stev. 2020 k. o. Trnovsko predmestje (hiša št. 1 v Riharjevi ulici in vrt) za 530.000 din.
Seemann Ema roj. Kosler, posestnica, Ljubljana, Cekinov grad, je prodala nečakinji Oerti baronici Lazarini, soprogi posestnika v Smledniku, in Oskarju Koslerju, nečaku in posestniku v Ort-neku pri Ribnici 1 dvanajstino zemljišča vi. št. 869 k. o. Spodnja Šiška (graščina z gospodarskimi poslopji Cekinov grad in razne parcele) za 100.000 dinarjev.
Kunstel Vinko, lesni veleindustrijalec na Vrhniki je prodal razne parcele, spadajoče pod k, o. Zgornja Šiška in sicer: Straklu Alojziju, zidarskemu polirju in njegovi ženi Rozi, Ljubljana, Tržaška cesta pare. št. 1072/10 travnik v izmer i650 za 22.750 din in pare. št. 1072/8 v izmeri 790 m2 za 20.000 din, dalje Francu Pirnatu, trgovskemu pomočniku Ljubljana, Tržaška cesta št. 107 pare. št. 1072/9 v izmeri 995 m2 za 34.825 din in Gorjup Mariji, poslovodkinji Vič št. 71 pare. št. 1072/12 v izmeri 1.396 m2 za 48.860 din.
Mestna občina ljubljanska je odstopila Stanku Zalarju, posestniku Ljubljana, Kolodvorska ul. 29 parcelo št. 506/1 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 305 m2 za 24.400 din.
Gartner Viktor, posestnik v Ljubljani. Kole-zijska ul. 4 je prodal Albinu Hamu, posestniku Trnovski pristan št. .8 parcelo št. 402 k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 14.167 m2 travnik za din 100.000 Isti kupec je kupil od Dovča Ivana, posestnika iz Sneberij št. 3 parcelo št. 921/2 iste k. o. v izmeri 3471 m' za 10.000 din.
Miškec Pi'ja, soproga industrijalca in posestnica, Ljubljana VII, Medvedova ul. 38, je prodala gdč. Aleš Veri in gdč. Aleš Mariji, zasebnicama, Ljubljana, Jegličeva c. 10 parcelo št. 355/2 k. o. Zgornja Sška v izmeri 674 m2 za 50.000 din.
Morel Terezija, zasebnica Št. Vid nad Ljubljano je prodala Alojziju Grcbencu, trgovcu v Ljub-1 ani, Velika olnarska ul. 15, zemljišče vi. št. 462 k. o. št. Vid (hiša št. 31 v Št. Vidu in vrt) za 45.000 din.
Škrbinc Marija, poseslnica, Vižmarje št. 39, je prodala Angeli Kramarjevi, Ljubljana, Celovška c. 80, pare. št. 1262/2 k. o. Vižmarje v izmeri 3213 m2 in parcelo št. 596/1 iste k .o. v izmeri 3607 m2 za 31.700 din.
Fugina Gabrijela, zasebna uradnica Poljane št. 54, je prodala Kristini Satlerjevi, učiteljici v St. Vidu nad Ljubljano zemljišče vi. št. 714 k. o.
St. Vid (hiša št. 54 v Poljanah) za 72.000 din. •
Vladni komisar pri Priv. agrarni banki. Za
vladnega komisarja pri Priv. agrarni banki je postavljen g. Paja Trivunovič, svetnik finančnega ministrstva.
Izpremembe r upravnem odboru Drž. hip. banke. Razrešen je dolžnosti člana upravnega odbora Drž. hip. banke Rudolf Sardelič, drž. svetnik v pokoju in je za člana postavljen g. dr. Zla-tan Ružič, docent Gospodarsko-trgovske šole v Zagrebu, znani gospodarski pisec in glavni urednik »Jugoslovanskega Lloyda v Zagrebu, kateremu k imenovanju čestitamo.
Žigosanje delnic petrolejskih družb iz Romunije. Kr. romunsko poslaništvo v Belgradu sporoča vsem jugoslovanskim lastnikom delnic petrolejskih družb iz Romunije, da morajo predložiti delnice pisarnam poslaništva zaradi vpisa in žigosanja, ker bi bile drugače razveljavljene. Ko bodo delnice vidirane, se bo ugotovil datum in naslov izvora delnic ali pravica lombarda. Vsa ostala pojasnila se lahko dobe pri trgovinskem atašeju omenjenega poslaništva. .	,
Gospodarska hranilnica v Splitu izplačuje vse stare vloge do 12.000 din.
Borze
krajevnim gradbenikom, ki bodo vso delovno silo in ves gradbeni material dobili iz svoje neposredne okolice, v kateri se bo gradilo skladišče. Tako bo poleg velikega f>omena, ki ga bo imelo skladišče za prehrano okoliškega ljudstva, moglo koristiti tudi okoliškim ljudem, ki bodo dobili delo v času gradnje.
Zaradi svoje pomembnosti in po odloku višjih oblasti morajo biti vsa ta skladišča (po številu jih bo do 90) zgrajena in sposobna za sprejem žita tega leta že do konca meseca septembra letos.
Dovoljeno zvišanje cen
Kr. banska uprava je odobrila tvrdki »Našička tvornica tanina« v Dolnji Lendavi, da sme prodajati drva, za katera so bila odobrena prodajne cene z odločbo z dne 23. julija 1940, VIII (k. št. 5781) 1, franko stanovanje potrošnika do določitve cen drv na lokalnem tržišču po upravni oblasti I. stopnje v smislu uredbe o maksimalnih cenah za drva po cenah, določenih v tej odločbi iranko skladišče tvrdka v Dolnji Lendavi. — Tvrdki Vuga & Bač-nar v Ptuju, da sme prodajati pri prodaji na veliko gros: sesalke za steklo 65 mm po din 175.—, sesalke za steklo z rdečim robom po din 300.—, sesalke z galatil rinko po din 235.—, sesalko z alumin. rinko po din 165.—. — Tvrdki Leopold Gusel v Mariboru, da sme prodajati pri prodaji na debelo kilogram kave Maracaibo št. 4619 z din 68.2; kave Matagalpa št. 7833 z din 74.8; kave Matagalpa št. 7422 za din 74.8. — Tvrdki Cakovački paro-mlin d. d. v Čakovcu, da sme prodajati pri prodaji na veliko 100 kg pšeničnih otrobov debelih po din 155.—, pšeničnih otrobov drobnih po din 165.—, živinske krmilne moke št. 8po din 170.—. Cene se računajo Iranko postaja Cakovec, vključno skupni
30. julij.
Denar Ameriški dolar 55,—
Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4,855.955, na belgrajski pa £,980.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 24.000 din. Ljubljana — uradni tečaji
London 1 funt....... 170.69- 173.89
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—44&5.00
Ženeva 100 frankov..... 1008.51—1018.51
Ljubljana — svobodno tržišče
London 1 funt.......211.11- 214.31
Newyork 100 dolarjev .... 54SO.00-5520.00
Ženeva 100 frankov.....1246.25—1256.25
Ljubljana — zasebni kliring
Berlin 1 marka...... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring
Solun 100 drohein..... 40 denar
Beigrad — zasebni kliring
Solun 100 drahem..... 39 denar
Sofija 100 din....... 90.20— 91.80
Curih. Beigrad 10, Pariz 9.75, bankovci 6.50, London 17.50, bankovci 12.25, Newyork 440, bankovci 455, Milan 22.20, Madrid 40.00, Berlin 175.75, register marke 51.25, trgovske marke 18.50, Bue-nos Aires 96,
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 436—441 v Zagrebu 438—440 v Belgradu 440 denar
Ljubljana. Državni papirji; 1% inv. posojilo 96.50—97.50, agrarji 50—51, voj. škoda promptna 436—441, begi. obv. 76.50- 77.50, dalm. agrarji 70 do 71, H% Bler. pos. 97.50-99, 7% Bler. pos. 92.50 do 93.50, 7% pos. 1)11» 98-100, 1% stab. posojilo 98—100. — Delnice; Narodna banka 7.800-7.900, Trbovljska 300-305, Kranjska industrijska družba 148 cenar.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 96 den., agrarji 50—50.50, vojna škoda promptna 438—440, begi. obv. 77 bi., dalm. agrarji (70.50), 6% šum-
tske obveznice 69 den., 4% sev. agrarji 50 den., 8% Bler. pos. 97.50 den., 7% Bler. )>os. 93.50 den., 7% pos. DHB 100 den. — Delnice: Priv. agrarna banka 192 bi., Trboveljska 300—303, Gutman 53 blago, Sladk. tov. Osijek 245—250, Osj. livarna 165 den., Isis 32 denar.
Beigrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 97.50 do 98, vojna škoda promptna 440 den. (442), beg-luške obveznice 77—77.50, dalm. agrarji 69.50—70 (69.75), 6% šum. Obv. 70 den., 4% sev. agrarji 51.50—52.50. — Delnice; Narodna banka 7.900 bi., Priv. agr. banka 190—191.50 (drobni komadi).
2itnl trg
Novi Sad. Vse je nespremenjeno. — Promet majhen.
Sombor. Vse je nespremenjeno. — Promet majhen.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Krškem dne 25. julija 1940: voli I. vrste 8—9 din, voli II. vrste 7—8 din, voli III. vrste 6.50 din, telice
I.	vrste 7.50 din, telice II. vrste 7 din, telice III. vrste 6.50 din, krave I. vrste 7 din, krave II. vrste 6.50 din, krave III. vrste 5—6 din, teleta I. vrste 9 din, teleta II. vrste 5—6 din, prašiči špeharji
II.50	din, prašiči pršutarji 10 din za kilogram žive teže. — Goveje meso L vrste prednji del 14 din, zadnji del 14 din, goveje meso II. vrste prednji del 14 din, zadnji del 14 din, goveje meso III. vrste prednji del 12 din, svinjina 16—18 din, svinjska mast 24 din, čisti med 18 din, goveje surove kože 12 din, telečje surove kože 16 din, svinjske surove kože 10 din za kilogram. — Pšenica 275 din ječmen 250 din, rž 275 din, oves 300 din, koruza 250 din, fižol 600 din, krompir 200 din, lucerna 0.60 din, seno 0.50 din, slama 0.25 din, pšenična moka 425 do 475 din, koruzna moka 300—400 din, ajdova moka 500 din za 100 kg. — Trda drva 110 din za m", jajca 0.75 din za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 40 din za kilogram. — Navadno mesno vino pri vinogradnikih 4—4.50 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—6 din za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Šmarju pri Jelšah 22. julija 1940. Voli I. vrste din 9.50, voli II. vrste din 8, voli III. vrste din 6.50, telice I. vrste din 9, telice II. vrste din 7.50, telice III. vrste din 6, krave I. vrste din 6.50, krave II. vrste din 5.50, krave III. vrste din 5, teleta I. vrste din 9. teleta II. vrste din 7, prašiči špeharji din 12, prašiči pršutarji din 10, za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del din 14—16, zadnji del din 14—16, goveje meso II. vrste prednji del din 12—14, zadnji del din 12—14, goveje meso III. vrste prednji del din 10, zadnji del din 10, svinjina din 16—18, slanina din 18—20, svinjska mast din 20 do 24, čisti med din 20, goveje surove kože din 12, telečje surove kože din 16, svinjske 6urove kože din 8 za 1 kg. — Pšenica din 300, ječmen din 275, rž din 270—290, oves d:n 275, koruza din 260, fižol din 600—800. krompir din 200, lucerna din 150, seno din 125—130, slama din 20, pšenična moka din 450—475, koruzna moka din 300, ajdova din 500—600 za 100 kg. — Trda drva din 90—100 za 1 ms, jajca din 0.60—0.70 za komad, mleko din 1.50—2 za liter, surovo maslo din 36—40 za 1 kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 4 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih din 7—8 za liter.
Gene kmetijskim pridelkom
Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah dne
25.	julija: Moka bela 4.75, črna 4.25, govedina 14, teletina 20—16, svinjina 16—20, ovčje meso 12, mast 22, sveža slanina 19—20, prekajena slanina
26,	leča 12 din za kg; mleko 2.50 din za liter, jajca 1 din za kos.
Cene kmetijskim pridelkom Maribor-mesto dne 27. julija: Moka bela 4.25—4.50, črna 3.50 do 3.75, govedina 12—16, teletina 12—16, svinjina 15 do 20, svinjska mast 20—22, sveža slanina 16 do 19.50 prekajena slanina 19—25, fižol 6—7, grah suh 14, leča 17—18, krompir 2—2.25 za kg; mleko 2—2.50 za liter, jajca 10 kosov 6—10 din.
Cene kmetijskim pridelkom v Ptuju 27. julija: Moka bela 4.50, črna 3—4, govedina 16—16, teletina 1216, svinjina 16—18, mast 22—23, slanina 16—18, fižol 5—6, krompir 2, seno 0.75, slama 0.45, slanina prekajena 28 din kg; mleko 2 din liter, jajca 10 komadov 7.50 din.
Prvenstvo poedincev SAZ
Slovenska atletska zveza razpisuje za dne 3. in 4. avgusta 1940 t. t. (soboto in nedeljo) prvenstvo poedincev Slovenske atletske zveze. Tekmovanje se bo začelo v soboto ob 16, v nedeljo pa ob 15. uri. Kraj prireditve objavimo pravočasno. Tekmovanje se vrši v naslednjih disciplinah: v soboto: 200 m, 800 m, 5.000 ni, 400 m zapreke, skok v višino, skok v daljavo, met krogle in met diska, v nedeljo: 100 m, 400 m, 1500 m, 10.000 m, 110 m zapreke, skok s palico, troskok. štafeta 4X100 m, met kopja in met kladiva.
Prijave se bodo sprejemale samo pol ure pred pričetkom tekmovanja. Pravico nastopa imajo vsi verificirani atleti. — Atleti, ki imajo zabrano prehoda ali so kaznovani, nimajo pravice nastopati. Tekmovanje se vrši jx> pravilih in pravilnikih AZKJ.
Orodne tekme zasavskega okrožja ZFO
Končane so prve orodne tekme posameznikov našega okrožja. Vršile so se v dveh delih. Prvi del v Dolskem na letnem telovadišču F. O. Sv. Helene, dne 21. julija. Drugi del pa na letnem telovadišču FO Hrušica.
Bratje I Temelj za orodne tekme je položen. Pokazali ste svojo izvežbanost, moč in voljo ter s tem dokazali, da brezdelje ni vaš gospodar. Zato smo imeli priliko videti prav lepe vaje na vseh orodjih. Mladi Peter Pestotnik se je izkazal in ho imelo okrožje v nekaj letih dobrega orodnega telovadca. Poleg drugih moram omeniti tudi našega starešino br. Ivana Ramšaka, ki je pri svojih 4. križih pokazal kaj se z vztrajnostjo in veselja do orodne telovadbe lahko doseže. Vsem pa naj bo v čast, da so bili prvi pijonirji naših orodnih tekem Zasavskega okrožja.
Izid tekem te sledeč. V nižjem oddelku: 1. Pestotnik Peter. FO Sv. Helena. 174.75. 2. Anžifi Albin. FO Hrušica, 163.73 3. Jemec Franc, FO Sv. Helena, 157.25 od dosegljivih 200 točk.
V	srednjem oddelku: 1. Jemec Ivan. FO Sv. Helena, 177.72, 2. Herman Rode, FO Moste, 177.12 od dosegljivih 200 točk.
V	orodnem tekmovanju članov nad 32 let starih je dosegel br. Ramšak Ivan 147.75 od dosegljivih 160 točk.
Al/. Vis. hneginja Olga med našimi malčki
Včeraj smo poročali, da je Nj. kralj. Vis. kneginja Olga obiskala počitniško kolonijo v Zgornjem Tuhinju, kamor je kamniška občina poslala 50 dečkov in deklic. Na levi sliki vidimo k nogi njo Olgo, ko s svojim spremstvom zapušča šolsko poslopje, v katerem so nastanjeni otroci. Desna slika nam pa kaže, kako deklice kneginji, ki se je z njimi prijazno pogovarjala, poklanjujo
šopke lepih cvetlic.
Ne uničujmo naših gozdnih bogastev
Gozdovi — edini kapital naše zemlje — V povojni dobi so bili gozdovi že hudo izropani
Varčujmo vsaj z zadnjimi ostanki I
Slovenija živela v velikem siromaštvu, kakršnega si sedaj skoraj niti zamisliti ne moremo, čeprav nočemo trditi, da smo sedaj bogati ali da se nam sedaj godi bogzna kako dobro.
Majhna gozdna posest prevladuje
Če pogledamo pri nas razdelitev gozdov, vidimo, da v splošnem pravladuje mali posestnik. 140.000 različnih posestnikov, večinoma kmetov, ima skoraj 70% gozdov vse banovine. Ti tisoči posestnikov imajo vsega skupaj okrog 550.000 ha, ostalih 150.000 ha pa imajo država, druge javnopravne osebe in razne ustanove. Okrog 50.000 ha odpade na zasebne veleposestnike. Zanimiva je slika razdelitve gozdnih posestev. Tako ima 134.000 kmečkih posestnikov gozdove v velikosti od 0.1 do 5 ha, kar da okrog 400.000 ha. 5400 kmečkih posestnikov ima gozdna posestva v velikosti od 5 ha do 50 ha, kar da skupaj 90.000 ha. 600 kmečkih posestnikov ima pa gozdove v velikosti od 50 do 300 ha v skupni površini od okrog 60.000 ha. Iz teh številk lahko sklepamo, da ima 134.000 kmetij samo toliko gozda, da krijejo deloma ali popolnoma samo domačo potrebo lesa. 60% površine kmečkih gozdov moramo smatrati samo kot dopolnilo kmetije. Če pa take kmetije svoj les prodajajo, gre to na škodo trajnosti njihovega gospodarstva. 6000 kmetij pa je takih, ki lahko les tudi prodajajo. Prav te kmetije imajo v svojih bogatih gozdovih zaklad, iz katerega stalno lahko črpajo nove vire dohodkov.
Zadnja leta kar uničujemo gozdove
Toliko pove statistika, ki pa ve povedati še nekaj drugega, namreč to, da v Sloveniji zadnja leta brez usmiljenja krčimo gozdove in tako zmanjšujemo kapital, od katerega živimo. Je sicer v veljavi posebna gozdna zakonodaja, ki s svojimi predpisi omejuje nepravilno izsekavanje in po-sekavanje gozdov, vendar nadzorstva ni mogoče izpeljati tako strogo, da ne bi mali posestniki sami mogli teh predpisov obiti. In stvarno dandanes velikanska večina malih in srednjih gozdnih posestnikov pobira iz svojih gozdov več kakor bi smela. To žalostno dejstvo jasno dokazujejo cenitve zaloge lesa, ki je še ostala v naših gozdovih in primere z zalogami lesa v prejšnjih desetletjih. Pred svetovno vojno je bilo v slovenskih gozdovih lesa več kakor bi ga mogli računati po normalnem stanju gozdov. To se pravi, v mnogih gozdovih je stalo še drevje, ki je bilo že zrelo za sečnjo. Tedaj je zaloga naših gozdov bila še izredno bogata, bila je nad povprečjem. Po svetovni vojni pa je nastopila zlasti v letih od 1925 naprej doba
konjunkture, v kateri so mali in veliki posestniki začeli izsekavati gozdove. Les je šel dobro v denar in nihče ni mislil, da uničuje kapital, kateri mu bo kasneje nosil vedno manj. S krizo, ki je nastopila leta 1930, je izsekavanje gozdov nekoliko popustilo, saj so cene za les znatno padle. V zadnjih letih pa so se cene za les zopet dvignile in
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna uporaba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje delovanje črevesja.
Reg. po min. soe. pol. in n. zdr. 8 br. 1S.4S5, 25. V. 15.
Nova bolnišnica na Jesenicah
Blagoslovitev temeljnega kamna za moderen zdravstveni zavod krajevne bratovske skladnice v železarskem revirju
Jesenice, 30. julija.
V soboto opoldne je bila na Plavžu tiha, toda za vso visoko Gorenjsko pomembna slovesnost. Mestni župnik in duh.' svetnik g. Ant. K a s t e 1 i c je blagoslovil temeljni kamen za novo bolnišnico, ki jo gradi krajevna bratovska skladnica na Jesenicah-, vzidana je bila tudi spominska listina.
Zgradba nove bolnišnice, ki bo imela okrog 130 postelj in bo urejena po načelih moderne zdravstvene službe, bo veljala nekaj nad 12 milijonov dinarjev. Pomen te zdravstvene ustanove v kraju bo neprecenljive vrednosti. V srca delovnega ljudstva in družin se bo naselil mir in naselila zavest, da bo za primer bolezni oskrbovano tako, kakor more to nuditi polna zdravniška znanost v moderno opremljeni zdravstveni ustanovi. Jeseniški delavski revir in visoka Gorenjska bosta dobili najmodernejšo bolnišnico v Sloveniji.
Ob tej priliki je treba omeniti tudi okolnost, da je upravni odbor krajevne bratovske skladnice pristopil h graditvi prav v dobi, ko je bilo delo proti malodušju in za utrditev samozavesti najbolj važno. Na jeseniškem Plavžu so pričeli kopati temelje za novo bolnišnico v zgodnji spomladi. Danes je stavba zrasla že do prvega nadstropja v vsem obsegu. Do jeseni bo velika stavba pokrita.
Ako pomislimo, da gradi to bolnišnico vzajemnost 5000 članov Bratovske skladnice na Jesenicah, potem vidimo uspeh in prednosti tega dela še bolj. Tukaj 5000 članov in, kakor smo čitali ob otvoritvi modernega sanatorija Šlajmarjev dom v Ljubljani, tudi 5000 članov ki gradijo zdravstvene ustanove in rešujejo važne probleme ljudstva in dežele. Tu se vidi, da le gre in da bi moralo iti tudi pri večjih skupnostih, pa bi bilo to pereče vprašanje kmalu rešeno.
Za slovesnost blagoslovitve temeljnega kamna so se na stavbi zbrali najožji zastopniki. Predsed-
nik upravnega odbora kr. bratovske skladnice g. dr. M. O b e r snel s celokupnim upravnim odborom, z zastopstvom delavstva in podjetja je pozdravil navzočega zastopnika oblasti okrajnega glavarja g. dr. Vrečarja, zastopnika rudarskega glavarstva višjega svetnika g. inž. J. K u b i a s a , zastopnika Glavne bratovske skladnice ravnatelja g. Dularja, mestnega župnika in duh, svetnika g. Ant. Kastelica, mestnega župana Jesenic g. V. Markeža, zastopnika občine Koroška Bela, zbor skladničnih zdravnikov, oba projektanta gg. arh. inž. Kosa in inž. P 1 a t n e r j a , ki so se odzvali k tej tihi slovesnosti. Posebej je pozdravil navzočega upravnega svetnika KID g. J. P f e i -ferja in tehn. ravnatelja g. dr. inž. K 1 i n a r j a , katerih navzočnost priča, da uživa to novo delo vse priznanje od strani velike industrije. Predsednik g. dr. Obersnel je potem povedal zgodovino stare bolnišnice, zamisel in pristop k izvedbi te nove gradnje. Za tem je imel lep in pomemben nagovor mestni župnik g. Ant. K a s t e 1 i c. Za njim pa še jeseniški župan.
Po blagoslovitvi zgradbe so še vsi navzoči z udarci na kamen izrekli pomembne želje rasti, koristi in plemeniti službi zavoda, ki se gradi. Na koncu je spregovoril teh. ravnatelj dr. inž. K 1 i -n a r za upravo in ravnateljstvo KID in izrekel čestitke upravi skladnice za pričetek tako važnega in koristnega dela za ljudstvo. Omenil je, da bo industrija to delo vedno podprla. Upravni svetnik g. J. P f e i f e r je ob položitvi temeljnega kamna izrekel iskrene želje: »Naj Bog blagoslovi to zgradbo za dobro ljudstva.«
Vegetabilna parna kopel za obraz
V^/S^ " «l»bi se v vseh ^^'l&jiASlM/	strokovnih trgovinah
Ni treba posebej poudarjati, da je Slovenija v mnogih poljedelskih panogah pasivna in da porabi več kakor pridela. V splošnem moramo reči, da je Slovenija bogata le na gozdovih. In v resnici je 45% ali okrog 700.000 ha ozemlja dravske banovine pokritih z gozdovi. Že velika lesna industrija, še bolj pa veliko število lesnih veletrgovin najboljše dokazuje, da v Sloveniji letno pridelamo precej več lesa kakor pa ga porabimo doma. To se pravi, izvažamo les in za protivrednost uvažamo druge dobrine, ki jih pri nas primanjkuje ali jih sploh ni.
Edino kmetovo premoženje
Gozdno bogastvo Slovenije je torej kapital, ki nam pomaga kriti primanjkljaje v drugih panogah poljedelske produkcije in ki nam v veliki meri pomaga, da ostanemo v našem notranjem narodnem gospodarstvu v ravnotežju Gospodarstvenik, ki se je bolj globoko poglobil v slovenske gospodarske razmere, bo upravičeno lahko trdil, da sta gozd in les edini slovenski kapital, ki vzdržujeta gospodarsko moč našega ljudstva. Vsa druga kmetijska produkcija se namreč porabi doma. Les pa bo lahko ostal vedno glavni pridelek slovenske zemlje, ki ga bomo mogli trajno izvažati. To pa bo seveda veljalo le, če bomo ohranili naše gozdno bogastvo in ga ne bomo z nepremišljenim gospodarstvom izropali.
Stotisoči žive od gozda
Pomen gozda za Slovenijo ni le upoštevanja vreden pri izvozu, ampak še prav posebno glede na velikansko število ljudi, zaposlenih pri pridobivanju in predelovanju lesa. Za gozdna dela, tako sekanje, izdelavo, spravljanje in podobno gre po statistiki vsak dan v letu povprečno po 25.000 do 30.000 din. Toliko delovnih moči dela torej leto in dan v gozdovih in živi od dela v gozdovih. Ti delavci štejejo seveda s svojimi družinami skopaj najmanj 100.000 prebivalcev. S predstavo lesa na žagah dobi svoj kruh še drugih 100.000 prebivalcev. Končno moramo prišteti še najmanj 50.000 prebivalcev, katerim dajeta življenjski obstoj gozd in les neposredno. Vsega skupaj živi torej v Sloveniji od gozda in lesa okroglo 250.000 prebivalcev, to se pravi, več kakor ena petina vsega prebivalstva živi izključno od našega gozdnega bogastva. Poleg tega pa lahko z mirno vestjo trdimo, da je posredno z bogastvom n&šega gozda vezano tudi v veliki meri življenje vseh drugih prebivalcev. Gozd je torej v resnici podlaga slovenske civilizacije in kulture. Gozd je tudi edina navidez neizčrpna hranilnica, iz katere črpamo bogate obresti, tako da lahko malo ublažimo revščino, ki bi sicer nastopila. Brez gozda bi namreč
C I S T E K
Kartuzijani in karta zija Pleterje
Dve knjigi »Kartuzijani in kartuzija Pleterje« in »Karmelski spomini«, sta pred nedavnim obogatili slovenski književni trg. Dva izključno kon-templativna redova sta se z njma predstavila naši javnosti, kateri sta bila doslej tako malo znana. Tako časopisna kritika kot sprejem od strani občinstva sta dokazala, da smisel za veliko in lepo med nami nikakor še ni ugasnil, saj je n. pr. neka revija ugotovila, da je knjiga »Kartuzijani in kartuzija Pleterje« ona ki jo ljudje danes največ bero. Delo, ki je v vsakem pogledu na višku, pa nam je tudi v resnici potrebno, ker če kdaj, potem je prav gotovo danes napoči čas, ko potrebujemo duš, ki sta jim molitev in žrtev življenjski poklic, z drugimi besedami kontemplativnih redov; potrebno, da more dati avtentičen odgovor marsikateri duši, ki čuti, da jo Gospod kliče med svoje posebne zaupnike, čisto v notranjost svojega šotora, a takega odgovora doslej ni mogla dobiti. Žalostno dejstvo namreč je, da ta red, ki že toliko časa živi in deluje v naši sredi, še vedno tako malo poznamo, kar je eden izmed glavnih vzrokov, da zato že marsikatera mlada duša, ki je začutila v sebi klic božji, temu ni ostala zvesta, ker so ji oni, pri katerih je v tej zadevi iskala sveta, to odsvetovali. Človek se naravnost zgrozi ob misli na toliko mladih, ide-
alnih duš, ki so jim nasveti plitvih svetovalcev zaprli pot v višine, na katere jih je vabil Kristus, Kdo bo odgovorjal za nje? Človek ima samo en poklic — da mu sledi ali ne sledi, zato nikakor ne sme biti vzrok: tam je zate prestrogo, tu bi bilo veliko lažje, tu boš bolj prost, premlad si še, treba da preje izkusiš življenje in podobne modrosti. Razmerje: Bog - človek, Stvarnik - stvar, ki bi moralo biti edina norma vsega našega dejanja in ne-hanja, nam je, žal, vse premalo jasno. Ne varajmo se! Kjer je veliko sence, tam je tudi veliko sonca: kljub vsem žalostnim razmeram je med našo mladino še vseeno mnogo, mnogo idealnih duš, vnetih za vse vzvišeno in plemenito in med njimi marsikatera taka, ki bi mogla prav v kartuzijanski tišini najti svojo življenjsko srečo. Ce poleta takih duš nočete ali ne morete podpirati, potem ga vsaj ne ovirajte! Duh božji veje, kjer hoče.
Tej mladini, mislim, da je avtor prav posebno namenil svoje delo. z velike večine člankov, ki so izšli doslej o kartuzijancih v našem tisku, si človek ni mogel ustvariti nikake prave sodbe o tem redu oziroma, če si jo je, ni bila posebno ugodna in privlačna; njihovi avtorji imajo za najbolj važno, da poudarjajo, da so kartuzijanci najstrožji red, jedo samo enkrat na dan, sredi noči vstajajo in gredo v cerkev k molitvam, ki trajajo 2 do 3 ure, večinoma molče in žive v samoti itd. Da bi skušali seznaniti bralca vsaj nekoliko z notranjo lepoto tega čisto Bogu posvečenega življenja, se vsaj nekoliko jx>globiti v one globine, ki jih je našla duša, ki je zapustila vse, da je našla svoje vse v Bogu, ki se mu je popolnoma izročila ter našla tako v njem že v tem življenju stotero povrnjeno vse ono, kar je zaradi njega zapustila, tega večina teh avtorjev ni imela za potrebno ali sploh ni razumela. In vendar ob pogledu na to tako daleč stopi nazaj vse ono negativno, vse ono, sicer samo po sebi
naravi težko, v čemer hočejo nekateri videti bistvo I kartuzijanskega poklica. Oni jasni, veseli obrazi, ' ki jih srečuje obiskovalec v kartuziji, kjer je pričakoval le mrke stroge obraze asketov iz romanov, bi pričali, da je vse ono kartuzijancu le sredstvo, cilj pa je nekaj čisto drugega, nekaj, kar ga bogato odškoduje za vse, česar se mora zaradi njega odreči. Avtor knj-ge »Kartuzijani in kartuzija Pleterje« je sam kartuzijanec, zato je vse, o čemer v njej govori, vse ono neznano, kar nam v njej razodeva, nekaj, kar sam doživlja, nekaj, kar je njegov življenjski poklic. Hvaležni smo mu zlasti, da je spregovoril o veliki socialni nalogi kartuzijancev -o njihovem vesoljnem apostolatu. Ti ljudje, ki so sicer zapustili svet, niso nikaki mizantropi, nikaki življenjski brodolomci; iz sveta so se umaknili, da bi prosti njegovih sjx>n, mogli bolj zanj živeti, čim več zanj storiti! Kartuzijanci so oticielni molilci Cerkve, oni, ki jim je življenjski poklic, da kot Mo-zes na gori, da govorim s Pijem XI., neprestano dvigajo k Bogu roke in ga prosjo milosti za one, ki se bore za širjenje kraljestva božjega v niiavi. Za vse velike interese Cerkve se morajo dvigati k Bogu njihove molitve se mora tiho povživati žrtev njihovega življenja. Kdor razume to, ta počne potem pač z drugimi očmi gledati na kartuzijance, se drugače zavedati njihove prevažne naloge, jjosebno v našem času. Temu ne bo več nerazumljivo, kako je mogel eden največjih delavcev na stolu sv. Petra izreči besede: »Lahko razumljivo je, da oni, ki je molitev in pokora njihova dolžnost, mnogo več store za širjenje Cerkve in rešitev človeškega rodu, kot oni, ki delujejo v dušnem pastirstvu, ker oni so. ki kličejo na zemljo dež milosti, brez katerega je vsako naše delo zastonj.« (Pij XI. Apostolsko pismo »Umbratilem«.) V pravoslavni duhovni reviji »Duhovna straža« pa je napisal lansko leto v svojem lepem članku o kartuzijancih menih Helijil te-le
nastopilo je ponovno neusmiljeno sekanje. Posledica tega ie seveda velikanska. Že sedaj je ugotovljeno, da v slovenskih gozdovih priraste na leto okrog pol milijona kubičnih metrov lesa manj kakor pa bi ga lahko, če ne bi bili gozdovi preveč izsekani. V letih konjunkture se je namreč le v.se preveč sekalo in premalo ali nič pogozdovalo. Sedaj se pa kažejo že posledice tega brezglavega gospodarjenja. Za normalne gozdove znaša prirastek na 1 ha okrog 4 kub. metre na leto. Danes pa ne prirastejo v Sloveniji na hektar gozda niti ne trije kubični metri lesa.
Ne pustimo se zapeljati — varčujmo!
Nepremišljeno izsekavanje je torej že zmanjšalo donos naših gozdov za dobro četrtino. Pravilno bi bilo, da bi sedaj omejiti sekanje gozdov čimbolj in varčevali z lesom kar se le da. vse dotlej, da se naši gozdovi zopet popravijo. Na žalost pa vidimo, da prav letos zopet ljudje brez razsodnosti ropajo svoje gozdove. Les je poskočil v ceni in celo drva so postala tako draga, kakor še ne pomnimo. In kaj bo posledica? Vsi bodo skušali zaslužiti čim več, zlasti še zaradi tega, ker jih navajajo k temu številni prekupci, ki hodijo po deželi in ki ponujajo v resnici visoke cene za drva. Naj pomisli vsak kmet, ki ima še gozd, da mu bodo tisočaki, katere mu bo vrgel posekan gozd, mnogo manj hasnili, kakor pa dohodki, ki jih bo imel stalno od gozda, če ga bo pametno izsekaval. Če bo ves njegov gozd padel, najmanj trideset let ne bo dobil iz gozda ničesar; nasprotno: vložiti bo moral vanj še mnogo napornega dela, preden se bo pokazal prvi hasek. Naj pomisl' dalje vsak, da bodo prišli morda še bolj hudi časi in da bo morda takrat zanj gozd, če bo še stal, edina rešitev. Če pa tedaj gozda ne bo, bo pa šla kmetija in z njo kmečka družina na cesto. Dovolj takih žalostnih primerov smo že doživeli v zadnjih letih krize, ko se je bridko maščevalo izsekavanje gozdov in brezobzirna in včasih nesmiselna špekulacija z lesom. Zato naj danes vsak, ki ljubi svoj grunt in hoče tudi svojim otrokom prihraniti košček zemlje, na katerem je zrasel, gospodari tako, da ne bo izčrpal iz njega do zadnje trske edino bogastvo, ki ga je dala slovenskemu kmetu naša zemlja.
besede na naslov svojih pravoslavnih redovnih so-bratov: »Neka posluži i ovo za pobudu našoin istočnom monaištvu od kojega je Zapad primio ide-ju i ustanovu monaškog života da obnovi svoj stari sjaj svoju staru slavu. Monasi Zapadne crkve su isto ljudi kao i mi. Kada za njih podvig mo-naški ne predstavlja nemogučnost zašto bi to bio on za nas? Svetionici nam se gase! Dolevajmo ulja Čvrsta vera u pomoč božju i budna svest o svojim dužnostima uz dobru volju može i kod nas da učini preobražaj na bolje.« (I. 34.) Apostolat vzgleda ni zadnje kar potrebuje naša zmateriali-zirana doba!
Zelo lepo nam slika avtor kartuzijančevo vsakdanje življenje. Vse v njem je usmerjeno za tem, da se duša. prosta vsega, čim bolj približa Bogu, čim bolj pogrezne vanj. da že v tem življenju doseže čim tesnejšo združitev z njim, ki edini more osrečiti neutešeno koprnenje naših src, ki jih je ustvaril zase. In kje bi mogel človek to bolje najti, kot v samoti? Zato je samota glavni element kartuzijanskega življenja, ono, brez česar si pravega kartuzijanca sploh ne moremo misliti. Toda, ali je samota sploh še samota duši, ki je v živi veri neprestano združena z njim, v katerem se gibljemo, živimo in smo? Ali niso mnogo bolj sami oni tisoči in tisoči, ki brez Boga v duši begajo po ulicah milijonskih mest? Toda samotarsko življenje je pri kartuzijancih lepo temperirano s skupnim življenjem, ki je v prisostvovanju konventualni sveti maši, dnevnemu in nočnemu oficiju v koru ter skupni nedeljski rekreaciji in večtimemu tedenskemu sprehodu. Tudi življenje v celici je razdeljeno tako, da človeku, ki se ga drži. prav za prav sploh ne more biti dolgčas: premišljevanje in molitev, študij in ročno delo v delavnici in na malem vrtiču, ima vsaka celica, ki je pri patrih mala enonad-stropna hišica — bratje in kartuzijanske redovnic*
novice
Koledar
8reda, 31. julija: Ignacij (Ognjeslav) Lojolski, »poznavalec. V mesecu juliju se je dan skrčil za 50 minut.
Četrtek. 1. avgusta: Vezi sv. Petra; Maka-
bejski bratje.
Novi grobovi
+ Na Brezovici je umrl gospod Angel Gruden, orožniški narednik v pokoju. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožaljel
+ V Soboti je neizprosna smrt ugrabila ugledni družini Samčevi hčerko Nadiro. Pokopali je bodo danes oh 5 popoldne. Naj se veseli med nebeškimi angeli. Hudo prizadeti Samčevi družini naše iskreno sožaljel
*
—	Zalivala. Ob moji zlati sv. maši sem prejel obilno častitk Prosim, da blagovolijo vsi častiti pošiljatelji sprejeti prisrčno zahvalo. V Gotovljah, 30. junija 1940, Robert Vadavik, zlatomašnik.
—	Počitniško kolonijo na Izlakah je v ponedeljek obiskala gospa soproga bana dr. Natlačena v družbi gospe viš. svetnice za zaščito decc pri soc. ministrstvu Atanackovičeve, ge. dr. Lunačkove ter g. dr. Pirca, g. dr. Fctticha, g. Kosi-ja, nač. pri banski upravi, in g. Jagodica, tajnika Unije za zaščito dece Pregled je ugotovil vsestransko pozitivno delo krajevnih faktorjev ter so vsi obiskovalci izrazili svojo splošno pohvalo.
—	Proslava 3(1 letnico Prešernove koče na Stolu. Že lani je podružnica SPI) v Kranju na svojem občnem zboru tiho proslavila 40 letnice svojega obstoja. Slovesnejše pa bo proslavila ta jubilej ol> otvoritvi novega Valvazorjevega doma pod Stolom. Letos je namreč minilo 30 let, odkar je podružnica v Kraniu odprla Prešernovo kočo na Stolu. V nedeljo, 11. avgusta, bo podružnica proslavila ta jubilej na najvišjem vrhu Karavank v Prešernovi koči, nakar že sedaj opozarjamo planince.
—	V šolo za telesno vzgojo v Belgradu bo letos sprpjetih primerno število gojencev in go-jenk. Prošnjo za sprejem je treha vložiti do 1. septembra t. 1. na naslov: Rcktorat škole za telesno vaspitanje, Belgrad, Deligradska 27. Podrobne pogoje razpisa dobe interesenti na vpogled v Ljubljani v mestnem odseku za telesno vzgojo v Turjaški palači. Gosposka ul. št. 15, pritličje vrata 5.
—	V uršulinskm samostanu v Ljubljani se bodo pričele duhovne vaje za učitelje 15. avgusta zvečer in ne 16. avgusta, kot je bilo prvotno naznanjeno.
tako živahnega povpraševanja. Samski hlapec Tone H. in pekovski pomočnik Gustl sta letos 4. aprila odpeljala i velikega dvorišča Mihaela Kavčiča na Celovški cesti v Ljubljani do 447 kg starega železa v vrednosti 1300 din. Gustl pa je tudi 6voji gospodarici odpeljal moško kolo in druge stvari v vrednosti okoli 1048 din. Pred malim senatom sta včeraj tatvino starega železja priznala, izgovarjala sta se, da sta bila v stiski in pomanjkanju. Mali senat je obsodil Toneta H. na 1 leto robije in 240 din denarne kazni Gustlna pa na 3 mesece in 15 dni strogega zapora. Tone je bil že večkrat kaznovan zaradi vlomnih tatvin.
—	Pektasol, Frutapekt in Drogpsan, vse za vkuhavanje sadja, se zopet dobi v drogeriji Gre-gorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Obsojen, ker je zabavljal čez državo in vojsko. Stan Janez Lončar ima že 6 križev, doma je iz okolice Komende na Gorenjskem. Je zelo siten, piepirljiv in celo nasilen. V maju jc beračil po Škof-ji Loki, posebno okoli tamošnjega kolodvora in po bližnjih gostilnah. Za milodar je celo nahrulil orož-niikega narednika. Nato je začel grdo govoriti o naši državi, hvaliti 6taro Avstrijo in zabavljati čez našo vojsko. Orožnik ga je nato aretiral in odvedel najprej v škofjeloške zapore, odkoder je bil pozneje poslan v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Državni tvožilec je sedaj Janeza Lončarja obtožil zločinstva po členu 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Pred malim senatom ie bil Janez Lončar, ki je dejanje v bistvu priznal, obsojen po omenjenem členu na 1 leto robije, ker je delal s svojim nastopom iti svojimi izjavami ne-razpoloženje proti državi in vojski.
po dh&avi
*	Zračna proga Dubrovnik — Bar — Podgorica.
Pretekli ponedeljek so začeli voziti avioni na progi Dubrovnik — Bar — Podgorica. Prvi avion na tej novi prog« je pilotiral znani pilot Striževski, Proga ima zvezo z Belgradom, Sarajevom in Zagrebom.
*	Jadrnica se je razbila, ko jc posadka spala. Na morju pri Bisku v Ragoznici se je zgodila huda nesreča. Jadrnica »Pomoz Bog«, lastnina Vidnno-viča, je plula iz Splita proti Baški Vodi in Makar-ski, naložena z moko. Na ladji so bili lastnik in njegova sinova. Dva izmed njih sta spala, tretji pa je bil pri krmilu. Brez dvema pa jc tudi ta zaspal In jadrnica je zadela ob podmorske pečine in se močno razbila. Ladja 6e k sreči ni potopila, ker je tam'
I
Danes U. del pusioiovncfio nima. kino sloga, tel. 27-30 Ob 16., 19 i« 21. uri
Iriic legiionarii — trite muSKetirii
I
• KINO Duhovita komedija - Ob 16.19. in 21. uri UNION V glavnih vlogah: liilse Ullrtch - Kanj
Peiorl ObiMicm predvajamo najnovejši barvan modni film TeUl. 22-21 SBhntier - Hatlt R 11 m an n in drugi
Dan po ločitvi
— Bliža se čas velikih žrebanj Državne raz- | roorje zelo plitvo. Drugi dan 90 jadrnico izvlekli in redne loterije. Od 9. avgusta pa do 7. septembra bo odpeljali v Omiš. Moka je
izplačanih 56 milijonov in 946 tisoč dinarjev srečnim igralcem Srečke so Vam na razpolago še tudi med žrebanjem. Vsak, ki kupuje srečke pri »Vrelcu sreče«, naj vsak dan posluša radio, ki bo prvi objavil Vaše dobitke, to jc še isti dan, drugo jutro pa bo v »Slovencu« in »Jutru«. Vsi igralci, ki zadenejo, so tudi takoj obveščeni pismeno ali brzojavno. Prav velike dobitke ali premije pa Vam lastnik kolekture »Vrelec sreča« pripelje z avtomobilom na dom. Priporoča se Vam Vaša domača glavna pooblaščena kolektura Državne razredne loterije »Vrelec sreče«, Alojzij PlaninšcU, Ljuhljana, Beethovnova ul. 14, v palači zavarovalnice Dunav.
—	Uprava policije v Ljubljani opozarja javnost, da društvo >NaSa skrinja« v Ljubljani (predsednica Šare Marija) nima oblastvenega dovoljenja za zbiranje prostovoljnih prispevkov v društvene namene odnosno za postavitev propagandne slovenske hišice.
—	Tchamba Fii se v vodi ne opere in učinek ne izgine, ker gn koža že v najkrajšem času popije. Drogerija tiregorif, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
—	Za staro železo — 1 leto robije. Letos spomladi so cene staremu železu silno poskočile in ie bila prav živahna trgovina ž njim. Trgovci s starini železem so plačevali redne cene za kg starega železa in ni čudno, da so se organizirale kar posebne skupine, ki so nabirale staro železo in ga vozile trgovcem. Ti zopet so kar cele vagone tega blaga pošiljali na Jesenice in tudi drugam. Tovarne »o bile popolnoma natrpane s tem blagom in naposled so cene nekoliko ponehale, ker ni bilo več
žive vsak v svoji sobi — branje nabožnih knjig in odmor izpolnjujeta kartuzijančev dan. Stara izkušnja v kartuziji je, da skoraj vedno izgubi poklic tisti, ki se tega dnevnega reda ne drže, ampak si skušajo življenje v celici urediti po svoji glavi. Samotarsko življenje — in to je v glavnem življenje kartuzijanca — je proti vsaki pretiranosti; tu je mogoča le zlata sreda: zato človek srednje trdnega zdravja to življenje lahko prenaša. Visoka »tarost, ki jo kartuzijanci večinoma dosežejo, je pač najboljši zagovor njihovega načina življenja.
Drugi del knjige je posvečen zgodovini Plete rij, zadužbini Hermana Celjskega, kjer pa se ob enem seznanimo tudi z ostalimi tremi slovenskimi kartuzijami v 2ičah, Jurjevem in Bistri ter zvemo, da je bil ta red nekoč razširjen po vseh slovanskih deželah sploh. Pleterje. ki je po svoji restavraciji konec preteklega stoletja dalo zatočišče kartuzijan-skim žrtvam Conibesovega kulturnega boja, po: staja danes bolj in bolj slovanska kartuzija; v njej so zastopani že vsi katoliški Slovani sploh. Med brati lajiki so že skoraj sami Slovenci in Hrvati, i tudi noviciat patrov jc že popolnoma slovanski, dokaz, da nikakor ne drži trditev, da bi Slovani ne bili za ta red. Da obtide med njimi čim več poklicev, zato so predvsem izdali kartuzijanci svojo knjigo. Dal Bog, da bi imela popoln uspeh! Saj je zgodovina človeštva zgodovina molitve. »So, ki
zgodovina človeštva zgodov	......
sadijo, malo, zelo malo pa je takih, ki bi zalivali,' je napisal zadnjič v »Bengalskem misijonarju« (št. 5, str. 17) p. Mesarič, v članku, kjer govori o potrebi kartuzijancev v misijonskih deželah.
Cena knjige je 40 din, za dijake 20 din, dijaške knjižnice in knjižnice Prosvetne zveze jo dobe zastonj. Naroča se v Kartuziji Pleterje, p. St. Jernej, Slovenija.
a seveda vsa uničena.
*	Zaradi starega klobuka v — smrt. Na cesii
Banjaluka — Bosanska Gradiška so se delavci peljali na tovornem avtomobilu. Med njimi je bil tudi Luka Savič. Med vožnjo je Saviču odnesel klobuk, ki je bil že star in vreden komaj par dinarjev. Delavci so takoj opozorili šoferja, naj ustavi avtomobil. Savič pa je, ne da bi počakal, da se avtomobil ustavi, skočil iz njega in padel pred zadnja kolesa, ki so ga skoro zmečkala. Prepeljali so ga z istim avtomobilom v bolnišnico, kjer pa je podlegel hudim poškodbam
*	Dve smrtni žrtvi v kamnolomu. V Kamnolomu pri Križevcih se je zgodila huda nesreča, pri kateri sta izgubila svoje življenje dva kmeta, eden je pa hudo ranjen. Sest kmetov je v kamnolomu kopalo pesek. Naenkrat se je pa vtrgal ogromen K os brega in zasul kmeta Ivana Nemca tei Slavka Črč-ka, Viktorja Skočeca pa je zasulo le na polovico. Ostali kmetje so prihiteli na pomoč in izkopali vie tri svoje ponesrečene tovariše. Nemec in Črčck sta bila že mrtva. Skočec pa hudo ranjen in so ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico, kjer pa nimajo dosti upanja, da bi ga ohranili pri življenju.
*	Aiera v somborski električni centrali. Na zadnji 6eji občinskega zastopstva v Somboru je bilo prebrano poročilo preiskovalne komisije o aferi, ki je nastala pred skoraj petimi meseci v električni centrali. V središču afere je upravitelj električne centrale inž. Branko Čudič. Poleg njega in dosedanje člane uprave centrale je komisija okrivila tudi takratnega poslanca in odvetnika dr. Cveta Magliča. Poročilo ugotavlja veliko število malver-zacij in nepravilnosti. Ob priliki pregleda blagaj- > ne so našli večinoma bone namesto denarja. Poleg tega dolguje centrala Trboveljski premogokopni družbi 750.000 dinarjev, raznim drugim rudnikom
230.000 dinarjev, na davkih 180.000 dinarjev, medtem ko so uradniki in drugi uslužbenci dvignili na K me 71.000 dinarjev. Pasiva so prikrivali z akti-vami na račun dolžnikov. Ravnatelj inž. čudič je kljub izgubi dajal nagrade po dva odstotka č:6tega dobička. Ugotovljeno je. da so koncesicmarji za prodaje električnega toka v Starem in Novem Siv-cu ponudili koncem leta 1937 mestu Somboru koncesijo za 300.000 dinarjev, in bi bila ta koncesija zelo ugodna, vendar pa bivša uprava tega predloga ni predložila mestnemu svetu, marveč je bila koncesija prenešena na ženo dr. Mrvoša, zdravnika v Zagrebu, ki je sestra inž. čudiča. Poleg drugih napra-vilnosti so ugotovili, da je bivša uprava kupila pri tvrdki Jugoškoda razne stroje za preureditev centrale za tri milijone dinarjev in da ti stroji sploh niso bili potrebni, še več. s temi stroji bi 6e pro-dukeja električnega toka še podražila. Za preteklo leto sploh niso vodili nobenih knjig, niti niso naredili bilance. Po burni razpravi je občinsko zastopstvo sklenilo, da se poročilo vzame na znanje in da sc proti inž. Čudiču ter vsem bivšim fukcionarjem električne centrale uvede kazensko postopanje, dalje, da mora inž. Čudič plačati 800.000 dinarjev odškodnine.
*	Umobolna mati prodala ciganom svojo hčerko za 150 dinarjev. V Beravcih blizu Djakova je kmetica Marija Kladarič prodala ciganom za 150 dinarjev svojo petletno hčerko. Marija Kladarič je že delj časa kazala znake duševne bolezni; ker pa ni bila nevarna, jo mož ni poslal na zdravljenje, ampak jc doma opravljala lažja hišna dela. Ima tr< otroke in se je vedno pritoževala, da jo otroci motijo in da je bolna samo zaradi otrok, za katere mora težko skrbeti. Pred tednom je ostala Marija sama doma, mož pa je šel na polje delat. Skozi vas so prišli cigani in spraševali, pri kateri hiši imajo dosti otrek, ker bi radi kupili malo deklico. Prišli so tudi do Marije, ki je brez pomisleka ponudila svojo petletno hčerko. Cigani 60 bili zadovoljni in so dali ženi 150 dinarjev, nato otroka vrgli na voz in se odpeljali. Zvečer pa se je mož vrnil in pri večerji pogrešil hčerko. Vprašal je ženo, kje je otrok. Žena jc v začetku dajala neumljive odgovore, nato pa jasno povedala, da je hčerko prodala ciganom. Izročila je možu denar. Ubogi oče je bil ve6 iz sebe, ko je slišal, kaj je naredila žen?. Še tisto noč se jc podal za cigani. Iskal je na V6eh straneh, povsod izpraševa! in končno našel otroka pri ciganih v Sremskih Lazih nedaleč od Šida. Cigani otroku niso nič hudega storili, marveč so ga oblekli v svilene halje in mu obesili okrog vratu bisere. Takega ga je našel oče Cigani, ki niso imeli 6vojih otrok,^ so hoteli deklico vzgojiti in iz nje napraviti »cigar,ko« lepotico. Ko je oče zahteval otroka nazaj, so mu ga takoj dali in mu pustili svileno haljo in bisere, ker so otroka re« vzljubili. In tako oblečena je deklica prišla domov.
*	150 orožnikov lovi vlomilca. Včeraj smo poročali, da je znani vlomilec Sabo v Karlovcu ustrelil policista Vučkoviča, policista Podgorca pa hudo ranil, nakar se mu je posrečilo pobegniti. Te dni pa je v gostilni Kalnik v Križevcih neki gost spoznal v drugem gostu vlomilca Saba, ki se je pred leti v Križevcih izučil čevljarske obrti in ga tam pozna mnogo ljudi. Gost je takoj odšel na policijo, Sabo pa je to opazil in izginil iz gostilne. S kolesom se je peljal proti gornjemu mestu, kjer pa je naletel na orožniškega narednika Marjanoviča. Sabo je hitel hitro obrniti kolo, pa je pri tem padel. Naredn-'k pa ni spoznal Saba in ga je opozorila šele neka ženska, da je mož, ki je padel s kolesa, pa se spet pobral in odpeljal, vlomilec Sabo. Mar-janovič je takoj odhitel na orožniško postajo in odredil takojšnje zasledovanje. Medtem pa je Sabo dirjal s kolesom in spet naletel na stražnika, ki ga je spoznal in hitel za njim. Sabo je odvrgel kolo, skočil čez plot in začel bežati po polju. Takoj so bile obveščene vse orožniške in železniške postaje. Sabu 6e je posrečilo priti do železniške postaje Vo-jakovac, iz katre je ravno privozil osebni vlak proti Koprivnici. Sabo je skočil v zadnji vagon. V istem vlaku je bil tudi narednik Marjanovič, ki ga je Sabo zapazil, narednik pa njega ne. Na postaji Carevdar je Sabo 6kočil iz vagona, da bi ušel orožnikom, ki so bili v istem vlaku in 60 ga zasledovali. Službujoči stražnik na tej postaji pa je videl Saba, ko je skočil iz vagona in bežal proti gozdu. Ustrelil je proti beguncu, pa ga ni zadel. Sabo je tudi ustrelil in ranil stražnika na roki. Na ta način se mu je posrečilo, da se je rešil in skril v gozdu. Telcfo-nično so bile obveščene vse orožniške postaje v bližnji in daljni okolici in tako sedaj zasleduje vlomilca Saba okrog 150 orožnikov. Tem pa pomagajo še policijski stražniki in občin6.ki redarji. Doslej Saba še niso prijeli, upajo pa, da bo vsak čas padel v reke orožnikom, ki 60 ga čisto obkolili in se jim pač ne bo mogel izmuzniti.
*	Motorno kolo se zaletelo v avtomobil. Na križišču dveh zagrebških ulic se je zgodila huda nesreča. Gradbeni podjetnik Josip Heligaman se je s svojim motornim kolesom zaletel v neki zasebni avtomobil. Trk je bil hud. Heligjman je odletel 6 kolesa na pločnik in obležal v krvi. Dobil je hude poškodbe na glavi, poleg tega si je pa zlomil tudi nogo. Njegovo stanje je zelo resno.
*	Oblegana gostilna. 25-letni fant Janko Bela-vič iz Malinca pri Dugi Resi je bil 6prt z nekaterimi fanti iz njegovega kraja, ki 60 ga pred tremi meseci v neki gostilni premlatili. Naslednji dan je Belavič naletel na fanta Mejaškega in ga z nožem zabodel v prsi. Mejaški leži že tri mesece v bolnišnici v Karlovcu v ved-ni nevarnosti za življenje. Zaradi tega so tovariši zabodenega fanta sklenili, da se bodo maščevali. Te dni je bil Belavič v neki gostilni. To so fantje zvedeli in sedem jih je obkolilo gostilno. Bili so oboroženi z vilami, motikami
Ljubljana, 31. julija
Radio Ljubljana
Sreda, 31. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — t2 Virtuozi (plošče) 12.50 Poročila in objave —• 13 Napovedi — 13.02 Operni odlomki (plošče) — 14 Poročila — 18.30 Mladin. ura: Malo telesne vzgoje (Miroslav Zor) 18,45 Dijaška zubava (plošče) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Banja Luka (Isa-nje Mitrovič) — 19.40 Objave — 20.10 O Kor-siki (Viktor Pirnat) — 20.30 Trio za flavto, klarinet in kitaro (Franc Urbane, Viktor Čampa in Stanko Prek) — 21.15 Pevski zbor »Cankar« 22 Napovedi in poročila — 22.15 Podoknice (plošče).
Drugi programi
Sreda, 31. julija: Belgrad: 20 Puccinijeva »Madame Butterfly« — Zagreb: 20 Mozartove skladbe — Bratislava: 21.30 Trepardova sonata — Praga-Brno: 21.05 Novakove skladbe — Sofija: 20 Leoncavallovi »Pagliaccic — Bero-miinster: 19.40 Prenos iz Basla — Budimpešta: 20.20 Operna glasba — Stockholm-Horby: 19.30 Vojaška godba — Rim-Florenca: 20.30 Simfonični koncert — Kodanj: 20 Klavir — Sottens: 21.10 Schubertove skladbe.
Belgrajska kratkovalna postaja: YUA, TOB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUC. (19.69 m): t.55 Oddaja za južno Ameriko — 3,00 Oddaja za Severno Ameriko.
Cerkveni vestnik
Porciunkula pri frančiškanih. V četrtek 1. avg. opoldne je v frančiškanski cerkvi v Ljubljani slovesna otvoritev porciunkulskih odpustkov. Točno opoldne se začne procesija z relikvijo sv. Frančiška po cerkvi Procesije se udeleže tretjeredniki in vsa Frančiškova mladina. Ob 9 zjutraj se naj zbere Frančiškova mladina v dvorani na frančiškanski porti za skupno vajo. Ves obred se bo namreč vršil v slovenskem jeziku. Pridejo naj vsi mali in veliki križarji ter male in velike sestre sv. Klare. Tretjeredniki imajo vajo v sredo zvečer po blagoslovu v frančiškanski cerkvi,
Lekarne
Nočno službo imajo dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62. in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Denarnica z manjšo vsoto denarja je bila izgubljena v ponedeljek zjutraj od Streliške ulice 5 proti finančnemu ravnateljstvu. Pošten najditelj se pro6i, da odda najdeno proti primerni nagradi v upravi »Slovenca«.
2 ključa na obročku sta bila najdena v trnovskem okolišu in se dobita v našem upravništvu.
Nemški komisar za zasedena nizozemska področja obiskuj« nizozemske in nemške ranjence v bolnišnicah Nizozemske.
in koli ter zahtevali od gostilničarja, da jim izroči Belaviča, sicer bodo razbili v60 gostilno. Gostilničar tega ni hotel storiti, posebno, ker ga je Belavič prosil, naj mu reši življenje, on pa bo prodal svojo zemljo in gostilničarju povrnil vso škodo, ki bi mu jo povzročili fantje. Fantje so začeli napadati, razbili so v6a okna in razbili več vrat. Tedaj je prosil gostilničar fante, naj bodo mimi toliko časa, da bo spravil svojega hudo bplnega sina iz hiše. Fantje so na io pristali in gostilničar je prinesel sina iz hiše. Ta trenotek pa je Belavič hotel izkoristiti in pobegniti. Fantje so ga pa dohiteli in ga začeli obdelavali z vilami in motikami, da se je kmalu nezavesten zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je umrl, ne da bi se prej zavedel. Orožniki so zaprli vseh sedem bojevitih fantov.
Slovite francoske katedrale so ostale nepoškodovane
Nedavno so nekateri francoski listi poročali, da je slovita katedrala z dvema stolpoma v Reimsu močno poškodovana. To novico jim je prinesel neki potnik, ki se je iz zasedenega francoskega ozemlja vrnil v nezasedeno. Zdaj pa je župan mesta Reims dal uradno izjavo, po kateri je slovita gotska katedrala povsem nedotaknjena in da ni utrpela nobene škode zaradi nemškega obstreljevanja. Pri svojem prodiranju so Nemci silno pazili, da niso niti s topovskimi streli niti z bombami iz zraka zadeli katedrale. Malenkostne, komaj dobro vidne poškodbe na levem zvoniku, ki jih je zgoraj imenovani potnik raztrobil kot velike poškodbe, so ostale še iz pretekle svetovne vojne, ko je katedrala res močno trpela zaradi obstreljevanja, vendar so jo od tedaj že popravili. Ostale so le brezpomembne poškodbe na levem zvoniku.
Podobno so govorili tudi o sloviti katedrali v Amiensu. V nezasedeni Franciji so dolgo zaman pričakovali avtentičnih novic o tem svetovno znanem božjem hramu. Zdaj pa se je izkazalo, da je tudi katedrala v Amiensu ostala povsem nepoškodovana kljub velikemu številu bomb in granat, ki so padle na to mesto. Nemški topničarji in letalci so imeli strog nalog, da morajo pri obstreljevanju, odnosno pri obmetavanju z bombami paziti, da ne porušijo kakšne umetnine. Tako se je zgodilo, da je kijub vsem strahotam bliskovite vojne ostala večina francoskih katedral in drugih poslopij umetniške vrednosti nepoškodovana.
Anekdota
Admiralska ladja portugalskega admirala Al-buquerquea je zadela na podmorsko skalo in ie začela polagoma, pa gotovo potapljati. Admiral je hodil po krovu in na kljunu ladje naletel na mornarja, ki je čisto mimo jedel velik ko« kruha.
»Za božjo voljo,« zakliče ve« začuden, »skoro ne morem verjti — ta človek mirno je, ko ge potaplja ladja!«
»Zakaj pa ne bi,« odvrne mornar. »Se bom vsaj prej pošteno najedel, preden bom moral požreti toliko vode.c
»Tu vom predstavljam novega tovariša. On bo skrbel za dietetično kuhinjo.«
LJUBLJANA
Kako smo preuredili Zvezdo
Najprej moramo opozorili, da je Zvezda sedaj urejena samo začasno, ker jo bo treba šele jeseni pričeti pomlajevati in obnavljati. Ostareli kostanji ee bodo morali s časom umakniti mladim plata-nam, lipam ali drugemu drevju, da bo Zvezda še bolj slikovita in prijetna. Predvsem je bilo pa treba v Zvezdi napraviti prostor za spomenik kralju Aleksandru 1. in okolico spomenika pripraviti za slovesno odkritje. Ljubljanski meščani so bili prav zadovoljni, ker ureditev Zvezde ni zavlekla odkritja spomenika, saj so bila vsa dela končana že 13. julija. Če bi pa slavnost ne bila že mnogo prej odložena, bi bila Zvezda za odkritje pripravljena tudi že na Vidov dan, torej že tedaj, ko še podstavek spomenika ni bil gotov. Tako so tudi utihnili zelo priljubljeni očitki, da mestna občina ljubljanska dela zavlačuje namenoma.
Sicer pa delo Zvezde ni bilo majhno delo, saj je bilo treba urediti 10 800 kv. metrov njene ploščine. Njene stranice niso enake, vendar je pa Zvezda na daljši strani dolga 153 m ter 81 m široka, da celotni obseg Zvezde znaša 450 m, torej blizu pol kilometra.
Predno so pričeli mestni delavci podirati kostanje, so nekateri Ljubljančani tudi računali, kako lepo bi bilo, če bi Zvezdo zravnali v popolnoma vodoravno lego, tako da bi bilo s Šelenburgovc ulice v Zvezdo morda nekaj stopnic navzdol, na spodnji strani pa nekaj stopnic navzgor. V mislih so si predstavljali, kako krasno bi mojster Plečnik vse to uredil in okrasil z vodometi sredi cvetličnih parketov med skupinami visokega drevja. Vse te lepe načrte je pa kar odpihnila ugotovitev, da Zvezda od Šelenburgove ulice navzdol visi skoraj za polnih 5 m ali natanko za 4.80 m! Kje naj bi sedaj Ljubljana dobila milijone samo za odkopa-vanje zemlje in za nasipanje spodnjega dela tako zravnane Zvezde? O drugi stroških za monumen-talno okrasitev te velike ploskve pa ne smemo v sedanjih časih niti govoriti.
Zaradi posipanja z belim peskom vsako leto skozi dolga desetletja je na sredi Zvezde nastal skoraj nekak grič, sai je bila na tem prostoru plast peska debela tudi čez meter. Toliko peska se je v desetletjih nabralo po poteh Zvezde, da so z njim lahko utrdili ves novi trg okrog spomenika in še vse poti.
Ker je bil pa na prostoru sedanje Zvezde nekdaj kapucinski samostan in je precej čez polovico Zvezde proti Šelenburgovi ulici zavzemal dobro obdelani kapucinski vrt, je pod prei omenjenim peskom debela plast lepe vrtne zemlje. S to rodovitno črno prstjo so napravili nove gredice, ki merijo 5290 kv. m. Gredice so obrobili z zeleno rušo v dolžini 1210 m. Ker so bile pa gredice namenjene za zelene trate in za posetev s travo,_ je bilo rodovitno vrtno zemljo ootrebno podložiti z ilovico, ki ne prepušča vode S travo posejane gredice morajo biti namreč vedno vlažne, ker bi drugače trava v vročini ne bila ozelenela in bi bili vrabci in golobie seme prav v kratkem pobrali iz suhe prsti. Za dovoz ilovice od ribnika v Tivoliju za podlago tratam v Zvezdi ter za prevoz in odvoz nerabnega gradiva je bilo treba mnogo domačih in naietih voznikov. Treba je bilo prepeljati nad 1000 kub. m zemlje in drugega gradiva, saj ni ostal niti en kv. meter Zvezde nedotaknjen! Mestni vozniki so prevažali gradivo 424 delovnih ur, najeti vozniki pa celo 1814 delovnih ur. Ker je pa v Zvezdi ostalo še precej dobre humozne prsti, so jo zvozili na Hribarjevo nabrežje ter z njo nasuli dolge grede na opornem zidovju Ljubljanice. Tako je tudi Ljubljanica poživljena s širokim in dolgim zelenim pasom trave na sivem zidovju ob stra neh monumentalnega stopnišča pod Gerberjevo hišo od tromostovja pa gori do Filharmonije. Samo za posetev trat je bilo treba 240 kg semena raznovrstnih trav, ki napravijo najlepšo rušo. Sedaj je bila trava že pokošena in jo bodo kosili vsakih 14 dni, da bo ruša gosta in zelena kakor žamet.
Predvsem je bilo pa treba Zvezdo tudi kanali' zirati, kar se je tako posrečilo, da se ob nalivih voda kar obriše s poti in s trga okrog spomenika. Vsa kanalizacija je dolga 725 m ter je Mavričevo podjetje položilo 544 m, sam mest. kanalski odsek pa 181 m betonskih cevi različne velikosti. Narejenih je bilo 17 čistilnih jaškov in 41 požiralnikov, Za razsvetljavo je Mavričevo podjetje položilo 281.22 m betonskih cevi za električno napeljavo v kablu. Začasno razsvetljuje Zvezdo 6 visokih kan delabrov z obločnicami.
Mestni tehnični odelek je pričel preurejati Zvezdo 6. majnika ter je delo trajalo 56 delovnih dnL Med stavko stavbinskega delavstva, ki je trajalo od 24. maja do 4. junija, so bili v Zvezdi zaposleni tudi brezposelni, ki jih je tu zaposlil odbor za zimsko pomoč. Prav zelo je pa dela oviralo tudi izredno deževno vreme, tako da nekaj dni sploh ni bilo mogoče nadaljevati z deli. Zaradi
reda in odganjanja ponočnjakov sta varovala Zvezdo tudi dva nočna čuvaja, čez dan je pa moral posebne paznik preganjati pse z gredic.
Pri preureditvi Zvezde so poleg mestnih arhitektov in inženirjev sodelovali razni odseki tehničnega oddelka, predvsem pa cestno nadzorstvo pri prevozu gradiva, kanalski odsek s kanalizira-njem, mestna vrtnarija, ki jc planirala trate in jih obrobila z rušo ter nasejala travo, prav tako tudi mestna elektrarna z napeljavo električne razsvetljave in mestna plinarna, ki \e napeljala plin k spomeniku za visoke bakle. Stavbno podjetje Justa Gabrijelčiča je dostavljalo najeto delavstvo, prej smo pa že omenili tudi odbor za zimsko pomoč, ki je brezposelnim pomagal z zaposlitvijo med stavko in pri vrtnarskih delih. Gradbeno podjetje Mavričevo je napravilo kanalizacijo in položilo cevi za električni kabel, stavbno podjetje Furlanovo je pa prestavilo jaške mestne elektrarne, podjetje Josipa Cihlarja je dobavilo in postavilo betqnske stebriče ob kazinskem vrtu in betonske robnike, a vodniakarski mojster Bnloh je očistil stari vodnjak, gradbeno podjetje Slograd je pa napravilo betonski podstavek sDomenika.
Trate se svetijo kakor preproge iz zeleno se spreminjastega žameta okrog kraljevega spomenika. Že z današnjo Zvezdo in z začasno ureditvijo so Ljubljančani nadvse zadovoljni in tudi hvaležni, ker ie mestna občina ljubljanska sklenila v najpopolnejši meri izpolniti svojo častno dolžnost pri počastitvi kralia Aleksandra I. Že s sedanjo začasno preureditviio Zvezdi je prispevala največji delež za spomenik, ki naj ga čim prej dopolni še s propilejami, s pomladitvijo Zvezde ter z regulacijo vse okolice, predvsem pa z grandioznim Južnim trgom.
Bronasti spomenik že sestavljajo
Zadnje dni so dela na podstavku za spomenik kralja Aleksandra v Zvezdi lepo napredovala. Ves podstavek je že obložen, prav tako sta postavljena tudi že oba velika bronasta reliefa, od katerih eden prikazuje mir, drugi pa vojsko. S ponedeljkom so začeli že sestavljati bronaste sestavne dele pravega spomenika. Zasedai so sestavili spodnii del konjevega trupa, ki stoji na treh nogah. Ta del spomenika je seveda najtežji in tehta okrog 3.000 kg. Četrto nogo. levo sprednjo ima konj privzdignjeno. Zaradi tega jo sedaj šo niso
pritrdili, to bodo mogli storiti tudi kasneje. Za sedaj so bronaste delo sestavili v viSji legi. kakor pa bo stal spomenik v resnici. To je bilo iztrebilo zaradi tega. da bodo mogli bronasti spomenik varno postaviti na podstavek. Včeraj popoldne so namreč spustili sestavljeni del spomenika na podstavek, vmesne špranje pa so zalili. Pri vseh teh delih ni manjkalo seveda gledalcev. Posebno številna so bili običajni obiskovalci Zvezdo ki so se v teh dnevih vsi preselili proti središču Zvezde, od koder opazuje/) kako napredujejo dela pri sestavljanju spomenika. Vsi uledalci so tudi enih misli glede tega, da bo spomenik izredno velik in nad vse mogočen, kar sedaj nazorno dokazuje prvi del iz brona sestavljenega spomenika. Kakor čujemo, pa bodo opazovalci v kratkem hudo prikrajšani. Vodstvo, ki mu je poverjena postavitev spomenika, se ie namreč odločilo, da bo razsežno leseno ogrodje, ki je postavljeno okrog podstavka in nad obilo z deskami, tako da ne bo mogoče zasledovati gledalcem iz Zvezde, kako spomenik sestavljajo. Deske bodo odstranili šele tedaj ko bo spomenik že popolnoma postavljen in ko bo tudi že mogoče odstraniti oder. Takrat pa bo spomenik tudi že zagrnjen in bo ostal tak do slovesnega odkritja.
1 Umetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo, 31. julija izlet v Dolenji in Zgornji Logatec, v Grčarjevec in Planino. Odhod s Kongresnega trga ob dveh popoldne. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu danes do enajstih. Avtobus 30 din.
1 Iz mestnega tajništva JRZ v Ljubljani. Zaradi službene odsotnosti poslovodeči tajnik mestnega odbora JRZ danes ne bo mogel sprejemati članov JRZ. Pač pa jim bo mesto danes na razpolago v petek 2. avgusta med 5 in 7 zvečer. V naslednjih tednih velja kot sprejemni dan zopet sreda.
1 Ljubljanica je zopet narasla in ustavila delo ob zatvornici. Silne nevihte v soboto so povzročile, da so začele vode naraščati. Deževje v noči od sobote na nedeljo, ki je bilo zelo močno tudi na Notranjskem, je imelo za posledico, da je Ljubljanica začela v nedeljo čez dan hitro naraščati. Tako je udarila čez nizko zatvornico na »Spici«, pa tudi ob izlivu Grubarjevega prekopa v Ljubljanico je začela voda močno zastajati.Zarati tega je voda zalila že betonirano strugo v Ljubljanici ob stari cukrarni, kakor tudi že v glavnem dograjene betonske temelje za srednji opornik zatvornice. Stavbno jxxljetje M. Curk iz Ljubljane, ki je graditev prevzelo je moralo zaradi tega ustaviti delo in sedaj čaka, da bi voda toliko upadla, da bo iz zalitega območja mogoče izčrpati vodo. Ce ne bo vmes novega dežja, se bo to zgodilo prihodnje dni, kar posebno težko pričakujejo številni delavci, ki so zaposleni v strugi.
1 Naknadni pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusi) avtotak»m), bo za drugo polletje v Ljubljani na Bregu štev. 20, dohod z Novega trga, dne 3. avgusta 1910 od 8 do 10. tri tej priliki bodo pregledana tudi vsa druga motorna vozila, ki letos iz kakršnega koli razloga še niso bila pregledana odnosno odobrena za promet v letu 1940. ker se sme obratovati samo s pregledanim vozilom, ki je opremljeno z evidenčno labl:co za leto 1910, opozarja uprava policije event. zamudnike na posledice.
1 Popravni izpiti. S 1. avgustem se prično na II. drž. realni g-nvnaziji na Poljanski cesti novi učni tečaji za diiake in dijakinje gimnazij in meščanskih šol, ki imajo popravne izpite. Namenjeni so onim dijakem, ki doslej niso obiskovali teh tečajev bodisi zaradi bolezni ali katerega koli drugega vzroka. V teh tečajih se tudi nudi dijakom prilika, da ponovijo vso tvarino in se dobro pripravijo za izpite. Iniormacje in vpisovanje pri g. Bombaču, &min. 6lužit«lju istotam.
1 Brivci m čevljarji. Med ljubljanskimi brivci je bilo veliko zanimanje, kako jih jc davčna uprava kvalificirala glede njihovih letnih čistih dohoduov za leto 1939. V Ljubljani je po podatkih davčne uprave 64 brivcev, ki so zavezani plačevati neposredne davke, posebno pridobnino. Dva brivca sta med njimi tako odlično ocenjena, da so se jima mnogi muzali. Davčna oblast je njune letne dohodke najvišje ocenila, namreč na 15.5C0 d:n čistih v letu 1939. So pa tudi brivci, ki imajo prav malenkostne dohodke, tako so nekega brivca ocenili, da ima le 700 din čistih dohodkov letno. Vse brivce eo na davkariji ocenili, da so imeli preteklo leto najmanj 544.150 din čistih dohodkov. Po davčnem seznamu ima Ljubljana 97 čevljarjev. Kako ljubljanski čevljarji žive. o tem so se napisale že čedne razprave, članki in zgodbe. Vendar so čevljarji glede dohodkov višje ocenjeni, kakor pa brivci. To posamezn« osebe, ki jim je davčna oblast naprtila mnogo višje letne dohodke, kakor pa najboljšemu brivcu. Nekemu čevljarju ie davčna oblast napisala, da je lani imel do 48.C00 čistih dohodkov, drugemu je cenila dohodke na 26.000 din, nekaterim pa samo na 2.500 odnosno 3.000 din letno. Vsem 97 čevljarjem je davkarija zapisala, da so lani imeli do 494.900 din čistih dohodkov, torej mnogo manj ko pa brivci.
1 Pri zaprtju, motnji t prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« eretičice.
1 Celovško cesto zalivajo z asfaltom. Že nekaj dni zalivajo drobni tlak iz kock na Celovški cesti z asfaltom. Delo gre hitro izpod rok in bo v kratkem velik del Celovške ceste zalit. S tem bo dobila najbolj prometna ljubljanska cesta prijetno površino, kar bodo posebej pozdravili z navdušenjem kolesarji pa tudi drugi vozniki.
Kako pridem v nedeljo na Pohorje ?
Prihodnjo nedeljo, 4. avgusta, bo blagoslovitev in otvoritev velike pohorske ceste Reka — Sv. Areh. Slavnost bo ob vsakem vremenu. Zaradi številnih gostov, ki so prijavljeni, je pripravljalnemu odboru in okrajnemu cestnemu odboru priskrbeti gostom vozila. Tisti udeleženci, ki so do danes niso prijavili za vozila, se naj po-služijo avtobusov, ki bodo vozili v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj od 5 z Glavnega trga in popoldne nazaj z vrha Pohorja. Vozni red je tako urejen, da bodo vozili avtobusi v soboto zvečer 3. avgusta ob 6 zvečer od Glavnega trga do Sv. Areha. Ce bo več potnikov, bo vozilo več avtobusov.	'	.
V	nedeljo 4. avgusta bodo vozili avtobusi z Glavnega trga vsake pol ure. Prvi avtobus bo vozil že ob 5 zjutraj, zadnji pa ob 8, tako da bodo vsi udeleženci pravočasno prispeli k slavnosti k Sv. Arehu.
V	nedeljo popoldne bodo avtobusi vozili od Sv. Areha od 3 naprej proti Mariboru. En avtobus bo izjemoma vozil že ob 11 proti Mariboru, ostali pa po potrebi.	_
Cena vožnji v eno smer je 2o din. b temi avtobusi so ukinjeni vsi popusti, tako da mora vsak udeleženec, plačati iz Maribora do Sv. Areha 25 din in od Sv. Areha v Maribor tudi 25 din.
Udeleženci si lahko kupijo karte za avtobusno vožnjo na Pohorje že vnaprej v pisarni osrednje avtobusne postaje na Glavnem trgu v Mariboru, tel. 22-75. Opozarjamo pa udeležence, da se naj ne zanašajo na zadnji voz, ker bo tedaj gotovo velika gneča in naj skuša vsak priti čimprej na Pohorje.
Gostje, ki so želeli, da jim odbor naroči osebne avtomobile, morajo to takoj javiti okrajnemu cestnemu odboru, Koroška c. 26, tel. 21-9o, ker jim sicer odbor ne more jamčiti za prevoz
Celjske novice
c Umrla je ga. Celestiiia Confidenti roj. Viher-nlk. Pogreb bo v četrtek, 1. avgusta ob jx>l petih popoldne iz hiše žalosti v Zavodni na okoliško pokopališče. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!	,
c Namesto venca na grob pokojni Tei Catrovi je darovala tvrdka Peter Majdič »Merkur« 80 letnemu mestnemu revežu Vrečarju 200 din.
c Vse prijatelje, znance in učence pokojnega svetnika Emilijana Lileka, ki imajo kakršne koli spomine o osebnem življenju, šolskem in javnem delu tega odličnega šolnika, zgodovinarja in domoljuba, prosim, da mi jih blagovolijo dati na razpolago zaradi sestave njegovega življenjepisa. Dragocen bi mi bil vsak predmet, ki je v kakršni koli, tudi najmanjši zvezi z njim. — Profesor i. Orožen, Celje.
c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju obvešča svojo članstvo, da bo v nedeljo 4. avgusta ob 9 dopoldne na vojnem okrožju v Celju prisega članov prič. Vsak član mora imeti zaprisego dveh prič, ako hoče prejeti spominsko kolajno na rdečem traku. Zaradi tega gabimo k prisegi vse člane, ki te prisege še nimajo, četudi so svoječasno razne prepise dokumentov ze priložili prijavi za spominsko kolajno. Članstvo naj drug drugega o tem obvesti.	.
c Lepa nedelja v Pernovem. Prihodnjo nedeljo — 4 avgusta — bodo v Pernovem v Veliki Pirešici obhajali god podružničnega patrona svetega Ožbalda. K prisrčni in lepi slovesnosti na prijaznem gričku vabimo vse domačine m prijatelje iz sosednjih župnij!
e Zaradi preložitve glavnega voda na novi most v Škofji vasi bo vodovod danes od 22 do četrtka do pol 8 zaprt. V višjih delih mesta verjetno jutri v četrtek tudi ob pol 8 še ne bo dovolj vode. Občinstvo se naproša, da se za ta čas oskrbi z vodo.
c Savinjska podružnica alpinističnega kluba Skala iina dre vi ob 8 v klubovi sobi sestanek z zanimivim predavanjem g. Janka Žagarja iz Sv. Jurija pri Celju o plezalnih turah iz Julijskih gora.
c Pretep v Železnem. Preteklo nedeljo so se fantje iz Goreč sporekli v Železnem v Veliki Pirešici z občinskim cestarjem in vojnim invalidom Mirnikom Martinom. V pretepu je Mirnika Martina eden izmed fantov udaril s koloni tako nesrečno po glavi, da mu je prebil lobanjo. Mirnika so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer še vedno leži v nezavesti.
c Zopot en vlomilec na varnem. Celjska policija je aretirala 29 letnega priložnostnega delavca Alojza G., svojega starega znanca, ki je bil že večkrat predkaznovan zaradi raznih tatvin. Po predmetih, ki so jih našli pri njem, so ugotovili, da je vlomil pred dnevi v shrambo nekega hišnega posestnika v celjski okolici, odkoder je odnesel več raznovrstnih dobrot in torbico za kasi-ranje.
c Steklenico s pivom je razneslo. V pivovarni v Laškem je 18 latni delavec Cepuš Avgust mašil steklenice. Eno steklenico je pri mašenju razneslo in Cepušu je prerezalo desno roko nad zapestjem.
c Nesreča pri nalaganju hlodov. V Planici pri Sevnici je 50 letni delavec Jazbinšek Franc nalagal les na avtomobil. Po nesreči mu je hlod padel na levo roko in mu jo zlomil nad zapestjem.
c Obsojen pretepač. Na okrožnem sodišču v Celju je bila včernj razprava proti 31 letnemu delavcu iz Sp. Kostrivnice Bratuša Janezu. Bratuša je bil obsojen, da je 2. junija udaril Furmana Jurija s kolom in s planko s tako silo po glavi, da mu je preklal lobanjo in je Furman za posledicami umrl v celjski bolnišnici. Bratuša je bil obsojen na 2 leti robije in 2 leti izgube častnih državljanskih pravic.
MARIBOR
na Pohorje. Najbolje je, da si vsak sam poskrbi vozilo.
Zaradi velikega števila vozil, ki so prijavljena, se bo moral vsak udeleženec, ki pride z vozilom, pokoriti navodilom rediteljstva in bo smel parkirati samo na določenem prostoru. Povratek s Pohorja v dolino do 11 dopoldne ne bo dovoljen.	.
Kramarjem in sejmarjem je postavljanje šotorov 4. avgusta pri Sv. Arehu prepovedano.
Na svidenje prihodnjo nedeljo na zelenem f%horju!
Avtobusne vožnje na Pohorje ob otvoritvi eeste Reka—Sv. Areh 4. avgusta 1940.
Da bo kolikor mogoče ustreženo občinstvu, ki se želi udeležiti slavnostne otvoritve in blagoslovitve ceste Reka—Sv. Areh v nedeljo 4. avgusta, bodo avtobusi Mestnih podjetij v Mariboru vozili izven običajnih rednih voženj po razpoložljivih avtobusih še posebej, kakor sledi:
V	soboto 3. t. m. bodo odpeljali avtobusi ob 6 zvečer z Glavnega trga do Sv. Areha na Pohorju, če bo dovolj potnikov za te vožnje.
V	nedeljo 4. avgusta bodo pa vozili avtobusi z Glavnega trga do Sv. Areha vsake pol ure, in sicer prvi avtobus ob 5 zjutraj, zadnji pa ob 8, tako da bodo lahko vsi še pravočasno prispeli k slovesnosti.
V	nedeljo jiopoldne bodo avtobusi vozili od Sv. Areha v Maribor od 3 pojioldne. En avtobus bo vozil od Sv. Areha v nedeljo ob 11 dopoldne.
Vozna cena za vse avtobuse, ki vozijo izven voznega reda kot posebne vožnje, ostane ista, kakor za običajne redne vožnje; popusti ne veljajo.
Vsa natančnejša navodila se dobijo v pisarni Osrednje avtobusne postaje na Glavnem trgu v Mariboru, telefon 22-75.
*
m KamnoseJka dela za mariborski spomenik bodo oddali. Kakor je »Slovenec« že poročal, izdeluje sedaj kipar Boris Kalin, ki je dobil naročilo za izvršitev figure za mariborski spomenik kralju Aleksandru, model spomenika iz ilovice v normalni velikosti, katerega bo potem odlil v mavec. Mavčni odliv se pošlje v Belgrad, kjer bo prelit v bron. V ponedeljek se je sestal v Mariboru k seji spomeniški odbor ter je sklepal o oddaji kamnoseških del. Sklenilo se je, naj bi se podstavek napravil iz pohorskega granita. Odborov blagajnik, bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik, in vodja mestnega gradbenega urada inž. Baran sta dobila nalogo, da tozadevno stopita v stike s tvrdkami, ki imajo na Pohorju granitolome. Pri tem pa se je ugotovila velika razlika med pohorskim in srbskim granitom, ki je kakovostno ravno tako dober kakor pohorski. Ta razlika znaša namreč nič manj kakor 80% — za toliko je srbski granit cenejši od pohorskega!
m Bolgari pošiljajo Berllnčanom. Včeraj je šla skozi Maribor velika pošiljka bolgarskih dobrot, namenjena v Berlin. Bilo je 5 vagonov živih svinj, i vagon konserviranega mesa, 1 vagon konservi-rani paradižnikov in 1 vagon konserviranih jabolk.
m Mladinska ZZD je imela v nedeljo v Delavski zbornici zelo uspel sestanek, na katerem je bila jako lepa udeležba. Bilo je predavanje g. Ca-fute o vzgoji in zaščiti vajencev.
m Poroka. Včeraj sta se v frančiškanski cerkvi v Mariboru poročila šefzdravnik bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani gospod dr. Janez Schrott in gospodična Nada Rakuševa, hčerka profesorja n<- tukajšnji trgovski akademiji. Mlademu paru iskreno čestitamo!	, ..
m Popravek. V našem poročilu o novi maši pri Sv. Magdaleni smo navedli, da je g. Franc Fekonja, oče novomašnika, kaznilniški paznik, v resnici pa je strokovni poslovodja v kaznilniških
delavnicah.	....
m Tečaj za industrijske gasilce, ki se vrši na sedežu mariborske gasilske čete v organizaciji mariborske župe ter ga obiskuje zelo veliko delavcev mariborskih industrij, se danes konča. Izpiti bodo
jajo s tvrdkami za nabavo potrebnega gasilskega or od 13
m Dijaški fantovski odsek Maribor III. Danes
zvečer ob šestih naj se ob vsakem vremenu zglasijo sledeči odisekevni tekmovalci: Babič, Deželak, Fa-latov, Habjanič, Jaušovec, Smodiš, Lišermk, Zula. — Načelnik.
m Družinski blagoslov. V Sp. Voličini v župniji Sv. Rupert v Slov. goricah živita zakonca Ferdinand in Terezija Krambergcr. Terezija ;e do sedaj rodila že 15 otrok, 3 v prvem zakenu, 12 v drugem zakonu. Štirikrat je rodila dvojčke. Pet otrok ie umrlo, 10 jih pa še živi. Razumljivo je, da vimčar živi v veliki stiski. Zato prosi dobra srca za pomoč v kakršnikoli obliki. Darove sprejema tudi^ podružnica »Slovenca« v Mariboru.	'
m Hrbtenico mu je zlomilo. ,25 letni posestnik in voznik Rihard Smodej je k neki mariborski novi stavbi dovažal material. Tako je s svojim vozom pripeljal material tudi včeraj. V trenutku, ko je stal pod dvigalom, se je to spustilo in udarilo po Smodeju s tako silo, da mu je zlomilo hrbtenico. Ponesrečenca so takoj spravili v bolnišnico.
m Voz ujet med zapornicami. Na Jadranski cesti je v ponedeljek peljal 14 letni sin prevoznika Avgusta Kovačič dvovprežen voz čez železniško progo, četudi so signali oznanjali, da se bliža vlak in da se bosta zapornici vsak hip spustili. Komaj je mladi voznik prišel z vozom na progo, sta se obe zapornici spustili in voz je bil kar naenkrat ujet. V smrtnem strahu — slišalo se je že ropo-tanje bližajoče se lokomotive — je fant udaril po konjih, ki so pritisnili ob zapornico ter jo prelomili z železno mrežo vred. Na ta način je rešil konje in voz.
m Zlato verižico in uro je izgubil dijak Silvo Hrast na poti skozi mestni park.
m Pesnica poplavlja. V nedeljo in ponedeljek so bili v gornjem in srednjem toku Pesnice siloviti nalivi ter je voda planila čez bregove. Preplavila je obširne travnike in njive ter povzročila občutno škodo. V nedeljo je nekatere kraje v Pesniški dolini hudo opustošila tudi toča.
m Tovarna J. Hutter je še bolj omejila obrat. Tekstilna tovarna J. Hutter in drug v Mariboru je morala spet omejiti obratovanje. Oddelek za hla-čevino, ki je dosedaj obratoval normalno, dela sedaj samo tri dni na teden. Tudi ostali oddelki obratujejo omejeno, ker niina tovarna več surovin. Kakor se sliši, bo podjetje tudi omejilo število delavstva.
m Pes obgrizel šest oseb. Barbarski orožniki poročajo o psu, čigar lastnik je neznan, ki je v okolici Dupleka obgrizel šest oseb. Psa niso še ujeli in tudi ne vedo, ali je pes stekel. Po njegovem obnašanju bi bilo soditi, da je. Vse obgriz-njene osebe se zdravijo v mariborski bolnišnici.
6 in 7 avgusta Nekatera mariborska podjetja že Nemški vojak sredi Pariza daje informacije fran organizirajo svoje gasilske edinice ter se že poga-	coskim beguncem, ki se vračajo v mesto,
KULTURNI OBZORNIK
Georges Bernanos: Dnevnik vaškega župnika
F;
Izdala založba Hram v Ljubljani. — Prevedel Jakob Šolar.
Med sodobnimi francoskimi katoliškimi pisatelji se poleg Jammesa posebno odlikuje Georges Bernanos. Ta pisatelj je sicer šele pred nekaj leti stopil med francoske pisatelje, vendar so bila že takoj njegova prva dela na izredno visoki literarno umetniški višini. Toda najvišji vrh je dosegel leta 1036. z romanom Dnevnik vaškega župnika. To njegovo najboljše delo je bilo istega leta že nagrajeno z nagrado Francoske akademije in je potemtakem povsem pravilno, da smo že po nekaj letih dobili tudi v slovenskem prevodu.
Dnevnik vaškega župnika je roman toda ne ro-nam, ki bi se odlikoval po obširnem epskem popisovanju zunanjih dogodkov, epizod in življenjskih fabul, marveč je delo, ki je vse bolj podobno takemu romanu velikega ruskega pisatelja Dostojevskega. Vendar pa se tudi od Dostojevskega romanov močno razlikuje. Medtem ko je Dostojevski v kakem Razkolniku napisal predvsem globoko psihološko karekterno študijo na umetniški način, je >a Bernanos pokazal dušo vaškega župnika vse bolj ogično analitično.
Naš župnik v Bernanosovem romanu je župnik v zakotni francoski fari. Mlad je in preprost, rekli bi demokratski duhovnik, ki pa se čuti poklicanega, da z vso svojo mladostno navdušenostjo nastopi v boj proti zlobi na svetu Boj med dobroto in zlobo je tudi sicer v drugih delih Georgesa Bernamosa nekaj bistvenega. Tako je naš, sicer neznaten župnik v podeželju, pravi junak, ne morda junak v smislu romantike, da bi pisatelj obširno popisoval njegove boje in pohode, marveč bolj v stilu realizma, naravnost v stilu sodobne stvarnosti, točneje: duševne stvarnosti, ker preganja zlo, ki se je kakor koli zalezlo v tega ali onega njegovega župljana. Naš vaški župnik ima to posebno lastnost in ta poseben dar, da takoj zasluti zlo v človeku. In takoj tudi začne svoje dušnopastirsko delo, ki obstoji predvsem v tem, da pridobiva duše za Boga, pa ne morda na kak strahovalen način, marveč s tem , da dušo tistega zlobnega človeka naravnost secira, na anatomski način razčleni zgolj s tem namenom, da bi zlomil zlo v duši svojega župljana. Na ta način pripravi svojo žrtev k spre-obrnenju, pokori, k dobremu in jo pridobi za Boga, preden se loči s tega sveta.
Tako v pričujočem romanu prav za prav ni nobene zunanje vsebine, nobenih zgodb, ki bi jih bilo mogoče dalje pripovedovati, marveč je ves roman posvečen misli o rešitvi človeške duše za Boga. ln to delo opravlja naš župnik, ki ni skoraj nič podoben drugim duhovnikom, marveč je naravnost posebnež, original med njimi, pa zopet ne morda original po neki upornosti in samostojnosti, kot njegov sosed župnik iz Torcyja, ampak piosebnež v tem da je svetnik po duši, po telesu pa mučenik — kajti boluje za rakom na želodcu. Ob koncu romana za to boleznijo tudi umre. Prav zato naš župnik v svojem, čeprav kratkem življenju, strašno trpi. Toda kdo bi mogel razložiti ,ali je večje njegovo trpljenje zaradi telesne bolezni ali pa njegovo duševno trpljenje, njegova duševna bolečina v boju zoper zlobo v človeku? Njegovo duševno trpljenje ni namreč nič manjše takrat, kadar doživlja globoke osebne duševne boje in dvome, kakor takrat, kadar v svoji trpeči, mehki in zmerom dvomeči duši spozna, da morda v tem ali onem primeru z grešnikom ni prav ravnal.
Tako je naš župnik kljub temu, da ni doživel pomembnih zunanjih dogodkov in dejanj, vendarle velik junak v pravem pomenu besede, trpin in mučenik, mučeniška je tudi njegova smrt. Njegov pojav je izreden, velik in tragičen, a kljub temu potreben in koristen za mnoge v njegovi fari, zlasti pa za grofovsko družino, za sobrate in tudi za laične izobražence.
Bernanos pa ni velik samo v slikanju tragičnega junaka, župnika samega, marveč je velik tudi
v svojih mislih i-n idejah, ki jih je ra-zpredel po dnevniku vaškega župnika. Da poudarimo samo nekatere.
Tako so zanimivi razgovori, ki jih ima naš župnik iz Torcyja o različno razumevanem duhovniškem poklicu. Medtem ko naš župnik zagovarja duhovnikovo demokratičnost in neprestano delo, pa govori župnik iz Torcyja prav nasprotno: »Vprašujem se, kaj se dandanašnji pretaka po žilah vam mladim duhovnikom. V mojem času so vzgajali cerkvene može — nikar ne mršite obrvi, sicer me še naprosite, da vas oklofutam — da, cerkvene može, razumite besedo, kakor hočete, župnijske voditelje, gospodarje, skratka može, ki znajo vladati. Pa so vam obvladovali kraj ti možje, da so le pomigali z brado. O vem, kaj mi boste rekli: dobro so jedli, prav tako pili in tudi kvart niso zaničevali. Priznam! Ce se zares lotiš dela, ga opraviš hitro in dobro, pa ti ostane časa za zabavo, tako je za vse prav. Sedaj nam pa semenišča pošiljajo ministrantke, beračke, domišljajo si, da delajo več kakor kdor koli, ker nobeni stvari ne pridejo do konca. In namesto, da bi zapovedovali, se ti to cmeri.«
Razpravlja tudi o vprašanju, ali naj v cerkvi bolj vlada razum ali srce. Jasno se izreka za veselega duha Frančiška Asiškega, ko pravi: »Ce bo kdo poslušal nas, bi le prevečkra-t mislil, da oznanjamo Boga spiritualistov, najvišje bitje, ne vem kaj, gotovo pa nič takega, da bi bilo podobno tistemu Gospodu, ki smo se ga učili spoznavati kot čudežnega živega prijatelja, ki trpi ob naših težavah, se razvnema ob našem veselju, ki bo zraven ob naši smrtni uri in nas bo sprejel v svoje naročje. v svoje srce.«
Kako lepio govori naš //upnik o pomenu farne skupnosti: »Davi sem iskreno molil za svojo faro. za svojo ubogo faro — svojo prvo in morda tudi zadnjo faro, zakaj želel bi tu umreti. Moja fara! Beseda, ki je ne moreš izpregovoriti brez ginje-nosti, pakaj pravim, ne da bi zagorel v ljubezni! In vendar mi še to vzbudi le nejasen pojem. Vem, da resnično obstoji, da sva namenjena drug drugemu za vekomaj, zakaj ona je živa celica neporušene cerkve in ne le neka narejena upravna ustanova. Hotel bi, da bi mi Bog odprl oči in ušesa, da bi mi dal gledati njen obraz, poslušali njen glas.«
Tudi mišljenje našega župnika o sodobni družbi je nad vse optimistično. Saj pravi: »Naj sodobna družba še tako taji svojega gospodarja, tudi ona je bila odrešena. Ni več dovolj, da upravlja nam vsem skupno dediščino, hočeš, nočeš, je tudi ona začela iskati božje kraljestvo kakor mi vsi. In to kraljestvo ni od tega sveta.«
Kakor je naš župnik sam reven, tako ljubi tudi siromake v svoji fari. Takole pravi o njih: »Jaz nimam rad svojih siromakov, kakor imajo stare Angležinje rade svoje izgubljene mačke ali bike iz arene. Tako ljubijo bogataši. Jaz ljubim revščino z globoko, premišljeno, sveto ljubeznijo — enako z enakim — kakor zvesto in rodovitno družico ženo.«
Tako bi lahko citirali iz romana še dolgo vrsto prelepih mest, kjer govori pisatelj o grehu in nebesih, o peklu (pisatelj pravi, da je na tem svetu pekel: »ne več ljubiti), o pohoti in blaznosti,, o trgovcih in industrijcih, o zdravnikih, o krščanstvu, skratka o vsem, na kar naleti živ človek na svetu, bodisi v samem sebi ali pa v dotikih s človeško družbo.
Roman je napisal, kar že naslov sam pave, v obliki dnevnika, ki ga je pisal naš župnik. Pa še ta dnevnik je na mnogih mestih prečrtan ali pa raztrgan, kar vse je posledica velikih župnikovih razočaranj in bolečin v življenju. Šolarjev prevod je odličen, le tu in tam je morda zaradi pretesne naslonitve na francoski izvirnik za slovenski jezik sestava stavkov nekoliko pretežka, če ne celo nejasna. Tudi pri korekturi bi bilo treba za tako odlično delo nekoliko več pazljivosti.	F. J.
Glasnik Presv. Srca Jezusovega, štev. 8. —
Avgustova številka Glasnika prinaša na uvodnem mestu zelo pomembni članek pod naslovom Dostojno življenje. Posvečen je predvsem govoru o dostojni obleki ženskega sjx>la v teh poletnih dneh. Tako pravi pisec Viktor Kopa-tin D. J. o izrastkih novodobnega poganstva: »Najizrazitejši javni pečat novodob. poganstva je sodobna ženska noša: obleka se tesno opri-jemlje telesa ter poudarja njegove oblike. I a-ko odeto ženstvo muči po cestah in ulicah in celo na svetem kraju poštene može in fante, ki ne vedo, kam bi jxigledali, da bi v srcu ne grešili. Mar mora biti tudi krščansko ženstvo trnek in vaba satanova, s katero lovi in pogub-1 ja duše moških? Krščansko ženstvo se morda celo več ne zaveda, kako je tolikokrat tudi njih obleka po novem kroju preračunana na — pohotnost. Pa govori in piši, kakor hočeš, mnogo naših katoličank hoče biti za vsaKo ceno modernih ter kar slepo posnemajo dnevno modo, kakor bi bilo dovoljeno vse, kar jx>čen ja — večina!« — Zato kliče pisec katoličankam: »Vsaka čvrsto stoj, rekoč- Če se vse, jaz se ne uklonim modi, v kolikor draži pohoto!« ^ Vsem nam pa veli: »Oblasti, družine in organizacije naj ne mirujejo, dokler ne odpravijo slabih filmov, nravno kvarnih knjig in slik, skupnega kopanja in nesjiodobne noše, to je prekratkih in pretesnih kril in oblek!« Članek se zaključuje z besedami: »Smemo biti moderni, pa ne v vsem, višji pravec kakor moda nam mora biti — krščanska dostojnost!« — Namenoma smo malo širše citirali najvažnejše odstavke iz omenjenega članka, ker smo kot katoliški list tudi nujno poklicani, da za zmago katoliških načel, v tem primeru krščanske dostojnosti, tudi mi v javnosti povzdignemo svoj glas, ki naj vsaj na naši katoliški strani med Slovenci in Slovenkami ne lx> brez odmeval — Dalje prinaša Glasnik besede za praznik Marijinega Vnebovzetja, govori o kraljevanju Srca Jezusovega v družinah, o vzvišenosti redovništva, o Družbi Jezusovi in Mariji, kot prilogo pa prinaša zanimivosti iz katoliških misijonov. Ob koncu so še druge zanimivosti in razgovori, dopisi ter. razne podrobnosti. Uprava Glasnika Srca Jezusovega je v Ljubljani, Zrinjskega 9. List stane na leto samo 16 din. Priporočamo!
F. J.
Cvetje z vrtov sv. Frančiška štev. 8. — Pričujoča številka frančiškanskega glasila prinaša molitve za porcijunkulski odpustek, p. Hugo govori pod zaglavjem Krščanska družina o ženi in družini ter objavlja članek o Baragi kot apostolu treznosti, p. Anastaz piše o zemlji in Bogu. njenem Stvarniku, nadaljuje se povest o brodniku Joni. Končno slede popisi nekaterih jubilejev in sv. maš, nekaj stvari je posve-
Lomlon spreminjajo v trdnjavo. — Slika, ki jo vidimo, je nemškega izvora in je bila poslana bi Londona brezžičnim potoni. Kaže nam del WhiteHalla, londonske vladne četrti, kjer so pred poslopjem britanske admiralitete postavili na cesti španske jezdece.
P O M T
Velike lahkoatletskc tekme SDZ v Kamniku
čenihčenih sv. Roku, katerega praznik je takoj za Marijinim Vnebovzetjem, piotem pa so pri-občena še poročila Frančiškove mladine, Križarjev in Klaric, ter f>oročila iz misijonov in po svetu.	F- J-
Umetnost štev. 11 in 12. — Mesečnik za umetniško kulturo Umetnost je pravkar izšel kot zaključna dvojna številka letnika IV. Dvojno številko za julij in avgust so izdajatelji izdali z očitnim namenom, da so v celoti objavili zelo zanimiv in izredno bogato ilustriran album v spomin pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ta album — dvojna številka — je bila potrebna prav sedaj, ker smo ob odkritju in postavitvi spomenika našemu velikemu kralju Zedinitelju, torej ob dogodku, ki je eden izmed najpomembnejši}} dogodkov v zadnjem času ne samo pri nas v Sloveniji in v beli Ljubljani, marveč za vso državo. Prav tako je tudi sjx>menik sam, kar nam izredno le]>o in prepričevalno kažejo slike pričujočega albuma Umetnost, eden najmogočnejših likovnih monumentov v vsej državi. Slike nam namreč omogočajo, da do podrobnosti moremo spoznati ne samo sj>omenik kot tak, ampak tudi njegovo nastajanje in vse njegove detajle. Kako lepo opravlja ta mesečnik svojo nalogo med Slovenci, je najlepše razvidno iz statistike, ki je objavljena prav v pričujoči dvojni številki. V preteklem letu je bilo nam' reč v Umetnosti objavljenih: 55 člankov in drugega drobnega gradiva umetniške vsebine, II umetniških pnilog, 2+7 podob od 74 domačih avtorjev in 88 podob od 65 tujih umetnikov in poleg tega še 26 fotograskih posnetkov, skupno na 580 straneh 572 ilustracij izpod roke 157 avtorjev, torej rekord, kakor ga še ni dosegla slovenska kulturna revija. Novi letnik se bo začel s I. septembrom 1940. Celotna naročnina znaša 150 din oziroma 100 din. Prijx»ročamo.
Zdravniški Vestnik št. 6-7. Zadnja dvojna številka strokovnega glasila slovenskega zdrav-ništva Zdravniški Vestnik prinaša tele strokovno pomembne članke: dr. Miloš Tasič razpravlja o oskrbovanju zastrupljenih ranjencev, dr. Slavko Preveč piše o togi zenici in Adievem sknpku, dr. Boris kune piše doprinos k patoge-nezi varikoznega ulkusu, dr. Slavko Rakovec objavlja članek o urogenitalni tuberkulozi, dr Stane Lutman piše o transfuziji krvi v praksi, dr. Mihael Kalin razpravlja o psihiatričnem udejstvovanju v kriminologiji; sledi vejališče za naše strokovno besedje in izrazje, vprašanja in odgovori, v rubriki Iz zdravniškega slovstva so ocenjene najznamenitejše novejše zdravniške knjige, v rubriki Iz zdravniških društev pa so objavljene zlasti zanimive izjave in tehtne misli o razširitvi medicinske fakultete v Ljubljani.	F. J.
Seničar Anica (Maribor, klas. gimn.
gimnazija) — prvaka
Ko je pred petimi leti 6topila naša slov. kat. dijaška mladina iz katakomb, kjer se je morala leta in leta skrivati, tedaj je preko slovenskih mest, trgov, vasi in vseh poti mogočno zadonel njen glas: narodna mladina — to smo mil S tem je stopila na plan tudi »Slovenska dijaška eveza« (SDZ), reprezentančna kulturna organizacija slovenske katoliške dijaške mladine, ki polna idealizma, z vero v Boga in samega 6ebe zre v bodočnost. Od takrat gre SDZ, podprta od slovenskih narodnih voditeljev, jod spretnim vodstvem neumornega predsednika nž. Tepeža iz leta v leto svojo zmagoslavno pot navzgor, ne oziraje se na razna nasprotovanja in podtikanja z leve in desne.
Poleg raznih počitniških taborov, ki )<h SDZ, vsako leto prireja, je predvsem hvalevredno njeno zanimanje za športno udejstvovanje naše srednješolske mladine, ki ravno v dobi študija najbolj potrebuje zdravega športa. Ravno v teh dneh 6e je vršil v Kamniku tabor deklet in fantov, članov SD.i, zbranih iz vseh krajev naše lepe domovine. Od vroče Dolenjske do mogočnih Julijskih vrhov, od sončne Goriške pa tja do valovitega Prekmurja so orihiteli fantje in dekleta na tabor, da se med seboj spoznajo, da vidijo, kolilio jih je in prisostvujejo tekmam, za katere je že dolgo vladalo silno veliko zanimanje. Pesem in harmonika sta doneli ob tihih večernih urah ob šumenju bistriških slapov in prasketanju tabornega ognja tja proti mogočnim vrhovom Savinjskih planin.
Tako je prišel 20. julij, dan prvega lahkoatlet-ekega prvenstva deklet SDZ. 2e v zgodnjih jutranjih urah so naše mlade atletinje hodile po igriščih in mareikatera je pričakovala, da bo prvakinja. Posamezni krožki so že kar ljubosumno gledali druge, ker so pričakovali, da bo prvakinja med njimi. Ljubljančanke so vsekakor pričakovale, da bodo imele prvakinjo, saj so na igrišče postavile največ atletinj. Toda sreča je opoteča in navadno zmaga tisti, ki je najbolj skromen. V hudi konkurenci je s sijajnim elanom zmagala simpatična Ančka Senicar (Maribor, klas. giran)., ter si tako upravičeno priborila naslov: prvakirja SDZ v lahkoatletiki. Za njo nista mnogo zaostajali Tome Vikca in Marjanca Lavreačič, obe odlični atletinji. Posebnega občudovanja je bila deležna prvakinja AnOta, ki je pokazala izredno vztrajnost in borbenost, saj je nastopila v vseh disciplinah in se povsod krasno plasirala. Prav tako Tome in Lavrenčič. Med krožki je dosegel prvo mesto krožek Ljubljana H. državna, drugo mesto Maribor klasična, tretje pa Maribor
r&ciltia.«
Naslov prvakinje SDZ v plavanju si je priborila odlična tekmovalka Vera Fišer, ki je dosegla 29 točk. Med krožki pa je dosegel prvo mesto krožek Maribor klasična (40 točk), drugo Ljubljana-Licej (29 točk), tretje Ljubljana II. drž. (9 točk).
V odbojki je zmagala Ljubljana II. državna nad Mariborom.
24. julija so se začele prve velike tekme fantov SDZ v lahkoatletiki. Tukaj je bila borba za prva mesta še mnogo hujša, kajti nastopilo je rekordno število tekmovalcev, ki so sorazmerno 6 s športnimi igrišči dosegli odlične rezultate. V vsaki
i disciplini je bilo ocenjenih prvih deset mest, nava-_ jamo pa samo prva tri mesta.
Tehnični rezultati;
Skok v daljino, 27 tekmovalcev: 1. Strupi (Lj. III. drž.) 587 cm; 2. Urbančič (Lj. učit.) 554 cm; 3. Bačnik (Brb. real.) 550 cm.
Troskok — 24 tekmovalcev: 1. Strupi 11.77; 2. Kompare 11.60; 3, Babič 11.32. — Izven konkurence Kraner 1234.
Kopje — 20 tekmovalcev: 1. Remec (Lj. kla6.) 44.70 m; 2. Urbančič 43.43; 3. Sisemik 37.70 m.
Met diska — 20 tekmovalcev: 1. Urbančič 36.55 m; 2. Strupi 33.56 m; 3. Kompare 33.15 m.
Met krogle — 18 tekmovalcev: 1. Kuk 13.21 m; 2. Šisemik 12.13 m; 3. Bačnik 12.10 m.
Seničar Anica Bačnik Marjan
Maribor, klas. gimnazija Maribor, rcal. gimnazija
prvaka SDZ v lahki atletiki za leto 1940
) in Bačnik Marjan (Maribor, realna SDZ v lahki atletiki
Met granate — 28 tekmovalcev: 1. Remec
59.85 m; 2. Urbančič 51.80; 3. Sutej (Novo mesto) 51.30 m.
Tek 100 m — 24 tekmovalcev! 1, Bačnik 11.9; .2 Babič 12.3; 3. Strupi 12.3.
Tek 400 m — 14 tekmovalcev: 1. Bačnik 61; 2. Klasinc 65; 3. Kukavica (Lj. klas.) 65.
Tek 800 m — 12 tekmovalcev; 1. Klasinc 2:33.8; 2. Kukavica (Lj. klas.) 2:34; 3. Faletov 2:34.8.
Tek 1500 m — 7 tekmovalcev: 1. Kukavica 5.28; 2. Zupan 5.28,8; 3. Urbančič 5.29.
Po silno ostri borbi je dosegel prvo mesto odličen lahkoatlet — Mariborčan Bačnik Marjan, ki je edini nastopil v vseh disciplinah in se povsod plasiral. Le nekaj točk za njim so: Strupi, Urbančič in Kuk, naši mladi, še mnogo obetajoči tekmovalci.
Končna mesta atletov so sledeča:
1. Bačnik 63 točk; 2, Strupi 60, 3. Urbančič 57; 4. Kuk 52; 5 Kompare 41; 6. Babič 40 točk; 7. Šisemik 39; 8. Mihelčič 32; 9. Kukavica 27; 10 Klasinc 24 točk.
Krožki so se plasiraB t sledečem reda;
1. Celje 96.5 točk; 2. Ljubljana klas. 91 točk; 3. Ljubljana učit. 89 točk; 4. Ljubljana III. drž. 72.5 točk; 5. MariboT realna 63 točk; 6. Maribor klas. 50 točk; 7. Maribor trgovska 40 točk; 8. Kranj 28 točk; 9. Ljubljana 1. drž. 24 točk; 10. Novo mesto 18 točk; 11. Maribor učit. 15 točk; 12. Murska Sobota 11 točk.
Poleg lahkoatl etike so se tekmovalci pomerili še v plavanju in odbojki.
Plavanje:
50 m prsno — 9 tekmovalcev: 1. Poženel 41,4; 2. Rosman J. (Lj. klas.) 46; 3. Kukavica 47.2.
100 m prsno — 8 tekmovalcev: 1, Poženel 1.42.2; 2. Marovt I. 1.53.7; 3. Rosman J. 1.55.7.
50 m prosto — 9 tekmovalcev: 1. Zupneik 40.2; 2. Poženel 42.5; 3. Kukavica 43.6.
100 m prosto — 6 tekmovalcev: 1. Poženel 1.48.9; 2. Kukavica 1.52.5; 3. Rosman Ur. 2.4.1.
Naslov prvaka SDZ v plavanju si je priboril Poženel, ki je dosegel 39 točk Slede mu Kukavica (32 točk), Rosman J. (30 točk), Marovt I. (16), Rosman Ur. (15), Marovt II. (12), Župnek (10).
Krožki: 1. Ljubljana klas. 77 točk; 2. Ljubljana III. drž. 39 točk; 3. Maribor klas. 28 točk; 4. Celje 10 točk.
Sledila je še pokalna igra v odbojki. Moštva so postavili: Celje, Ljubljana klas., Kranj, Maribor klas. V dvoboju Celje: Ljubljana je zmagala Ljubljana klas. s 15:8 in 15:5. Med Mariborom klas. in Kranjem je zmagal Kranj e 2:15, 15:12, 15:6. Med Ljubljano klas. in Kranjem je zmagal Kranj s 15:9 in 15:8. V pokalni borbi je torej zmagal Kranj in si osvojil pokal.
V medmestnih tekmah je zmagal Maribor nad Celjem s 15:2 in 15:0, nad Kranjem pa s 15:4 in 16:14. Vsekakor je bila najboljša reprezentanca Maribora, ki je v odbojki skoraj nenadkriljiva.
H koncu še nekoliko opomb. Emožnosti mladih atletov in atletinj ni treba ocenjevati po rezultatih, ker 60 bili radi neprimernih športnih igrišč precej slabši; kajti za lahkoatletiko v Kamniku do sedaj 6ploh še ni bilo urejeno. Tako je na pr. pri teku meril krog samo 170 m in še tu so bili štirje pravokotni ovinki. Toda SDZ se tega ni ustrašila, ampak je smisel za atletiko ponesla tudi v te kraje ter s tem pokazala potrebo, da tudi Kamnik dobi moderno urejeno športno igrišče. Z veseljem je človek gledal mlada dekleta in fante, ki so ponovno dokazali, da tudi oni hočejo prinesti svoj obolus k dvigu slovenskega športa. Saj je napredek slovenske atletike predvsem odvisen od naših študentov in svežega dotoka zdrave kmečke mladine. Sploh pa so se nam pokazali mnogi mladi talenti; nekateri so komaj prvič nastopili in pokazali že zelo lepe rezultate. Priden in vesten trening bo posamezne pomanjkljivosti še odstranil. Kajti z vso to mladino lahko računamo, da bo prj ali slej prišla na univerzo, kjer bo gotovo glavna opora ASK-a (Akademskega športnega kluba), ki z gotovostjo računa na vas, dragi mlade prijatelji.
Zmagovalna krožka (Ljubljana II. drž. in Celje) dobita velike srebrne plakete, darili kamniškega župana g, Nandeta Novaka, Ančka Seničar in Marjan Bačnik kot prvaka SDZ pa krasna pokala, darili g. dr. Juvana, mariborskega župana in g. dr. Voršiča, celjskega župana. Zmagovalno moštvo odbojke pa dobi lep prehoden pokal. Prav tako bodo nagrajeni prvaki v plavanju in najboljši v posameznih disciplinah ter drugo, tretje in četrto plasirani lahkoatleti.
Končno moramo še pohvaliti kamniški FO, ki je v najkrajšem času pripravil prostore, da je do tekem sploh lahko prišlo.
Tekme sta z veliko požrtvovalnostjo in nepri-stranostjo vodila g. prof. Zupan in Kokot, oba velika prijatelja naše dijaške mladine.
J. Planinšič.
Dijaški tabor v
Komaj se je končal tabor dijakinj v Kamniku, so začeli z vlakom in na kolesih prihajati v taborno mesto Kamnik — fantje. V sredo, 24. julija zvečer je prišla glavna skupina z vlakom iz Ljubljane, se na postaji uredila v sprevod in med petjem domoljubnih pesmi odkorakala v mesto. Po zbornem pozdravu tabornemu mestu sredi glavnega trga je v imenu Kamničanov želel dijakom prijetno bivanje župan g. N. Novak. Kmalu nato se je dijaštvo razšlo na prenočišča, ki so bila v šolah in raznih dvoranah.
Zjutraj je bilo mesto že silno živahno. Fantje so hiteli od vseh strani k skupni sveti maši v župno cerkev, kjer jih je v nagovoru med mašo pozdravil prof. dr. Jaklič. Ko je bila maša končana, so se taborjani vsuli ogledovat Kamnik in se krepčat vsak na svoj kraj. Po kratkem ogledu mesta so višješolci okrog devetih napolnili dvorano Kamniškega doma, nižješolci pa so imeli zborovanje v dvorani gasilskega doma.
Pri višješolcih je po uvodnih besedah tov. Le-skovarja predaval g. ravnatelj Rihter iz Maribora o naših velikih možeh — naših svetilnikih, za njim je govoril g. prof. dr. Fajdiga o veri. Nepopisno navdušenje pa se je polastilo zborovalcev, ko je stopil prednje zastopnik čeških dijakov, ki je v slovenščini in češčini pozdravil tabor v imenu čeških dijaških društev. Sledil je govor g. Smersuja o Jugoslaviji.
Okrog treh so se dijaki spet zbrali k popoldanskemu zborovanju, ki se je začelo s predavanjem dr. Pogačnika o Mohorjevi družbi. Popoldne je navdušeno pozdravljen pozdravil zborovalce zastopnik slovaških dijaških društev. Temu pozdravu je sledilo predavanje g. prof. Terčelja: »Ali more narod umreti?« Popoldansko zborovanje je bilo krajše, ker je čakalo zborovalce prijetno presenečenje. G. župan je namreč vse taborjane po zborovanju povabil na svoj vrt. Hitro je bil sestavljen sprevod s harmoniko na čelu in in odkorakali so v Nevlje. G. župan Novak je že pričakoval sprevod ob ognju, na katerem sta se pekla dva kozlička. Z burnim vzklikanjem g. županu so se hoteli dijaki oddolžiti za njegovo prijaznost.
Zvečer ob 7 so imeli vsi udeleženci tabora lita-nije v lepi frančiškanski cerkvi, kjer so navdušeno prepevali svete pesmi ob spremljavi čudovitih orgel. Po večerji je bila dvorana Kamniškega doma spet polna. Fantje so se zbrali na tovariški večer. Najprej so posamezni poglavarji krožkov podali poročila o delovanju svojih krožkov v preteklem letu. Pri vseh, zlasti pa pri tistih, ki stoje na »mrtvi straži, je bilo opaziti veliko uspehov, zlasti v težki nalogi bujenja narodne zavesti. Ta večer je minil v prijetnem menjavanju kratkih nagovorov ter glasbenih in telovadnih točk.
Vpetek dopoldne je bil višek tabora. Zjutraj je prišel med dijake prevzv. g. škof dr. Gr. Rožman, ki je tudi daroval sveto mašo,' med katero je večina navzočih prejela sveto obhajilo. Ko so se zbo-rovalci ob desetih zbrali na Malem gradu k zadnjemu zborovanju, je predsednik SDZ tov. Tepež v daljšem nagovoru pozdravil prevzv. g. škofa in mu obljubil, da bo slovensko katoliško dijaštoo vedno solidarno. Ob tej priliki je tudi izročil g. škofu duhovni dar slovenske dijaške mladine ob desetletnici njegove nadpastirske službe. Povedal je g. škofu, da so bila vsa sveta obhajila, ki jih je on zjutraj podelil, darovana zanj. Ganjen se je nato g. škof zahvalil in dodal še nekaj bodrilnih
misli. Nato je univ. prof. dr. dosar predaval o temi: Dijakovo razmerje do družine in šole. Med njegovim predavanjem je prišel med zborovalce živahno pozdravljen g. ban dr. Natlačen. Po govoru dr. Go-sarja je spregovoril g. ban in poudarjal, da mora vsak dijak predvsem študirati zato, da bo koristil skupnosti, ne pa le zato, da bi se mu dobro godilo. Zadnje predavanje je bilo o pripravi na novi čas. Pred razhodom je prišlo sporočilo, da se bodo ob 12 pripeljali v Kamnik mladi \vestfalski Slovenci. Navdušeno so se dijaki zbrali na glavnem trgu in z zastavami odkorakali na kolodvor sprejemat svoje mlade rojake. Na postaji se jim je pridružilo še mnogo Kamničanov. ki so tudi nestrpno pričakovali mlade westfalske Slovence.
Slovenski otroci z Westfa!skega med slovenskimi dijaki
Ko je točno ob 12 ustavil vlak ob vzklikanju dijakov, je najprej izstopila voditeljica mladih rojakov gdč. Ažnianova. Takoj za njo se je vsulo kakih trideset dečkov Slovencev na peron. Zastave so se sklonile in dijaki so zapeli: Hej Slovenci! Med vzklikanjem so se nato mladi Westfalci uvrstili v sprevod takoj za zastavami in odkorakali v mesto. Ob cestah stoječi Kamničani so jih navdušeno pozdravljali in vzklikali mlademu rodu v tujini. Sprevod se je ustavil na glavnem trgu in se razvrstil v krog, v čigar sredini so bili mladi gostje. Potem so vsi zapeli državno hiinno in vsi so se razšli veselo razpoloženi.
Kmalu popoldne se je zvedelo, da se bodo mladi Westfalci skupno z vsemi taborjani SZD odpeljali
v Kamniško Bistrico. Res so bili ob dveh že zbrani prod Kamniškim domom, obdani od Kamničanov in dijakov. Med prijetnim razgovorom in petjem narodnih pesmi so se odpeljali. V Kopeh so West-falci izstopili, da prehodijo peš ostali del poti in si tako laže ogledajo lepote naše zemlje. Vodnik jih je peljal k naravnemu mostu čez Bistrico in doli k mrzlemu slapu. Neznansko začudeno so gledale njihove oči to divjino, razpenjeno vodo in temno lepoto tolmuna, kar so doslej poznali le iz pripovedovanja svoje gospodične. Pri koči v Kamniški Bistrici so polegli v travo in obdani s študenti so skupno zapeli celo vrsto slovenskih narodnih pesmi. Mnogi so se čudili, koliko pesmi znajo, pa jim je gdč. Ažnianova s ponosom pojasnila, da znajo zapeti 69 slovenskih narodnih in 10 cerkvenih pesmi. Malo pred odhodom pa so bili povabljeni vsi na nialinovec.
Zvečer so začele v Kamniku pokati petarde in švigati rakete v zrak. Kmalu se je uredil sprevod. Dijaki so imeli svoje zadnje veliko slavje na tem taboru: kres in baklado. Z mengeško godbo na čelu je krenila goreča reka proti Malemu gradu, kjer je zagorel kres. Ob kresu in v raznih barvah osvetljenih razvalinah gradu so se vrstili govori g. Novaka, dr. Zvoklja in dr. Zebota. Vmes so dijaki ob spremljavi godbe prepevali narodne in domoljubne pesmi. Kot zadnji govornik je povzel besedo glavni duhovni vodja SZD univ. prof. dr. Lambert Ehrlich, ki je povabil vse' navzoče, naj končajo ta tabor z molitvijo in prošnjo Bogu za naš narod. Nato je ves hrib molil častitljivi del rožnega venca in ga zaključil s himno »Povsod Boga«.
Zadnje jutro. V cerkvi so se taborjani poslovili od prijaznega mesta, dr. Ehrlich pa jim je v nagovoru med mašo dal zadnjo besedo na pot. Ob desetih je bil Kamnik videti že spet vsakdanji.
Admiral Byrd popisuje zemljo ob Južnem tečaju
Po njegovem mnenju je bila to nekoč tropična dežela
nih listov in zaradi tega je prav mogoče, da bi našli pod ledom mnoge fosili je, če bi vrtali zadosti globoko. Na nekaterih mestih smo razstreljevali ledeno skorjo z dinanutom, nakar smo naleteli na plasti, v katerih se je tvoril lesni premog. Tudi na gorskih grebenih smo našli premog, ki pa je slabše kakovosli in dosega kvečjemu lignit. Našli smo ga v velikih zalogah, ki pa zaradi velikih daljav in ogromnih težav, ki bi nastale, če bi hoteli ta premog eksploatirati, danes ne pomenijo nobene vrednosti. Aktualna pa bi poslala eksploatacija teh premogovnih zalog tedaj, če bi bile zaloge premoga na zemlji enkrat izčrpane Zaloge premoga leže v bližini naše baze pri Margaret Bayu. Poleg tega pa smo našli tudi dokaze, iz katerih se da nedvomno sklepati, da je Antarktida bogala tudi na bakru, srebru in svjncu.
Med 22 panogami znanosti, ki so bilo, zastopane v naši ekspediciji, je bila tudi magnetologija, in sicer se je udeležilo odprave zastopstvo Carncgieve ustanove za magnetizem. Na štirih najboljših zemljevidih Antarktide je bil označen južni magnetski pol na različnih mestih, mi pa smo ga ugotovili na čisto drugem kraju. Toda ne da pa se še reči, ali morda južni magnetski pol »potuje« okrog Južnega tečaja ali pa gre čisto svoja neurejena pota, kajti odprave imujo preredkokdaj priložnost ugotoviti njegovo lego.
Novih predelov, ki smo jih nn zadnji ekspediciji našli, nismo še krstili. To je stvar NVashing-tona, kajti našo ekspedicijo je poslala vlada. Tudi nismo vzeli nobenih predelov v posest za Združene države, čeprav sem pri prejšnjih ekspedieijah označil okrog 500.000 kvadratnih kilometrov ozemlja za last Združenih držav, ne da bi naša vlada sploh podvzela kakšne korake za prisvojitev ozemlja. Vprašanje teritorialnih pravic v Anlarktidi je že tako in tako silno zamotano in prepirov je že kar dovolj. Sicer pa je bila naša odprava znanstvena, ne politična in jaz sam sem zastopnikom drugih držav že dostikrat omenil, da pripada Antarktida znanosti. Kajti prepričan sem, da bo tam doli mogoče spoznati še marsikaj koristnega za splošen napredek človeštva.«
Admiral Byrd je pred kratkim v Santiagu de Chile podal časnikarjem daljšo izjavo o uspehih svojih dvanajstletnih raziskovanj zemlje ob Južnem tečaju. Admiral Byrd je dejal, da so ga njegova raziskavanja privedla do prepričanja, da je bila ledena Antarktika nekoč tropična dežela. Ali pa so tedaj na Antarktiki živeli ljudje ali ne, tega ni mogel ugotoviti.
»Ko sem leta 1928 prvič poletel v zemljo ob Južnem tečaju,« je nadaljeval Byrd, »sem ugotovil, da se ta dežela nahaja še v ledeni dobi, da pa led od leta do leta stalno izginja. Ledena skorja je sicer na tečaju še 5000 čevljev debela, ob obali pa 1000 do 4000 čevljev, vendar se počasi taja. Našli smo dokaze, da je bila v pretekli dobi ledena skorja mnogo debelejša in zato se mi ne zdi izključeno, da bo Antarktika nekoč spet postala dežela, v kateri bodo mogli bivati ljudje, seveda če ne bo prej nastopila nova ledena doba. To pa je kajpada vprašanje milijonov let in za našo generacijo vsekakor ni aktualno. Mimogrede omenjam, da tudi podnebje v Cileju in Argentiniji postaja zmerom milejše; čilski pastirji so mi pripovedovali, da zdaj čilske gore nisp več toliko zasnežene in pokrite z ledom,
2etev.
kakor so bile še pred nekaj desetletji. V kolikor se led na zemlji ob Južnem tečaju topi, v toliko se tudi počasi dviga temperatura in utegne se zgoditi, da bo sčasoma postal toplejši tudi Humboldtov tok, ki zdaj prinaša hlad subtropičnim predelom Cileja in Peruja.
V Palmerlandu, ki ga je angleški zemljepisec nazval Grahamland, čeprav ga je prvi odkril Pal-nier, smo našli zamrzlo jezero, na katerem se je po naših cenitvah napravila ledena skorja šele pred 10 ali 20.000 leti. Večji kos ledu, ki so ga preiskali naši znanstveniki, je vseboval zamrzla živa bitja čudne oblike. Najbolj zanimivo pa je to, da so ta živa bitja spet oživela, ko se je kos ledu stalil. Pripomniti pa je treba, da vlada v Antarktiki takšen mraz, da si ga človek, ki ga ni še na lastni koži izkusil, težko predstavlja. Na enem mojih prejšnjih potovanj po Antarktiki je toplomer v moji mali vremenski hišici meril stalno (30 stopinj pod ničlo. V takšnem mrazu ne morejo živeti bacili in zato be člani mojih odprav niso nikdar prehladili ter tudi nikdar oboleli za hripo, razen če je prispela ladja, s katero so prišli novodošleci, ki so prinesli sveže bacile. Član moje odprave je silno trpel za astmo in ie v Ameriki zaradi tega zdrknil v teži na 125 funtov, toda v Antarktiki se je kmalu popravil in se zredil za 45 funtov. Sčasoma je izgubil tudi astmo ter povsem ozdravel. Zdaj 'Živi v Združenih državah že šest let in v vsem tem času ni niti enkrat doživel napada astme. Ob Južnem tečaju je mnogo bolj mrzlo kakor ob Severnem, kajti zgoraj znaša povprečna temperatura komaj 30 stopinj pod ničlo. Ko sem bil pred leti na ozemlju Severnega tečaja, sem bival nekaj časa v neki eskimski vasi, ki je bila 1200 kilometrov oddaljena od tečaja. Tam sem videl poleti cveteti nekatere rože in tudi trava je zrasla precej visoko. V Antarktidi pa sploh ne najdeš rastline in edini živi prebivalec tega strahotnega kontinenta je cesarski pingvin, ki v šest mesecev trajajoči polarni noči polaga svoja jajca in jih vali. Poleti pa obiskujejo obale Antarktide kiti, morski psi in morski leopardi. Gotovo je, da žive v Antarktičnem morju tudi ribe, vendar nismo ujeli nobene. Pač pa smo jih našli nekaj zamrzlih v ledu, nekaj pa v želodcih ustreljenih pingvinov.
Antarktični mraz je vzrok, da je podnebje ob zapadni obali Južne Amerike tako hladno in da spadata Patagonija in čilenski Arhipel k najbolj puščobnim krajem na svetu. Velikanska je razlika v temperaturi med tu omenjenimi predeli ter med predeli iste zemljepisne širine na severni polobli, kakor n. pr. Norveška in Aljaska.
Da je bila Antarktida nekoč tropična dežela, dokazuje med drugim tudi to, da smo ob priliki ene prejšnjih odprav našli tri okostja, glede katerih pa nismo mogli ugotoviti, kakšni vrsti živih bitij so pripadala. Našli so dalje tudi mnogo fosil-
Ptuj
Pogreb v soboto umrlega g. zlatomašnika Jakoba Cinglaka v ponedeljek, dne 29. julija ob 10 dopoldne, je bil vema slika njegovega življenja. Čeravno ni bil kot vpokojenec veliko znan, se je vendar zbralo k njegovemu pogrebu, ki ga je vod i g. ptujski prošt ob asistenci štirih duhovnikov, prav obilo vernikov in 41 duhovnikov-sobratov.
Kakor je bilo življenje zlatcmašnika Jakoba Cinglaka samo na sebi preprosto, a kljub temu zelo globoko in prisrčno, polno ljubezni do Boga in bližnjega, tako je bil tudi njegov pogreb neko posebno združenje prostosti in prisrčnosti obenem.
G. prošl I. Greif je na prižnici v mojstrsko izklesanem govoru orisal lepo in požrtvovalno duhovniško življenje blagega umrlega zlatomašnika. Njegov edini življenjski cilj je bil biti duhovnik in sicer cel in popoln duhovnik Kristusov. Dosegel ga je zaradi revnosti staršev le 6 težavo in pozno, po odsluženi vojaški službi. Deloval je na mnogih mestih. Kako so mu njegovi predstojniki zaupali, kaže dejstvo, da je bil 6 krat upravitelj župnij, medtem dvakrat velike vojniške župnije, kjer je deloval najdelj, namreč 28 let. Tam je tudi stopil v 6talni pokoj, katerega je hotel preživeti s pripravo na «nrt ob strani svojega najljubšega prijatelja dr. Ivana Žagarja. Zato mu je sledil v Ptuj. Ko se je ta nenadoma ločil od Ptuja, je oslal vkljub temu tam in'pčmagal v največjem soglasju z novim g. ^rostom po svojih močeh pri vsakdanjih cerkvenih opravilih, rfokler ga ni bolezen priklenila na bolniško postelj. Kakor vse druge zoprnosti v življenju je prenašal tudi bolezen z največjo potrpežljivostjo in vdanostjo v voljo božjo.
Vojniška župnija, kjer jc deloval tako dolgo, mu je poslala kot zastopstvo tri vnete članice naših organizacij.
Na pokopališču je po opravljenih molitvah po naročilu Prevzvišenega spregovoril njegov prijatelj dr. Ivan Žagar, stolni kanonik iz Maribora in izrazil veliko žalost Prevzvišenega nad bridko izgubo zaradi smrti preblagcga zlatomašnika, ki je bil ves čas svojega življenja v vrstah najbolj gorečih dulioov-nikov, in pros«l, naj bi verniki molili Boga, da bi obudil v srcih naših mladeničev mnogo dobrih maš-riških poklicev. Zahvali! sc je umrlemu tudi za vso dušnopastirsko skrb in ljubezen, ki jo je udejstvoval rajnik skozi 28 let kot goreč dušni pastir v vojniški župniji, ki mu je prirasla posebno k srcu. Saj so skoraj vsi sedanji gospodarji in gospodinie te župnije hodili k njemu v šolo. — Govornika sta poudarjala posebno preprostost in revno življenje rajnika, ki je dobilo pravi sijaj in posvečenje, rermo vrednotenje šele po njegovi smrti. Živel je skromno, tiho, varčno samo z namenom, da je po smrti zapustil vse za sv misijone, da bi po njegovem sodelovanju prejeli tudi poganski narodi luč vere Jezusove, za katerega je živel, trpel, deloval in umrl naš ljubi zlatomašnik Jakob Cinglak. — Bog mu bodi obilen plačnik! — Vsem udeležencem, posebej še zvestim Vojničankam Bog obilo povrnil
Alphonse Daudet:
] akec
Prevedel Fišer Franc
»Poslušajte, dragi Duffieux,« je dejal soi-perior, »peljite dečka malo na sprehod... Pokažite mu cerkev, rastlinjake... Dolgčas mu
je tu mlademu gospodu .,.«
Jakec je mislil, da so si ta izgovor o sprehodu le zato izmislili, da bi strašno slovo in ločitev bila čim krajša; njegov pogled je bil tako prestrašen in obupan, da ga je dobri menih nežno pomiril:
»Ne boj se, dragi Jakec... mamica ne poj-de nikamor... tukaj jo spet dobiš!«
Še se je otrok obotavljal.
»Pojdite, dragi!« je vzkliknila gospa de Barancy s kraljevsko gesto.
Takoj je odšel brez besede, brez tožbe, kot bi se že bil vdal v usodo in se pripravil na vse žrtve.	.
Ko je odšel, je v sobi za trenutek ostalo tiho. Slišali so se na zamrznjenem pesku oddaljujoči se koraki otroka in njegovega sprem-ljevalca, prasketanje ognja, čivkanje vrabcev na vejah, klavirje, hrup prenapolnjenega poslopja, ves življenjski tok velikega zavoda, nekoliko oglušen zaradi zime in zaprtih oken.
Jakčeva ljubkost in samozatajevanje sta rektorja zelo ganili.	.
»Videti je, da vas ima zelo rad,« je dejal gOSpe.	. ,
»OhI Kako bi me tudi ne imel?« je odvrnila gospa de Berancv malo preveč melodramatično. »Moj ubožčefc nima na svetu drugega ko svojo mamo!
»Ah! Vdova ste?«
»Da- žalibog, gospod superior... Moj moz je. umrl pred desetimi loti, istega leta. ko sva se poročila in v nad vse žalostnih okoliščinah.
Ah, prečastiti, romanopisci iščejo tako daleč dogodkov za svoje junakinje in niti ne slutijo, da more navadno življenje biti zanimivejše od deseti hroinanov. Vzemimo kot dokaz samo moje življenje. Takole je bilo: Gospod grof de Barancy je pripadal, kar lahko spoznate že j» imenu, eni najstarejših rodbin iz Tourr;jine ...«
Slabo je naletela. Oče O. je bil rojen v Am-boise in je do kraja poznal vso gospodo te dežele. Takoj se mu je vzbudilo nezaupanje do grofa de Barancya in ničesar ni verjel o njem, kot prej ni verjel o general-ma jor ju Peam-bocku in Singaporskem princu. Vendar tega ni pokazal in je takozvano konteso samo ljubeznivo prekinil:
»Ali ne mislite, gospa — vsaj moje mnenje je tako — tla bi bilo preveč kruto, dati od sebe otroka, ki se je na vas navezal? /e'o mlad je še. Ali bi sploh prenesel tako težko ločitev?«
»Motite se, gospod.« je odgovorila naivno. »Jakec ie zelo odporen dečko. Nikdar ni bil lx>lan. Malo bled je seveda, a temu je vzrok pariški zrak, ki ga ni navajen.«
Pater je bil nekoliko nejevoljen, ker ni razumela njegovega namigavanja in je zato dejal odločnejše:
»Sicer so pa trenutno naše spalnice prenapolnjene... šolsko leto se je že zdavnaj začelo .. Morali smo že nekatere učence odkloniti do prihodnjega leta. Moram vam priporočiti, da počakate do takrat. Poskusili bomo, obljubiti pa seveda ne morem ničesar.«
Razumela je.
Pobledela je in rekla: »Torej odklanjate mojega sina? In niti nc poveste zakaj?«
»Gos|)n,« je odvrnil pater, »iskreno sem želel, da bi vam tega ne bilo treba povedati: ker na vsak način hočete, vam moram reči, da zahteva zavod, ki ga jaz vodim, od družin, ki mu zaupajo svoje otroke, popolno neoporeč-nostnost... Saj je v Parizu dovolj posvetnih zavodov, kjer lio vaš mali Jnkec našel vso j>o-trebuo vzgojo. Pri nas je nemogoče. Prosim vas
lepo.« je nadaljeval, ko je ogorčeno nekaj protestirala, »ne pripovedujte mi več ničesar. Nimam pravice, da bi vas spraševal, niti. da bi vam kaj očital. Obžalujem, če sem vara s tem napravil sitnosti, a verjemite, da je meni odklonitev prav tako neljuba, kot vam.«
Medtem, ko je pater govoril, so se na obrazu gospe Baramy menjavali žalost, ogorčenost in obup. A početka se je hotela obvladati, držala je glavo pokonci in ohraniti videz visoke dame. Toda dobrohotne rektorjeve besede so tako presunile to otroško dušo, da je bil na mah tu jok, solze, priznanja, obupani in siloviti izbruhi.
No, saj je končno razumljivo. Nesrečna je bila. Kdo ve, koliko je že pretrpela za tega otroka...
Da, seveda! Ubogo malo bitje nima imena, nima očeta; ali naj radi tega trpi on, ali naj bo on odgovoren za napake svojih staršev? »Ah, prečastiti, prečastiti, lepo vas prosim...«
Med govorjenjem se je za trenutek s|>oza-bila — to bi bilo v manj resnih okoliščinah malo smešno — prijela je namreč patra za roko, za belo in mehko škpfovsko roko, kar ga je spravilo malo v zadrego in jo je skušal vljudno vsvoboditi.	.
»Pomirite se, draga gospa...« je dejal, loka prepadenost in jok sta ga prestrašili. Jokala je namreč pred njim kot otrok, ilitela in se dušila, ta naivna nebogljenka nekoliko prostaške narave.
Ubogi mož si je mislil: Kaj bo z mano, ce tej gospe postane slabo?	. _ ,
A besede, s katerimi jo je skušal pomiriti, so jo le še l>olj razvnele.
Hotela se je opravičevati, razlagati in pripovedovati o svojem življenju in superior je hočeš nočeš moral slediti tej nerazumljivi raztrgani, hlastni in neskončni deklamaciji. Bila je čisto iz sebe, izgubljala vsak čas osnovno misel, ne da bi se preveč pobrigala, kako se bo izmotala.
»On se ni imenoval de Barancv...«
»Oh, če bi vum smela povedati njegovo ime, to bi bili presenečeni! Toda čast ene najstarejših francoskih rodbin je zvezana s tem imenom, razumete, ene najstarejših in raje se pustim ubiti, kot iztrgati to ime.«
Rektor jo je hotel zavrniti, povedati ji odločno, da mu ni prav nič nn tem, da bi ji ga iztrgal, vendar sploh ni prišel do besede. Zagnala se je in lažje bi bilo ustaviti mlin na veter v polnem zamahu, kot to prazno in zbegano govorjenje.
Predvsem mu je hotela dokazati, da je pri-padala najvišji družbi in da je tudi njen podli zapeljivec bil nekaj takega, l>ogve kaj in da je ona končno žrtev nezaslišane usode.
Koliko bi kdo od vsega tega verjel? Najbrž niti besedice, toliko je bilo skrivnosti in nedoslednosti nakopičenih v tem brezveznem govo-ru. Kljub temu je bilo pri vsem tem nekaj iskrenega. ganljivega — to jc bila ljubezen matere in otroka. Vedno sta živela skupaj. Najela mu je domače učitelje in zdaj se je hotela ločiti od njega samo zato. ker se je prehitro pokazala njegova nadarjenost, ker so se mu odprlo oči in proti tem očem pač ni treba biti tako previden.
»Najbolje storite.« je resno dejal pater, »da poskrbite, da ne bo ničesar neprimernega v vaši hiši, da bo dom vreden otroka, ki v njem prebiva.«
»To je moja vedna skrb. prečastiti,« je odgovorila ... >Ker Jakec odrašča, čutim, dn postajam resnejša. Sicer l>o pa nekega dne moj položaj urejen... Neka oseba me že dalj časa nagovarja... In do takrat sem hotelo otroka oddaljiti, odstraniti ga iz mojega še neurejenega življenja in mu omogočili aristokratsko in krščansko vzgojo, da bo vreden imena, ki _ 1»i ga moral nositi... Pomislila sera, da bi nik jer ne bilo bolje zanj. kot tu; a vi ga odklanjate in obenem odvračate mater od vseh njenih dobrih namenov...«
Objava
Jadransko - Poduna vske banke v Beogradu
Jadransko - Podunavska banka v Beogradu javlja, da izplačuje v gotovini svojim starim vlagateljem na osnovi čl. 20. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov po X. razporedu za drugo polletje 1940, kakor sledi:
1.	v celoti stare vloge na knjižicah in tekočih računih, ki po stanju 31. decembra 1935 ne presegajo vsote 20.000 din;
2.	daljnih 10% na knjižice in vloge v tekočih računih, ki znašajo po stanju 31. decembra 1935 od 20.001 din do 60.000 din in obresti za prvo polletje 1940 (do sedaj jc že izplačano 20%);
3.	5% na knjižice in vloge v tekočih računih, ki znašajo po stanju 3t. decembra 1935 60.001 din do 100.000 din in obresti za prvo polletje 1940;
4.	vsem ostalim vlagateljem obresti za prvo polletje 1940.
Izplačuje se pri blagajni bančne centrale v Beogradu in njene podružnice v Kotoru.
Zneski po tem razporedu, ki bi jih vlagatelji in upniki ne dvignili, se prenesejo na račun novih obveznosti banke, za katere ne velja odlaganje plačil, se obrestujejo in so vlagateljem in upnikom vsak čas na razpolago.
Jadransko-Podunavska banka v Beogradu.
»SLOVENEC

na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik!
Privilegovano a. d. za silose
oddelek za gradbo žitnih skladišč
poziva vse izdelovalce lesenega materiala, dobavitelje železnine in podjetnike, ki se zanimajo za oddajo gradbenega materiala, odnosno za gradnjo žitnih skladišč, ki se bodo gradila po vsej državi na račun kmetijskega ministrstva: Ravnateljstvo za proučavanje in organizacijo kmetijstva v svrho prehrane, da se javijo osebno (Beograd, Kneginje Ljubice br. 6/III. vsakega delavnega dne od 11 —12) ali pismeno na isti naslov. Podjetniki in izdelovalci materiala, ki žele dati ponudbe, naj pošljejo takoj po Poštni hranilnici na čekovni ra-čurt št. 60640 75 din za stroške za izdelavo elaborata. — V Dravski banovini se bodo gradila žitna skladišča v naslednjih mestih: Kočevje, Novo mesto. Krško, Brežice, Celje in Šmarje pri Jelšah.
Mali oglasi
t malih oglasih nl|a vsaka beveda I din; tenttovanjakl •Klasi t din Debelo tlakane naslovna benede •« računalo (vojno. Najmanjši inesek ta maM orla« U din. - Mali •dani •• plačujejo takoj pri narotlln. • Pri aglaalh reklamnega «na*aja •« raAuna enokolonaka, S mm visoka »elitna vrnllra po I din • Za platnena odgovor« (leda aiallb oglasov treba orlloilU anauiko.
i
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
C I ¥ § • y: V •
iluzbeiscejo
Šofer, mlad, trezen
ln zanesljiv, želi premo-niti službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Siguren vozač« št. 11185.	(b
Službodobe
Prvovrstnega politirja
iščemo. Stalna služba. E Zelenka, pohištvo, Maribor, Ulica X. oktobra 5
Mlad zakonski par
brez otrok, išče službo kravarja ali oskrbnika. Vajena vseh opravil. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zmožna« št. 10087.
Absolventka
meščanske šole ln trgov, tečaja, prosi za primerno namestitev v trgovini aH pisarni. Naslov v upravi Slov.« pod št. 10058.
Uradnica
z večletno prakso, vešča pisarniških del in knjigovodstva, prosi zaposlitve. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Nujno S. O. S.« št. 10021.
Restavracijska kuharica
želi mesto v Celju ali v bližini. Gre tudi v boljšo gostilno, tudi kot gospodinja. Ponudbe poslati na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Zmožna« št.
11036.
(a
mm\
Učenca
stanujočega v Ljubljani, sprejmem. Manulakturna trgovina Starin & Kess-ler, Pogačarjev trg 3. (v
15 letno dekle
B malo maturo, se iell izučiti v trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10053.
14 letni fant
z odličnim šolskim spričevalom, priden ln pošten, se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom. Crno-logar Anton, Bled.
Zahvala
Vsem, ki so našega dobrega očeta, gospoda
Andreja Urana
spremili na njegovi zadnji poti, osebno ali pismeno izrazili so-žalje, našemu očetu v bolezni ali po smrti storili dobro delo, zanj molili, iskren: Bog plačaj! — Posebno se zahvaljujemo preč. gospodom lazaristom kot najskrbnejšim dušebrižnikom, čč. sestram usmiljenkam v Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani za požrtvovalno nego v bolezni, prav tako pa tudi železniškemu in finančnemu uradništvu za izraze sožalja in spremstvo pri pogrebu.
V Ljubljani, dne 31. julija 1940.
Žalujoči.
Potrtega srca javljamo, da nas je za vedno zapustila po kratki, mučni bolezni naša nadvse ljubljena hčerka
NADICA
K večnemu počitku jo položimo dne 31. julija 1940 ob petih popoldne na pokopališču v Murski Soboti.
Murska Sobota, dne 30. julija 1940.
Neutolažljivi starši Anuška in Joža Samec, Branko, brat, Terezija in Janez Savel, babica in ded ter Ilonka, teta.
Drogeriste, drogeristinje
samo prvovrstne moči — sprejme drogerlja Grego-rič, Ljubljana. Ponudbe izključno le pismene, (b
Mesarskega pomočnika
resnega, za vodstvo bla gajne in drugo, sprejme takoj mesar Maks Ambrož, Komenda.	(b
Za vilo na deželi
v bližini Ljubljane, sprejmem za hišnika zakonski par, ki se razume na nego vrta. Upokojenci imajo prednost. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Velik vrt« št. 10913.
Krepkega fanta
16 do 19 let starega, Iz Ljubljane ali okolice, ki ima kolo, sprejmem. Potrebna kavcija vsaj 2000 din v gotovini ali knjižicah. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zdrav« št. 11188. (b
Sprejmemo
večje število
opekarniških delavcev
(kurjačev, pečarjev, delavcev pri strojih ln drugih). Takojšnje ponudbe ali priglasitve na Združene opekarne d. d. y Ljubljani, Miklošičeva 15.
Kupimo*
Dobro železno blagajno
kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Blagajna« št. 11194.	(k
Srebro, drage kamne
ln vsakovrstno
ZiatO kupuje
po najvišjih cenah Joa. Eberle, LJubljana TyrSeva 2
(palača hotela jsion")
liffiTiffOfl
•mupmbbhbbb.
50
(263) Ozrla se je še enkrat po kuhinji in se domislila nekaj dobrega: čarovničino čarobno palico, ki je ležala tam, je vzela in jo vrgla v ogenj, ki je še gorel.
1 ifV
(264) Visoko je zagorel plamen in dim najrazličnejših barv se je dvigal iz njega. Težak vzduh je napolnil kuhinjo, tako da je Pe-terček začel kašljati.
Donosno hišo
ugodno prodam v predmestju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11213.
Stavbna parcela
680 kv. m ob Linhartovi cesti ugodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11187.	(p
Hišo v Celju
(parcela 1050 m') tudi polovico, prodam. Ponudbe na podruž. »Slovenca« v Celju pod »Savinja«, (p
Proda odn. zamenja se
za primeren objekt v LJubljani moderna, kom fortno zidana vila z velikim vrtom pod šmarno goro. Ponudbe na pisarno dr. A. Smoleta, Ljubljana, Dalmatinova 6.
Parcele
_ , atr cUnrAcrBab
a UHKO BREZOevEZNO 001EMJ1 PRI
IGN.VOK
UUBUAMA. TAVČARJEVA t |
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
Razno
Foio-amaterjem
razvija, kopira ln
povečava Foto-atelje Mancini Ljubljana-Vii.
Gumbnlce. gumbe, pnse,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
LJubljana. Frandikanska ulica
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Ženitbe
Mlad kmečki fant
želi poročiti trgovsko Izobraženo gospodično, kt Ima hišo ali gostilno z obrtjo in denarno vsoto 180.000 din. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Resnost« št. 10957.
prodam v centru St. Vida, ob drž. cesti ln tramvaju, v Vižmarjlh, pod klancem, poleg škofijskih zavodov sv. Stanislava. -Zelo ugodna lega za trgovino, obrt, vile vekend in male hišice. Vižmarje št. 78, nasproti mizarske zadruge.
$tanoi/anja
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
s kabinetom išče stranka štirih oseb. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 11189.
ODDAJO:
V opremljeno sobo
sprejmem gospoda, mesečno 90	din. Pobreška cesta 46,	Maribor, vrata št. 3.	(s
tipski jesenski sejem 1940
od 25. do 29. avgusta
60 % popusta na nemških železnicah, znatni popusti ▼ dragih državah.
Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i, s.
Za Ljubljano: Ing. G. Tonnies, Tyrševa 33. Tel. 27-62 Za Maribor: Jos.Bezjak, Gosposka nI. 25. Tel. 20-97
»SLOVENEC«, podružnica« Miklošičeva cesta si. 5


za pisarno
skladišče in delavnico išče elektrotehnično podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Prvi november« na upravo »Slovenca«,
+
Umrl nam je naš dobri in ljubljeni soprog, oče, brat, strio in svak, gospod
Angel Gruden
orožniški narednik v pokoja
previden s tolažili svete vere.
Na zadnji poti ga spremimo v sredo, 31. julija 1940 ob treh popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Brezovica, dne 30. julija 1940.
Žalujoči: Amalija, soproga; Mica, hči; Janko, sin,
in ostalo sorodstvo.	i
Zapustila nas je za vedno naša ljuba, skrbna mamica, gospa
Celestina Confidenti
roj. Vihernik
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 1. avgusta ob 16.30 iz hiše žalosti v Zavodni na okoliško pokopališče.
Celje, dne 30. julija 1940.
Žalujoče rodbine: Confidenti, Meglič, Dr. Hrašovec, Detiček, Ivec.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič
Kako smo preuredili Zvezdo
|	Najnovejša poročila
Najvažnejše točke dogovora v Solnogradu
Najprej moramo opozoriti, da je Zvezda sedaj urejena samo začasno, ker jo bo treba iele jeseni pričeti pomlajevati in obnavljati. Ostareli kostanji 6e bodo morali s časom umakniti mladim plata-nam, lipam ali drugemu dreviu, da bo Zvezda še bolj slikovita in prijetna. Predvsem je bilo pa treba v Zvezdi napraviti prostor za spomenik kralju Aleksandru I. in okolico spomenika pripraviti za slovesno odkritje. Ljubljanski meščani so bili prav zadovoljni, ker ureditev Zvezde ni zavlekla odkritja spomenika, saj so bila vsa dela končana že 13. julija. Če bi pa slavnost ne bila že mnogo prej odložena, bi bila Zvezda za odkritje pripravljena tudi že na Vidov dan, torej že tedaj, ko še podstavek spomenika ni bil gotov. Tako so tudi utihnili zelo priljubljeni očitki, da mestna občina ljubljanska dela zavlačuje namenoma.
Sicer pa delo Zvezde ni bilo majhno delo, saj je bilo treba urediti 10 800 kv. metrov njene ploščine. Njene stranice niso enake, vendar je pa Zvezda na daljši strani dolga 153 m ter 81 m široka, da celotni obseg Zvezde znaša 450 m, torej blizu pol kilometra.
Predno so pričeli mestni delavci podirati kostanje, so nekateri Ljubljančani tudi računali, kako lepo bi bilo, če bi Zvezdo zravnali v popolnoma vodoravno lego, tako da bi bilo s Šelenburgove ulice v Zvezdo morda nekaj stopnic navzdol, na spodnji strani pa nekaj stopnic navzgor. V mislih so predstavljali, kako krasno bi mojster Plečnik vse to uredil in okrasil z vodometi sredi cvetličnih parketov med skupinami visokega drevja. Vse te lepe načrte je pa kar odpihnila ugotovitev, da Zvezda od Šelenburgove ulice navzdol visi skoraj za polnih 5 m ali natanko za 4.80 ml Kje naj bi sedaj Ljubljana dobila milijone samo za odkopa-vanje zemlie in za nasipanje spodnjega dela tako zravnane Zvezde? O drugi stroških za monumen-talno okrasitev te velike ploskve pa ne smemo v sedanjih časih niti govoriti.
Zaradi posipanja z belim peskom vsako leto skozi dolga desetletja je na sredi Zvezde nastal skoraj nekak grič, sai je bila na tem prostoru plast peska debela tudi čez meter. Toliko peska se je v desetletjih nabralo po poteh Zvezde, da so z njim lahko utrdili ves novi trg okrog spomenika in še vse poti.
Ker je bil pa na prostoru sedanje Zvezde nekdaj kapucinski samostan in je precej čez polovico Zvezde proti Šelenburgovi ulici zavzemal dobro obdelani kapucinski vrt. je pod prei omenjenim peskom debela plast lepe vrtne zemlje S to rodovitno črno prstjo so napravili nove gredice, ki merijo 5290 kv. m. Gredice so obrobili z zeleno rušo v dolžini 1210 m. Ker so bile pa gredice namenjene za zelene trate in za posetev s travo,_ je bilo rodovitno vrtno zemljo potrebno podložiti z ilovico, ki ne prepušča vode S travo posejane gredice morajo biti namreč vedno vlažne, ker bi drugače trava v vročini ne bila ozelenela in bi bili vrabci in golobie seme prav v kratkem pobrali iz suhe prsti. Za dovoz ilovice od ribnika v Tivoliju za podlago tratam v Zvezdi ter za prevoz in odvoz nerabnega gradiva je bilo treba mnogo domačih in naietih voznikov. Treba je bilo prepeljati nad 1000 kub. m zemlje in drugega gradiva, saj ni ostal niti en kv. meter Zvezde nedotaknjeni Mestni vozniki so prevažali gradivo 424 delovnih ur, najeti vozniki pa celo 1814 delovnih ur. Ker je pa v Zvezdi ostalo še precej dobre humozne prsti, so jo zvozili na Hribarjevo nabrežje ter z njo nasuli dolge grede na opornem zidovju Ljubljanice. Tako je tudi Ljubljanica poživljena s širokim in dolgim zelenim pasom trave na sivem zidoviu ob straneh monumentalnega stopnišča pod Gerberjevo hišo od tromostovja pa gori do Filharmonije. Samo za posetev trat je bilo treba 240 kg semena raznovrstnih trav, ki napravijo najlepšo rušo. Sedaj je bila trava že pokošena in jo bodo kosili vsakih 14 dni, da bo ruša gosta in zelena kakor žamet.
Predvsem ie bilo pa treba Zvezdo tudi kanali-zirati, kar se je tako posrečilo, da se ob nalivih voda kar obriše s poti in s trga okrog spomenika. Vsa kanalizacija je dolga 725 m ter je Mavričevo podjetje položilo 544 m, sam mest. kanalski odsek pa 181 m betonskih cevi različne velikosti. Narejenih je bilo 17 čistilnih jaškov in 41 požiralnikov.
Za razsvetljavo je Mavričevo podjetje položilo 281.22 m betonskih cevi za električno napeljavo v kablu. Začasno razsvetljuje Zvezdo 6 visokih kan-delabrov z obločnicami.
Mestni tehnični odelek je pričel preurejati Zvezdo 6. majnika ter je delo trajalo 56 delovnih dnL Med stavko stavbinskega delavstva, ki je trajalo od 24. maja do 4. junija, so bili v Zvezdi zaposleni tudi brezposelni, ki jih je tu zaposlil odbor za zimsko pomoč. Prav zelo je pa dela oviralo tudi izredno deževno vreme, tako da nekaj dni sploh ni bilo mogoče nadaljevati z deli. Zaradi reda in odganjanja ponočnjakov sta varovala Zvezdo tudi dva nočna čuvaja, čez dan je pa moral posebne paznik preganjati pse z gredic.
Pri preureditvi Žvezde so poleg mestnih arhitektov in inženirjev sodelovali razni odseki tehničnega oddelka, predvsem pa cestno nadzorstvo pri prevozu gradiva, kanalski odsek s kanalizira-njem, mestna vrtnarija, ki je planirala trate in jih obrobiia z rušo ter nasejala travo, prav tako tudi mestna elektrarna z napeljavo električne razsvetljave in mestna plinarna, ki ie napeljala plin k spomeniku za visoke bakle. Stavbno podjetje Justa Gabrijelčiča je dostavlialo najeto delavstvo, prej smo pa že omenili tudi odbor za zimsko pomoč, ki je brezposelnim pomagil z zaposlitvijo med stavko in pri vrtnarskih delih. Gradbeno podjetje Mavričevo je napravilo kanalizacijo in položilo cevi za električni kabel, stavbno podjetje Furlanovo je pa prestavilo jaške mestne elektrarne, podjetje Josipa Cihlarja je dobavilo in postavilo betonske stebriče ob kazinskem vrtu in betonske robnike, a vodnjakarski mojster Baloh je očistil stari vodnjak, gradbeno podjetje Slograd je pa napravilo betonski podstavek spomenika.
Trate se svetijo kakor preproge iz zeleno se spreminjastega žameta okrog kraljevega spomenika. Že z današnjo Zvezdo in z začasno ureditvijo so Ljubljančani nadvse zadovoljni in tudi hvaležni, ker je mestna občina ljubljanska sklenila v najpopolnejši meri izpolniti svojo častno dolžnost pri počastitvi kralia Aleksandra I. Že s sedanjo začasno preureditvijo Zvezdi je prispevala naivečji delež za spomenik, ki naj ga čim prej dopolni še s propilejami, s pomladitvijo Zvezde ter z regulacijo vse okolice, predvsem pa z grandioznim Južnim trgom.
Bronasti spomenik že sestavljajo
Zadnje dni so dela na podstavku za spomenik kralja Aleksandra v Zvezdi lepo napredovala. Ves podstavek je že obložen, prav tako sta postavljena tudi že oba velika bronasta reliela, od katerih eden prikazuje mir, drugi pa vojsko. S ponedeljkom so začeli že sestavljati bronaste sestavne dele pravega spomenika. Zasedaj so sestavili spodnji del konjevega trupa, ki stoji na treh nogah. Ta del spomenika je seveda najtežji in tehta okrog 3.000 kg. Četrto nogo, levo sprednjo ima koni privzdignjeno. Zaradi tega jo sedaj še niso pritrdili, to bodo mogli storiti tudi kasneje. Za sedaj so bronaste dele sestavili v višji legi. kakor pa bo stal spomenik v resnici. To je bilo potrebno zaradi tega. da bodo mogli bronasti spomenik varno postaviti na podstavek. Včeraj popoldne so namreč spustili sestavljeni del spomenika na podstavek, vmesne špranje pa so zalili. Pri vseh teh delih ni manjkalo seveda gledalcev. Posebno številna so bili običajni obiskovalci Zvezde ki so se v teh dnevih vsi preselili proti središču Zvezde, od koder opazujejo kako napredujejo dela pri sestavljanju spomenika. Vsi gledalci so tudi enih misli glede tega, da bo spomenik izredno velik in nad vse mogočen, kar sedaj nazorno dokazuje prvi del iz brona sestavljenega spomenika. Kakor čujemo, pa bodo opazovalci v kratkem hudo prikrajšani. Vodstvo, ki mu je poverjena postavitev spomenika, se ie namreč odločilo, da bo razsežno leseno ogrodje, ki je postavljeno okrog podstavka in nad obilo z deskami, tako da ne bo mogoče zasledovati gledalcem iz Zvezde, kako spomenik sestavljajo. Deske bodo odstranili šele tedaj ko bo spomenik že popolnoma postavljen in ko bo tudi že mogoče odstraniti oder. Takrat pa bo spomenik tudi že zagrnjen in bo ostal tak do slovesnega odkritja.
Rim, 30. julija, m. »Corriere de II a
Sera« poroča, da se lahko po razgovorih v Solnogradu in Rimu smatra za absolutno določene sledeče točke:
1.	Romunija se je obvezala napram silam osišča. da l>o revidirala svoje meje tako z Madžarsko kakor tudi z Bolgaiijo in to z direktnim pogajanjem z obema državama.
2.	Bolgarsko-romunska pogajanja se bodo pričela takoj v Bukarešti. Tem razgovorom I »odo sledila pogajanja med Romunijo in Madžarsko Ta pogajanja bodo v Aradu. Kot simboličen postopek za mirno rešitev spornih vprašanj med Romunijo in Madžarsko lxido pred samim začetkom pogajanj med Romunijo in Madžarsko romunske čete zapustile Arad.
3 Romunije je pristala na madžarski predlog, da se predloži razsodba silam osi-šea v vseh vprašanjih, v katerih ne bi mogli priti do sporazuma pri pogajanjih med Romunijo in Madžarsko ter Romunijo in Bolgarijo.
Informacije so identične s poročili ne.mškega in italijanskega tiska, po katerih morajo zainteresirane države same med'ebojno rešiti vse probleme jugovzhodne Evrope. Po zatrjevanju
italijanskega in nemškega tiska bosta Italija in
Nemčija imeli vlogo posrednika ter bi kot najvišja avtoriteta zasigurali mirno in pravično likvidacijo vseh sporov. Če direktna pogajanja med Romunijo in Madžarsko ter Romunijo in Bolgarijo ne bi uspela, bi sili osišča nastopili kot organa za arbitražo.
V zvezi z novim položajem v jugovzliodni Evropi glasilo g. Mussolinija iP o p o I o d' I t a -1 i a< ugotavl ja, da je uporaba versajskih in drugih metod definitivno propadla. Zlokobni vpliv Francije in Anglije nn lmlkansko-podo-navsko področje je izzival neprestano vojno več kakor četrt stoletja. Razen tega so zavezniki na nnjgrši način izkoriščali balkanske in podonav-ske države. Da ta del Evrope ni zajela sedanja vojna, se jc treba zahvaliti samo silam osišča. Nemčija je navzoča « svojimi divizijami na jugovzhodnih mejah, italijanske čete pn so bile na straži v Albaniji in na postojankah v Fgoj-skem morju Anglo francosko akcijo nn tem področju so zamenjale organske direktive sil osišča. Razumljivo je da sta Italija in Nemčija prevzeli vodilno vlogo nn tem področju in ne Francija in ne Anglija, ki s tem območjem niti od daleč nimata toliko gospodarskih zvcz._
Po versajskem neredu prihaja sedaj nov red osišča. Rim-Berlin ščitita šc nadalje mir na Balkanu in v Podonavju.
Preskrba osiičnih velesil s petrolejem
Newyork, 30 julija. AA. (DNB.) Newyork Times piše, da j? vojna preskrba sil osi s tekočim gorivom preskrbljena z nemško proizvodnjo sintetičnega bencina in s povečanimi romunskimi dobavami. Romunija je ponavadi izvažala po lOO.O(K) sodčkov dnevno, toda v kratkem se bo proizvodnja v veliki meri povečaja zaradi novih vrtanj in tudi zaradi tega. ker je romunska vlada vzela petrolejske družbe v lastno režijo Celotno povečanje proizvodnje v Romuniji bo koristilo izključno le silam osi.
Tirana, 30. julija. AA (Štefani.) V več krajih Albanije teko živahne priprave za črpanje nafte, kjerkoli so zasledili njena ležišča. Največja sondiranja so v bližini Berata, Elbnsana, Dumrea iu Potosa. Po drugi strani mislijo, da
bodo mogla albanska pelrolejska ležišča, ki jih sedaj izbarljajo, dati 11 do 12 milijonov ton surovega petroleja.
Priprave Kanade
Ottawa, 30. julija. A A. (Reuter) Minister za preskrbo in strelivo je razložil v skupščini napredek v organizaciji vojne industrije. Sedaj, je rekel minister, izdelnmo okrog 600 motoriziranih enot. čez en mesec rdi pa dva pa se lio to število občutno povečalo Kanadske letalske tovarne bodo v začetku leta 1941 izdelale 360 letal mesečno. Izdelani so načrti za izdelavo enega tanka dnevno. Napredek je_ zelo zadovoljiv, kar se tiče gradnje ladij in računamo, da bomo do konca leta končali z gradnjo IS protipodmornišk.h ladij in pet modernih zbiralcev min.
+ Marija Knez. V Zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti v Ljubljani je v torek, dne 30. julija, jjopoldne mirno v Gospodu zaspala gospodičua Marija Knez. dolgoletna zvesta kuharica mnogih ljubljanskih odličnih meščanskih družin. Z ljubeznijo se je doljre leta posvečala svojemu jx)klicu ter je po svetovni vojski služila polnih šestnajst iet pri rodbini Dečman na Ambroževem trgu, odkoder si je potem zaželela zavetja pri sv. Jožefu. Usmiljene sestre so ji skrbno lajšale trpljenje v njeni dolgotrajni bolezni. Pokojnica je v svoji dekliški dobi IejK) in Bogu dopadljivo živela in sv. Jožef p je izprosil srečno lahko zadnjo uro ob navzočnosti njenih najljubših tovarišic. Naj v miru počiva!
1 Umetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo, 31. julija izlet v Dolenji in Zgornji Logatec, v Grčarjevec in Planino. Odhod s Kongresnega trga ob dveh popoldne. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu danes do enajstih. Avtobus 30 din.
! Iz mestnega tajništva JRZ v Ljubljani. Zaradi službene odsotnosti poslovodeči tajnik mestnega odbora JRZ danes ne bo mogel sprejemati članov JRZ. Pač pa jim bo mesto danes na razpolago v .petek 2. avgusta med 5 in 7 zvečer. V naslednjih j/tednih velja kot sprejemni dan zopet sreda. f 1 Ljubljanica je zopet narasla in ustavila delo ob zatvornici. Silne nevihte v soboto so povzročile, da so začele vode naraščati. Deževje v noči od sobote na nedeljo, ki je bilo zelo močno tudi na Notranjskem, je imelo za posledico, da je Ljubljanica začela v nedeljo čez dan hitro naraščati. Tako je udarila čez nizko zatvornico na »Špici«, pa tudi ob izlivu Orubarjevega prekopa v Ljubljanico je začela voda močno zastajati.Zarati tega je voda zalila že betonirauo strugo v Ljubljanici ob stari cukrarni, kakor tudi že v glavnem dograjene betonske temelje za srednji opornik zatvorniee. Stavbno podjetje M. Curk iz Ljubljane, ki je graditev prevzelo je moralo zaradi tega ustaviti delo in sedaj čaka, da bi voda toliko upadla, da bo iz zalitega območja mogoče izčrpati vodo. Ce ne bo vmes novega dežja, se bo to zgodilo prihodnje dni, kar posebno težko pričakujejo številni delavci, ki so zaposleni v strugi.
I Naknadni pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusi) avtotaksiji), bo za drugo polletje v Ljubljani na Bregu štev. 20, dohod z Novega trga, dne 3 avgusta 1940 od 8 do 10. Pri tej priliki bodo pregledana tudi vsa druga motorna vozila, ki letos iz kakršnega koli razloga še niso bila pregledana odnosno odobrena za promet v letu 1940. Ker se sme obratovati eamo t pregledanim
vozilom, ki je opremljeno z evidenčno tablico za leto 1940, opozarja uprava policije event. zamudnike na posledice.
1 Popravni izpiti. S 1. avgustom se prično na II. drž. realni gimnaziji na Poljanski cesti novi učni tečaji za dijake in dijakinje gimnazij in meščanskih šol, ki imajo popravne izpite. Namenjeni so onim dijakom, ki doslej niso obiskovali teh tečajev bodisi zaradi bolezni ali katerega koli drugega vzroka. V teh tečajih se tudi nudi dijakom prilika, da ponovijo vso tvarino in se dobro pripravijo za izpite. Informacje in vpisovanje pri g. Bombaču, gimn. služitelju istotam.
1 Brivci in čevljarji. Med ljubljanskimi brivci je bilo veliko zanimanje, kako jih je davčna uprava kvalificirala glede njihovih letnih čistih dohodicov za leto 1939. V Ljubljani je po podatkih davčne uprave 64 brivcev, ki so zavezani plačevati neposredne davke, posebno pridobnino. Dva brivca sta med njimi tako odlično ocenjena, da 60 se jima mnogi muzali. Davčna oblast je njune letne dohodke najvišje ocenila, namreč na 15.500 din čistih v letu 1939. So pa tudi brivci, ki imajo prav malenkostne dohodke, tako so nekega brivca ocenili, da ima le 700 din čistih dohodkov letno. Vse brivce 60 na davkariji ocenili, da so imeli preteklo leto najmanj 544.150 din čistih dohodkov. Po davčnem seznamu ima Ljubljana 97 čevljarjev. Kako ljubljanski čev-
ljarji žive, o tem so se napisale že čedne razprave, članki in zgodbe. Vendar so čevljarji glede dohodkov višje ocenjeni, kakor pa brivci. To posamezne osebe, ki jim je davčna oblast naprtila mnogo višje letne dohodke, kakor pa najboljšemu brivcu. Nekemu čevljarju ie davčna oblast napisala, da je lani imel do 48.000 čistih dohodkov, drugemu je cenila dphodke na 26.000 din, nekaterim pa samo na 2.500 odnosno 3.000 din letno. Vsem 97 čevljarjem jc davkarija zapisala, da so lani imeli do 494.900 din čistih dohodkov, torej mnogo manj ko pa brivci.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
T 1 Celovško cesto zalivajo z asfaltom. Že nekaj dni zalivajo drobni tlak iz kock na Celovški cesti z asfaltom. Delo gre hitro izpod rok in bo v kratkem velik del Celovške ceste zalit. S tem bo dobila najbolj prometna ljubljanska cesta prijetno površino, kar bodo posebej pozdravili z navdušenjem kolesarji pa tudi drugi vozniki.
Maribor
Kako pridem v nedeljo na Pohorje?
Prihodnjo nedeljo, 4. avgusta, bo blagoslovitev in otvoritev velike pohorske ceste Reka — Sv. Areh. Slavnost bo ob vsakem vremenu. Zaradi številnih gostov, ki so prijavljeni, je pripravljalnemu odboru in okrajnemu cestnemu odboru priskrbeti gostom vozila. Tisti udeleženci, ki se do danes niso prijavili za vozila, se .naj po-služijo avtobusov, ki bodo vozili v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj od 5 z Glavnega trga in popoldne nazaj z vrha Pohorja. Vozni red je tako urejen, da bodo vozili avtobusi v soboto zvečer 3. avgusta ob 6 zvečer od Glavnega trga do Sv. Areha. Ce bo več potnikov, bo vozilo več avtobusov.
V	nedeljo 4. avgusta bodo vozili avtobusi z Glavnega trga vsake pol ure. Prvi avtobus bo vozil že ob 5 zjutraj, zs.dnji pa ob 8, tako da bodo vsi udeleženci pravočasno prispeli k slavuosti k Sv. Arehu.
V	nedeljo popoldne bodo avtobusi vozili od Sv. Areha od 3 naprej proti Mariboru. En avtobus bo izjemoma vozil že ob 11 proti Mariboru, ostali pa po potrebi.
Cena vožnji v eno smer je 25 din. S temi avtobusi so ukinjeni vsi popusti, tako da mora vsak udeleženec plačati iz Maribora do Sv. Areha 25 din in od Sv. Areha v Maribor tudi 25 din.
Udeleženci si lahko kupijo karte za avtobusno vožnjo na Pohorje že vnaprej v pisarni osrednje avtobusne postaje na Glavnem trgu v Mariboru, tel. 22-75. Opozarjamo pa udeležence, da se naj ne zanašajo na zadnji voz, ker bo tedaj gotovo velika gneča in naj skuša vsak priti čimprej na Pohorje.
Vsemogočni neskončno usmiljeni Bog je dne 30. julija 1940 ob 17 rešil dolgega trpljenja našo blago sestro, gospodično
Marijo Knez
in jo v 72. letu starosti odpoklical iz Zavetišča sv. Jožefa v lepše večno življenje.
Pogreb drage pokojnice bo dne 1. avgusta 1940 ob 14 iz kapelice sv. Jakoba na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice bodo darovane za blagopokojno Marijo vse dneve avgusta ob 5 zjutraj v mestni farni cerkvi sv. Petra, posebej pa še osmina dne 8. avgusta 1940 ob 7 zjutraj v kapelici zavetišča sv. Jožefa.
Antonija Torker
Gostje, ki so želeli, da jim odbor naroči osebne avtomobile, morajo to takoj javiti okrajnemu cestnemu odboru, Koroška c. 2fi, tel. 21-95, ker jim sicer odbor ne more jamčiti za prevoz, na Pohorje. Najbolje je, da si vsak sam poskrbi vozilo.
Zaradi velikega števila vozil, ki so prijavljena, se bo moral vsak udeleženec, ki pride z vozilom, pokoriti navodilom rediteljstva in bo smel parkirati samo na določenem prostoru. Po-vratek s Pohorja v dolino do 11 dopoldne ne bo dovoljen.
Kramarjem in sejmarjem je postavljanje šotorov 4. avgusta pri, Sv. Arehu prepovedano.
Na svidenje prihodnjo nedeljo na zelenem Pohorju I
Avtobusne vožnje na Pohorje ob otvoritvi ceste Boka—Sv. Areh 4. avgusta 1940.
Da bo kolikor mogoče ustreženo občinstvu, ki se želi udeležiti slavnostne otvoritve in blagoslovitve ceste Reka—Sv. Areh v nedeljo 4. avgusta, bodo avtobusi Mestnih podjetij v Mariboru vozili izven običajnih rednih voženj po razpoložljivih avtobusih še posebej, kakor sledi:
V	soboto 3. t. ni. bodo odpeljali avlobusi ob 6 zvečer z Glavnega trga do Sv. Areha na Pohorju, če bo dcolj potnikov za te vožnje.
V	nedeljo 4. avgusta bodo pa vozili avlobusi z Glavnega trga do Sv. Areha vsake pol ure, in sicer prvi avtobus ob 5 zjutraj, zadnji pa ob 8, tako da bodo lahko vsi še pravočasno prispeli k slovesnosti.
V	nedeljo pofioldiie bodo avtobusi vozili od Sv. Areha v Maribor od 3 popoldne. En avtobus bo vozil od Sv. Areha v nedeljo ob 11 dopoldne.
Vozna cena za vse avtobuse, ki vozijo izven voznega reda kot posebne vožnje, ostane ista, kakor za običajne redne vožnje; popusti ne veljajo.
Vsa natančnejša navodila se dobijo v pisarni Osrednje avtobusne postaje na Glavnem trgu v Mariboru, telefon 22-75.
*
m Kamnoseška dela za mariborski spomenik bodo oddali. Kakor je »Slovenec« že poročal, izdeluje sedaj kipar Boris Kalin, ki je dobil naročilo za izvršitev figure za mariborski spomenik kralju Aleksandru, model spomenika iz ilovice v normalni velikosti, katerega bo potem odlil v mavec. Mavčni odliv se pošlje v Belgrad, kjer bo prelit v bron. V ponedeljek se je sestal v Mariboru k seji spomeniški odbor ter je sklepal o oddaji kamnoseških del. Sklenilo se je, naj bi se podstavek napravil iz pohorskega granita. Odborov blagajnik, bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik, in vodja mestnega gradbenega urada inž. Baran sta dobila nalogo, da tozadevno stopita v stike s tvrdkami, ki imajo na Pehorju granitolome. Pri tem pa se je ugotovila velika razlika med pohorskim in srbskim granitom, ki je kakovostno ravno tako dober kakor pohorski. Ta razlika znaša namreč nič manj kakor 80% — za toliko je srbski granit cenejši od pohorskega!
m Bolgari pošiljajo Berlinčanom. Včeraj je šla skozi Maribor velika pošiljka bolgarskih dobrot, namenjena v Berlin. Bilo je 5 vagonov živih svinj, i vagon konserviranega mesa, 1 vagon konservi-rani paradižnikov in 1 vagon konserviranih jabolk.
m Mladinska ZZD je imela v nedeljo v Delavski zbornici zelo uspel sestanek, na katerem je bila jako iepa udeležba. Bilo ie predavanje g. Ca-fute o vzgoji in zaščiti vajencev.
m Poroka. Včeraj sta se v frančiškanski cerkvi v Mariboru poročila šefzdravnik bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani gospod dr. Janez Schrctt in gospodična Nada Rakuševa, hčerka profesorja n- tukajšnji trgovski akademiji. Mlademu paru iskreno česti-tamol
m Popravek, V našem poročilu o novi maši
Pri Sv. Magdaleni smo navedli, da je g. Franc ekonja, oče novomašnika, kaznilniški paznik, v resnici pa je strokovni poslovodia v kaznilnižkih delavnicah.
m Tovarna J. Hutter je še bolj omejila obrat. Tekstilna tovarna J. Hutter in drugf v Mariboru je morala spet omejiti obratovanje. Oddelek za hla-čevino, ki je dosedaj obratoval normalno, dela sedaj samo tri dni na teden. Tudi ostali oddelki obratujejo omejeno, ker nima tovarna več surovin. Kakor se sliši, bo podjetje tudi omejilo število delavstva.
Stran g
>SLOVENEC<, dno 51. firtijn 1S40.
773.
KULTURNI OBZORNIK
Georges Bernanos: Bnevnik vaškega župnika
Izdala založba Hram v Ljubljani. — Prevedel Jakob Šolar.
Med sodobnimi francoskimi katoliškimi pisatelji se poleg Jammesa posebno odlikuje Georges Bernanos. Ta pisatelj je sicer šele pred nekaj leti stopil med francoske pisatelje, vendar so bila že takoj njegova prva dela na izredno visoki literarno umetniški višini. Toda najvišji vrh je dosegel leta 1936. z romanom Dnevnik vaškega župnika. To njegovo najboljše delo je bilo istega leta že nagrajeno z nagrado Francoske akademije in je potemtakem povsem pravilno, da smo že po nekaj letih dobili tudi v slovenskem prevodu.
Dnevnik vaškega župnika je roman toda ne ro-nam, ki bi se odlikoval po obširnem epskem popisovanju zunanjih dogodkov, epizod in življenjskih fabul, marveč je delo, ki je vse bolj podobno takemu romanu velikega ruskega pisatelja Dostojevskega. Vendar pa se tudi od Dostojevskega romanov močno razlikuje. Medtem ko je Dostojevski v kakem Razkolniku napisal predvsem globoko psihološko karekterno študijo na umetniški način, je pa Bernanos pokazal dušo vaškega župnika vse bolj logično analitično.
Naš župnik v Bernanosovem romanu je župnik v zakotni francoski fari. Mlad je in pr.eprost, rekli bi demokratski duhovnik, ki pa se čuti poklicanega, da z vso svojo mladostno navdušenostjo nastopi v boj proti zlobi na svetu Boj med dobroto in zlobo je tudi sicer v drugih delih Georgesa Bernanosa nekaj bistvenega. Tako je naš, sicer neznaten župnik v podeželju, pravi junak, ne morda junak v smislu romantike, da bi pisatelj obširno popisoval njegove boje in pohode, marveč bolj v stilu realizma, naravnost v stilu sodobne stvarnosti, točneje: duševne stvarnosti, ker preganja zlo, ki se je kakor koli zalezlo v tega ali onega njegovega župljana. Naš vaški župnik ima to posebno lastnost in ta poseben dar, da takoj zasluti zlo v človeku. In takoj tudi začne svoje dušnopastirsko delo, ki obstoji predvsem v tem, da pridobiva duše za Boga, pa ne morda na kak strahovalen način, marveč s tem , da dušo tistega zlobnega človeka naravnost secira, na anatomski način razčleni zgolj s tem namenom, da bi zlomil zlo v duši svojega župljana. Na ta način pripravi svojo žrtev k spre-obrnenju, pokori, k dobremu in jo pridobi za Boga, preden se loči s tega sveta.
Tako v pričujočem romanu prav za prav ni nobene zunanje vsebine, nobenih zgodb, ki bi jih bilo mogoče dalje pripovedovati, marveč je ves roman posvečen misli o rešitvi človeške duše za Boga. In to delo opravlja naš župnik, ki ni skoraj nič podoben drugim duhovnikom, marveč je naravnost jrosebnež, original med njimi, pa zopet ne morda original jx> neki upornosti in samostojnosti, kot njegov sosed župnik iz Torcyja, ampak posebnež v tem da je svetnik po duši, po telesu pa m učen i k — kajti boluje za rakom na želodcu. Ob koncu romana za to boleznijo tudi umre. Prav zato naš župnik v svojem, čeprav kratkem življenju, strašno trpi. Toda kdo bi mogel razložiti ,ali je večje njegovo trpljenje zaradi telesne bolezni ali pa njegovo duševno trpljenje, njegova duševna bolečina v boju zoper zlobo v človeku? Njegovo duševno trpljenje ni namreč nič manjše takrat, kadar doživlja globoke osebne duševne boje in dvome, kakor takrat, kadar v svoji trpeči, mehki in zmerom dvomeči duši sjx>zna, da morda v tem ali onem primeru z grešnikom ni prav ravnal.
Tako je naš župnik kljub temu, da ni doživel pomembnih zunanjih dogodkov in dejanj, vendarle velik junak v pravem pomenu besede, trpin in nntčenik, mučeniška je tudi njegova smrt. Njegov pojav je izreden, velik in tragičen, a kljub temu potreben in koristen za mnoge v njegovi fari, zlasti pa za grofovsko družino, za sobrate rn tudi za laične izobražence.
Bernanos pa ni velik samo v slikanju tragičnega junaka, župnika samega, marveč je velik tudi
Glasnik Presv. Srca Jezusovega, štev. 8. —
Avgustova številka Glasnika prinaša na uvodnem mestu zelo pomembni članek pod naslovom Dostojno življenje. Posvečen je predvsem govoru o dostojni obleki ženskega sjjola v teh jx>Ietnih dneh. Tako pravi pisec Viktor Kopa-tin D. J. o izrastkih novodobnega j>oganstva: »Najizrazitejši javni pečat novodob. poganstva je sodobna ženska noša: obleka se tesno opri-jemlje telesa ter poudarja njegove oblike. Tako odeto ženstvo muči jx> cestah in ulicah in celo na svetem kraju poštene može in fante, ki ne vedo, kam bi jiogledali, da bi v srcu ne grešili. Mar mora biti tudi krščansko ženstvo trnek in vaba satanova, s katero lovi in pogub-1 ja duše moških? Krščansko ženstvo se morda celo več ne zaveda, kako je tolikokrat tudi njih obleka po novem kroju preračunana na — pohotnost. Pa govori in piši, kakor hočeš, mnogo naših katoličank hoče biti za vsaKo ceno modernih ter kar slepo jjosnemajo dnevno modo, kakor bi bilo dovoljeno vse, kar jx>čenja — večina!« — Zato kliče pisec katoličankam: »Vsaka čvrsto stoj, rekoč- Če se vse, jaz se ne uklonim modi, v kolikor draži pohoto!« Vsem nam pa veli: »Oblasti, družine in organizacije naj ne mirujejo, dokler ne odpravijo slabih filmov, nravno kvarnih knjig in slik, skupnega kopanja in nesjx>dobne noše, to je prekratkih in pretesnih kril in oblek!« Članek se zaključuje z besedami: »Smemo biti moderni, pa ne v vsem, višji pravec kakor moda nam mora biti — krščanska dostojnost!« — Namenoma smo malo širše citirali najvažnejše odstavke iz omenjenega članka, ker smo kot katoliški list tudi nujno jjoklicani, da za zmago katoliških načel, v tem primeru krščanske dostojnosti, tudi mi v javnosti jKivzdignemo svoj glas, ki naj vsaj na naši katoliški strani med Slovenci in Slovenkami ne bo brez odmeva! — Dalje prinaša Glasnik besede za praznik Marijinega Vnebovzetja, govori o kraljevanju Srca Jezusovega v družinah, o vzvišenosti redovništva, o Družbi Jezusovi in Mariji, kot prilogo pa prinaša zanimivosti iz katoliških misijonov. Ob koncu so še druge zanimivosti in razgovori, dopisi ter razne podrobnosti. Uprava Glasnika Srca Jezusovega je v Ljubljani, Zrinjskega 9. £ist stane na leto samo 16 din. Prijjoročamo!
F. j.
Cvetje z vrtov sv. Frančiška štev. 8. —
Pričujoča številka frančiškanskega glasila prinaša molitve za porcijunkulski odpustek, p. Ilugo govori pod zaglavjem Krščanska družina o ženj in družini ter objavlja članek o Baragi kot apostolu treznosti, p. Anastaz piše o zemlji in Bogu, njenem Stvarniku, nadaljuje se povest o brodniku Joni. Končno slerde popisi nekaterih jubilejev in sv. maš, nekaj stvari je posve-
v svojih misliti m idejah, ki jih je ra-zpredel po dnevniku vaškega župnika. Da poudarimo samo nekatere.
Tako so zanimivi razgovori, ki jih hna naš župnik iz Torcyja o različno razumevanem duhovniškem poklicu. Medtem ko naš župnik zago- H varja duhovnikovo demokratičnost in neprestano delo, pa govori župnik iz Torcyja prav nasprotno: »Vprašujem se, kaj se dandanašnji pretaka po žilah vam mladim duhovnikom. V mojem času so vzgajali cerkvene može — nikar ne mršite obrvi, sicer me še naprosite, da vas oklofutam — da, cerkvene može, razumite besedo, kakor hočete, župnijske voditelje, gospodarje, skratka može, ki znajo vladati. Pa so vam obvladovali kraj ti možje, da so le pomigali r. brado. O vem, kaj mi boste rekli: dobro so jedli, prav tako pili in tudi kvart niso zaničevali. Priznam! Ce se zares lotiš dela, ga opraviš hitro in dobro, pa ti ostane časa za zabavo, tako je za vse prav. Sedaj nam pa semenišča pošiljajo ministrantke, beračke, domišljajo si, da delajo več kakor kdor koli, ker nobeni stvari ne pridejo do konca. In namesto, da bi zapovedovali, se ti to cmeri.«
Razpravlja tudi o vprašanju, ali naj v cerkvi bolj vlada razum ali srce. Jasno se izreka za veselega duha Frančiška Asiškega, ko pravi: »Ce bo kdo poslušal nas, bi le prevečkrat mislil, da oznanjamo Boga spiritualistov, najvišje bitje, ne vem kaj, gotovo pa nič takega, da bi bilo podobno tistemu Gospodu, ki smo se ga učili spoznavati kot D čudežnega živega prijatelja, ki trpi ob naših težavah, se razvnema ob našem veselju, ki bo zraven ob naši smrtni uri in nas bo sprejel v svoje naročje. v svoje srce.«
Kako lejio govori naš župnik o pomenu farne skupnosti: »Davi sem iskreno molil za svojo faro, za svojo ubogo faro — svojo prvo in morda tudi zadnjo faro, zakaj želel bi tu umreti. Moja fara! Beseda, ki je ne moreš izpregovoriti brez ganjenosti, pakaj pravim, ne da bi zagorel v ljubezni! In vendar mi še to vzbudi le nejasen pojem. Vem, da resnično obstoji, da sva namenjena drug drugemu za vekomaj, zakaj ona je živa celica nej>orušene cerkve in ne le neka narejena upravna ustanova. Hotel bi, da bi mi Bog odprl oči in ušesa, da bi mi dal gledati njen obraz, poslušati njen glas.«
Tudi mišljenje našega župnika o sodobni družbi je nad vse optimistično. Saj pravi: »Naj sor dobna družba še tako taji svojega gospodarja, tudi ona je bila odrešena. Ni več dovolj, da upravlja nam vsem skupno dediščino, hočeš, nočeš, je tudi ona začela iskati božje kraljestvo kakor mi vsi. In to kraljestvo ni od tega sveta.«
Kakor je naš župnik sam reven, tako ljubi tudi siromake v svoji fari. Takole pravi o njih: »Jaz nimam rad svojih siromakov, kakor imajo stare Angležinje rade svoje izgubljene mačke ali bilke iz arene. Tako ljubijo bogataši. Jaz ljubim revščino z globoko, premišljeno, sveto ljubeznijo — enako z enakim — kakor zvesto m rodovitno družico ženo.«
Tako bi lahko citirali iiz romana še dolgo vrsto prelepih mest, kjer govori pisatelj o grehu in nebesih, o peklu (pisatelj pravi, da je na tem svetu pekel: »ne več ljubiti), o pohoti in blaznosti, o trgovcih in industrijcih, o zdravnikih, o krščanstvu, skratka o vsem, na kar naleti živ človek na svetu, bodisi v samem sebi ali pa v dotikih s človeško družbo.
Roman je napisal, kar že naslov sam pove, v obliki dnevnika, ki ga je pisal naš župnik. Pa še ta dnevnik je na mnogih mestih prečrtan ali pa raztrgan, kar vse je posledica velikih župnikovih razočaranj m bolečin v življenju. Šolarjev prevod je odličen, le tu m tam je morda zaradi pretesne naslonitve na francoski izvirnik za slovenski jezik sestava stavkov nekoliiko pretežka, če ne celo nejasna. Tudi pri korekturi bi bilo treba za tako odlično delo nekoliko več pazljivosti.	F. J.
London spreminjajo v trdnjavo. — Slika, ki jo vidimo, je nemškega izvora in je bila poslana iz Londona brezžičnim potom. Kaže nam del WhiteHalla, londonske vladne četrti, kjer so pred poslopjem britanske admiralitete postavili na cesti španske jezdece.
I* €> M T
Mike lahkoatletske tekme SDZ v Kamniku
Seničar Anica (Maribor, klas. gimn.) in Bačnik Marjan (Maribor, realna gimnazija) — prvaka SDZ v lahki atletiki
čenihčenih sv. Roku, katerega praznik je takoj za Marijinim Vnebovzetjem, potem pa so pri-občena še poročila Frančiškove mladine. Križarjev in Klaric, ter poročila iz misijonov in po svetu.	F. J.
Umetnost štev. 11 in 12. — Mesečnik za umetniško kulturo Umetnost je pravkar izšel kot zaključna dvojna številka letnika IV. Dvojno številko za julij itn avgust so izdajatelji izduli z očitnim namenom, da so v celoti objavili zelo zanimiv in izredno bogato ilustriran album v spomin pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ta album — dvojna številka — je bila potrebna prav sedaj, ker smo ob odkritju in postavitvi spomenika našemu velikemu kralju Zedinitelju, torej ob dogodku, ki je eden izmed najpomembnejših dogodkov v zadnjem času ne samo pri nas v Sloveniji in v beli Ljubljani, marveč za vso državo. Prav tako je tudi sj>omenik sam, kar nam izredno lepo in prepričevalno kažejo slike pričujočega albuma Umetnost, eden najmogočnejših likovnih monumentov v vsej državi. Slike nam namreč omogočajo, da do podrobnosti moremo spoznati ne samo sj>omenik kot tak, ampak tudi njegovo nastajanje in vse njegove detajle. Kako lejM> opravlja ta mesečnik svojo nalogo med Slovenci, je najlepše razvidno iz statistike, ki je objavljena prav v pričujoči dvojni številki. V preteklem letu je bilo namreč v Umetnosti objavljenih: 35 člankov in drugega drobnega gradiva umetniške vsebine, ti umetniških prilog. 24? podob otl 74 domačih avtorjev in 88 jx>dob od 63 tujih umetnikov in poleg tega še 26 fotograskih posnetkov, skupno na 380 straneh 372 ilustracij izjx>d roke 137 avtorjev, torej rekord, kakor ga še ni dosegla slovenska kulturna revija. Novi letnik se bo začel s I. septembrom 1940. Celotna naročnina znaša 130 din oziroma 100 din. Prijx»ročamo.
Zdravniški Vestnik št 6-7. Zadnja dvojna številka strokovnega glasila slovenskega zdrav-ništva Zdravniški Vestnik prinaša tele strokovno pomembne članke: dr. Miloš Tasič razpravlja o oskrbovanju zastrupljenih ranjencev, dr. Slavko Preveč niše o togi zenici in Adievem skupku, dr. Boris Kune piše doprinos k patoge-nezi varikoznega ulkusa, dr. Slavko Rakovec objavlja članek o urogenitalni tuberkulozi, dr Stane Lutman piše o transfuziji krvi v praksi, dr. Mihael Kalin razpravlja o psihiatričnem udejstvovanju v kriminologiji; sledi vejališče za naše strokovno besedje in izrazje, vprašanja in odgovori, v rubriki Iz zdravniškega slovstva so ocenjene najznamenitejše novejše zdravniške knjige, v rubriki Iz zdravniških društev pa so objavljene zlasti zanimive izjave in tehtne misli o razširitvi medicinske fakultete v Ljubljani.	F. J.
Ko je pred petimi leti 6topila naša slov, kat. dijaška mladina iz katakomb, kjer se je morala leta in leta skrivati, tedaj je preko slovenskih mest, trgov, vasi in vseh poti mogočno zadonel njen glas: narodna mladina — to smo mil S tem je stopila na plan tudi »Slovenska dijaška zveza« (SDZ), reprezentančna kulturna organizacija slovenske katoliške dijaške mladine, ki polna idealizma, z vero v Boga in samega 6ebe zre v bodočnost. Od takrat gre SDZ, podprta od slovenskih narodnih voditeljev, pod spretnim v od siv cm neumornega predsednika inž. Tepcža iz leta v leto 6vojo zmagoslavno pot navzgor, ne oziraje se na razna nasprotovanja in podtikanja z leve in desne.
Poleg raznih počitniških taborov, ki jih SDZ vsako leto prireja, je predvsem hvalevredno njeno zanimanje za športno udejstvovanje naše srednješolske mladine, ki ravno v dobi študija najbolj potrebuje zdravega športa. Ravno v teh dneh 6e je vršil v Kamniku tabor deklet in fantov, članov SDZ, zbranih iz vseh krajev naše lepe domovine. Od vroče Dolenjske do mogočnih Julijskih vrhov, od sončne Goriške pa tja do valovitega Prekmurja so prihiteli fantje in dekleta na tabor, da se med seboj spoznajo, da vidijo, koliko jih je in prisostvujejo tekmam, za katere je že dolgo vladalo silno veliko zanimanje. Pc6em in harmonika sta doneli ob tihih večernih urah ob šumenju bistriških slapov in prasketanju tabornega ognja tja proti mogočnim vrhovom Savinjskih planin.
Tako je prišel 20. julij, dan prvega lahkoatlet-skega prvenstva deklet SDZ. Že v zgodnjih jutranjih uraih so naše mlade atletinje hodile po igriščih in marsikatera je pričakovala, da bo prvakinja. Posamezni krožki so že 'kar ljubosumno gledali druge, ker eo pričakovali, da bo prvakinja med njimi. Ljubljančanke so vsekakor pričakovale, da bodo imele prvakinjo, saj 60 na igrišče postavile največ atletinj. Toda sreča je opoteča in navadno zmaga tisti, ki je najbolj skromen. V hudi konkurenci Je s sijajnim elanom zmagala simpatična Ančka Seničar (Maribor, klas. gimn)., ter s» tako upravičeno priborila naslov: prvakinja SDZ v lahkoatletiki, Za njo nista mnogo zaostajali Tome Vikca in Marjanca Lavrenčič, obe odlični atletinji. Posebnega občudovanja je bila deležna prvakinja Ančka, ki je pokazala izredno vztrajnost in borbenost, saj je nastopila v vseh disciplinah in se povsod krasno plasirala. Prav tako Tome in Lavrenčič. Med krožki je dosegel prvo mesto krožek Ljubljana II. državna, drugo mesto Maribor klasična, tretje pa Maribor realna.
Naslov prvakinje SDZ v plavanja si je priborila odlična tekmovalka Vera Fišer, ki je dosegla 29 točk. Med krožki pa je dosegel prvo mesto krožek Maribor klasična (40 točk), drugo Ljubljana-Licej (29 točk), tretje Ljubljana II. drž. (9 točk).
V odbojki je zmagala Ljubljana II. državna nad Mariborom.
24. julija so se začele prve velike tekme fantov SDZ v lahkoatletiki. Tukaj je bila borba za prva mesta še mnogo hujša, kajti nastopilo je rekordno število tekmovalcev, ki so sorazmerno s s športnimi igrišči dosegli odlične rezultate. V vsaki disciplini je bilo ocenjenih prvih de6et mest, navajamo pa samo prva tri mesta.
Tehnični rezultati:
Skok v daljino, 27 tekmovalcev: 1. Strupi (Lj, III. drž.) 587 cm; 2. Urbančič (Lj. učit.) 554 cm; 3. Bačnik (Brb. real.) 550 cm.
Troskok — 24 tekmovalcev! 1. Strup« 11.77; 2. Komipare 11.60; 3. Babic 11.32. — Izven konkurence Kraner 12 34.
Kopje — 20 tekmovalcev; 1. Remec (Lj. klas.) 44.70 m; 2. Urbančič 43.43; 3. Šisemik 37.70 m.
Met diska — 20 tekmovalcev: 1. Urbančič 36.55 m; 2. Strupi 33.56 m; 3. Kompare 33.15 m.
Met krogle — 18 tekmovalcev: 1. Kuk 13.21 m; 2. Šisemik 12.13 m; 3. Bačnik 12.10 m.
Seničar Anica Bačnik Marjan
Maribor, klas. gimnazij«. Maribor, real. gimnazija
prvaka SDZ v lahki atletiki ^a leto 1940
Met granate — 28 tekmovalcev: 1. Remec
59.85 m; 2. Urbančič 51.80; 3. Šutej (Novo mesto) 51.30 m.
Tek 100 m — 24 tekmovalcev: 1. Bačnik 11.9;
.2 Babič 12.3; 3. Strupi 12.3.
Tek 400 m — 14 tekmovalcev: 1. Bačnik 61; 2. Kla6inc 65; 3. Kukavica (Lj. klas.) 65.
Tek 800 m — 12 tekmovalcev: 1. Klasinc 2:33.8; 2. Kukavica (Lj. klas.) 2:34; 3. Faletov 2:34.8.
Tek 1500 m — 7 tekmovalcev: 1. Kukavica 5.28; 2. Zupan 5.28,8; 3. Urbančič 5.29.
Po silno ostri borbi je dosegel prvo mesto odličen lahkoatlet — Mariborčan Bačnik Marjan, ki je edini nastopil v vseh disciplinah in se povsod plasiral. Le nekaj točk za njim so: Strupi, Urbančič in Kuk, naši mladi, še mnogo obetajoči tekmovalci.
Končna mesta atletov so sledeča:
1. Bačnik 63 točk; 2. Strupi 60, 3. Urbančič 57; 4. Kuk 52; 5 Kompare 41; 6. Babič 40 točk; 7. Šisemik 39; 8. Mihelčič 32; 9. Kukavica 27; 10 Klasinc 24 točk.
Krožki so se plasiraH ▼ sledečem redni
1. Celje 96.5 točk; 2. Ljubljana klas. 91 točk; 3. Ljubljana učit. 89 točk; 4. Ljubljana III. drž. 72.5 točk; 5. Maribor realna 63 točk; 6. Maribor klas. 50 točk; 7. Maribor trgovska 40 točk; 8. Kranj 28 točk; 9. Ljubljana I. drž. 24 točk; 10. Novo mesto 18 točk; 11. Maribor učit. 15 točk; 12. Murska Sobota 11 točk.
Poleg lahkosti ett&e eo s* tekmovalci pomerili še v plavanju in odbojki.
Plavanje:
50 m prsno — 9 tekmovalcev: 1. Poženel 41.4;
2. Rosman J. (Lj. klas.) 46; 3. Kukavica 47.2.
100 m prsno — 8 tekmovalcev: 1. Poženel 1.42.2; 2. Marovt I. 1.53.7; 3. Rosman J. 1.55.7.
50 m prosto — 9 tekmovalcev: 1. Zupnek 40.2; 2. Poženel 42 5; 3. Kukavica 43.6.
100 m prosto — 6 tekmovalcev: 1. Poženel 1.48.9; 2. Kukavica 1.52.5; 3. Rosman Ur. 2.4.1.
Naslov prvaka SDZ v plavanju si je priboril Poženel, ki je dosegel 39 točk Slede mu Kukavica (32 točk), Rosman J. (30 točk), Marovt I. (16), Rosman Ur. (15), Marovt II. (12), Zupnek (10).
Krožki: 1. Ljubljana klas. 77 točk; 2. Ljubljana m. drž. 39 točk; 3. Maribor klas. 28 točk; 4. Celje 10 točk.
Sledila je še pokalna igra v odbojki. MoStva »o postavili: Celje, Ljubljana klas., Kranj, Maribor klas. V dvoboju Celje: Ljubljana je zmagala Ljubljana klas. e 15:8 in 15:5. Med Mariborom klas. in Kranjem je zmagal Kranj z 2:15, 15:12, 15:6. Med Ljubljano klas. in Kranjem je zmagal Kranj s 15:9 in 15:8. V pokalni borbi je torej zmagal Kranj in si osvojil pokal.
V medmestnih tekmah je zmagal Maribor nad Celjem s 15:2 in 15:0, nad Kranjem pa s 15:4 in 16:14. Vsekakor je bila najboljša reprezentanca Maribora, ki je v odbojki skoraj nenadkriljiva.
H koncu še nekoliko opomb. [Zmožnosti mladih atletov in atletinj ni treba ocenjevati po rezultatih, ker 60 bili radi neprimernih športnih igrišč precej slabši; kajti za lahkoatletiko v Kamniku do sedaj 6ploh še ni bilo urejeno. Tako je na pr. pri teku meril krog samo 170 m in še tu so bili štirje pravokotni ovinki, Toda SDZ se tega ni ustrašila, ampak je" smisel za atletiko ponesla tudi v te kraje ter s tem pokazala potrebo, da tudi Kamnik dobi moderno urejeno športno igrišče. Z veseljem je človek gledal mlada dekleta in fante, ki so ponovno dokazali, da tudi oni hočejo prinesti svoj obolus k d-vigu slovenskega športa. Saj je napredek slovenske atletike predvsem odvisen od naših študentov in svežega dotoka zdrave kmečke mladine. Sploh pa so se nam pokazali mnogi mladi talenti; nekateri so komaj prvič nastopili in pokazali že zelo lepe rezultate. Priden in vesten trening bo posamezne pomanjkljivosti še odstranil. Kajti z vso to mladino lahko računamo, da bo prj ali slej prišla na univerzo, kjer bo gotovo glavna opora ASK-a (Akademskega šjx>rtnega kluba), ki z gotovostjo računa na vas, dragi mladi prijatelji.
Zmagovalna krožka (Ljubljana II. drž. ki Celje) dobita velike srebrne plakete, darili kamniškega župana g. Nandeta Novaka, Ančka Seničar in Marjan Bačnik kot prvaka SDZ pa krasna pokala, darili g. dr. Juvana, mariborskega župana in g. dr. Voršiča, celjrkega župana. Zmagovalno moštvo odbojke pa dobi lep prehoden pokal. Prav tako bodo nagrajeni prvaki v plavanju in najboljši v posameznih disciplinah ter drugo, tretje in četrto plasirani lahkoatleti.
Končno moramo še pohvaliti kamniški FO, ki je v najkrajšem času pripravil prostore, da je do tekem sploh lahko prišlo.
Tekme sta z veliko požrtvovalnostjo ln nepri-stranostjo vodila g. prof. Zupan in Kokot, oba velika prijatelja naše dijaške mladine.
J. Planinšii.