XVIII. leto, 1885 Izhaja vsak dan ivefor, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštniua zimAh. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali veflkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolna". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljtnje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske i urotnike brez pošiljanja na dem: Za vse leto.....I ... 13 gld. — kr. n pol leta...... . . 6 „ 50 „ „ četrt leta. . ..... 3 , 30 n „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se lačuna 10 kr. na mesec, 30 kr. za iefrt leta. S pošiljanjem p< pošti velja: Za vse leto .... J ... 15 gld. — kr. ff pol leta........ 8 „ - „ „ četrt leta.... L ... 4 B — „ „ jeden mesec . . . I s • • l n 40 „ Vpravništ^o ,,8lov, Naroda", Pogled v Rusijo. Notranje življenje vlike ruske drŽave ni podi ht: o vaiovju, katero vzhijajo pailamentarui viharji, Rtnmkarski tokovi, ministrski polomi in volitvena gibana. Jedna volja tukli gospoduje, volja carjeva in volja mož, ki se v ta ili oni čas vj^majo z dvorom, in če kedaj pride t teb višavah do navskrižja, putem se to navskrižje le preliva v širše kroge velike Rusije, in vse premembe v notrauji ruski politiki prihajajo tako po relkem, tako previdno in po-lagt mo, da ne zasekavaj) globoko v rusko življenje, da pri vsem tem površna njegova ostaja na oko mirna. Pripodabljati tirej moramo rusko notranje politično življenje „minemu" morju, katero pa v resnici vender nikdar ni mirno. Prav tukaj pa je tudi iskati razloga, zakij se avstrijsko in drugo časnikarstvo h malo razg)varja o notranji ruski politik', da celo o njej doge čase molči, da se to opazuje zlasti izza tistima Saša, ko so i-enehale vesti o rovanji nihllistov in preganjanji zidov. Tnčas ima krmile notranje ruske politike grof Dimitrij Tolstoj v rokaa. Absolutistična stranka je neumorno trdila in tud borila se za vodilno trditev, *1a revolucije v Rusiji ie izvirajo v nižavi t. j. ne prihajajo iz narod;*, ue^o iz višave t. j. od prestola doli. Peter Veliki in Katarina II. sta tej strauki velika grešnika, a idejah sta jej Ivan Grozni in Nikolaj I. Zavoljo tega trev.ox.irna ta stranka dfibo reforme za Aleksandra II. smatra za dobo revolucije, za mater prevrutov, za staro inati-r nihilistični „ru-deči pošasti". Ko je sedanji (ar Aleksauder III. nastopil vlado, postal je močan tudi nekedanji njegov vzgojitelj Pobedonošev, prvoboritelj za vzvratna načela, za reakcijo. V znamenitem „carskem posvćtu" z 8. (20.) dne raarcija 1681, ko sta se Abasa in Loris-Melikov živo potezala za to, da bi car Rusiji podelil ustavo, kazal je car v pričo vzvratne manjšine voljo, da morebiti po,rdi predlog rečenih državnikov. Toda poznejši vplivi so ta načrt pokopali iu z njim bo ob moč prišli tuci branitelji njegovi. Zi Loris-Melikovom je prišel Ignatjev in pri-žli so tudi notranji nemiri, doba nihilistov in preganjanih zidov. Rtime okolnosti so pomagale Ignat-jevljim protivnikom dokazovati, da je vlada zami-slitelja Sv. Šttfansliega dogovora preslabotna in da br mora umakniti drugemu, pogumnHemu sistemu. Ko j'- Irtiiitj. v v/f.to! i molniieodne predlog« rn nžJv- 1 j en j e „inicijativne popravne komisije", prenagnilo se je tem laglje carja, da je Ignatjeva odpustil in grofu Dimitriju Tolstemu izročil vlado. Ves Bvet se je tedaj Čudil tej uepričakovani premembi v vodstvu ruske države. Grofa Tolstega nastop je spremljevalo dvojno prorokovanje, jedno, da se sedaj prično Časi rapidne reakcije, drugo pa, da bode novi minister uvajal reforme, in sicer to poslednje zategadelj, ker je grof Tolstoj dal naprej živeti in v pokoji delovati Kolut-noviji komisiji, dasi jo je bi Ignatjev poklical v življenje. Uresničilo pa se ni niti to, niti ono prerokovanje. Grof Tolstoj si ni poiskal še absolutističnih sredstev za svoje vludovanje, in le časopisje, to pa v prvi vrsti „Golos", zadela je težka roka administrativnega strahovanja in omejila svobodo besede in pisma. Vender pa so kmalu potihnili židovski nemiri na jugu države in kazalo se je, kakor da je krepkejša delavnost državne po'ic'ije kar h*puma propagando mhilistisko pognala v nevidna zakotja! Tolstoj bil je razvpit, da sovraži katolike, a Že začetkom svoje vlade sklenil je konkordat z R nisko kurijo in sicpr s to vsebino, da je duhovništvu prepustil domšuo rituvalno, izimši pravo do propagande, a da je vender za državo pridržal vse cer-kvenopolitične naredbe ia tudi občevanje z Rimom. Po tem pa je grof Tolstoj le bolj molče delal, po tihem bil je boj z uradniško korupcijo, da bi ta i ttrupeni plevel poruvul iz ruske uprave. Nedavno je dal trdo povelje, da nema nobeden državni uradnik biti ob jednem tudi uradnik pri zasobmb podjetjih. Ta boj ministru ne donaša hvalisanja in srn t ne sovražnike mu rodi mej uradniki, tudi ne more biti še tako hitro končan v prid Rus-log vid- l se ie poročevalcu merodaji n, <1a *e pre-nesi1 v likar^ka svotu papirne rente, ki je sedaj ua vrbuuci v drugo nepremično vrednost, da bi se potem pri prvi priložnosti, kadar sj kura zniža, papirna renta kupila nazaj. Poročevalec Sel je s tem načrtom h g. županu, kateri ga je tudi odobril. Na tO šla sta oba v eskomptOO benko in razložita tam ■branim upravnim svetnikom svoje nasvete. Poročilo bilo je z vestem vsprejeto iu pričeio se je posvetovanje o i/|iei. s*v i te ponudbe. E^komptna banka mislila nam j • pn pustiti svoj kred tni zavod v vrednosti 190.000 gld. s solidarnim jamstvom 95 firm, dalje s superuipoteko na Tschinkelnove posestva, Kranjskem iu češkem v znesku 520.000 gld., katera posestva so bila obremenjenu s IGO 000 gld., tako da je še o>taio vrednoti 430 000 gld. Vrbu tega bi jamčile še tukajšnje kupčiisae tvrdke F. M. Schmitt, Jos. Kordin iu Anton Kriap r To poručilo je bilo predloženo v ta namen pomnoženemu financ* nemu odseku, kateri je sklenil, ne preje se zavezati 8 kako obljubo, predno se ne pokažejo posestveue pole, dovoli pregledovauje knjig iu vzprejem dveh člauov mestnega zastopa v upravni hvet, in sicer za toliko časa, dokler se likvidaciju mirno iu pravilno ne izvrši, in se želja, osnovati jednak denarni zavod s hranilnico vred za Ljubljansko mestno občino na podlagi opuščene kranjske eskomptue bauke ne izpelje. Ravnatelj Zenarj ugovarjal je pregledovanju knjig, uvdževaje, da se ima varovati taj-noBt strank, katere bi jako teško zadela vsaka razglasitev njih dokov. Potem šel je poročevalec k podpredsedniku g. Kordinu iu mu naznanil mtnovaue pogoje. G. Kordin je bil obijubi! povprašati poprej druge gospode sovetnike iu mu nuzni*u'ti dotičen sklep. Gotovo so se morali gospodje upravni sovetniki prej, ko nam dovolijo pregledati ku|ige, sumi prepričali, so li iste pravilne, in se li sme;o brez pomisleka pokazati ali ne. Ko j potem raznesla se je po mestu vest o samomoru ravnatelja Zenaiija. Vsled tega ustavil je finančni odsek pričeto pogajanje in nastopil popolnem nasproten pot, in jel skrbeti samo za varstvo svojega v banki naloženega premoŽenja. Izvolil se je v to svrho poseben odsek, obstoječ iz mestnih odbornikov gg. Goga le, Hribarja in poročevalca ter pravnega konzulenta mestnega zbora gosp. dra. Mu ude. Ta odsek podal se i« v momptno banko in zahteval, da se mestu izplača takoj odpovedani denar, sicer bode mesto zavod tožilo in zahtevalo ■\ varnost. Navzočni upruvui sovetoik g. Jos. Kiisper \ obljubil je na to, uazuauiti finaučui sekcip ukrep 1 upravnega soveta. Še isti dan se je to storilo m ■ sicer v /»nikalnem smislu, uvaževaje, d.: zavod oo-/ benej stmiki prednosti dati ne more, in da bode, J ako se toži, baaka napovedala konkurz. Valed tega spoznal je finančni odsek kot jedino umestno odreči se ekssekuciji v nadeji, da se bode potom mirne likvidacije najmenj izgubilo. V slm-aji izgube pa bi meBto iskalo odškodnino od upravnega soveta kranjske eskomptue bauke, ako se vsled poznejše preiskav, jasno dokaže, da se U isti sme za izgube odgovornega smatrati. Poročevalec predlaga, naj se porodilo vzame na znanje in uavedeui ukrep finančnega odseka odobri. Mestni odbornik dr. Tavčar opomni, da sta on iu mestni odbornik B;»yer takoj, ko sta zvedela da je banka angažovana pri Tschinkelnih, naglašala, da je treba prtcej denar iz banke vzeti, tedaj pred 16 decembrom t. 1. Poročilo se potem vzame na znanje. Osmi občni zbor Slovenskega društva. V Mariboru 28. dec. 1884. Kljubu snegu in sploh slabemu vremenu došlo je v Čitalnično dvorano tudi zunanjih društvenikov, zlasti od sv. Ane, sv. Pttra, Jurenme, Hoč, Čre-Snjevec, Hošuice, Poličan. Iz Koujic bil je g. dr. Rudolf, iz Celja deželni poslanec gosp. Mih. Vošnjak navzočen. Vlado je zastopal g. Kankovskjv, c. kr. okrajni komisar, kateri, od pruiseduiku g. Simona predstavljen, hil je z živioklici pozdravljen. G. Ivan Dečko kot tajnik pomea o let'Šnjem delovanji Slovenskega diuštva. ki je bilo izredno živahno, krepko, srečno in s sijajnimi imagaml pri voiivah za deželni zbor štajerski veoCano. G. dr. Jarmi (močnik poroča kot deoarolčar ter >zpove, da je ttroftvu imelo 547 gld. dohodkov, 441 gld. stoškov in torej v blagajnici še 106 niti. 48 kr Sedaj Bpominju «e predsednik nam letos umrlega odbornika g. dr. Ant IVusa. omenja poh/alno - j,rove zaslug" za narod slovensk', za nafte druHvo in ga priporoči hvaležnemu opominu. Vsi nav/očni vstanejo. Zatem govori g. dr. Gregorec o polit čnem položaj' Slovencev, osobito štsjerskih. Nadejali smo se leta 1879, ko je ueniško-liberalna stranka v državnem zboru večino zgubil«, da bode sedaj se začel 19. člen osnovnih pravic o jeduakopravnosti povsod dejanski izpeljevati tudi na Slovenskem. Toda to se ui zgodilo, od naših nadejauj I. 1879. se je malo izpolnilo ali nič; politični položaj naš je glede vspe-hov sedaj slabši mgo pred G leti. To u.is pa ne sme plašiti, kajti kljubu temu smo Slovenci, tudi štajerski, sedaj močneji iu krtpkeji, kakor leta 1879 Da se političnej jalovosti zanaprej ognemo, treba, da smo vsi Sioveuci složni, da postopamo s primorskimi m dalmatinskimi H vati v državnem zboru vzajemno in skušamo tako s pomočjo Čehov, Poljakov in nemških konservativcev si priboriti, česar pj-trebujemo. Slo ž n osti slovenske, vzajemnosti slovanske je treba, sicer bodem o Slovani avstrijski le ogromno večiiio vojaških in navkovskih bremen nosili, veljali pa malo ali nič. Vzprejete so bile zatem doli sledeče resolucije ali sklepi. G. Miha Vošnjak je v zboru nazuauil veliko veselje Slovencev v Celji, ko so 19. avgusta po telegrafu izvedeli nepričakovauo in sijajuo zmago slovensko v Mariboru ter nasvetov .I izreći dusi vse volilne agitacije g. dru. Ridaju najiskrenejšo zahvalo naroda slovenskega. Natiset je bit z živioklici vzpre-jet. G. dr. Radaj se zahvali ter izjavi, da bode vselej se rad boril za pravica Slovencev in tudi za bližnjo volitev v državni zbor stopil na Čelo volitev skim skrbem. Zatem vršile so se volitve v odbor društveni za 1. 1885. B;l je izvoljen jednoglasno za predsednika zopet g. Pavel Simon, na mestu umrlega g. dr. Antona Prusa pa v odbor njegov brat g. Dragotu Prus, po nasvetu g. dra. Rudolfa v Konjicah, na-mestu g. dra. Domiukuša pa g. Josip Ripoc, drugi odborniki so ostali. Z i namestnike so izvoljeni gg.: dr. Ferk, Alo|z Velcbil od sv. Petra in Lud. KreBnik [% Črešnovec. S trikratnim živioklicem svitlemu cesarju sklene predsednik osmi občni zbor Slovenskega društva. Resolucije. 1. Sioveuci avstrijski nosimo ogromno večno vojaških in davkovskih bremen in potrebujemo v svoj duševni in gmotni napredek djanske jeduako-pri.vimsti svojega jezika v šolah, uradih iu javnem življenji. 2. Slovensko društvo kouštatuje v svojem občnem zboru dne 28. t. m., da se je za djansko izpeljavo v 19. členu osnovnih pravic nam zagotovljene jezikovne jeduakopravnosti pri nas Slovencih iu sploh Jugoslovanih v zadnjih G letih malo ali nič ni zgodilo. Posebno težko še ziniraj pogrešamo: slovenskih stolic na Graškej univerzi, paralelk na slovenskih gimnazijah, slovensko učiteljišče v Mariboru. 3. V dosego djanske jednakopravuosti smatramo za neobhodno potrebno, da Slovenci od Trsta do Mure in Rudolfovega do Beluka v prihodujih volitvah za državni zbor izvolimo takšne poslance, ki bodo zraven koristi svojega volilnega okraja, gledali tudi na koristi celega naroda slovenskega iu vstopivši s primorskimi, isterskimi in dalmatinskimi Hrvati v poseben klub, skušali nam priboriti naše narodne pravice v vzajemnem postopanji s češkim, poljskim, rusiuskim klubom iu nemškimi konservativci. 4. Brezobzirno za nas Slovence žaljivo postopanje nemško liberalne večine v zadnjem zborovanji deželnega zbora štajerskega nam je nov dokaz, da ondi nimamo pravične ocene naših narodnih tirjatev pričakovati ter smo prisiljeni iz nova zahtevati v Spomenici do visokega ministerstva notranjih zadev kot potrebno izražeuo ustanovitev namestnijskega od delka za spodnji Štajer v Mariboru ali Celji. 5. V deželnem šolskem svetu v Gradci Slo venci uesmo zastopani in je sploh tako sestavljen in oči ve.-.: no odobrava in podpira našej slovenskej narodnosti sovražna težnje semlkegi šulvereina, da ne m..jvenskej oaroenosti na kor.st v sin -du tiste jednakopravno^', katera jo naš'j materin-Čin v 19. ' lenu državljansk h ptavic slovesno zajamčena, 6 Slov. društvo skletje prošnjo poshti državnemu zloru, naj bi se za spodnji Štajer v Mariboru ustanovit trgovinski in obitna zbornica. 7. Občni zbor izreke nujno želji?, naj vsi spod-uje-šlaj.r-ki trgi, ki še ne volijo v mestnih skujn-nab, promje nemudoma od;ošljejo državnemu zboru, da bodo vsprejeti v dotično mestno skupino. „8lov. Gosp." Politični razgled. \ofranje dežele. V Ljubljani 2. jauuvarja. Kdor bi bil nemške liberalne liste čital poslednje dni, ta bi bil solil, da so Nemci prav gotovi veeiue pri volitvah v Umsko zbornico. Temu p i ni tako. Sedaj, ko se je zbornica vsled nepravilnost pri vol i .ali zopet razpustih, začeli so kazati strah, da ne bi prišli v maujšino 8 svojimi kandidati. Zato so zaceli zaltevati po svojih listih, da naj bi ne bilo novih voli;ev, ampak naj se voljeui ni uiški odborniki kar poUičejo v zbornico, če tudi jim je volilna komisija pativno pravico odrekla. Boje* se torej nove volitve. Ta strah pa tudi ni tako neopravičen, kajti pri posl'dnjej volitvi neso češki kandidati dobili dosti glasov manj od nemških. Sedaj pa, ko bodo tudi nemšk kaudidati vzeti iz istih razredov, kateri jih bodo volili, ter ne bodo sami velettžci in tovarnarji, kateri vsled svojega bogatstva imajo velik upliv na volile3, se utegnejo razmere za Nemce še nekoliko hlabštti. Iz Brna se že tudi piše v „N. fr. Pr.B, da mora nemška stranka dobro paziti, če neče biti še jedeukrat presenečena. Izraža se bojazen, da ne bi bilo dovolj časa za agitacijo odmerjenega, iu pritožuje se, da ostane še prejšnja volilna komisija, v katerej sta dva Nemca in dva Čeha, da je tako vsa odločilna moč v vladnih rokah. To je pa vse le prazno izgovarjamo ter Bvedoči, da Nemci zgubljajo tla pod nogami. Mi sicer ne verujemo v zmago Čehov, „a !nemogoea ni. — Vladni listi se na vae načine prizrdevajo, Čehe odgovoriti, da se ne pritožijo pri uprjvnem sodišči, ter jim dokazujejo, da bi taka pritožba ostala brez vspeha. —-Češki kandidati, katere je Vladni komisar objavil za izvoljene, so že volilnej konisiji objavili, da prevzamejo mandate. Sprememba deželnozUorskega volilnega reda, katero je spodiijcavatrljskl deželni zbor sklenil v poslednjem zasedanji, je iiankcijonirana. V veljavo pa stopi še le, kadar bodo razpisane občne volitve za deželni zbor. Po tej volilnej reformi volijo Dunajska predmestja v mestne, skupini. Sedaj bodo pa še državni zbor jih vvrstil v mestno skupino za državnozborske volitve. V jeduej prvih sej oirernkeffa državnega zbora bode ogerski ministerski predsednik Tisza stavil predlog, da ogerski dršavui zbor voli regni-kolarno deputacijo, katera ie bode z deputacijo kako odptaviti neka-navstak v ogersko- hrvhtskega sabora pogajala, t-ra nesporazumljeuja, ki s hrvatskej pogodbi. V u a u j r države. Ruski general Selenoj. ki je predsednik komisije za urejenie rusko-afganske meje, je že na potu iz Petrogradu rm afgausko mejo. Angleški komisarji pa že precej dolgo čakajo ua mestu. — Na kitaj-skej meji je Rusija pomnožila svoje čete, ker je v kitajskej provinciji Kuldža zbuknil uatauek; io zaradi tega hoče Rusija biti pripravljena ua vse slučaje. Ta dogodek bode morda pospešil, da Rusi zasedejo tudi otok Korejo, o čemer se je poslednje duij dosti pisalo. — Ministerski komitet se je odločil, da se bode zidala sibirska železoica Čez S imaro-Ufo-Zlato-ust-Jekaterinenburg. Ta proga bode posebuo povzdignila rudnike, katerih je jako mnogo v teh krajih. Francuski pretendent, princ Napoleon nastopil je potovanje v orijimt s svojim sinom Ludo-vikom. V torek je prišel v Rim. Na kolodvoru so ga pričakovali generalni tajniki notranjega in nauč-nega ministerstva, člana rodbine Bouaparte, princ Karol in grof Josip Bouaparte iu grof Pnmoli. S kolodvora se je odpeljal v Primolijevem vozu v „Hotel LoMlre8J. Na starega leta dan ga je vzpre-jel kralj. Cez nekaj dni odpotuje dalje proti ori-jentu. V Parizu so pri volitvah volilnih mož za volitve senatorjev voljeni sami najodločnejši radikalci. Vedno postaja jasnejše, di že tolikokrat imenovanih 20.000 mark m bilo pravi povod sedanjim napadom nemških vladi i h listov na opozicijo. B'smarck je že poprej bil levoljen na državni ibor, ali vsaj na njega večino. To smo videli že pri debati o dijetab državnih poslancev. Tedaj je Đismarck socijalnim demokratom se nekako laskal, in nadejal se pridobiti jih na svojo stran. Ko se je pa pozneje pokazalo, da tudi BOCijtliSti se ne daj6 pridobiti za njegove socijalne reforne, ga je to še bolj razjarilo, in le čakal je priložnosti, da bi spravil zbor ob zaupanje pri narodu. Ta priložnost se mu je ponudila, ko mu ju državni zbor odbil onih 20.000 mark. Vsi vladni listi so začeli črniti opoz cijske ) poslance, da ne mumejo državnih interesov itd. S tem si hof»> vla I a le pridob ti tla za prihodnje volitve. Nabiranji novcev, k' se pošljejo B smarcku, da z njim plača druzega ravnateba, ni bilo nič dru-zega, kak»»r umetno sredstvo, še bolj očrniti večino zbora pri narodu Te msli ni izprožil nemški narod v obče, temveč samo privržeuci vlade, in to najbrž zato, da bi se jej prikupili, če iti neso dobili zato kakega indirektnega migljeja od zgoraj. V Nemčiji je pa, kakor povsod dosti Ijndij, ki radi vidijo, da jih solne* vladne milosti obseva. Kak v peh bode imela vsa ta komedija, poučila nas bode bodočnost. Kadar bo vlada videla, da se je narodno mnenje res kai obrnilo na njeno stran, razpustila bode državni zbor. Nove volitve bodo pa pokazale, ali je B;smarck 8 svojo politiko se kaj bolj priljubil pri narodu ali ne. — Nemčija se hoče z vpeljavo lastnih prekomorskih postnih zvez z neevropskimi deželami pridobiti več|0 nezavisnost od nekaterih evropskih držav, ki so dozdaj to poštno zvezo imele v svojih rokah. Od državnega zbora je Bismarck zahteval neko/voto 3J» podporo te parobrodue vožnje. Do zdaj se/je še državni zbor kaneelarju nekoliko po robu postavljal zarhdi tega, naposled mu bode pa najbrž privoli1, kar zahteva. Najprej mis'i se vpeljati lastna poštna zveza z afriškimi iu avstralijskimi deželami, koder si je sadnja leta osnovalo več nemških kolonij. Ker bi pa parobrodi iz severnonemških mest v te kraje morali po velikem ovinku okrog Francije, Španije in Portugalije, sklenil je Bsmarck izbrati kako nenem-ško mesto ob srednjoztmskeni morji za začetno točko tej vožnji Zato sta pa posebno pripravni dve mesti Genua in Trst, in nemSki državniki baŠ sedaj pre-udarjajo, katero bi izbrali. Ker bode dotično mesto imelo kol kor toliko tudi materialnega dobička od tega in to tudi ne bo brez vsega političnega pomena, zato se Italijani potegujejo, da hi se izbrala Genua. — Pruski deželni zbor se snuje 15. janu-varja. Niegovo zasedauje bode pa le kratko, rešil bode Banu najnujnejše zadeve. Z*to je jako dvom-Ij vo, da bi cerkveno pobtični zakoni prišli sedaj pred zbor, kakor bo je govorilo poslednje dni. Portugalski ministerski predsednik je predložil zbornci poslancev načrt spremembe ustave. Najvažnejša diločba te reforme je, da bode na dalje gospodska I zbornica sestavljena iz 100 imeuovanih in 50 voljenih članov; voljeni del zbornice bode Brnel razpustiti kralj. 29. li. m. je spolnil augU-g^l ministerski predsednik 76 leto. Vsi angleftki listi proslavljajo v ta dan delovanje tega državnika. Celo opozicijski Časniki prhnavajo njegove zasluge. Tako končuje ta dan „Standird" svoj uvodni članek z besedami: „Po vsem poveeauem pa smo vsi kot narod ponosni na Gladstona." - Anglija je ob zalivu sv. Lucije, katero ozemlj* si je nedavno prisvojila Nemčija, razvila svojo lastavo. Za to ozemlje utegnejo navstati resni spori mej Nemčijo iu Anglijo S friiicosko-kltajskrga bojišča se poroča o dvel bojih. Pri Tuyen-Kwangu so Francozi napali Kitaj:« in jim napravili nmoge škode. Francozi sami p, nemajo velike zgube. V Tonkiugu so pa imeli traicoski vojaki pri Hongyenu boj z morskimi roparj. Sovražnik je neki zgubil 300 mrtvih io 2 topova. Francozov ni nobeden ubit. — Francoska podknpljenja bo že večinoma na potu, dva algirska polhi se pa ukteata še ta tedeu ali pa v začetku prihtdnjega tedna. Ta podkrepljenja dojdejo na svoja meta v drugi polovici t'ga meseca. Konci tega ali pa 1 začetku druzega meseca Be pa začno večje vojne iperacije. Anglešli vladni listi trdijo, da bi Bismarck rad vrgel Glad&ttaovo mimaterstvo s tem, da nasprotuje sedan jej egptovskej poli t ili angleške vlade. Zato pa skjša Avstro-Ogersko in Francijo naščuvati proti Argliji. Bismarck bi baje rad videl na Angleškem vado, katera bi lila za prisvojenje Egipta. Taki vlada bi ne ovima nemške kolonijalne politike, ko bi jej le Nemčija pomagala izvesti svoje želje v Egiptu. Poleg tega pa tudi Bismarcku sedanja angleška vlada ni po volji, ker čisla in utrjuje pravo parlamenta, (ločin je on le zatira. Liberalna v lan na Angleškem daje neko moralično podporo liber.lnim načelom na kontinentu, in to b6de Bismarcki v oči, ker bi tajrajši vladal absolutistično. — flubar paši je neki zaukazala angleška vlada, sklicati ,bornico plemenitukov, da pretresuje finančno krizo n potrebo znižanji zemljišnoga davka, ter 8 tem dokar.e Evropi, da mira vsprejeti angleške predloge, ato hoče rešiti dpželo popolnega propada. Podkralj se je pa izreke, da neče sklicati abornice, morda ga je kaka dmga evropska vlast nagnila k temu sklepu, da takt ložje pokoplje angleške nasvete. - Rusija in Nenčija zahtevati sedaj od egiptovskega jodkralja, da vsekako dopusti jed-nega nemškega h jednega ruskega zastopnika pri blagajnici državmga dolga, ter naj dobi dovoljenje onih vlastij, katee so se proti temu izrekle. — Egiptovska vlada se je pritožila proti razsodbi prve instance v pravdi z blagajnico lržavnega dolga. Ta stvar pride v 14. dan januvatja pred apelacijsko sodišče, Ako bode potrjena tedij razsodba prve instance, bode blagjnica državnega dolga sekvestro-vala vse plače in mkojnine. Bivši severnoameriških zjedlnje-nlll držav pretsednik Grait je prišel zelo v dolgove. Nedavno gaje stožil znmi kapitalist Vander-bilt za zaostali dolg 150.000 ddarjev. Da pa pomore bivšemu preVdniku it dolgov, nvdi mu kongres privoliti letno pokojnino, katere dosedaj ni dobival. Predsednik pokojninskega odseka je predlagal, da se Grandu dovoli pokojnine 5000 dolarjev na leto. Ta predlog je pa predlagatelj umaknil, ker bi se predsedn k Grant po njegovem mnenji moral uvrstiti mej one častnike (retired offi-ciers), kateri Be denejo v pokoj s 75% 8Voje poslednje službine plače. Ker je Grantova poslednja plača znašala 13.500 dolarjev, dobival bi 10.125 dolarjev pokojnine na leto. Ker bi se mu pa pokojnina računila od dne, ko je odložil vojaško poveljništvo in prevzel predsedništvo, to je s 4. marca 1869, bi se mu morala pokojnina izplačati za šestuajst h t nazaj. To bi znašalo 162.000 dolarjev. S to svoto bi se pa bivši predsednik že poraogel iz denarnih zadreg, če mu jo dovoli kongres. Domače stvari. — (Pismo) največjega slovanskega škofa Josipa J. Strossmajer-ja Simonu Gregorčiču: Velecenjeni moj prijatelj! Hvala Vam lepa za krušni dar, *) io za še krasnejše, ako mogoče, pismo, ki ste mi ga poslali. Štovani moj brate v Jezusu! Ljubimo narod svoj. Ljubezen do roda svojega je B)g sam v srce človeka vsadil, a Jezus na dievu križa s svojo divno poslednjo molitvo posvetil. Ljubimo narod svoj, delajmo zanj, ker je razen ostalega tudi zategadelj naše ljubezni in nsšega požrtvovanja vreden, ker je od starih do današnjih časov pravi mučenik. Sosebno mi Slovenci in Hrvati združimo se in zedi-nimo se v prosvetnih (kulturnih) težnjah naših, ne bi li s tem jačji postali? — Vi, moj prijatelj, zareB božanstvene misli in božanstvena čustva v nebešk jezik skladate in narodu svojemu posvečujete. Bog Vas blugoslovi! Vrlo drago mi bode, ako Vas še za življenja svojega osobno srečam, da Vam ustmeno izrečem: koliko Vas spoštujem in ljubim. Z bratsko ljubavjo. Srečno novo leto! Vaš prijatelj Strossmajer. D i Jakovo, 27. decembra 1884. — (Pokroviteljstvo Cecilijinega društva) v Liubljani prevzel je vladika dr. Misija. — (Silvestrov večer) bil je polu veselic in zabave. Čitalnica spravila je kralja Vondro XXVI. na oder, za kar smo jej zares hvaležni, ker je bila predstava izborna. Gg S tam ca roni, Nostro-padre, Pelanozzi, Pfibilini, Harpuzzi in Secnla-Piccoli peli m igrali bo tako izvrstno, da bi jih želeli še jedenkrat slišati in videt* iu to na gledališkem odru. Klavir orkester zvr^eval je s poznato preciznostjo g. vitez Ob m- Janušo vski. Izmej ostalih točk bodi omenjena lepa S teg na r-jeva skladba „Naš mešani zbor0 in deklamacija gospice Josipine Vernikove, ki ima poleg brdke vnanjosti vse lastnosti za dobro deklamovalko. — Ves spored izzval je mnogo pohvale, zabava bila je živa in naposled bil je še ples. — Slovensko delavsko društvo „Slavec" pa je imelo v restavraciji v „Hotel Evropa" svojo mnogobrojno obiskano in jako zabavno veselico, ki je trajala do belega dne. — (Slovensko gledališče.) Ker se je garderoba za igro „Zrinjaki" morala vrniti v Zagreb, ne bode v nedeljo v 4. dan t. m. slovenske predstave. — („Slovana") prva letoSnja številka izide zavoljo nekaterih tiskarsk'h zaprek še le jutri in se bode v nedeljo razpošiljala gospodom naročnikom. — („Lj ublianskega Zvona") 1. letošuja Številka izšla je danes. — („Zadruge") 11. Številka z dne 31. decembra ima naslednjo vueb:no: Novo leto! — Proš nja predsednika zveze slovenskih posojilnic na c. kr. finančno ministerstvo. — Obrestna mera naših hipo-tekarnih dolgov. — Avstro-ogerska banka. — Visokost premij naših zavarovalnih društev. — Razne stvari. — (Umrl) je v 30. dan m. m, na avojej graščini v Semiči g. Viljem Kunšič, graščak in stotnik v pokoji. — (Štedilna komisija) je baje ukrenila vladi predlagati, da se odpravijo vse službe pomožnih ravnateljev in pristavov pri deželnih vladah in finančnih oblast ni juh, ker so istinito nepotrebne in ker jih tudi nihče pogrešal ne bo. — — (Nemško gledališče.) Včeraj se je igrala v tukajšnjem deželnem gledališči igra „Das Gottesurtheil" ali „Tiroler und Bosniakin." — Ta naslov dal nam je povod, da Brno se zopet jeden* krac potrudili v ta, ,.v prvej vrsti nemškej Taliji" •) „Pošalje". posvečeni hram, dobro vedoč da se bode — kakor je sploh v tukajšnjem nemškem gledališči običajno — po možnosti psovalo in zasramovalo slovansko ime. — In nesmo se varali. — Tukajšnji nemški igralci gojijo namreč na odru ta posebni sport — in imajo — kakor se vidi tudi dovoljenje zato, da spreminajo svojevoljno besede svojih vlog, ter jih solijo z več ali manj surovimi dovtipi. — Tak surov dovtip dovolil si je tudi včeraj i g r a 1 e c-k o m i k in sicer, kakor je bilo videti — z vspebom, kajti z besedami a, la Ohrenabschneider, Naaenab-chneider, slaviseh-sklaviseh — vzbudil je v toli olikanem nemškem občinstvu občno veselost. — Mi sicer privoščimo nemškemu občinstvu tudi v tekočem letu Se več tacih duševnih izrodkov — obžalujemo pak, da potrpežljivost slovenska ni dosegla še istih skrajnih mej, da bi dejansko pokazala svojo nevoljo io se odtegnila s svojo nenavzočnostjo razžaljivemu psovanju, — (Pri občnemzboru delniškega društva „Prvi narodni dom" v Rudolfovem) dne IG. decembra 1884 udeležilo se je osobno 15 delničarjev, ki so zastopali s pooblastili 47 delnic. Za predsednika se je isVolll g. dr. Albin Poznik in za zapisnikarja g. Rijko Perušek. Po odobrenji sporočila osnovalnega odbora, po katerem se je vplačalo na delnice 2500 gld. in od teh 2400 gld. naložilo proti obrestovanju in zavarovanju, seje jednoglasno sklenila sprememba pravil v smislu od vlade potrjenega načrta. — (Za dozidanje „Narodnoga doma" v Rudolfovem) oziroma za znotranjo opravo dvorane so darovali I. 188-4 čč. gg.: Njegiva prevavi-šenost g. dr. Jurij Strossmajer 20 gld.; g. FraoLO Omersa v Kranji delnico narodne tiskarne v nom. vrednosti 100 gld.; g. Atce v Ljabljnni svoj del »ž društ. Narodni dom 50 gld.; g. dr. Vušič v T robnem 3 gld.; neznani po g: Kalčiču 2 gld.; g. Trstenjak v Liubljani 10 gld.; g. Adolf Miiller v Ljubljani 5 gld.; g. Špendal v Ljubljani 3 gld.; g. Za-mida v Ljubljani 6 gld.; g. Jan Fabjan 10 gl^.j g. M. Ogorevec v Ljubljani 3 gld ; g. Viktor Rihr-uiann v Ljubljani 15 gld.; g. Globočoik, c. kr. okr. glavar v Postoj ini 5 gld ; g. dr. Muricc v Gradci 3 gld.; g. Franjo Bradaška 5 gld.; g. Štefan Habe v Gočah 2 gld.; g. Leop. Koprivšek v Rudolfovem 1 gld.; g. Miha Barbo v Škocijanu 1 gld.; g. Jan Finks v Toplicah 1 gld.; g. Alojzij Kobler v Litiji 5 gld.; g. Anton Prosinak v Metliki 5 gld.; g. dr. Volčič v Černomlji 1 gld. — (Ptujska čitalnica) priredi v teku letošnjega predpusta sledeče veselice: 11. jamarja: Venček. — 23. januarja: Venček. — 2 februarja: Beseda b petjem. — 8. februarja: Veliki ples. — Pustno nedeljo: Prosta zabava. — Začetek vselej ob 8. uri zvečer. — Opomba: Pri veselici 8. februarja igra oddelek vojaške godbe 47. pespolka iz Maribora. — K tem veselicam uljuduo vabi odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu1. Madrid 2. januarja. V Torroxi, v provinciji Malagi močni potresi z grozovitim podzemeljskim bobnenjem. V Albunuelas v provinciji Granadi odprla se je zemlja in pogreznila se je cerkev, samo križ na zvoniku moli še iz zemlje. V kraji Masson izginili so ljudje in živali v navstalih razpokah. Madrid 1. januarja. Včeraj zopet potres v Granadi, Vilezu, Nerji, Arhetoni. Skoda velika. Mesti Torrox in Javena razdejani. London 1. januarja. Danes zjutraj na železničnej progi Manchester-Barnslev ozbiljna nezgoda. Mrtvi dve osobi. Razne vesti. * (70 letni iredentovec.) V Ali na južnem Tirolskem prijeli in zaprli so zadnjič 70etnega pisarja Ferdinanda Pedroli-ja iz Trionta. K*r je do-šel mož iz Brescije, iz 8 kolero okuženega kraja, preiskali bo zdravniki njega in njegovo robo. Mej to zdravniško preiskavo pa zapazi policijski komisar Erler moj obleko več skritih tiskovin iredentovske tendence. Iredentovec ni menil, da se zdravniška preiskava vrst toli natančno in ostro. Vzeli so Ped-roliju toraj te tiskovine, njega pa odveli v zapor k okrožne j sodniji v Roveredo. * (Po tre s.) Še hujši, nego na Koroškem, kjer so čutili tri silno močne sunke, bil je potres 26. t. m. zvečer 6 minut pred 9. uro po Španjskem, sosebno v Madridu. Čutila sta se dva hko motna sunka od juga proti severu, dve sekundi trajajoči*. V liadrđu ttoikodovt.1 je potres obilo poslopij. Uie so obstale, zvonovi so se majali in Aipe po oknih bo žvenketale. Ljudje so se zelo prestrašili. V M t-dridskej op« ri prenehali so pevci me| predstavo „Lucije" s petjem in občinstvo hotelo je pobegniti. Le voditelj orkestra ubranil je beg ter pndržal ljudstvo v gled tiiftfti, da se je predstava nadaljevala in tako preprečila nesreča. Potres čut li so tudi jio jugu Šjitiiijske, na Portugalskem in po Baleurskih otokih. V Granadi, Sevilji, Kordovi in Pontevedri podrli so se zidovi in obilo osob je ranjenih. Kolikor več poročil nam dohaja o tej katastrofi, toliko veei in hujši kežejo se nasledki potresa. Vsled potresa ponižali se je fasada Btolne cerkve v Gramidi. Naj-veči del mesti Alhama je uničen, 300 osob zgubilo je svoje življenje. Stolne cerkve v Sevilji in Giraldi so tudi precej poškodovane. Polovica prebivalcev v Albanueli je poginila. Silno Škodo napravil je potres zares v Andaluziji. V Velez-Malugi podrla Be jo pošta, mnogo druzih hiš se je zrušilo in več ljudij pobilo. V Seviiji sesedel se je tudi del sfmostaua. Mestice Aibuluklas v Granadi je baje popolnem razdejano. V Vigu in Pontevedri Čutili bo že tri dni pred 26 dnem t. m. več potresov. Prav bojimo se, da nam bodo došla razna poročila o se hujših nasledkih silnega potresa, že zadnja brzojavka iz Madrida 29. t. m. nam poroča, da je potres pokončal nad tisoč ljudij. * (Najnovejši Metuzalem.) Ruski listi poročajo o nnuveoo in jako dolgotrajnem življenji nekega ru-kega zemljaka. Popolnem dokazalo se je, da je v vasi Nikolajevskajtf (v Saratovakem okraji) živeči kmitovtlec Kazin porojen 20. maja 1694. 190 let star. Ta Matuzalem je so ve da nt tele u izredno slaboten, a še pri pepolnej zdra-ti. Imel je s svojimi tremi soprogami 33 n njegova rodbina broji 120 unukov iu 86 : l /, 23 prapraunukov iu 20 unukov tretjega pokole n j * Pa j če vi na.) Reaumur je pajčevino opa-tO \ n izrarunil, da je jedra sama nit sestavljena 'z »O '00 druzih nit«, da je 400 itij mladega pa;ka, e i i prične presti, toliko debelo kot 3 posa-e ni i velikega, doraBlega pajka in da 4,000.000 i uilaoega paika vkupe oeso toli debela kot jeden k. las. Tujci: 31. decembra. Perzel iz Gradca. Klonn: TOpfer iz Linca. kn iz Železnikov. , HlMltei: Petutschnigg z Dunaja. — Cclešnik, .j ubij »no. IDunajslra "borza dne 2. januvarja 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) I mta..........82 gld. ! br rurita..........88. $ Zlata rent«........... 104 „ • ' i renta.........9« n ■ i 'odne banke....... 8 9 „ kcije......... 293 „ L.ondon............ 123 „ Napol............ » * C kr cekini.......... 5 „ Nemške murke.........60 „ 4°/0 državne »rečke iz I 1854 250 gld. — Državne src-čke iz 1 1864 100 gld IVO 4°/0 avstr zlata reuta, davka prosta. . 103 Ogrska zluta renta 6°/0...... 124 „ papirna renta 2o/0......90 5*/0 Štajerske zemljišč odvez, oblig . . 104 Dunava reg srečke f>°/n . . 100 gld. — Zemlj obč avstr 4V«°/0 zlasti zast listi 122 Prior oblig Elizabetine zapad železnice 116 Prior oblig Ferdiuaadove sev železnice 105 Kreditne srečke.....100 gld 176 Rudolfove srečke.....10 n 18 Akcije an«l<>-»v8tr. banke . . 120 „ 95 Tramm\vay-druBt velj 170 gld a v. . . 209 10 20 10 45 10 35 75«/. 80 25 50 90 15 95 50 40 25 50 kr. E=rod.a se (2) kočija s štirimi sedeži Jako po ceni. Natančneje se izve na Poljanah št. 34. postni opii se začasno takoj vsprejme. lista. Kjer1 pove uredništvo tega (826-3) Dol) o obranjen, s čisto novim suknom prevlečen ■foila-rčL / vsem, kar k njemu pripada, proda se prav p I c ni zaradi pomanjkanja prostora. — Kje? pove Upravnico „Slevenskega Naroda . (824—2) Težaki in delavci za ka-menena dela dobe* takoj dober zaslužek pri l)rn\ -Kili zgradbah v FellkOf«! na Noodnjem Koroškem. Rainer & Pinteritscli, ,HLj;_:j) stavbeno podvzetje. Št. 21.928. Bazglas. d) Pri srečkaoji 125 lozov mestnega L'ubljanskegu posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2 dan januvarja 1885. leta so bile vzdigiune St 44.920 23.710 72 269 4.847 št. 119 z dobitkom 225. 549. 25.000 gld. 2.500 „ 500 „ 500 „ 2912, 3124, 8423 8892, 2679. 2746, 3411, 3728, 5024 5286, 5881, G73G 9226, 9233, 9842, 1 1793, 13114 13302, 13916, 13981, 17442, 19517, 20182,'20214, 20381, 20415, 22027, 22574, 24669,25549,25911 26624,28076, 28088, 29128, 29362, 29926, 29967, 30789, 30983, 32343, 32371, 33081 33304, 34203, 34993, 35060, 35192, 35923, 36022, 36611, 36977, 38006, 38463, 39793, 40388. 42524, 42673, 42715 43004, 43448, 45130, 45695, 46134, 46481, 47171, 47512, 471163, 48143, 48654, 48657. 491J6, 49271, 49274, 49548, 49999, 50150, 50785, 52483, 53948. 53998, 55382, 56079, 56174, 56512 57534, 57570, 57815. 59459, 59561, 59836, 62004, 62016, 62030. 62794, 63631, 636f)9, 65237, 65671. 65680, 65915, 66050, 66438, 66725, 66770. 66798, 67068, 67259, 69026, 69135, 70147, 70413, 71682, 71760, 72064, 72206, 74297, 74864 vsaka z dobitkom 30 gld Od dosle izžrebanih lozov neso še izplačane naslednje številke: št. 45330 z dobitkom 1500 gld., fit. 26163 z dobitkom 600 gld., št. 33724 in 63093 vsaka z dobitkom 500 gld. m št 1487. 2015, 2569, 2643 2987, 3174, 3374, 3783, 4683, 5099. 5710, 5967, 6462 7098 7319. 7840, 8005, 8240, 8284, 8317. 8400, 9462 9550 9840, 10683, 11785, J2517, 12518, 12875, 14101 15243, 15266, 17301, 17460, 18077, 18510, 18594,18663 19365,19601,20033, 20036, 21730, 21743 22540, 22916, 23013, 23996, 24420, 24609. 25187 25247. 25560, 26494, 267-13, 26773, 27345, 27506 27595, 27992, 28619. 28845, 29017, 29476 29621,29685,20733,32542, 32742, 33237, 33324, 34175, 34184. 34672, 35817, 35878, 37275. 37375, 38179, 38209 39996, 40100, 40902, 41632, 41741, 44515, 44539. 44632 45027, 46051, 4888C. 49207 49498, 49933, 50142 60615, 51235, 51429, 51487, 52092, 53024, 54114, 56284, 56726, 59594, 6D137 60140. 61376, 61486, 61712, 63097, 63296'63425 64981,65195 65276 65442, 65497, 67173, 67302 68409, 70024, 70406, 71272, 72752, 73345 iu 73819 vsaka z dobitkom 30 gld. v Ljubljani, v 2. dan januvarja 1885. Za jesenski in lovski čas! Važno za posestnike, vojake, lovce itd. itd.; vsem, kateri hoč jo pri mokrem mrazu obvarovati suho in gorke noge, je priporočati odlikovana, c. kr. izključno privilego-vana HepreiUOČIJiVtt usnje krepilna mast I. Bendik-a v Št. Valentinu kot najboljše ln imjceneJNe usnje ohrn.ijajoee gredMlvo za čevlje, konjsko opravo, usnje is vozove, gonilne jermene. — Dokazano je, da se rabi več let za mazanje lovskih čevljev pri najvišjem dvoru. — Tudi so je dobro obneslo za umanje krhkih in lazpokanih kopit in je najbolje priporočati. Cenei V velikih škatljah s f> kilo po 10 gld. in z 21/, kilo po 5 gld N daje v.1/, Škatljicah z 40 deka po 1 gld., v Vi IkaUjCidi /. 18 deka po &6 kr,, v >/4 škatljicah z 8 deka (4J f.) 26 kr. ii v l/B škatljicah z 3 deka 100 komadov 12 gld. 6Q kr. Dobiva se v Ljubljani pri SchnSnig & Weber-ji; v Mariboru pri Josipu Miirtine-i; v Celji pri Treun-u & Btieger-ji; na Jesenicah pri Treun-u: v Krškem pri Engelsberger-ji; kakor tudi v vseh vetjih mestih monarhije. Pred ponarejanjem se svari, ker je toliko mazil, ki občinstvo le zapeljavajn. Kdor pa hoče imeti usnje ti'ajno in čedno, kupi naj samo Beudikovo nepremočno mast |B usnje. (766—10) ifftier" GOIFEM-SPRTE ne smel bi manjkati v nobenej bolniške! in otroejej Mibi; on je desin-fekcijsko uredBtvo veličastnega pristnega duha po go/.du in je posebno priporočati j>ri otročjih boleznih, za v sobah otročnic j in pri epidemijah. — Ker ima Hittncrjev conilerni sprit v sebi kot zdravilno znane halzamičnosmoluate in eterično-oljnate snovi vedno zelene Binreke v koncentro-\ vani obliki, ga v.ni zdravniki priporočajo pri plučnib in vratnih boleznih. Ititluer* jev coniterni sprit Be dobiva samo pri jl£^S3 ,uL Bittner"i1' k'karJi v Kcklienaii, Sp, Av. ———-..... in v spodaj navedenoj zalogi. JonUSBITTNER HfltfnttdRfittaiu % podaj naveaenej zalogi Cona steklenici 80 kr., 6 steklenic velja 4 gld. Patentovani razjnšilni aparat l gld.'80 kr. (706—8) Zaloga v LJubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Ji, lekarjl, z varstveno znamko I Patentovani razpršllni aparat ima ulito lirmo: „Blttner, Reichenau, N.-Oe.", Pristen samo Služba babice v Sevnici je izpraznjena, katera se b tem razpiše. S to službo je zdiužena letna subvencija pr. 50 gld. iz okrajne, oziromr občinske blagajnice. Prositelpce za to službo morajo dokazati znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru i» pisavi ter na| svoje prošnje z zadevnimi sj>rič«-vali m domovnskim listom predložijo najdalje do 1. svezana 1885 okrajnemu zastepu v Sevnici. (825-2> mm Podpisani si drzne naznanjati slavnemu p. n. prebivalstvu, da z novim letom prevzame v kavarno SFiscIier-jevo ali NARODNO KAVARNO na Kongresnem trgu št. 13, ter s« uljudno priporoča za obilno obiskovanje, obetajoč inajboljšo postrežbo. (832-^2) Jože Kramar. kxxxkkxxxxxxxxxxxx x Fran nepokvarjene, hvrslue i voščene sveče izdelujejo (750-5) P. & R. Seemann y Ljubljani. XXXXXXXXXXXXXXXXXi \ Velika partija i <7«-74) ostankov nmkvfl (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno nožko obleko, pošilja pi) poštnem povzetji, ostanek p- *> gl. Ii. Nlorch v Urnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zatenjati. Uzorci proti poMjatri marke za 10 ki i§tteetHti;ae>»MMtiMtM a »| Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvirno zdravilo zopei vse bo-'ielui v želodci, in nrpresežno zoper neilaat do Jedi, alabi želodeo, smrdooo sapo, laplhne-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da ae m nareja pesek in paeno in alez, Eoper zlatenico, rnjna in bljuvanje, da (lava ne boli, (če izvira hilečina iz želodca), zoper kič v želodci, preoblož.ojo želodca z Jedjo aL pijačo, črve, »oper bolezii na vranici, Jetrah in »oper zlato žilo. <-l:t v m« /iilogu: Lekar C. Brady9 Kremsier, Moravsko. Jedna Bklcnica z iavodilom, kako 8e ra>i, stane :t.» kr. mm Prave ima se.'sn.oz V Ljubi j ai i: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskej cesi; lekarna Josip Svoboda, na PreSirnovem trgu. V Novem mesni: lekarna Dom. Kizzoli; lektrna Josip Hergmann. V Postojni: Anton Leian. V Gorici: lekarna A. deGironcoli. VAdovščinii lekarna Micbael Guglielrao. V Ce ji: lel.ar J. Kupferschmied. V K ra n j: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Rcblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Crnom'ji: lekar Ivan Blažek. V Škofjoj Loki: lekar Karol Pibiani. H' 10(53 398 127 142 2235 440 532 150' 666 536 1801 191 269 543 644 228, 1114 502 432 331 1655 575 1846 343 827 648 1500 356 1709 661 2121 381 1988 097 151 411 1042 742 1315 467 1200 771 1977 503, 51 793 205(5 530 17(50 808 2081 54: ) 1166 847 659 630 1608 879 1931 651 1032 918 1324 739 538 978 2171 747 1605 13035 058 528 937 1961 1961 938 1599 137 918 969' 811 313 15." J1 978 1433 35 1 1137 18020 337 385 1001 054 1881 431 339 088 471 442 2ll< 130' 1677 448 1006 220 1774 454 1912 23 l 858 530 284 25' r 987 536 1246 26; 1 1378 585 291 291 2190 664 872 301 666 761 68« 36; J 1170 793 14 37ž t 1194 812 459 377 313 830 702 438 1248 833 98;j 4391 1898 840 1975 49 ■ 1693 811 878 509 813 936 801 519; 1988 960 578 576 1945 U"22 1058 929 1157 086 1981 957 2125 093 202 986 1543 150 1822 99: 118 201 821 19018 2168 273 857 020 971 307 22:18 142 61 380 1445 169 444 396 2001 589 203 734 413 290 1590 421 2156 331 2011 19312 384 4151 429 480| 506 564 508 593 804 807 834 849 901 916 903 20004 019 038 040 076 090 109, 132; 165, 181 204 379 3961 624 561, 703; 778' 796' 837 866 907 916 988; 21013 162 228 229 284 273 286 287' 330! 3861 389 455' 479. 596' 662 672 740 756' 802 885 914 9281 983' 22005 038' 070 07!) 109! 184' 2041 217 218 288 324' 488 490 498' 5161 694 652! 660 752 761 788 927' 991 23182; 21(5 211 358, 361 376 412 423 444 445 449 488 639 667 721 727 869 923 968 969 975 982 992 24033j 099, 143! 341 2227 2120 1649 725 625 413 1795 252 738 213 2021 1680 075 1868 1279 1748 103 1087 17 1607 215:" 1256 1446 2187 247 1069 1079 790 1541 786 1152 1119 1028 1357 1424 2035 710 1888 351 1084 8421 811 2229 2073 1808 480 702 1341 430 1333 240 1801 U 89 165 1673 810 1(571 1160 2122 2118 207 21-123; 121: 817 129 214; 221; 1003 908 926 ■I.;; i I502 1 Milo 13 2138 917 920 121.-) 137 1803 110(5 1479 403 2044 2149 224 4 393 301 1561 98: 2191 1001 866 71 898 67 451 759 1(520 2111 1288 45« 2000 1604 290 116 1291 394 1800 24150; 173 286 407, 414 471[ 496 508; 571 6115 609, 610 030, 038 713 788, 802 901 940 970 j 25009 057; 082 105! 220, 230, 304 410' 430 445' 481 516 520 541 555 562 678 681 727 744' 840 919 920 26121, 315 317 325 331; 332 490 5041 514 537 547' 627 650 710| 757] 769 818 822 863; 8741 917 981 980 27027 074 107 136 140 240| 355'; 370 410 420' 4811 520 521 607! 6741 760 770! 813' 842 851 965 975 987 280241 032 037 073 141 102 202 218 277 378 404 489 490 647 681 754 761 789 873 910 979J 983| 13(54 1350 959 889 228 148 788 1996 Hi:;."! 1692 546 2186 1311 1725 211 2057 1029 2211 1330 774 521 156 1238 1925 2020 1293 2241 344 1130 2OI9; 991 634 561 561 783 1047 155 611 4 1259 1048 814 199 1773 1425 2256 879 673 1179 34 225 169 59 1039 L09I 1161 401 2091 1891 2219 1515 111 140 146 111 1217 1011 780 208i L62I 2080 1770 65: 1710 19i 1581 1529 94 2011 35'.) 491 713 681 165 1340 390 1739 281 2010 204: i7::j 1185 26 107 191 2183 1270 701 1391 127i i 199(1 172 466 855 19 806 1670 78 731 2037 2106 28995 29028, 060 151 172 203 223 227 291 300 380 451 455 517 531 548 574' 591 738 803 809 824 918 918, 30057! 069, 091 099, 160 176 219, 220, 271 398, 412 530 615 616 649 7()1 753 782 805 823 845 998 999 81116 194; 219 223 216' 252' 253 318 496 499 509' 518' 519 530 566, 660 664, (586 726 795' 861' 862 1189 320;i9 033| 069 079 128 131 133; 181 188' 296 312; 371 455 462 515' 586; 611 672! 807 831 833 898 993 33tH6 023 120 150 177 194 452 466* 488 491 539 594' 619 723 767 768 855 890! [sire bana srečka zadela j' dobiltk Rtov 614 32 1577 995 131 1331 1377 1150 408 563 1085 613 671 410 1090 2199 189 1694 1616 2058 1617 .120." 183: 17H 55." 961 419 1144 15(5; 2004 1258 1343 188." 1024 132» 600 1771 2178 911 1618 1453 8'.ll 841 112 488 1523 165 175 11151 1428 304 767 i 2161 47"< 19 19 54 520 1T i 1 529 912 14 2232 13. Harmonij . , 11. Briljanten prstan . 12. Lovska puška, prima ber-nard-damaščenka . . 13. Kaseta se srebrno namizno opravo za jedila za 6 osob .... 14. Trijčr .... 16—17. Telice pinegavskega plemena, vsaka vredna . 18. Veliko viseče ogledalo . 19. Salonska ura 20. Ura z nibalom 21. Žitna čistilnica 22. Slamorezni stroj . . 23. Ura z nihalom 24—26. Puške risanice z dvojnim zaklepom, vsaka vredna .... —.'0. Potni kožuhi, vsak vreden .... —38. Zlate remontoirne ure, vsaka vredna — 42. Sreborni nnmizniki, vsak vreden . . . Briljantni uhani Lišp in sicer: zlata broehe in zlati uhani . . isto Medaljon z briljanti Križec z briljanti . Zlata verižica gl. kr. 27 81 39 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 61. 52. 53. 54. 55. 66. 57. 58. £9. 60. 61. 62. 63. 64. 65. Stojalo srebrno za na mizo .... Zapestnica z dijamanti . Zlata verižica 2 svečnika (girandol) sro-brna . Dva srebrna svečnika . Popolna namizna oprava za 6 osob iz kitajskega srebra .... Popolno namizje iz por-celjana za 12 osob Popolna steklena posoda za 12 osob . . , Slika, barvotisk Dva svečnika iz kitajskega srebra . Popolno namizje za 12 osob .... isto Popolna umivalna priprava .... isto Vaza . ... 1000— 500.— 500.-250— 250— 250— 250— 100.— 100— 100— 100— 100— 100.-100.- 100.-50.-50.-50.-50.-50.-50.- 50.- 50— 50.— 50— 60.— 50.— 60.— 50— 50.-60.-50.- 50— 50.— 50— 50.— 50— 50— 50.- 50— 20— 20— 20— 20— 20*— 20— 20— 20— 66. Doprsna kipa Nj. veličanstva cesarja in cesarice 67. Doprsna kipa Nj. ces. Visokosti cesarjeviča in Nj-ces. Visokosti presvitle cesaričine 68. Pivna oprava za 12 osob 69. * n n n d 70. Salonska ura 71. Salonska ura z nihalom 72— 75. Zugmayer-jevi plugi, vsnk vreden . 76—87. Zlate ure, vsaka vred. 88—91. Zlate ure za dame, vsaka vredna. 2 srebrna namiznika isto Zlati uhani . 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 99. Zlat medaljon. Zlata verižica Garnitura zlatih gumb za srajce . . . 100. Daljnogled 101. r ... 102. 12 srebrnih nožev in vilic v etni .... 103. 12 srebrnih nožev in vilic v etui . . . ■ 104. Tobačnica iz tula-srebra 105. » » * » 106. Caša iz srebra 107. Daljnogled 108. Oljnobarvena slikaNj.Veličanstva cesarja . 109. Oljnobarvena slikaNj. Veličanstva cesarice . 110. Oljnobarvena slika dr. Janeza Blciweis-a viteza Tr-steniškega 111—112. Vrč iz terracotte, vsak vreden .... 113—114. Vaza, vsaka vredna 115—121. Po 12 nožev, žlic in vilic, vsako vredno 122—130. Dva svečnika iz kitajskega srebra, vsaka vredna .... 131—135. Potni necessaire, vsak vreden . 136—140. Vrč za čaj, vsak vreden .... 141—156. Popolna namizna posoda za 6 osob, vsaka vredno .... 157—161. Garnitura k črni kavi za 6 osob, vsaka vredna .... 162—166. Popolna umivalna oprava, vsaka vredna . 167—171. Vnze iz porceljana, vsaka vredna 172—176. Opravo k pivi za 6 osob, vsaka vredna . 177—186. Stensko ure, vsaka vredna .... 187—226. Srebrne žepno ure, vsaka vredna po . 227—23«. Zlati prstani, vsak vreden .... 237- 246. Zlati uhani, vsaki vredni .... 247—256. Zlati medaljoni, vsak vreden .... 257—266. Medaljoni z granati, vsak vreden . 267—276. Srebrno zapestnice, vsaka vredna 277—281. Giramloli iz kovino, vsak vreden . 282-291. Garnituro zlatih gumb za Brajoe, vsaka vredna .... 292—296. Murčki, vsak vreden 297—301. Srebrne verižico, " . vsaka vredna gl. kr. 20.- 20-20— 20— 20— 20— 20— 20.- 20— 20— 20— 20— 20— 20— 20— 20— 20— 20— 20— 20— 20— 20— 20— 20— 20— 10— 10— 10— 10— 10— 10— 10— 10— 10— 10— 10— 10— 10— 10— 10— 10— 10,-10.— 10— 10— 10— 10 — 10. 10, 10- 302—306. Žlica, nož in vilice iz srebra, vsako vredno 307. Srebrn namiznik 308—317. Garniture k črni kavi za 1 osobo, vsaka vredna .... 318—327. Vaze, vsaka vredna 328—332. Visečo svetilnice, vsaka vredna . 333—367. Pivni vrči, vsak vreden .... 368—387. Dcnarniki in tobolke za smodke, vsak vreden 388—392. Popolne kadilne pripravo se stojalcem, vsaka vredna .... 393—407. Cevi za smodke, vsaka vredna 408—447. Po 12 nožev in vilic, vsako vredno 448—407. Svečniki iz kitajskega srebra, vsak vreden 468—477. Kovčegi, vsak vreden 478—482. Potni necessaire, VFak vreden . . . 483—487. Šivalni necessaire, vsnk vreden . . . 488—497. Nož, vilico in žlica iz pnkfonga za 6 osob, vsako vredno 408—547. Stenske ure, vsaka vredna .... 548—557. Granatni prstani, vsak vreden . 558—567. Srebcrne zapestnice, vsak vreden . 568—592. Granatni uhani, vsak vreden .... 593—617. Brocho iz granatov, vsaka vredna. . . 618—627. Križci z granati vsak vreden .... 628—657. Medaljoni z granati, vsak vreden . . . 658—707. Srebrno zapestnice, vsaka vredna 708—727. Srebrni gumbi za srajce, vsaka garnitura vredna .... 728—767. Murčki, vsak vreden 708—817. Srebrne verižice, vsaka vredna . . 818-867. Zlati prstani, vsak vreden .... 868—907. Zlati uhani, vsak vreden .... 908—919. Slonokoščeni medaljoni, vsak vreden . 920—929. Slor.okoščeni križci, vsak vreden . 930—953. Tobolke za smodke, vsaka vredna . • 954—965. Detuirniki zadamo. 966—989. Cevi za smodko, vsaka vredna .... 990—1001. Po dva svečnika iz cinojekla, vsak vreden . 1002—1013. Lišpi za damo v etui, vsnk vreden . 1014—1037. Sladkornice, vsaka vredna .... 1038—1097. Nožiči, vsak vreden 1098—1109. Kovčegi, vsak vreden .... 1110—1121. Male potno torbice, vsaka vredna . . 1122—1127. Kletke, vsaka vredna .... 1128—1133. Držala za smodke, vsako vredno 1134—11:119. Tobačnicc za tobak in papiroske, vsaka vredna 1140—1145. Žepno leščcrbe, vsaka vredna . . 1146—1151. Pisalniki iz kovino, vsak vreden . gl. kr. 10— 10— 5— 5— 5— 5— 5— 6— 5— 5— 5— 6— 5— 5— 5— 5— 5— 5— 5— 5— 5— 5— 5— 5— 5— 5— 5— 5— 2.50 2.50 2.50 2.50 2.50 2.50 2.50 2.50 2.50 2.50 2.50 2.50 2.50 2.50 2.50 2.50 gl. kr 1152—1157. Usnjato kasete za rokavico po . , 2.50 1158-1169. Pivni vrči, vsak vreden .... 2.50 1170—1205. Zajomalnice za mleko iz kitajskega srebra, vsaka vredna . . . 2.60 1206—1241. Stenske uro, vsaka vredna .... 2.50 1242—1265. Prstani, vsak vreden .... 2.50 1266—1301. Uhani, vredni po 2.50 1302—1361. Srebrno verižice, vsaka vredna . • 2.50 1362—1397. Murčki, vsak vreden .... 2.50 1398—1457. Srebrni medaljoni, vsak vreden . . . 2.50 1458—1481. Srebrno broehe, vsaka vredna. . . 2.50 1482—1507. Fino brušene bter-ske steklenice, vsaka vredna .... 2.50 1508—1513. Stojala za smodko in pisalniki, vsako vredno 2.— 1514—1519. Pisalniki, vsak vreden .... 2— 1520—1525. Ronci (potni rou- leau), vsnk vreden . 2.— 1526—1531. Leščcrbe, vsaka vredna .... 2.— 1532—1555. Amerikansko zapestnice, vsaka vredna . 2.— 1556—1567. Po tri žlico za kavo iz kitajskega srebra po. 2.— 15G8—1573. Klešče za sladkor iz kitajskega srebra po. 2.— 1574—1585. Tobolke za smodko, vsnka vredna . . 2.— 1586—1591. Žepni necessaire, vsak vreden . . . 2.— 1592—1603. Ročna in potna ogledalca, vsako vredno 2.— 1604—1615. Denarniki, vsnk vreden .... 2.— 1616-1651. Tobačnico in kitajskega srebra, vsaka vredna .... 2.— 1652—1711. Nožiči, vsak vreden 2,— 1712—1735. Kovčegi, vsak vreden .... 2.- 1736—1747. Šivalni necessaire, vsak vreden . . . 2.— 1748—1759, Sladkornice, vsaka vredna .... 2.— 1760—1771. Karafine, vsaka vredna .... 2.— 1772—1795. Ročno torbico, vsaka vredna . . 2.— 1796— 1807. Popotne steklenice, vsaka vredna . . 2.— 1808—1819. Slonokoščeni medaljoni, vsnk vreden . 2.— 1820- 1879. Taso, vsaka vredna 2— 1880—1915. Zlati prstani, vsak vreden .... 2.— 191G—1951. Uhani, vredni po 2,— 1952—1963. Pozlačeni križci, vsak vreden . . . 2.— 1964—2011. Garniture srnjčnih gumbov, vsaka vredna . 2.— 2012—2059. Murčki, vredni po..... 2.- 2060- 2117. Srebrni medaljoni' vsak vreden . . . 2,— 2118—2166. Srebrne brodim, vsaka vredna . . 2.— 21CG—2201. Srebrno verižice, vsaka vredna . . 2.— 2202-2225. Pivni vrči, vsak vreden .... 2.— 2226—2247. Fino brušene liter.' ke steklenice, vsaka 2.— vredna .... 2,— 2248—2257. Srdu no verižice, vsaka vredna . . ?.— Skupna vrednost vseh dobitkov znaša 15-000 gld. .Dobitki se bodo izročevali od 1. februvarja 1885 naprej v društveni pisarni na Kongrfpnem trgu štev. 7, v I. nadstropji.