plačana v gotovini TELEFON UREDNIŠTVA: 25—67 0 P R A V E t K-*7 io 28—67 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, ponedeijek30. oktobra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejemali v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cona Rusija bo stavila tudi Madžarski zahteve Sovjeti se hočejo zavarovati nasproti vsem evropskim mejašem na enak način, kakor so * na Baltu — Napovedi o izjavi Molotova, da se bo sovjetska Rusija pridružila Nemčiji vojni proti zaveznikom — Finska vlada je po zadnji vesti sprejela sovfetske zahteve — možnosti nemške ofenzive in napada na Anglijo — Mussolinijeva izjava ob pričetku osemnajstega leta fašističnega režima v Italiji Nemčija proda Rusom svojo mornarico? ki ^$na % zaskrbljenost na Madžarskem l^OON, United Press poroča iz Budimpešte, da obstaja tam bo sovjetska Rusija po ureditvi svojih zadev na Baltu segla v Po- > 'n stavila Madžarski neke zahteve političnega in gospodarskega, tuc*’ teritorialnega značaja. Namen sovjetske vlade je namreč obdati evropskih meja s pogodbami, podobnim onim, ki so bile sklenji _ se 1 ^ eyropskih meja s pogodbami, podobnim onim, ki so bile sklenjene državami. Tudi Madžarska naj bi sklenila s sovjetsko Rusijo obramb-^ ki j?* '^'mo t®*3 n‘ izključeno, da bo zahtevala zase Fodkarpatsko Ru-*. &J°. Madžarska zasedla in anektirala po razpadu češkoslovaške republi-'J||fe vi16 ®adžarska vlada o tej bojazni že obvestila Italijansko in nekatere R * llj^DlMPEŠTA, 30. okt. Notranji minister Keresztes Fischer je predložil par*amentu Pr^^ zakona o izvolitvi državnih poslancev v novo-10 Prat na severnem Madžarskem. Izdeluje se v vsej naglici tudi na- ' izvedbi avtonomije Podkarpatske Rusije. Načrt predvideva mno-ay*onomijo, kakor je bila prvotno zamišljena. Napovedi o izjavi Molotova 30. okt. V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da bo govor Mo-> ’®Wšnji seji vrhovnega sovjetskega sveta podal nekaj točnih in dra-• ** toJjat*COv o nemškem napadu, ki se pripravlja. V Berlinu pravijo, da (■ ^JjPreokret v vsej vojni in diplomatski situaciji v Evropi. Od sestan-Sovietske8a sveta pričakuje BerHn odločitve. V Londonu mislijo, ‘^0SlfV Ber,inu z srrožnjo ruskega vstopa v vojno. V °^- *utr‘ sl<*'cana s®ia vrhovnega sovjeta bo po splošni A^e VftMkega pomena in bo vsekakor odločilna za ves nadaljnji razvoj '*% |,j .nanie politike v sedanjem položaju. Sovjetski tisk piše o tej seji pod ■flffljj s‘°vi in mu tudi s svoje strani prisoja izredno važnost. Sovjetska no-C O" ^k>kadi je pomenila, kakor se zatrjuje, prvi znak preokreta sov-lErpoUt,ke' na katero bo angleški negativni odgovor vsekakor odlo- Julijanska svarila pred Rusijo **>ira°- P° sf*0®11* italijanski sod-ti!! nad zahodnim evropskim ^ (j * oblaki. Dosedanji rela-ra Zftbodu se naglo bliža koncu. ,(^|jj0 2v°j dogodkov pa bi utegnil ^e?in ^°s^av'ti pred nove naloge, n,^. Fascista« svari Italijane, gfMr v v°’ da bodo mogli uživati ^ v&m, ko se drugi vojskujejo. **l >1 V paženi pa je posvečena sov-’ z‘asti sedaj sklicanemu za- Nemške .30. 1 Nemcu sedanju vrhovnega sovjetskega sveta. Vsi italijanski listi posvečajo obiio prostora poročilom o sovjetskih akcijah na Baltu, Poljskem, črnem morju, Balkanu itd. Obenem ostro kritizirajo servilnost, ki jo kažejo posebno v Londonu nasproti Moskvi in ki postaja že nečastna za veliki angleški narod. Italijanski tisk opozarja na dejstvo, da je že ob vstopu Rusije v sedanji evropski konflikt napovedal, da bo pomenil ta dogodek neizmerne posledice. in sovjetske zdravice okt. Nemško-sovjet-1 dveh največjih držav v Evropi, v duhu dokončno določila razit %ken'Cnn^° 'll sov^tsko Rusi-EJu ’• .^drobno razmejevanje l Ob n posamezne pod- il, WrJiii ^liučka razmeje-. žasedT Keneralni guverner po *>0,jske. min. Frank, ie hi?013 siavn°stno večerjo, tl Suver Omenjanih tudi več P^u.r.,Frank * v le’ da končno do-0 Sovi«? ,m^a med Nemčijo in u^eiitv.. Rusijo. Vodja sov-dejal !ine, komisije Alcksan-/ ri’je bilo delo obeh ko-Nemci i prISrCne«a prijatelj- s?vlc"-Vesc" ia mciie In sovjetske Rusije, ■S f^d 3,°' FLAMCEM »Jan Frans Wil-i 8lavno flamsko kul- 5*1 t&^dnik^v °b zbor’ na ka’ naivnp p,n Hauwacrt ostro v bei Flamce, Id bi radi v°ii\o. ^ske interese zapletli prijateljskega sodelovanja In popolnega medsebojnega razumevanja. Ob koncu je izrazil upanje, da bo tako ostalo tudi v bodoče. LONDON, 30. okt. Nemčija in Rusija bosta sklenili najbolj nenavadno kupno pogodbo v zgodovini pomorstva. V Berlinu so razgovori med ruskim komisarjem za gradnjo ladij Partevosianom, ki je na čelu ruske trgovinske delegacije, in nemškim trgovinskim ministrom dr. Funkom, tik pred zaključkom. Dr. Funk je prepričal Hitlerja, da nima za Nemčijo smisla, da leži 2300 nemških trgovinskih ladij nezaposlenih v nemških in drugih svetovnih pristaniščih. Zato naj Nemčija proda vse te svoje trgovske ladje, ki so večinoma že starejšega datuma, Rusiji. Le-ta pa nujno potrebuje povečanje svoje trgovinske mornarice, ker pričakuje, da se bo razvila živahna trgovinska delavnost med novo zasedenimi baltskimi pristanišči ter Ameriko. Špekulacija Nemcev gre na to, da bodo sedaj prodali svojo trgovsko mornarico ter bi sl, če bi dobili vojno, na-bavili novo z reparacijami od Angležev in Francozov. Angleško priznanje Mussoliniju LONDON, 30. okt Reuter. Današnji »Daily Telegraph« prinaša članek uglednega angleškega publicista Viktorja Gor-dona Lennoxa o politiki Italije. Članek govori zelo pohvalno o državniški vlogi Mussolinija, ki je storil vse, kar je mogel, da prepreči vojno. Zdaj, ko je vojna vseeno izbruhnila, pa stori vse, kar je treba, da bi se vojna ne razširila, zlasti ne na področju Sredozemskega morja. S tem svofim državniškim dek>m je italijanski prvi minister znatno utrdil svoj položaj in povečal svoj ugled, tako kot vodja fašistične Italije kakor v svoj-stvu enega najodličnejših činiteljev v današnjem mednarodnem položaju. Njegovo zadržanje v sedanji vojni je dokaz o neodvisnem presojanju, kakor ga je duce v teku minulih let že tolikokrat pokazal. Člankar izraža upanje, da bo Mussolinijeva politika znatno prispevala h konsolidaciji razmer na Sredozemlju. Velika Britanija in Francija sta šil v vojno, da spodbijeta napad. Izvršen na Poljsko, pa ne želita razširjenja vojne na druge kraje evropske celine. Na koncu članka piše Lennox, da so po končam svetovni vojni novo ureditev Evrope diktirale samo glavne sile med zmagovalci. Takratni nevtralci, nezadostno oboroženi, niso povzdignili svojega glasu. Po sedanji vojni pa bo po Lennoxo-vih mislih nevtralnim državam pripadla zelo važna vloga glede na ureditev no-vih odnošajev. Amerika bo potegnjena v vojno WASHINGTON, 30. okt. Havas. Luther Johnson, demokratski zastopnik Te-xasa in član zunanjega odbora v predstavniškem domu, je mnenja, da bo ukinitev prepovedi izvoza orožja in vojnega materiala imela za nasledek težko obdavčenje dohodkov Iz izdelave orožja. Johnson je v svojem govoru pristavil: Želim dati v vednost tistim, ki se bo- jijo, da bi embargo prinesel ogromne dobičke tovarnarjem streliva, da bo to vsekakor preprečilo pretirane dobičke v vojni industriji. Na koncu je Johnson dejal: Za primer, da sedanji zakon o nevtralnosti, ki ni nepristranski, ne bo spremenjen, je gotovo, da bodo USA v najkrajšem času potegnjene v vojno. GRČIJA JE PRIPRAVLJENA ATENE,»30. okt. Grški kralj Jurij je v svojem včerajšnjem govoru izjavil, da bo grški narod branil svoje morje, zrak in kopno. Letalstvo je dobilo nad 150 milijonov din javnih darov. ♦ UKREPI V OSTMARKI PARIZ, 30. okt. Nevtralni poročevalci vedo povedati, da je bilo izdanih v vojašnicah na Dunaju, v Gradcu in v Celovcu več strogih ukrepov. V teh vojašnicah so koncentrirane čete, ki so se bojevale na Poljskem. Finska delegacija se vrne jutri v Moskvo Posvetovanja v Helsinkih se ie vedno nadaljujejo — Sporočilo prezidenta Roosevelta pre-zidentu Finske — Nova verzija o sovjetskih zahtevah in kompenzacijah HELSINKI, 30. okt. Včeraj popoldne se je finska vlada še vedno posvetovala z voditelji posameznih političnih strank o sovjetskih zahtevah. Ob 17. url je vlada proučila instrukcije, ki jih je pripravil zunanji minister Erkko za finsko delegacijo, ki se ponovno vrne v Moskvo In katero bo zopet vodil poslanik Paa-slklvi. Dejstvo, da se finska vlada še vedno posvetuje, dokazuje, da je razlika ined finskim in sovjetskim stališčem še vedno precejšnja. Zaradi tega ni verjetno, da bi bile sovjetske zahteve uradno objavljene pred sporazumom med sovjetsko vlado in finsko delgacijo. Kot najverjetnejši dan ponovnega odhoda finske delegacije v Moskvo se omenja torek zvečer. Nekateri menijo, da bi utegnila pogajanja trajati še dolgo. HELSINKI, 30. okt. Kakor se zatrjuje, je poslal prezident Roosevelt preziden-tu Finske sporočilo, naj bi ga takoj obvestil, ako bi nastala iz pogajanj s sov-ietsko Rusijo kaka nevarnost za prelom, ker so Zedinjene države znova pripravljene zavzeti se za svobodo in neodvisnost Finske v Moskvi. Ta vest se je razširila tudi po mestu in deželi in povzročila novo zaupanje v ugoden potek in zaključek pogajanj. Finska delegacija pod vodstvom poslanika Paasikivlja bo odpotovala v Moskvo Jutri zvečer in se zato pričakuje, da se bodo pogajanja v Moskvi obnovila šele v četrtek. O sta- nju pogajanj krožijo najrazličnejše vesti, katerih uradno ni mogoče preveriti. V splošnem se pa zatrjuje, da sovjetska Rusija ne zahteva več Aiandskih otokov, ampak se bo zadovoljila s tem. da ostanejo neutrjeni, pač pa vztraja baje Še vedno pri tem, da ji Finska izroči kot pomorska In letalska oporišča otoke Hog-land, Selskar in Tytrsary. Finska je baje pripravljena ugoditi tej sovjetski želji. zlasti še, ker Ji ponuja sovjetska Ru-sija manjšo korekturo vzhodne meie v sovjetski Kareliji. HELSINKI, 30. okt. Vlada je po dvo-dnevnem posvetovanju s šefi strank sprejela ruske pogoie. Ogibanja o pripravljajoči se nemški ofenzivi strokovnjaki ne verujejo v nemški vpad v Holandijo, Belgijo in Švico — Možnosti direktnega napada na Anglijo — Po italijanskih vesteh razpolapajo Nemci z 220 divizijami — V čem naj bi bila presenečenja? LONDON, 30. okt. Dasi ni ua ironti nobenih posebnih dogodkov in se napovedana nemška ofenziva še vedno ni pričela, se tu — kakor tudi drugod — še vedno obsežno razpravlja o nemških ofenzivnih načrtih. Nemško zbiranje čet je v glavnem sicer že končano, vendar se na posameznih mestih še vedno nadaljuje. Mnenja o tem, kje bodo Nemci pričeli glavni napad, so zelo deljena. Večinoma dvomijo vsi strokovnjaki, tako v Londonu kakor tudi v Parizu in nevtralnih državah, da bi Nemci- vpadli v Holandijo, Belgijo in Švico. Holandci bi svoje obmejne pokrajine v tem Primeru potopili pod vodo, Belgija iina na meji močne utrdbe, pa tudi Švica je že pripravljena na uspešno obrambo, in njen gorat! teren bi v sedanjem zimskem času nudil tudi toliko ovir, da naglo napredovanje n' bi bilo mogoče iu bi imele francoske čete zato dovolj časa, da priskočijo Švici na pomoč. Mimo tega bi nemški vpad v te nevtralne države povzročil Nemcem veliko moralne škode in spravil na stran njihovih nasprotnikov tudi še mnoge narode, ki so doslej nevtralni. Po vsem tem je še naj-verjetneje, da bodo Nemci poizkusili srečo v Posarju. Toda francoska in an- gleška vojska je povsod dobro pripravljena, da napad odbije. Prav tako se tu mnogo razpravlja o možnosti nemškega direktnega napada na Anglijo. Verjetno je, da se Nemci ukvarjajo z načrtom, vreči v Anglijo svoje čete z letali, iz katerih bi se spustih s padali. Pri tem se omenja, da so Rusi pred dvema letoma napravili tak poizkus pri Kijevu v Ukrajini, kjer so postavili z letali na improvizirano bojišče celo brigado vojaštva z avtomatičnim orožjem in strelivom, vendar sc je izkazalo, da je bilo treba več ur, preden se je tako na tla spuščeno vojaštvo zbralo in uredilo za eventualno akcijo. Pač pa je tudi verjetno, da bodo skušali Nemci z velikim številom letal napasti in uničiti angleške ladjedelnice, tovarne za letala, orožje in strelivo. Toda tudi na to je Anglija dobro pripravljena s protiletalsko obrambo in zaščitnim letalskim brodovjem. RIM, 30. okt. Po pisanju italijanskih listov razpolaga Nemčija sedaj z 200 divizijami vojske. Po poročilih iz Londona in Pariza se tam vedno bolj utrjuje prepričanje, da pripravlja Nemčija za svojo ofenzivo res ueka presenečenja, ki bi mogla biti v tem, da bi se uporabili kaki novi ogromni tanki ali doslej še neznani eksplozivi. Taka presenečenja niso popolnoma izključena, kakor tudi ni nemogoča kaka nova taktična ali strateška operacija, ki bi utegnila resno poostriti položaj. Toda pri vsem tem se je še vedno treba zanašati na moralno silo, duh in disciplino vojske. Moč zavezniškega letalstva LONDON, 30. okt. Po poročilih tukajšnjih listov bosta Anglija in Franclja razpolagali čez nekoliko mesecev s trikrat večjim številom bojnih letal kakor Nemčija. Dosedanji spopadi v zraku so pokazali, da je francosko in angleško letalstvo boljše kakor nemško. Od začet- ka vojne je izvršila francoska aviacija 250 dnevnih in 74 nočnih poletov'. V tovarnah za izdelovanje letal jc sedaj zaposlenih 300.000 delavcev in kapaciteta je petkrat večja, kakor jc bila pred začetkom vojne. Začetek osemnajstega leta fašizma RIM, 30. okt. Ob priliki fašističnih proslav je dejal Mussolini z Balkona Beneške palače ogromni množici, ki se je zgrnila tja po proslavi na Foro deli’ Im-pero: »Vedno bolj slavna obletnica revolucije črnih srajc nas je našla vse, od Alp do Indijskega oceana, združene, močne in odločne kakor še nikoli. Sedaj, kakor v časih zmage, ne terja fašizem zase nobenega drugega privilegija, kakor enega samega: Ustvarjati In korakati v vsakem primeru z narodom za narod! RIM, 30. okt. Vsa Italija jc včeraj na najslovesncjši način proslavila obletnico fašističnega pohoda na Rim pred 17 leti. V palači Venczia je Mussolini razdelil nagrade omladincem, moškim in ženskam, ki so se odlikovali na kulturnem, umetniškem in športnem področju, kakor tudi tistim, ki so si stekli zasluge v predvojaški vzgoji. Obrnjen k mladini je duce rekel: Mladeniči, dekleta! Zapoved za osemnajsto leto fašistične vladavine se glasi: »Vse več in vse bolje.« Mladina je sprejela te ducejeve besede z velikim navdušenjem. RIM, 30. okt. Stefani. Iz Berima, Londona, Pariza in prestolnic vseli drugih evropskih iu ameriških držav, z Daljnega vzhoda m vsega ostalega šveta poročajo, da so se Italijani povodom včerajšnjih svečanosti povsod zbrali okoli svojih diplomatskih zastopnikov in navdušeno proslavili začetek osemnajstega leta fašizma. Povsod so bili govori, ki so izražali zahvalo duceju. Nemci o trgovinski vojni BERLIN, 30. okt. DNB. »VoLkischer Beobachter« se ukvarja s poročilom londonskega lista »Observer« o strelskih vajah nekega velikega angleškega potniškega parnika. Iz tega poročila se jasno vidi, da Angleži sistematično vadijo svoje potniške ladje za napade na podmornice. Toda z oboroževanjem potniških ladij spravljajo Angleži v nevarnost tudi potnike, ki sc jih poslužujejo. Jasno jc, da__se morajo tudi podmornice v trgovinski vojni ravnati po agresivnih namerah teh potniških ladij. Nemške podmornice so imele že večkrat opravka s takimi »pastmi za podmornice«, kakor jih predstavljajo omenjene ladje. Te angleške metode v trgovinski vojni samoumevno ne morejo ostati brez reakcije z nemške strani in se bodo storili primerni protiukrepi. Na koncu pravi list, če Angleži ne bodo spoštovali mednarodnih pravil, bo pomenilo to neizogibno poosritev trgovinske vojne, za katero bodo oni tudi nosili odgovPmost. Npva slovaška vlada BRATISLAVA, 30. okt. Nbva slovaška vlada je prevzela svoje posle. Sestavljena je sledeče: ministrski predsednik prof AdaJbert Tuka, zunanji In notranji minister dr. Durčansky, vojni minister general Catloš, finančni minister dr. Ptuilnsky, gospodarski minister Gej-za Medricky, prometni minister Julij Stano, pravosodni minister Gejza Fric! Dosedanje propagandno ministrstvo se ho spremenilo v poseben oddelek, ki ga bo vodil državni podtajnik. PAPEŽEV GOVOR ŠKOFOM J5,IKA^L3au°kt- Papež * **<>vno obsodil režfme, ki preganjajo cerkev i„ rebgrjo. Govonl je na konferenci škofov BERLIN. 30. okt. Papeževe enSke v ^berlinskih katoliških oerkvah niso či- VOJAšKI VPOKLICI NA ŠVEDSKEM STOCKHOLM, 30. okt. DNB. Letniki 1930 do 1930 so deloma poklicani pod orožje za 42 dni. Kakor se izve, pa bo isto toliko število doslej mobiliziranih vojakov izpuščenih, dome" SMET ANJIN NA POTI V TOKIO TOKIO, 30. okt. Angencija Doinei poroča iz Mukdena, da je novi ruski veleposlanik KonsAntin Smetanjin ua poti iz Moskve v ToKio prispel včeraj v Man-džuli. Smetanjin, ki potuje s svojo družino in v spremstvu novega ruskega konzula v Soeulu in novega svetnika ruskega velekposlaništva v Tokiu, se je kratek čas odpočil v ruskem konzulatu v Man-džuliju, nato pa nadaljeval potovanje. TOKIO, 30. okt. Havas. Novi ruski veleposlanik Smgtanjin je včeraj izjavil časnikarjem, da si bo prizadeval razvijati prijateljske vezi med Rusijo in Japonsko. Na neka vprašanja, zadevajoča odprte probleme med obema državama, pa je Smetanjin odklonil odgovor. Nemška letala nad Orkneyskimi otoki LONDON, 30. okt. V soboto so se pojavila nemška bojna letala po daljšem presledku zopet nad Anglijo, in sicer nad Orkueyskimi otoki. V akcijo je stopilo takoj obrambno topništvo in nad nemška letala so bili poslani angleški avioni. Nemška letala, ki pa so bila le izvidnl-ška, so se umaknila, ne da bi se spustila v boj. Kitajci ubili zopet dva f apanofila ŠANGHAJ, 30. okt. Tass. Včeraj sta bila na tleh francoske koncesije v Šanghaju ubita od neznanih ljudi profesor mednarodnega prava univerze v Fntan-gu Vang-Fuing in Svetovalec župana šanghajske občine Li-člng-Pao. V časnikarskih krogih opozarjajo, da jc profesor Vang-Fulng aktivno sodeloval pri listu Vang-Cing-Veja »Duniančipač«. ANGLEŠKA VOJSKA JE NAJBOLJE PRESKRBLJENA PARIZ, 30. okt. Poveljnik oskrbe angleške vojske z živežem jc dejal, da jc angleška vojska najbolje preskrbljena vojska na svetu. Vojaki imajo vsega dovolj. Vsak dan jc potrebnih 650 ton bencina ter avtoomobilskih kolon v dolžini čez 50 kin, da sc ves živež spravi na fronto. Oskrba jc dobro organizirana. INŠPEKCIJE NA BOJIŠČU PARIZ, 30. okt. Windsorski vojvoda je mspiciral angleške čete v Maginotovi črti. Daladier je bil preko nedelie v Alzaciji pri četah. POTOPLJEN NADALJNJI NORVEŠKI PARNIK OSLO, 30. okt. Neki norveški parnik je bi! v Severnem morju potopljen. Po sadko 30 mož so rešili. ČEŠKI 28. OKTOBER PRAGA, 30. okt Središče mesta je bilo včeraj, na dan, ki je bil prej državni praznik, močno zastraženo po policiji in članih napadalnih oddelkov. Prepovedana je bila nošnja češke trobojnice v gumbnicah. Zaradi proslave češkega narodnega praznika so bile zasedene vse glavne ulice. Tramvaj ni vozil. Kavarne, restavracije in drugi lokali so morali biti zaprti ob 1Q. uri zvečer. Uradno poročilo pravi, da je bila zadržanih 15 Čehov, ki so v petek in soboto demonstrirali. Oomači zaoisk* L1TVANCI V VILNI VILNA, .10. okt. Litvanska zastava se sedaj vije nad Vilno. Ruske čete so se umaknile v poseben del mesta. KNEZ ALBRECHT UMRL BERLIN, 30. okt. Umrl je knez Albrecht Wurtcmberški, znani poveljnik nemških čet v svetovni vojni. Star ie bil 74 let. Borza. C u r i h, 30. okt. Devize. Pariz 10.10, London 17.82VI, Ne\vyork 446, Bruselj 74.15, Milano 22.50, Amsterdam 236.80, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kopenhagcn 86.10, Buenos Aires 105N. Mariborska napoved. Pretežno oblačno vreme. Toplota sc ne bo mnogo spremenila. Včeraj je bila najvišja toplota 8.8. danes najnižja 4. opoldne 7.2. Minister dr. Budisavlje*^ u o misiji Jugoslafl BeogP*! opf1^ Veliko zborovanje SDS v demokracijo in popolno enak v državi Konferenca SDS, ki je bila v Beogradu, se je morala zarao1 i udeležbe pretvoriti v živahe^ ^ Otvoril ga jc predsednik krajev" ^ nizacije Boža Radivojevič. zasnovanih govorih dr. Rajka noviča, Živojina Vorkapiča, Iva jeviča in Save Seleniča se je besedi tudi sin pokojnega Pribičeviča, odvetnik dr. Prj“! jiti jc šibal politiko prejšnjih režim.j ogl Svei S! njegovim govorom jo prišel, zivj zdravljen, minister dr. Srgjan prekinjen večkrat ? ^ ljevič in ______________ vzkliki odobravanja — dejab jem današnjem položaju hoceffl zvest velikemu vodji Svetozar! ^ čeviču in njegovem bratu' Adaffl“’Jf nošajih Srbov, Hrvatov in ostajam na principu narodne*8 *• zuma, polne demokracije to ena ^ nosti vseh treh, prepričan. ^ zadovoljni srbski, hrvatski to narod lahko v skupni naši ^ ni povezanosti z Jugoslavijo po*'a ^ in da samo na tej osnovi ton** f vrši svojo misijo kulturne, sccta p vičnosti In svobode na Balka®bjl najvažnejših točk programa demokratske stranke pa je, da v« delaven človek v državi svoj v svidenje na javnem zborovanj ^ gradu!« Besedam ministra , .,i f dolgotrajno odobravanje in ob bil dr. Budisavljevič, ki je n1' ko nujno pozdravljanja. idisavijevic, m j slovesnost, predme' Minister dr. Laza svobodnih volitvah v Markoy> hvskur. V Novem Sadu jc bila v n« __ ferenca delegatov Narodne ^ j(; stranke iz Vojvodine in Sr«n»> j je udeležilo mnogo odličnih r " prvakov. Minister pravde je med drugim dejal: »OdkrJ bodo prihod«®, Ikrito j? .^anie J vara rečem, da bodo Pnn<-~^jtt^ ■ popolnoma svobodne. Na bo reševalo o usodi naše dr $ sporazum, ki smo ga sklenili vati, bo moral biti v novi sKUP j, * bren. Naš politični program j®'y narod svoboden. Vstopil , v^j, da sc izvedejo moja na^c »la® d zakon na temelju proporc f| > tev. Sporazum s Hrvati -,c dpj-a' od vsakršnim računom Pripeljal jc Hrvate v Srbe, Hrvate in Slovence - Beograd- Ena linija skozi dva ^ Pod tem naslovom ^eohlI in k zborovanju SDS v Zagr^ „$0 J Ija: »Resolucija SDS jc n61■ a Žjj no pokazala bilanco 2°?. ini naše države. Dve ceiitrrfuS bta ■ /, hegemonizem in šepam1'2. ja ois^ v li in iskali kompromisa. lz, lUckr* ^ gli najti, ta jc samo v de' ifl g.j* spoštuje svobodo clov ,| ^ ?!' let, da jc treba pohiteti dinjevanjem na temelju v h L»-kušnjc so ga poučile, ^.[ra de' J nistični tendenci vetJ zed‘%^ ski ureditvi in duhovne ^ ^ > In to tembolj, ker sc posluževala le ozkega -aVp. ^ tfij ki je vladal nad vso f nom Radičem je vo pot do svoje toč*3-,^, jr njima je bila izhodna sp0raf bi nc bilo današnje* . } Ije K-j/ bi nc bilo današnja . 19>'* Sna sreča bi blto- če_;vZe'le le srbske stranke Nc smemo pozabiti- t šele tedaj, ko so druge V j*. V,. Pribičevidcv in R^t#riL stvar jan Jc velikega^ V.v* st var janjc veim^- j(jOv* jja ka pod vodstvom dj# ja SDS beleži sko*1 ^ isto misijo, borbo aSi^j^ < sposobne za satnos^^i državo, ki M kaW- » dcco, nego za dr/a .. predno hišo, za one- ^ najbolj zaneniarjem-tudi nadalje!« r f krstne bukove m hrastove PARKETE dobavlja po najugodnejših pogojih EEMCCCo. KAMNIK AoČinska roka požiga po Ptujskem polju Poiari v eni noči na Hajdini pri Ptuju — Četrt milijona din škode — Letos je bilo na Hajdini že 15 poiarov (tuj “®!* P° polnoči so izbruhnili na Haj-toteri '^je veliki požari, ki so jgL/". kmetske domačije. Vse kažejo, da gre za zločinca, ki no požiga po Hajdini kmetske Pr‘ vsek 'Tek Požarih je začelo O^J^jprej gospodarsko poslopje. 'St Polnoči je začelo goreti pri po-Cafuti na Sp. Hajdini Požara je kmalu prihitela do- mača gasilska četa in ptujski gasilci z motorkami. Komaj so ptujski gasilci odšli, so objeli plameni dom Franca Sitarja, nekaj hiš vstran od Caiutove domačije. Domači gasilci še niso pogasili ognja na Sitarjevem poslopju, že so na Hajdini objeli goreči zublji gospodarsko poslopje posestnika Franca Me g lica rja. Izmučeni hajdinski gasilci so morali takoj tja. V vseh treh primerih so le mak) rešili. Trem posestnikom je uničeno orodje, ves živež in krma. Skupna škoda znaša četrt milijona din. ki je le deloma krita z zavarovalnino. Nobenega dvoma ni, da gre v vseh treh primerih za zločinca. Letos je bito na Hajdini že 15 požarov. Prebivalstvo je upravičeno vznemirjeno ter s strelom pričakuje, kaj še vse pride. $heg na gorah, v dolini poplava h®« Ufi Cftkoio 1 n AbnličLro nnl !_ . u niAi I <1 nnn/toi lr/M*nnl•> in na soboto je okoliške polj-tojf ®ribc pobelil prvi sneg. V rani Y dne smo se znašli je j,.: 0 petkovem jasnem jutru se W vlil dež, lilo je vso noč ka-8«afa. Zjutraj so bile njive in a?(j j Pod vodo. Iz strug so stopili in drugi potoki na nekaterih \ ^" Dravinja, tako da je bila ^ ^ podobna jezeru. Voda je uničila precej ozimine, korenja in repe. Ponekod je narasla voda prestopila prehode eest ter zavrla promet. Mnogo šolarjev je v soboto zaradi vode ostalo doma. Voda ogroža tudi električno centralo, v soboto zjutraj je bil tok prekinjen. Ker se povodenj v naši dolini ob vsakem že manjšem deževju ponavlja, je treba struge potokov čim-prej urediti. Prilagamo »VECERNIKU« po-Naročnike prosimo za nakazilo S ^ november. Zaostankarji naj Sg^najo naročnino, ker sicer izgu-do nezgodnega zavarovanja Jj w^nikov za din 10.000. 2j.K*°valnlne je odvisno ,uu, * Imel naročnik, ki se je pone Izpla-odvlsno tudi od SSu dni pred nezgodo naročji poravnano. UPRAVA »VEČERNIKA«. ZA BODOČNOST ^ v današnjih negotovih potrebno kakor kdaj ^sli r l°rej količkaj more, S. ^ 1111 vse nepredvidene slučaje V ?Wra prihranke, ki bodo tj a[i vsaj olajšali vsej rodbini ttHii °zko čase. Za letošnji Med-v ^ i„.az,1*k varčevanja dne 31. M 12(|ala Zveza jugoslovanskih ih-Jdoti' ^*oven‘j' brošurico ,,Skrb včjtl vaivc?*"’ k‘ nazorno prikazuje Okli na eni, pa tudi ne- stran;1'1^1 *ja cehtralo«, ki bo v bo-.•Jn Pfodai'11e.*a v°diti celokupni pro-^ L e Pri ° .sa v državi in izvoz v Sf bodo proizvajalci stvari sa-h' riiijj,. rcdili, bo zadevo uredil fi-k^pnj t„ ,0r sam. dnvl!"* kon*'ngent kvasa v eni lV° Mubli.n,,: °dpadc na tovarno nftn v Mubih 23^()0' kR- na podjetje Jkni jn J n' '72.000 kg, Vojnovič ti: v «.nc v Mengšu po 100.000 r. 18 v r ‘»iciigau po luu.m i ' '500 i JU 30l00° k8 'n Boh Cri Dn-7 k8- ^ °dstonit- kvasa ne S|"c svoje tTnifi cen* i Pa dati v zakuP- Vse iltihki 'udi . aad70ruie finančni ^ ' ehotne a po svo'ih Pred-Sk/ Cene za vso državo. nudenim koz *0,sfcem okolišu sc je raz-zvanili vodenih koz. °°leznijo je obolelo zelo *2?liv(> n°k' N ,kožl sc spuste vodeni 1$ J' le SrK,^r ni nevarna in ču-w “ itr!^lco’ ^ primeru prc- ^topijo obla težke p<>sledicc. ic olrolclim otrokom v solo o. Na občnem /.boru Prosvetne zveze v Ljubljani je bil izvoljen za predsednika univ. prof. dr. Franc Ks. Lukman. V PZ je včlanjenih 256 društev iz ljubljanskega okoliša. Razpravljali so tudi o novi radijski postaji v Mariboru, ki jo bodo v določenem roku dogradili. o Razstava bolgarske knjige v Ljubljani je podaljšana do torka. Za razstavo je izredno veliko zanimanje. Po razstavi bodo ostale razstavljene knjige večinoma v Ljubljani. Prav tako pa je bil dobro obiskan v mali dvorani Filharmonije koncert profesorice sofijske Glasbene akademije, pianistke gdč Ženi Kovačeve. o. Novi vozni red, Id je stopil le dni v veljavo, je na progi Sl nVečernika‘i v torek je treba oddati uptav Kopališka ul. 6 ker „Večernik“ v sre praznika ne bo izšel do zaradi ŽIVAHNO VRVENJE NA POKOPALIŠČIH Včerajšnja nedelja je bila zlasti na mariborskih pokopališčih zelo živahna. Mestni avtobusi so prepeljali na Pobrežje stotine Ljudi, ki so obiskali grobove svojcev in' jih urejali. Od jutra do mraka je bilo na pobreških pokopališčih pravo vrvenje. Meščani Judi močnejše dame imajo najbogatejšo izhiro zimskih plaščev pri tfHo*4eku\a §teia” m. 60 letnico rojstva je obhajal v soboto g. Ferdo Leskovar, prokurist Ljudske samopomoči, v krogu svojih prijateljev/ m. Poročila sta se v frančiškanski cerkvi g. Jože Kerenčič, diplomirani filozof od Sv, Bolfenka pri Središču in gdč. Marija H o s n a r j e v a, učiteljica pri Sv. Bolfenku pri Središču. - - m Umrl je g. Andrej Janžekovič, 82 letni veleposestnik v Košakih pri Mariboru. Pokojni je oče bivšega narodnega poslanca g. Janžekoviča in soproge tukajšnjega zdravnika dr. Marina. m. Mesnice bodo na praznik Vseh svetnikov zaprte, kakor javlja Združenje mesarjev in klobasičarjev. m. Biljardni klub sklicuje za četrtek. 2. novembra, sejo v klubskem lokalu kavarne „Jadran“ in poziva vse članstvo, da se prijavi k soudeležbi na klubskih prvenstvenih tekmah, ki se bodo začele 6. novembra. ' • ■ za poskušnjo avtobusne vožnje ob delavnikih tako, da bo vozil avtobus z Glavnega trga ob 11.15 in prišel v Št lij ob 12., vračal pa se bo iz Št. lija izpred pošle ob 12.45 in prišel v Maribor na ZvOCN 31. oktobra in I. Tiosembrs HcrojsfeaHO*^ Mariborsko Ponedeljek, eiieK, 30.: Zaprto^_V9. pre^; Torek, 31., ob so nosili na grobove cvetje in zelenje ter krasili zadnja domovanja svojih pokojnih. Na Glavnem trgu so kakor vsako leto prodajali krizantetne, vence in sveče. Kapčija je bila prav dobra in proti večeru so prodajalci že vse prodali. LEKARNA NA TEZNEM Že večkrat smo pisali, da bi bila na Teznem poleg zdravnika lekarna nujno potrebna. To so uvideli tudi lekarnarji sami, ki so se pričeli zanimati za ustanovitev lekarne. Nek lekarnar iz Konjic je pri pobreški občini spraševal za primeren lokal na Teznem, kjer bi rad odprl lekarno. Občina je seveda to namero pozdravila in svetovala, da si lekarnar najame lokale v novi Flisovi stavbi na Ptujski cesti poleg železniške postaje. To- Fletene in usnmte rokavice novodošle „KokQektiia da omenjeni lekarnar je najbrže 'svojo : nj^pa^’6’ 'W~ Vsemi SVCt m. Iz poštne službe. Za uradniška pripravnika na pošti Maribor I. sta postavljena Ljubo Remec in Alojz Cafuta. m. Šoferja, bi je v Studencih do smrti povozil 13 letno dijakinjo Brigito Gajškovo, so izročili sodišču. m. 35#0 din je ukradel neznanec Jožefi Fajsovi iz Pretreža pri Slovenski Bistrici. Denar je bil skrit v neki luknji v kleti pa ga je tat kljub temu iztaknil. tn. 680.000 kopalcev je obiskalo v 10 letih kopališče na Mariborskem otoku. Mestni avtobus je v desetih letih prepeljal na otok nad 120.000 kopalcev. m. Brivnice bodo na praznik Vseh svetnikov zaprte, v. torek pošle ob 12.45 in prišel Glavni trg ob 13.30. Vožnje bodo samo ob delavnikih, za enkrat na poskušnjo za 14 • dni. Ako bo dovolj potnikov, bo avtobus vozil stalno, dokler se ne uvedejo ponovno lokalni vlaki. m Kolesarska nesreča v Mariji Brezju. Rešilni avto je pripeljal v bolnišnico 15 letno hčerko upokojenega železničarja s Pobrežja Amalijo Skledarjevo z docela razmrcvarjenim obrazom. Skledarjevo je neka njena prijateljica naložila na kolo. Zaradi prevelike teže pa so se zlomile vilice in Skledarjeva je z vso silo: priletela 'z obrazom na gramozno cesto.. - , . „ica. ****-.' ■ v * Nabavijalna zadruga državnih usluž-: uei fn. PJe%°^w 20.: bcncev v Mariboru, .Rotovški trg, nazna- ke. 'L ......Ti,-irske© 4 nia svojim članom v mestu in naj bližji okolici, da se bodo sprejemala od 30. oktobra do vštevši 3. novembra t. 1. v glavni zadružni trgovini naročila za krompir po 1.15 din za kg. Pri naročilu je treba krompir plačati m izročiti potrebne vreče z naslovom. Naročeni in plačani krompir se bo doistavil članom na dom koncem tega tedna. * V GRAZ bo peljal „Putnikov“ avtobus za obisk grobov dne 1. in 2. novembra t. I. Takojšnje prijave pri Putnik-u Maribor, tel. 21-22. Kino .... s; ogledi • Grajski kino. obisk. Do sedaj vse P1 -.-mdaji prodane. Kupile vstopnice ♦ Kino Esplanade. Dane!s č l ovaiu ft tovariši". Torek dolgo V** ---------- ..Simfonija je Čajkovskega „-------- -. . Leander. ,. *n0 pone^J Kino Union. Do Nerodni zaročenec* si-jfj The0 ioigra. Smeh m zabaval ^ Ralf A. Roberts, Tr11fle — sijajna _ Daval Trude 0 • kE^ *’• in "iesova)5K?cfcgjfe v Vsi sveti v mariborske©.^vaD^ torek bo premiera željn S nešcve operete prvi« tih zvečer se bo P°? <-’anUarjev žanili cenah znameniti Jernej in njegova prav^. Radio Torek, Ljubljana: 7. Jutranji P s0lska m ročila; 7 30 P1°fe=al^iske «(fe dranski dan; 1- .rt BP« . W. šče; 13.02 Opoldanski konc .^^t,*^, šče; 19.20 Naloge na%R Deset minut zabave; 20. sSšpjPL 20.30 Ura instrun^UOM^Jjf Škerjanca (prenos iz ^og_ Jf&t šče (šaljapin); 22.1o P°- j. l3$L\o^e': Morje (plošče). — r,i l;AnrPrt- 19.40 MaHO.0^. ... • prvotno namero opustil. Zato se je ponudil nek lekarnar iz Maribora, ki bo menda že v kratkem otvoril lekarno na Teznem. TAJ1NSTVEN POŽAR V STUDENCIH V soboto zvečer je gorelo v hiši železniških upokojencev Vinka Babiča in Tomaža Goloba na dveh krajih. Plamen je švignil iz podstrešja in iz kleti. Na pomoč so prihiteli gasilci, ki so preprečili katastrofo. V kleti so našli tekstilnega delavca Viljema G., ki se je šele nedavno vrnil iz Nemčije. Priznal je, da je zažgal na podstrešju zaboj s papirjem, v kleti pa kup drv. Zakaj je zanetil požar, ni hotel povedati. Požigalca so Prijeli. »80 NOVIH PRODAJNIH MIZ NA ŽIVILSKEM TRGU Na mariborskem živilskem 'trgu so doklej prodajalke uporabljale že precej obrabljene in neprikladne prodajalne mize, S katerih se ob deževnem vremenu voda ni mogla odtekati. Seveda je bilo to za živila ra zelenjavo, ki so jo prodajali na trgu, zelo slabo. Zato je mestno tržno nadzorstvo doseglo, da je občina nabavila za tržne prodajalce 150 novih prodaj-uih miz, ki so sestavljene iz ozkih deščic tako da bo voda lahko odtekala. Danes so postavili v Stroomayerjevi ulici 100 novih miz, v prihodnjih dneh pa bodo postavili še 50. MLADINA SE POTEPA PO MARIBORU Policijski organi naletijo dnevno na mlade dečke in tudi deklice, ki se potepajo po Mariboru. Mladi potepuhi so z dežele. Pobegnili so od doma, vzeli staršem nekaj denarja in nato odšli na robinzoniado v mesto. Tako je policija v soboto in nedeljo prijela več mladeničev v starosti od 12 do 16 let. Med njimi je tudi nekaj brezdomcev, ki so jih oddali v Mestni mladinski dom. ado odprte do 20. ure z opol- Pletene obleke, J'ersey-obleke, /opice in puloverje kuoile na ugodneie v trgovini te stroke ffah£;e&lla fceia” Združenje brivcev in ksandrove ceste, tel. 25-32. danskim počitkom, lasničarjev. m. Glasbena Malica Maribor. Redni letni občni zbor bo v ponedeljek, 6. nov., ob pol 20. v društvenih prostorih. m. Zveza gospodinj bo imela redne se stanke vsak prvi petek v mesecu ob 20 v ,.Vesni". Na prihodnjem sestanku bo predavanje o konserviranju in shranjevanju živil. Razpravljalo se bo tudi o ku-harskih tečajih, katere namerava prire diti Zveza gospodinj. Vse naročnice do brega strokovnega lista ,.Gospodinj a£i 'so članice Zveze in iskreno vabljene. Pa tudi druge so dobrodošle. m. Napad na Koroški cesti. Tovarniško delavko Julijano Kresnikovo je na Koroški cesti napadel neki moški in jo s pestjo poškodoval po glavi. m Nočna lekarniška služba: Od 28. okt. do vključno 3 .novembra: Mestna lekarna pri „0rlu“, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Meljske in Ale- IfcanHrnvp. r.pstp.. tal. 25-32. m koncert; 19-40 22.10 Plesna glasba.^ ^.1U nesnu B«0""’. fiia^lojice- 20J30 i?1 pularni koncert; Milan: 20. Cileejeva ‘ Bruselj sli val. — Budimpešta. praga- orkestralni koncert-koncert češke glasbe- Pohorje bo dobilo še en Včeraj je bil pri Povodniku ustanovni občni zbor Stavbene zadruge zadružnih uslužbencev v Mariboru. Poleg mariborskih članov in zastopnikov zadrug so se zborovanja udeležili tudi zastopnik Zveze nabavljalnih zadrug državnih ua-meščencev dr. Pečovnik iz Ljubljane, zastopniki Kreditne zadruge železniških gospodarskih ustanov Gvardjančič ter Društva zadružnih uslužbencev Gerzinič in Podrekar iz Ljubljane. Pripravljalni odbor ‘je poročal o namenu nove Stav- ,_<(T lep u ve11 diti uslužbencem zadrug metrov rsKo >*na ie že 182.000 kvadr.^ ** bene zadruge, ki hoče na Pohorju zgra- 70 let slovenske šole pri Te dni je minulo, kakor smo poročali, tru ter prevzele slo šolo j®, t že 75 let, odkar so prišle v Maribor prve šolske sestre. Pred 70 leti so na po- vabilo slovenskega nabožnega pisatelja, tedanjega župnika pri Sv. Petru pri Mariboru Marko Glaserja prišle iz Gradca prve slovenske šolske sestre, ki so bile 31. oktobra 1869 nameščene pri Pv. Pe- m. Tatvina motorja. Gostilničarju Ivanu Purgaju z Glavnega trga je nekdo uki-a* del izpred spomenika na Glavnem trgu njegovo 8000 din vredno motorno kolo. ki je registrirano s številko 622. m. V Nemčiji je ukradel kolo „Dur-kopp" Konrad C. iz Košakov in ga prir peljal v našo državo. Kolo so orožniki zaplenili, tatu pa zaprli. m; Ni bilo nič hudega. Nedavno so se razširile govorice, da je postala vzgoji' teljica Julijana Gašperjeva iz Maribora žrtev trgovine z belim blagom. Odšla jp namreč v Sombor in se zaradi zaposle*-nosti dalje časa ni javila. Oče nam sporoča, da je njegova hčerka v Somboru v dobri službi kot vzgojiteljica in so bile govorice o njeni usodi neutemeljene. m. Za nabavo Rfintgen-aparata za mariborski protituberkulozni dispanzer so darovali: tvrdka Hutter in drug 2.000 din, zdravilišče Slatina Radenci 1.000 din, tvor-nica za dušik, Ruše 500 din, „Aga“, Ruše 150 din, Pinter & Lenard, Mas tek Franjo, Roglič Drago vsi iz Maribora in uprava občine Selnica ob Dravi po 100 din. m. Proslava pred Tomšičevim spomenikom na Vseh svetih bo ob U. dop. Poje združeni pevski zbor „Jadran-Nanos“. __________________________________________________ 28mt. m. » bili naŽnprogi .MarSor^sl-^Ilj ™ sprejelT^ekaj^sklepov, ki predpo-ukinjeni skoraj vsi lokalni vlaki, tako da: stavljajo, da se morajo vse terjalve, sedaj nima prebivalstvo ob tej progi sko_ | sklenjene do 1. septembra 1939, na-raj nobenih praktičnih zvez z mestom. Pri čelno reševati po pogodbenih pogo-tem so prizadeti učenci mariborskih sred-1 jih. Trgovcem, ki ne morejo v po-njih in meščanskih šol, ki imajo popol-1J ° . ’ . , ... . ^ danski pouk. Zalo bo uvedlo mestno avto- godbenem roku izpolniti svoje^ obvez-bnwo podjetje po^enši od 3. novembra nosti po fakturah, sc omogočijo pla- parcela za bS.uuu din in Ruško k0Ž0;..k]eok^vali^e- pi f čeli graditi ve!‘ko vpjsgrfo f so določeni na 400 « e din. V upravni od-b°rč etnik, bili izvoljeni Val|n ,’v Volčih ot^ Kolar, Gombač, Žerjav,. in Gvardjančič (L]U^St(Kos>^ ; . odboru pa so Fd*P*^ Tarman in Reberšak. . ^ tru ter PrttV“ ■ To 50 • A, it* -J-kajšnji ljudski .S° je d tje.% nik sam sezidat - drUg0 ^ stroške nadzidati se stropje na sestre. Šola š^skih . javn0sti- pred 10 leti pravico Konferenca tekstilnih Indnsfrlicev io V Zagrebu je bila končana konfe- čila v treh obj renca zastopnikev gospodarskih zbor- ’ ’■ '7" T nic, tekstilne industrije in trgovcev s tekstilnim blagom zaradi ureditve la-e-ditnih in dobavnih pogojev v tekstilni stroki. Prizadeti zborovalci so na kon- V, 60. kih; v dneh. Za terjatve, d j ^^ roki pa so po^ » ^yc pa se boilo uo\ ^jjenjbra j,0 p- gC 1. novembra, L . posD ali ^jtil' ja 1910. Pri rok do 30 „icCcpL£l' dni na podlagi ludi P1 tllStavr nih industrijce? J žl)e z* 0 ^ jim članom M i £ K, f? posameznih trg io. vsni do p. “S . - toženec izpoln.*" Z Mariboru dw. 30. X. 1939. išjtiinivosti Vrste in svojslva modernih letalskih bomb Učinkovito^ llAm l*k • ! i-»/T ,— _ 1 I T\ . UKl-i nM n IM avi vm I \T^ — _^ -m 1 «:• r-\ se ie ,£1 sf bombardiranja iz zraka . prvič bolJ vidno v iaPoasko k'it^eSin vojni' še boli v J : stopnjevala se je v segla v „ rz^*3anski. višek pa je do- stvo i fI?s^0*P°ljski. Nemško letal- j. ^ bombami razdejalo skor vsa nni; i razaejaio sKorai PUg^iletališča> poljske železnice ln lnej>ta še preden so se voj- tovarmP.P10meblc naprave, kakor tudi SU1* ZemlJi ,r„azal°, da orJ»a Z lcUlsk %, ki ■“omarici-. prav spopadle. To je jo bombardiranje iz rimi bombami strašno dosega uspehe tudi proti kv»I*tC!Vni V0Jlli j c bilo to orožje m stacliju. Takratne letal-50 so. tehtale po .5,10 in največ Kmerih ?UŽL SO uPoraWjali v nekaj trat salv ,ake P° 100 kg, a le en-fta Lmiri at so vrgli iz zrakoplova 'knes i *®00_kg težko bombo. Dan- 'JHejjji -diskih bomb več vrst. Po liti letal \ vn-'a^ov Jc mogoče de-iQettu v bombe po njihovem na-' .rušeče, prebojne, morilne. m vžigalnc. RUŠEČE bombe i1* ki se ^bnikir \e- naiveč uporabljajo pri , Napolnjene so z najhuj- S^Sr"vi in l °cQetixii1 b°rub ‘S.r ^ itn vohljajo melinit. trotil, arno- "F utrHk • *" ^ mečejo za ru- P^ttetnii-. ln drugih vojaških ali zgradb. Za polnjenje teh itd yr J»JJU luelimr, iroui, auiu-nog ^ aradi tega je njihova rušilna ^ k tn°8° vcčja, kakor pri izstrelka p j. °P°V- Bomba, ki je napolnjena SloJ. 16 kg melinita', napravi pri rn* ,la Zeilliji jamo skoraj S ku-% o „ trov= ako se pa zarije v glo-h 1 }n lam eksplodira, napra- boniw aj “3 kubičnih metrov. °Preini' eksplodira v zemlji, je na z vžigalom na pritisk. Proti i -BIJAL\E BOMBE i0ri^evaj)lni ciljem so namenjene po--J11 vojakov v rovih, na po-H°Q5; °lrališčih itd., kakor tudi pro-si- ^om1C*’ strojničnim in topniškim { 1 ‘er raznim drugim površin-r°Pet^ [Nacijam. Te bombe se pa s kr ° lla dve vrsti: ene so poln j e-m r^lpi°8!anii kakor šrapneli, druge ,NCs Po svoji obliki so enake morilnim bombam, so pa znatno manjše in imajo posebno konstrukcijo, da se lahko polnijo s tistim strupom, ki je za to ali ono akcijo potreben. Najčešče se polnijo z iperitom, fosgenom, difos-genom itd. Težke so od 10 do 500 kg. Navadno so polnjene s strupi vlekočem stanju, včasih pa tudi s steklenimi bombicami po 50 gramov leže. Te bombe eksplodirajo že v zraku, dočim se male bombice razlete šele ob dotiku z zemljo. V 25 do 50 kg težkih bombah je običajno 1000 do 2000 takih steklenih bombic. Te so najstrašnejše, 'a sc k srpči najmanj uporabljajo. Nič manj strašne niso VŽ1GALNE BOMBE, ki se mečejo navadno lia kolodvore, skladišča, tovarne in sploh objekte, ki so lahko vnetljivi. Polnijo se pretežno s termitom, razvijajo toploto do 13000 stopinj in gore okoli 10 minut. Pri eksploziji takih 10 kg težkih bomb štrca vžigalna tvarina navadno 5 m daleč. Požari,; ki jih te bombe zanetijo, sc težko pogase, ker navadna gasilna sredstva niso dovolj učinkovita. BOMBE, KI RAZVIJAJO DIM, se uporabljajo za ustvarjanje megle, ki naj zakrije bodisi napadajoče čete, letala, ladje na morju ah karkoli.. V ta namen jih polnijo z raznimi snovmi. Tehtajo 12 do 15 kg. Oblak, ki ga napravi bomba srednjega kalibra, je visok do 100 in širok do 200 m/ Končno je pa treba omeniti še svetilne bombe, ki se uporabljajo za osvetljevanje terena za napade, obrambo, zaslepljevanje. fotografiranje in pristajanje letal. Razen z bombami se spuščajo kemični strupi lahko tudi še s posebnimi aparati naravnost iz zalog v letalu. Tako se pa spuščajo lahko tudi vžigalnc in zamegljevalne snovi. Lahki bombniki ali lovci imajo po dve taki zalogi od 300 do 350 litrov vsebine. Iperita spravijo vanje 100 do .600 kg. Ta letala pa morajo leteti zelo nizko, ako hočejo spustiti strupe z uspehom na zemljo. Tečaji ruskega jezika — velika moda Odkar je stopila Rusija spet v evropski krog držav in je ne rinejo več v Azijo, se je zanimanje žanje silno dvignilo. Na Angleškem n- pr. je postalo učenje ruskega jezika velika moda, manj seveda iz politične simpatije kakor iz potrebe kasnejših gospodarskih stikov in poznavanja velikana, ki diktira vzhodni polovici Evrope. Londonska Berlitzshool je objavila majhno statistiko: pred. vojno so se naj- več učili francoščine, nato nemščine in španščine. Zdaj je francoski jezik še na prvem mestu, tik za njim je ruščina. Zanimanje za nemščino in španščino je med Angleži zelo padlo. V večini knjigam so ruske knjige, posebno besednjaki in slovnice pokupljene. Neki knjigarnar, ki' je imel cele kupe knjižic »Kako se naučim ruščine?«- zaprašene v temni kleti, je objavil oglas, v 24 urah je bila vsa zaloga razprodana... Revolucija v statistiki rojstev Vsakomur je. znano, da so v, večini dežel ženske bolj zastopane kakor moški. Povprečno pride na vsakih 100 dečkov 104—106 deklic. Zdaj so pa statistiki dognali, da ni vselej tako. V vojnem času n. pr. je ravno obratno. Na 100 deklic pride 106—107 dečkov. In kar je najznačilnejše, sc ta pojav ne omeji samo na vo-jujoče se -države, temveč ga poznajo tudi v nevtralnih državah. Rojstni podatki iz let 1914—1918 so tako v Angliji, kakor Nemčiji in Nizozemski podobni. Statistiki triumtirajo, da so to odkrili, evgeniki in zdravniki si pa belijo glave, iščoč vzrokov za to. Matematiki so že izračunali, če bi n. pr. trajala vojna 100 let, bi, bilo na kraju vojne samo še moški na svetu... 111 ubijajo z drobci lastnega , s . so navadno bombe manjše 20 in največ 10 kg. Pri S Ubij... ^strele GOO do 1800 delov, ^Va bitja v krogu .50 do rov. «0^0 Nebojne bombe !?' 'Vjiht€Žkei in sicer od 200 do 1000 obioLnarnen rušiti močno vzi-i-6. > v katere navadna bomba ltat pfedreti. Mimo teh pa obsta-. 0r rečeno, še bombe s strupi. %rr. Ali veste, kje je „suho jezero"? barve. Izvrtali so 20 čevljev globoke luknje v solno plast, stene so ostale gladke, dno je napolnila slana voda. Obale suhega jezera sCipridvignjene, tako da je jezerska globel podobna veliki skledi. Mnogokrat se prikaže na robovih jezera fata morgana. S sredine jezera so obrisi obale že nejasni in človek se počuti kakor muha v velikanski skledi. Na drugem koncu jezera so sledovi divjih konj, kengurujev in emujev, ki si v bornih plitvinah gase žejo. Krog in krog jc .polno živalskih kosti, -ki leže tamkaj že bogve kako dolgo. Zemljepisna uganka je »suho jezero« Lake Eyrc v notranjosti Avstralije. Dolgo je bilo nedostopno, najprej so ga preleteli z letalom, nato Ka je prevozil avto. Raziskovalec v avtu je potreboval tri m pol dneva, spal je v avtu tri noči sredi jezera. Prevozil je več kakor 60 km. Sfedi jezera ni bilo ne peska ne blata. Površina napravi vtis zamrzlega ledu, solna plast je 15 col debela in rdečkaste — Či-Fou, Ča-Tčii-Čih!... — Ja, gospod Boltek, vi ste pa pošteno prehlajeni. — Neumnost! Govorim pač o vojni na Daljnem vzhodu. Portsmouth, zibelka angleške vojne mornarice Tri velike pomorske arzenale ima Ve- šina arzenala podvojena. Zgrajeni so bili lika Britanija: Portsmouth, Chalam in Devonport, toda najvažnejši, najobsežnejši je prvi, ki mu pravijo pomorščaki »Pompej«. Portsmouth je bil že za rimskih časov pomembna luka. Kasneje je bil več- sto let edini angleški kraljevski arzenal. Leta 1650. je bilo v njem zaposlenih 100 delavcev in en par konj, po uvedbi parnega pogona 1835 je pa postal Porths-mouth moderen arzenal. Prvi parobrod angleškega ladjevja je bil »Hermes«, ki je imel 712 ton. Velikost brodov je naglo rasla, 1864 jc bila povr- novi bazeni, danes zaposluje ladjedelnica že 20.000 ljudi brez mornariškega osebja! Kako naglo gre zdaj delo od rok, se vidi že iz tega; Velika,vojna ladja je prišla v popravilo, za 24 ur je že izplovila z 8 novimi topovskimi cevmi .kalibra 38 cm ... Ni industrijca na svetu, ki bi moral nadzirati tolikšno podjetje kakor upravitelj arzenala v Portsmouthu. Poleg modernih so še vedno stare ladjedelnice, dela se na istih pripravah, kjer so krojili jadra za Nelsonove jadrnice... V zvezi z moderno zrakoplovno vojno so tudi dela v Portsmouthu preurejena. Protiletalsko oboroževanje angleškega ladjevja je od 1935 povečano za 75 odst. Leta 1914. je imela britska mornarica še zelo malo min. Danes so njene zaloge ogromne, brezkrajne vrste smrtonosnih torpedov se izdelujejo v Portsmouthu. Tu prihajajo iz delavnic orjaški 406 mm topovi, katerih vsaka granata tehta. 2461 funtov ... Artilerijska delavnica bruha neprestano iz sebe topovske cevi, ki jih je samo za trgovinsko mornarico treba nad 2000. Tu je torej srce, tu utriplje oborožena sila Velike Britanije! ra Stacpoole LJUBEZEN MORNARJA ERICSSONA Posl ROMAN 53 J ‘Hte °HVitV‘ mu je dala Poliub kakor [ko razprtimi očmi v k ^atih Ve’ potem Pa> ko je bila že mladeničev ob reki j i^rat’/56 Je ot>mila in ga poljubila ,-1- i 1 s« . > t(5 not na rol r, M- je l.. P0* na čelo. Na večer, pre-M k tp, la. nekoč odpeljala v, Kopen-s,orila ,s,°-l&Je ju Je za trenutek ustavila; po-i k,ul]ini0 in na dvorišče za i a jo je , žaIa v sv°ii hišici; po-Vrnlla v i -?ebi in j° Prižela- Potem V'0 ie d 0 in 0dŠla v Svo^° sobo- Sihb...°knu!t'odedla-ic k svoji pisatni reke je zvenel smeh 5? r‘bičev vDj*ebji i. ’ mr>nranjc reke, in včasih 50 b' ®ni. Iz miznicc ic vzda za- StiIStlla, k; -!1 Svilcnim trakom. Bila S0^neniuJl^Jf nekdai Pisala niena Sar ‘n nadal; •' Vtaknila iih ic za •raz.'skova*a miznico. Ni- Sia njen>h n”!-!5*)? veg v nieJ; nckal' Prijateljic in tet iz Kopen- !!»i S k, * ^ *aPrla °^et P'Sma na njihovo me-t|’al0 no^rec*aI' ^ote'n je legla, da ClVala, in strmela je s širo- v luč na mizi. Smeh je onemel; slišala je, kako so cepetali domov. Pred polnočjo ni mogla priti zaradi plime v pristanišče, da bi'izvedla svoj namen. Morala jc čakati še nad dve uri, in izčrpana od dogodkov dneva, je zadremala. * < Polnoč je že prešla, ko se je zbudila. Pogledala je na uro na nočni omarici, vzela klobuk, še ozrla, kakor da bi hotela vpiti vase ta prostor, ki je bil od otroških let njen, in zapustila sobo. Lahno je odprla hišna vrata, jih prav tako tiho zaprla in obstala na cesti. Enkrat samkrat se je ozrla na hišo, potem je odšla proti obali. Lahen južnjak je vel od morja, in v soju polnočnega sonca je ležal Fulmar daljen in neresničen, kakor otok sredi morja sanj. Gledala je po morju; zavila je potem v pristanišče, kjer je med drugimi čolni ležala »Helga«. Švala je ladjo odvezala in stopila vanjo. S pomočjo kola se. je odrinila in zaveslala; veslala je tako dolgo, dokler ni prispela na odprto morje. Zakrmarila je proti Fulmarju. Ostro se je odražala velika pečina od obzorja, in začenjala je spoznav&ti na rdečkastem -kamenju. Rahel veter jo je gnal na nrorje. - ~ • Coln je rahlo vzletel na pesek, iti Švala je skočila iz njega. Razen šuina plime in grgranja vode v votlinah ni bilo nikjer glasu; strašna misel je Švali stisnila srce. Toda poznala .ie Fulmar natanko in vedela je, da je človek, ki ga ni videti niti na bregu niti na ravnici, lahko v votlini. Pustila je čoln ležati, kakor je pristal in šla, z dlanjo na divje bijočem nus naravnost k Stefanssomi. Način, ka-stezi navzgor. Pogledala je v votlino. Ericsson je ležal na tleh in spal, desno roko skrčeno v pest, počivajočo na prsih. Bilo je svetlo dovolj, da je mogla spoznati njegov obraz; premikal se je nemirno in mrmral zmedene besede, kakor nekdo, ki se bori z moro. Spal jc in sanjal zopet strašen sen. Sanjalo se mu je, da jc storil strašen zločin, pred katerim ni rešitve. Šel ie po cesti skozi Sharsstod, in vsi ribiči in vaščani so ga zasledovali, z mrtvaškim, sovražnim molkom. Šel je mimo svoje hiše, ko se je zavedel svojega zločina. Bil je gobav. Njegove roke so bile bele, in videi je približevati se dve postavi — Švalo in Helgi. Ustavili sta se, in potem je Švala zdirjala proč, glasno je kriknil, da bi jo obdržal, tedaj se je zrušil nad njim šotor sanj. Zbudil se je, in na tleh ob njem je klečala hvala. > * : Ko je prišel v Reyhjavik, je šel Mag-nus naravnost k.Steannssonu. Način, kako je notar pripovedoval o Ericssonovi usodi, ga je globoko prestrašil. Stefansson je bil zmeden nad Ericsso-novo boleznijo, toda še bolj nad dejstvom. kako sta hotela oba zakriti skrivnost. Stvar mora ha vsak način postati znana oblastem. ’ • ■ • »Da ga vtaknejo v bolnišnico?« je vprašal Magnus. »Seveda.« odvrne notar. Sedela sta si nasproti pri okrogli mizi v Stefanssonovi delovni sobi. »Jaz pa vam povem, da on ne pojde v bolnišnico,« jc izjavil Magnus mirno. »Začasno ostane, kjer je, pozneje pa ga prepeljem na obalo proti Amafjordurju. Vse sem že čisto natanko preudaril.« % Zgublielt0 Stran 5. »V e 5 © r n 1 S« Sgort Gradjanski - presenečenje v prvenstvu Včeraj se je odigralo na treh igriščih v Mariboru, Čakovcu in Murski Soboti prvo pomladansko kolo prvorazrednega prvenstva mariborskega okrožja. Mariborski klubi so izgubili 4 točke doma in v Čakovcu, malo nepričakovano je zmagal Rapid v Murski Soboti. Presenečenje letošnjega prvenstva je Gradjanski iz Čakovca, ki je dosegel včeraj svoj drugi zaporedni uspeh na tujih tleh ter uspel proti visoko favoriziranemu Železničarju. Rapid se je pomaknil na 3. mesto. Maribor in Mura sta ostala že precej osamljena na koncu tablice. Gradjanski je dosegel tako svoje do sedaj največje uspehe in skoro ni dvoma, da nam bo njegova enaj-storica še pripraHla presenečenja. Na čelu tablice si ie še bolj utrdil svojo pozicijo ČŠK, ki vodi trenutno z 10 točkami pred Železničarjem, ki je tri točke za njim. Tablica je po prvem pomladanskem kolu sledeča: ČŠK želežničar Rapid Gradjanski Maribor Mura 5 3 3 2 2 1 ŽELEZNIČAR — GRADJANSKI 0:1 (0:1) Najmlajše moštvo v mariborskem ptvem razredu Gradjanski iz Čakovca je včeraj pripravilo naši športni javnosti že drugo presenečenje, še večje od onega preteklo nedeljo. Premagalo je na mariborskih tleh favorita prvenstva SK Železničarja, ki je s tem že močno izgubil stik s prvim na tablici ČŠK. Pri tem je treba poudariti, da je .včeraj nastopil Gradjanski s 3 rezervnimi igralci. Priznati moramo resda, da so gosti razen par akcij igrali skozi vso igro podrejeno vlogo, .branili so se stalno v svojem kazenskem prostoru, in to tako uspešno, da Železničar ni uspel izravnati niti malenkostnega naskoka enega gola. Včerajšnje zmage tudi ni mogoče pripisati toliko aktivnosti gostov v napadu, kakor ležernosti domačinov, ki so si menda že pred tekmo zabeležili dve točki ter podcenjevali nasprotnika vse do konca. Domače moštvo je zatajilo v vseh formacijah, le tu in tam se je uveljavljal kak posameznik, v prvi vrsti pa je treba podčrtati sterilnost Železničarjevega napada in napačno taktiko v igri kot glavna razloga včerajšnjega poraza. Gradjanski z nekompletnim moštvom ni mogel ponoviti igre pretekle nedelje, v tehničnem pogledu je jasno zaostajal za domačini ter je bil pretežen del igre potisnjen na svojo polovico. Kakor pa je tudi v tehničnem pogledu zaostajal, je v borbenosti in elanu močno prekašal domačo enajstorico ter vzdržal blokado svojih vrat ter si tako trenutno zagotovil nad vse častno mesto na tablici. Rezultat tekme sicer ni realen, ne odgovarja poteku, je pa zaslužen. Tekma, ki je bila vseskozi jako fair, ni nudila posebnih dogodkov, jako monotono je delovalo na občinstvo stalno obleganje vrat Gradjanskega brez številčnega efekta. Gosti so v 13. minuti prve polovice prišli v vodstvo po Nenadoviču. Po odmoru je igral železničar z vetrom, a te prednosti ni izkoristil, ker je dovoljeval, da je skoro kompletna enaj storica gostov branila tile, pred vrati. V 4. minuti so zastreljali celo se enajstko in ko je moral v 38. minuti z igrišča Lešnik, ki se je izpozabil proti sodniku, je začelo občinstvo zapuščati tribuno. Telimo je sodil ss. g. Konič. V predigri je rezervno moštvo železničarja porazilo Slavijo-P. s 3:1 (0:0). Sodil je g. Orel. ČŠK — MARIBOR 6:0 (4:0) »ISSK Maribor je gostoval v Čakovcu, od koder se je vrnil s katastrofalnim rezultatom 6:0, domače moštvo je vodilo že do odmora s 4 goli ter je rezultat y drugi polovici še zvišalo. Tekmo je sodil ss. g. Mrdjen iz Ljubljane. MURA — RAPID 0:2 (0:2) Mariborski Rapid je včeraj gostoval v Murski Soboti ter je v prvenstveni tekmi zma gal nad SK Muro z gornjim rezultatom. Nasprotna poročila, da je Mura zmagala z rezultatom 3:0 p. f. niso točna. SK Rapid je zamudil napovedani začetek tekme, ker dopoldanski osebni vlak nima zveze od Ormoža do Murske Sobote, tako da je ss. g. Turk kot edini navzoči zvezin sodnik ob 14.45 formalno pravilno proglasil Muro za zmagovalca. Medtem pa je SK Rapid in ss. g. Skalar, ki sta oba obtičala v Ormožu, dobil iz Ljubljane od podzveze brzojavno dovoljenje, da se vrši tekma po prihodu vlaka v Mursko Soboto. O tem je bila obveščena tudi Mura. Potemtakem je zmaga Rapida popolnoma regularna. Odločena je bila že do odmora. Oba gola je dosegel Kolar. Sodil je ss. g. Skalar iz Ljubljane. V celjski skupini vodi Celje V celjski skupini se je odigrala včeraj samo ena prvorazredna tekma Celje — Atletik 6:1 (2:0), v kateri je enajstorica Celja močno prekašala v tehničnem in kombinatornem pogledu ter si z mnogo odločnejšim napadom priborila zasluženo zmago. Glavni strelec je bil tudi včeraj Bajramovič. Tekmo je sodil ljubljanski sodnik g. Mehle. Z včerajš. zmago se je povzpelo Celje s 6 točkami na prvo mesto, sledi mu s tekmo in točko manj Amater. LJUBLJANSKA SKUPINA Tekme ljubljanske skupine niso prinesle presenetljivih rezultatov.' V vodstvu je nadalje ostal Mars. Včerajšnji rezultati: Svoboda — Bratstvo 0:3 (0:2) Mars — Reka 3:2 (1:2) Hermes — Kranj 2:2 (2:0) Disk — Jadran 2:3 (1:2) REZULTATI V OBEH LIGAH Ligaši slovensko-hrvatske lige so včeraj odigrali zaključno kolo pred letošnjo zimo, ki je prineslo več nepričakovanih rezultatov, med njimi zlasti zmago Saška nad Hajdukom ter Splita na Bačko. Gradjanski je visoko zmagal nad Haškom, Ljubljana je kljub vodstvu 2:0 v 40. minuti druge polovice prepustila eno točko nasprotniku. Čoncordia se je vrnila iz Varaždina z obema točkama. Med tekmo je prišlo do incidentov. Včerajšnji rezultati: Ljubljana — Slavija (O) 2:2(1:0) Slavija (V) — Čoncordia 0:2 (0:0) Gradjanski — Hašk 7:0 (2:0) Sašk — Hajduk 1:0 (1:0) Split — Bačka 1:0 (1:0) REZULTATI VZHODNE LIGE V vzhodni ligi zlasti preseneča visoka zmaga BSK nad Bato ter poraz Slavije (S) v Skoplju. Rezultati: BSK — Bata 11:0 (5:0) Vojvodina — Bask 3:2 (2:1) Zemun — Jugoslavija 3:7 (1:3) Gradjanski (S) — Slavija (S) 4:1 (3:0) žak — Jedinstvo 1:3. STANOVANJE enosobno, oddam. Tvorniška ulica 24. 10566-5 SOBČTiN KUHINJO oddam- Cankarjeva 5, Studenci. 10574-5 Službo dobi ABSOLVENTKA abiturientskega tečaja, zmožna slovenske, srbohrvatske in nemške korespondence ter stroj eDisja in stenografije* želi primerne zaposlitve. Naslov v upravi »Večernika«. 10349-10 SLUŽKINJO ki zna kuhati, sprejmemo. Kosarjeva 38. Vprašati »Sofra«. Gregorčičeva 29 10564-«—i> SIRITE »VECERNIK«! IZGUBIL zimsko suknlo do Zoleerieve teli naj io odda 2oiserjeva' SLUŽKINJO ki zna kuhati, sprejmemo. Vprašati »Sofra«. Gregorčičeva 24. 10564-9 POSTREŽNICO srednjih let, pošteno, sprejmem celodnevno proti dobremu plačilu. Predstaviti se od i 4—6. Naslov v upravi »Večernika«. 10567-9 Službo ište ——B»a» nam—i DEKLE išče kakršno koli službo v mestu. Nastop takoj. Ponudbe pod »Trgovsko naobraže-na« na upravo »Večernika«. 10569-10________ DEKLE išče službo k boljši družini, zna kuhati, pospravljati ter vsa hišna dela. Naslov v upravi »Večernika«. 10575-10 Pogrebne vence nagrobne trakove in vse ostale žalo-valne potrebščine priporoča C. BUDEFELDT Gosposka ulica 4-6 KAZINO . oddamo v večleten nai^ povečano in preureja0 tovarniško restavracijo Jesenicah. Le seriozni resenti naj se z lastnoro živijeniepisom (z navedb družinskih in premožen!*** razmer, strokovnih izprišeV in znan »a jezikov) obrnei° nj naslov: Kranjska industriji* družba, Jesenice-Fužin©! jim bo nato poslala raZP s podrobnimi pogoji. d# f' S tužnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem, naš iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče, gospod Janiekoiiž A&idrel veleposestnik v Mariboru dne 29. oktobra 1939 mirno zaspal v 83. letu svoje o' Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne {fai 16. uri izpred kapele mestnega pokopališča na Pobrežju čiškansko pokopališče. ,939 0% Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 2. noycmoia ‘/sO. uri v frančiškanski župnijski cerkvi. Maribor, dne 30. oktobra 1939. Rešitev križanke Vodoravno: Saragosa, Krnil, Jan, mejaš, na, Iravadi, ri, arena, ako, Eden, Ma-non, c,&, opis, da, lea, ar, Cadi, aga. Ina. Navpično: Scmiramida, Amerika, ara, Rija, ono, Avala, opica, šarenica, oj, ded, sadi, saninec, in, Ana, analiza. MALI OGLASI CUNi; MALIM OGLASOM? V malih oglatih «t«ne vsaki besed* SO par. nalmanlia pristojbina za te ogtase le din 8.— Dražbe, orekllci. dopisovanja In ženitovanjskl oglasi din t— do besedi. Nalmanlši znesek za (a oglase ie din to,—. Debelo tiskane besede te računajo dvolno. Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din 2.—. Znesek za tnale oglase se plačule tako) ort naroilln. oziroma ta le vposlatl v Dlstnu aktipa) 1 naročilom ali ra do ooštnl potoinlcl na čekovni račnn žt. 11.409. Za vse pismene odgovore glede malih oglasov te mora priložiti znamka ga 3 din Runo NOGAVICE (Ustni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, nalcenejše »Mars*, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (polesr tržnice). 9879-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in Štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP, MARIBOR Orožnova 6, kjer s) lahko ogledate veliko zalogo. 10276-1 VENCE šooke itd. do naročilu. Zmerne cene. Vrtnarstvo Jemec. Prešernova ul. _________10514 1 HIJACINTE, TULIPANE. CEBUL1CE, MACEHfc nudi Vrtnarstvo. Jemec. Prešernova ul. 10515—1 Volna, n v veliki izbiri pri Lama”. Jim 111.4 Prost ogled! DAMSKE PLAŠČE hubertuse, volno, koce. odeje, pletenine kupite vedno najugodneje v trgovini Srečko Pihler, Gosposka 5. 10568-1 Prodam RADIO poceni naprodaj. Naslov v upravi »Večomika«. 10405-4 HRUŠKE lepe, dobre, za kompote in sveže jesti po 3—4 din kg, naprodaj. Stritarjeva 37. 10424-4 Spomnite se CMDI NAPRODAJ črni zimski plašč, smoking in frak. Dobro očuvan in poco-ni. Vprašati pri g. Besaku, krojaški salon. Cankarjeva ulica 10. 10572-4 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam s 1. ali 15. novembrom. Koroška c. 31/1. 10497-7 SOSTANOVALCA sprejmem na vso oskrbo. Kopalnica na razpolago. Melje, Erjavčeva 12. 10570-7 Sianovanle DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom oddam s 1. novem brom za Rapidom. Vprašati Na poljanah 16. Studenci. 10463-5 Umrl je moj ljubi oče Josip Košuta - Kocjanov posestnik v Sv. Križu pri Trstu. Pogreb je bil včeraj popoldan na domačem PokoPallšflL,g, Sv. Križ-Trst, Maribor, Alessandria, Kontovel, Ljubit 30. oktobra 1939. JUST KOŠUTA, v imenu matere, sester, bratov in ostal. sof« ■od&9. Ana Lackner javlja v svojem in v imenu svojih hčerk dobe Use, vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je 'J in skrben mož, oče, brat, svak in stric, giispod ERNEST LACKNER bivši pivovarniški uradnik star°5t' v soboto ponoči, po dolgotrajni in mučni bolezni, v 48. letu preminil. . „ uriij|fl Pogreb nepozabnega bo v torek, 31. oktobra, 00 ^ vašnice na Pobrežju. , ob 7- Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, 2. novemu zjutraj v magdalenski cerkvi. Maribor, 29. oktobra 1939. žalujoče družine: Lackner, Novšak, Brože, Kaspef> STANOVANJE oddam za 500 din. Vprašati Gregorčičeva 24. 10563-5 Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d ne vračajo. — Uredništvo in ustava: MvgbfiF, Koftaltfkft ulica 6. — Telefon ., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po 0f‘ uredništva štev. 25-67, In uprave štev, 29-67. — Poštni čekovni ra pokjfV