Stev. BI
f LMM V fOreK, dne 19. maja 1925. Posamezna številka stane 1*30 Din UM LIH.
Naročnina
za državo SHS:
na meaec......Din 20
m pol leta..... .120
as celo leto .... .M«
za inozemstvo: mesečno.......Din 90
Sobotna izdaja: celoletno
, Din 60 , . 80
f Jugoslaviji . t inozemstvu.
Cene Inseraiom,
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'50, veliki po Din 3-— in 4-—, oglasi v uredniSkem dolu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
izhaja vsak dan izvzemS! ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
prilogo ^Ilustrirani Slo venec" Poštnina plačana v oofoviiit
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravnlStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Težki problemi.
Pred šestimi leti so ustvarjali državniki v svetovni vojni zmagovitih držav nove in po njihovem mnenju tudi trajne podlage za ureditev in pomirjenje Evrope. Delili so stara carstva in ustvarjali nova, narodi, ki so stoletja ječali pod tujim gospodstvom, so postali svobodni, prejšnje tlačitelje in zatiralce pa so vklesnili v trde okove. V opojnem zmagoslavju so gledali državniki pred seboj novo, lepo Evropo, kjer bo vladala neskončna sreča in blagostanje.
Nove Evrope pa ni ustvarjalo plemenito zmagoslavje, ampak maščevalno zmagoslavje. Maščevalnost pa je zlo, ki ne more roditi drugega kot zopet zlo. To vidi in čuti danes, komaj po petih letih, vsa Evropa in z Evropo vred ves svet.
Mirovne pogodbe, od katerih so si državniki takoj po vojni toliko obetali, so res rodile dosti dobrega, prinesle pa so s seboj tudi veliko zla. Nemčijo so potlačili res na tla, toda potlačena Nemčija je za Evropo še večje breme kot je bila Nemčija pred vojno.
Strah pred nemško revanšo in pred maščevalnostjo premaganih držav povzročuje zmagovalcem vedno nove stroške za še hujše oboroževanje kakor pred vojno. Ti stroški so toliko občutljivejši, ker morajo vse evropske države še vedno plačevati ogromne vsote, ki jib je požrla svetovna vojna.
Mirovne pogodbe Evropi niso prinesle toliko zaželjenega miru in sreče, ampak so politično in socijalno nezadovoljnost evropskih narodov še stopnjevale do nevzdržnosti.
Ne vzdržnost sedanjega stanja v Evropi Miti od dne do dne bolj tudi Amerika. Amerika je dolgo stala ob strani in gledala, ali se bodo evropski narodi sami spametovali ali ne. Sedaj pa Amerika, ki s svojim denarjem obvladuje Evropo, ne mara več čakati. Najprej je spregovoril ameriški poslanik v Londonu Haughton na evropski naslov zelo resne svarilne besede. Za njim pa se oglaša 'Amerika sama in v službenem opominu na evropske države pravi: Ali obnovitev svetovnega gospodarstva brez Evrope, ali pa s sodelovanjem Evrope! Svetovno gospodarstvo bo tukaj. Če hoče biti Evropa pametna, je lahko zraven, če pa ne. bo odrinjena na stran ali pa postavljena v kot! Svoj opomiu je Amerika podkrepila še s papirji, ki se imenujejo evropske zadolžnice. ?Plačajte najprej, kar ste mi dolžni za svetovno vojno«, pravi Amerika, >potem pa delajte kakor hočete!«
Amerika pa dobro ve, da Evropa svojih obveznosti ne more poravnati, dokler traja sedanje politično in gospodarsko stanje v Evropi. Zato je ameriški opomin obenem glasen klic po reviziji mirovnih pogodb, kar Ameri-kanci v svojem opominu iudi izrečno omenjajo.
Ameriko krepko podpira Anglija. Motivi, ki vodijo Anglijo, da se postavlja na ameriško stran, so sicer precej drugačni kakor ameriški, ampak zato niso nič manj važni. Gotovo je, da Anglija od svetovnega gospodstva noče biti izključena. Ravno tako gotovo pa je tudi, da Anglija uvideva, da bo boj za svetovno gospodstvo še jako dolg in težak in zato išče zavetnike. V prvi vrsti računa na Nemčijo.
Nemčija se jako dobro zaveda svoje važne vloge v razvoju bodočih dogodkov, ki se bodo odigravali na daljnem vzhodu. Od drža-nja Nemčije je odvisno skoro vse. Svoje pomoči pa Nemčija ne bo dajala nikomur zastonj, ampak ona ima svoje jasue in določne zahteve, brez katerih izpolnitve na njeno pomoč ni računati. Nemških zahtev pa ni mogoče izpolniti brez revizije mirovnih pogodb, za kar se že nekaj let zavzema sam njihov soustva-ritelj in sopodpisnik Lloyd George.
Kakšne nevarnosti se iz takega položaja lahko izcimijo zlasti za male države, ki so nastale po vojni, oziroma se po vojni povečale, je na prvi pogled jasno. Ce postane Nemčija zopet soodločilen faktor v zboru zapadnih velesil, bodo morali državniki malih držav napeti vse sile, da veliki ne bodo malih prikrajšali. Jako važen faktor v politiki malih držav pa bo postal njihov odnos do Rusije, s katero bo zapad enkrat tudi uredil svoje račune, bodisi zgrda, bodisi zlepa; najbrž zlepa, čeprav bo treba premagati pri tem ogromne težave. Ce se bodo .Anglija, Amerika, Francija itd. z Rusijo.ooravnale zlepa, bodo tiste male drža-
Političen položaj neizpremeojen.
Belgrad, 18. maja. (Izv.) Z ozirom na poslednje dogodke in pa na neki komunike Sve-tozarja Pribičeviča, se je na današnji ministrski seji razvila živahna debata o tem, kdo sme dajati komunikeje o stanju v vladi, ali smejo to storiti posamezni klubi ali samo vlada. Zdi se, da je zmagalo stališče, da jih sme izdajati samo vlada. Poleg tega so na seji razpravljali o raznih resornih zadevah iu o delovanju skupščine.
Voditelji bloka narodnega sporazuma so imeli sejo, katere se je v imenu Jugoslov. kluba udeležil dr. Hohnjec. Razpravljali so o ve-
rifikaciji Radičevih mandatov in kakor čuje-mo, o zadržanju radičevcev na sejah odbora in nastopu Pavla Radiča, ki je bil cel dan v Smederevem v družbi z dr. Jankovičem in Ko-jičem. O seji ni bil izdan noben komunike. Sicer je bilo v skupščini mirno in se ni nič veliko razpravljalo o novem položaju, ker je jasno, da pred verifikacijo o tej stvari ne bo prišlo do kakšnih nepričakovanih sprememb. Kralj se je odpeljal na svoje posestvo, kar je najboljši dokaz, da v teh par dneh ni pričakovati važnejših sprememb.
MINISTER ZA FINANCE OBLJUBLJA NOVE DAVKE. - DR. KULOVEC IN PUŠENJAK ZA ZADRUŽNIŠTVO. — RADIKALNI POSLANCI S KMETOV PROTI TEMU, DA BI
VES DENAR POBRAL BELGRAD.
Belgrad, 18. maja. (Izv.) V nedeljo dopoldne in v ponedeljek cel dan se je nadaljevala specialna debata o kmetijskih kreditih. Značilno je bilo precej pohlevno zadržanje radičevcev, in precej bojevitejše zadržanje za-jedničarja dr. Krajača ter naravnost revolucionarno razpoloženje radikalnih kmetskih poslancev. Radikalni kmetski poslanci niso bili proti načelom zakona, ampak proti temu, da se s kmetskini denarjem polnijo centralne ustanove, od katerih ne dobi kmet niti vinarja nazaj. Odbor je začel v nedeljo z razpravo o ravnateljstvu za kmetijske kredite. Glede tega se je sprejela izprememba, da dobi glavni zadružni savez enega člana več. Dr. Kulo-vec je zahteval, da mora državni svet imenovati tiste, ki jih predlaga zadružništvo. Predlog glede ravnatelja, da mora biti imenovan eden izmed terno-predloga, je bil odklonjen. Dolga debata se je razvila glede dohodkov, ki jih bo imelo ravnateljstvo za kmetijske kredite. Odbor je pozval finančnega ministra dr. Stojadinoviča, da da potrebna pojasnila. Dr. Stoiadinovič je imel daljši govor, ki je izzvenel v velik pesimizem glede naših financ. Izjavil je, da dela sedaj na novem proračunu za leto 1926/27. Torej ne bomo v proračunskem letu 1925/26 imeli še rednega proračuna, ampak si bomo še gospodarili z dvanaj-stinami. Minister je odkrito povedal, da je davčne vire tako zelo preuapel, da ne ve za nobenega novega več. Priznati je moral, da ljudstvo ječi pod izredno visokimi davki in davčnimi bremeni. Upa samo, da pridobi nekaj z večjim štedenjem, s katerim je sedaj pričel. Država bi morala za kmetijske kredite prispevati po 50 milijonov. Priznal je tudi, da teh novih kreditov še nima pokritih. Misliti bo treba na nove vire dohodkov, to se pravi na nove davke.
Seveda je dal opoziciji dovolj prilike za ostro kritiko. Dr. Krajač, Vladimir Pušenjak in dr. Kulovec so z ostrimi besedami bičali finančno politiko in podčrtavali, da imamo nov zakon, ki zahteva večje izdatke, da pa nimamo kritja. To kaže, da je cela stvar precej neresna. Več radikalnih kmetov in dr. Kulovec so zahtevali, da se pupilarni denar in denar iz javnih ustanov nalaga v zadružne ustanove, kjer je varno naložen, zlasti radikalni kmetski poslanci so brezpogojno zahtevali, da sc ia denar dvigne v drž. hipotekami banki in da se da oblastnim zadrugam. Navzoč je bil minister Grisogono. Izjavil je, da ho dal na ponedeljkovi seji svoje pojasnilo. Nato se je nadaljevala razprava o čl. 30., prej 28., ki govori o razdelitvi centralnih kreditov. Opoziciji se je posrečilo, da je vzela za podlago kreditno sposobnost zadružništva, tudi dosedanjega. Dolga debata se je vnela glede § 471. srb. drž. zakonika, v katerem je izročen gotov del posesti od zadolževanja in odsvojevanja. Govorili so Neisdorfer, Pušenjak, Timotijevič, radi-
ve, ki so se preveč angažirale proti Rusiji, slabo odrezale. Zdi se, da revizija mirovnih pogodb brez Rusije sploh ne lx> mogoča,
Otvarja se nov kapitel svetovne zgodovine po vojni, ki krije v sebi veliko neizvestnosti nevarnosti in težkih kriz, zlasti za male države. Najboljše jih bodo prebolele one države, v katerih vlada demokracija, kjer ljudstvo res in ne samo na papirju odločuje in kjer pravičnost in demokracija odstranjata vsak večji nesporazum in nezadovoljstvo med narodi iu stanovi.
kal Trbič. Sprejeti so bili razni kompromisni predlogi. Ostra debata se je vnela pri čl. 36. (prej 34.). Dr. Velizar Jankovič je stavil dodaten predlog, v katerem predlaga, da ima staro zadružništvo pravico dobiti samo 15 odstotkov od celotnega centralnega kredita, za kratkoročna in srednjeročna posojila za svoje zadruge.
Dr. Kulovec je še enkrat pokazal na krivice, ki se delajo sedanjemu zadružništvu. Produktivnih in sličnih zadrug je v državi nad 200. Kreditnih samo toliko, zato ne gre, da se tako po mačehovsko zapostavljajo. Večina je vztrajala pri vladnem predlogu. Pristala je na to, da se pri določevanju hipotekarnih kreditov ne zapostavlja sedanje zadružništvo. V tem smislu je govoril Vladimir Pušenjak. Drugi členi so bili po kratki debati sprejeti. Nato so obravnavali predhodne določbe. Dolga debata se je vnela o sodnem postopanju, če dolžnik ne plača dolga. Kosta Timotijevič je pravil naravnost neverjetne stvari o sodnem in izvrševalnem postopanju. Naravnost je priznal, da sodb niti v 30 letih ne bo mogoče izvršiti. Zato je zahteval, da se postopa po meničnem sodnem postopanju. Večina je v tem smislu sprejela predloge.
Na ponedeljkovi seji so razpravljali o 51. 29. Na sejo je prišel minister Grisogono. Šlo je zato, koliko naj drž. hipotekama banka prispeva za kmetijske kredite. Velizar Jankovič je predlagal, da naj da hipotekama banka polovico čistega dobička v centralni fond. 0 tem ni hotel nič slišati, da naj ostane pupilarni in drugi slični denar v posameznih oblastnih skupščinah in se naj uporablja v prvi vrsti v kmetske interese. Kosta Tiimotijevič je predlagal v svojem govoru kompromis v tem smislu, da naj gre polovica denarja v hipotekar-no banko, polovica pa oblastnim zadrugam. Dr. Kulovec je izjavil, da nudi zadružništvo vedno dovolj veliko varnost. Zahteval je, da se denar nalaga v rajfajanovke in zadružne ustanove, da ne bo romal v drž. hipotekam« banko, ampak, da oslane doma in da se nalaga v kreditne zadruge, kjer ni nič manj varno naložen. Zahteval je tozadevne spremembe.
Nato so nastopili radikalni kmetski poslanci, ki so izredno ostro nastopili. Izjavili so, da ne odstopijo od tega, da mora ostati ves denar doma na deželi iu da ne bodo pustili, da se zvleče ves denar v Belgrad, kjer si miljo-narji zidajo palače, za kmete pa nimajo nič. Ostre besede so padale na račun finančnega ministra. Radikal Srečkovič zahteva, da se ljudski denar vrne ljudem, da bo služil cilju, za katerega je bil dan brez ozira na belgrajsko zidanje. Radikal Braničevič je v ostrem govoru zahteval, da se fondi, kakor cerkveni, samostanski in drugi dajo ravnateljstvu za kmetijske kredite. Izjavil je, da bo to vprašanje spravil na dnevni red v radikalnem klubu in pred plenumom narodne skupščine. Izjavil je, da je radikalna stranka pred štiridesetimi leti obljubljala kmetom, da jim bo pomagala s kre diti. Po štiridesetih letih pa prinaša zakon, ki bo ostal vsled ministrovega postopanja na papirju, kakor so dejali Slovenci. Ker predsednik in kmetijski minister nista pokazala v tem oziru nobene popustljivosti, so radikalni kmetski poslanci zapustili sejo.
Nato je Jankovič prekinil sejo, da radikali v svojem klubu to vprašanje razčistijo. Vendar se radikali za časa odmora niso mogli sporazumeti. Čez pol ure je bila seja otvorjena. Ob-vljeno je bilo, da se vrši prihodnja eseja v
torek ob 9 dopoldne. Na današnji seji je bil sprejet ves zakon, razen točke, ki govori o raz-« deljevanju kreditov hipotekarne barake. Zna* čilno je, da pri razpravi o tem važnem vpra* šanju ni bil navzoč noben član zemljoradniž-< kega kluba, čigar član je veliki »prijatelja kmeta Ivan Pucelj.
Pil
Na seji narodne skupščine 14. t. m. se j®j kakor smo že na kratko poročali, vršila debata o postopanju monopolske uprave pri letošnjemi odkupu tobaka. V tej debati se je oglasil tudi g. poslanec Smodej, ki se je energična zavzel zlasti za delavstvo tobačne tovarne Ljubljani. Njegova tozadevna izvajanja so so glasila:
Gospodje poslanci! Iz poročila finančnega ministra smo posneli, da ima država dobre do. hodke, celo do 130 Milijonov dinarjev mesečno od tobaka. Z drage strani smo pa zopet čuli druge glasove, iz katerih moremo posnetij da je upravljanje, kakor je vrši uprava monopolov, zelo slabo. Mi nimamo sploh nobenega upogleda v upravo monopolov. Že iz govora poslanca Agatonoviča smo razvideli, da uprava monopolov dela, kakor da bi bila država v državi in da je upravnik monopolov, kakor se zdi, višja oseba kot pa finančni minister, To je čudno razmerje in meni se zdi, da je treba temu razmerju napraviti enkrat korenit konec. (Klici na levici: Tako je!) Čisto jasno je, da bi država morala imeti ogromne dobičke od tobaka. Ako teh dobičkov nima, je to znamenje slabe uprave. Če pa ima dobičke, a te dobičke prikriva, potem je potrebna večja kontrola nad upravo monopolov, kakor smo jo pa imeli doslej.
Naša držaVa jo po svoji legi gotovo zelo primerna za proizvajanje tobaka. Čudno pa je to, da ljubljanska tobačna tovarna, ki je bila nekdaj v Avstriji na glasu, da dobiva najboljši tobak in da izdeluje najboljše cigare in cigarete, danes, ko smo v državi, kjer je tobak doma, dobiva najslabši tobak iu proizvaja najslabše cigare in cigarete. Temu ni kriva tovarna, marveč uprava monopolov, kateri se kvari tobak, potem pa pošilja najslabši tobak v Ljubljano. Zdi se, da je to strankarski tobak, ki ga dobivamo v Ljubljani. (Klici na levici: Tako je!)
Tudi naši trafikantje se zelo pritožujejo nad sedanjo upravo. Sploh se vidi, da sedanja vlada nima nobenega socialnega smisla in socialnega čuta za siromašne ljudi. Manjše prodajalno tobaka imajo siromašni ljudje: vdo\a invalidov itd. Edini dan, ko so imeli prosto, je bila prej nedelja popoldne. Toda uprava monopolov je ukinila tudi to in je odredila, da morajo biti trafike tudi v nedeljo popoldne odprte. Ako trafikantje tega ne bodo storili, bodo strogo kaznovani. To se pravi, da nimajo nikdar malo prostega časa, da morejo iti v prosto naravo in se navaiti svežega zraka. To je velika krivica. Uprava monopolov, naj odredi, da trafikantje morejo — smejo* ne pa da morajo imeti v nedeljo popoldne svoje trafike odprte.
Ni pa to glavno, radi česar sem se oglasil k besedi, nego neka druga stvar. To je, ka-ko postopa uprava monopolov s svojimi lastnimi delavci. V tukajšnji zbornici se redko kdaj čuje beseda delavec ali radnik. najmanj pa od vladne strani, kakor da delavec ni član naše države, polnovreden član človeške druž-be in kakor bi ga ne bilo treba ščititi kot vsakega buržuja.
Uprava monopolov je imela nešteto intervencij naših poslancev vsa leta, kar smo v tej državi. Reči morem, da z nobenim ministrom ni bilo tako težko govoriti, kakor z upravnikom monopolov, ki nima nobenega smisla za delavce. Ako je draginja rasla, niso rasle tudi plače v enakem razmerju. V Sloveniji, kjer jo beračenje za hranjeno, se danes dogaja, da morajo vpokojenci tobačne tovarne hoditi od hiše do hiše in beračiti, ker njihove pokojnine znašajo danes po 15 dinarjev na mesec. (Klici na levici: Škandali) Če to ni socialen škan-dal. potem sploh ni nobenega škandala. Ako tobačno delavstvo pošilja mesec za mescem prošnje na upravo monopolov, je ta uprava kakor kamen, ki nič ne vidi, nič ne sliši in nič ne čuti.
Vsled dolgega prigovarjanja, interpelacij iu iutervencij naših poslancev v prejšnji skm>-
to kaznuje, država pa izplačuje penzaje delavstvu v kronali. (Toma Popovič: Popraviti demo i to!)
Pokojnine starih tobačnih vpokojencev in vpokojenk naj se odmerijo v isti višini, kot je določena za ono delavstvo, ki gre sedaj v pokoj. Nikakor ne gre, da bi se z vpokojenci postopalo slabše kot se bo postopalo s sedanjimi delavci, kadar bodo stopili v pokoj. Baš s starimi, onemoglimi ljudmi, ki so se izživeli v službi, je treba imeti socialno čustvo in usmiljenje ter postopati z njimi tako, kakor da ba stopili danes v pokoj. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.)
Tudi stanarinske doklade naj dobivajo tobačni vpokojenci v isti višini, kot je po službeni pragmatiki določena za državne uslužbence.
Tobačnim vpokojencem in vpokojenkam, ki so doslužili polno dobo, naj se nakaže pokojnina v oni višini, kot znaša sedanja mezda po 35 letih službe.
Te stvari sem moral navesti tukaj v zbornici, ker so bile vse pritožbe našega delastva neuslišane, ker se zanje ni zmenilo niti finančno ministrstvo, še manj pa monopolna uprava. Menim, da je to postopanje kruto in da je socialna dolžnost monopolne uprave, da omogoči tobačnim delavcem in delavkam tako aktivnim kakor tudi vpokojenim, človeka dostojno življenje. Ce pomislimo, da gre samo za okoli 200 oseb, katerim monopolna uprava jemlje sedaj nazaj že izplačane plače, in če pomislimo, da ta monopolna uprava dobiva mesečno od tobaka po 130 milijonov dinarjev čistega dobička, potem ne vem, kako naj tako postopanje monopolne uprave kvalificiram. Monopolna uprava nima toliko srca, da bi pustila živeti teh 200 oseb in da bi ukinila odredbo, po kateri morajo plačevati po 50—100 dinarjev dekadno.
Zato se obračam še enkrat na gospoda finančnega ministra s prošnjo, da upliva na upravo monopolov, da ugodi upravičenim zahtevam tobačnega delavstva. Ako monopolna uprava ne bo pristala na to, potem se bo vedno in vedno ponavljal naš klic: Dajmo tej upravi malo več kontrole, kot jo je pa imela sedaj. Ako ima take dobičke, potem je njena dolžnost da v zadostni meri skrbi za svoje delavstvo. Ako pa ni dobička, potem je uprava zanič in eno kot drugo je slabo. (Živahno odobravanje in ploskainje na levici.)
Zakonski načrt o ureditvi sodišč
Pašič odločuje celo o imenih!
Belgrad, 18. maja. (Izv.) Odsek zakonodajnega odbora za proučevanje zakona o ureditvi sodišč je imel sejo dopoldne in popoldne. V razpravi so predelali zakicm do § 64. Sprejete so bile nekatere spremembe. Člen 39. govori o kazenski odgovornosti sodnikov, ki Jo povzroči sodnik strankam, ko izvršuje svojo dolžnost. Dr. Polič in dr. Hodžar sta navajala, da je treba to vprašanje spraviti v sklad z določbami člena 18. ustave, da je najprej odgovorna država, drž. uradniki pa odgovarjajo državi, če postopajo namenoma aH skraino nemarno. Večina je to načelo sprejela. Tekom seje so ponovno razpravljali o dr. Hodžarjevem predlogu, da se naj apelacijsko in kasacijsko sodišče imenujeta veliko in vrhovno sodišče, s čemer so se vsi strinjali. Pravosodni minister bo predložil to vprašanje ministrskemu svetu. Na popoldanski seji je pravosodni minister obvestil odsek, da imeni apelacijsko in kasacijsko sodišče ostaneta. Pašič noče o kaki spremembi nič slišati.
se dobe najelegantnejše izgotovljene OBLEKE najceneje pri LOŽAR & BIZJAK, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 20.
Pogajanja med radikali in radičevci.
Zagreb, 18. maja. (Izv.) Vaš dopisnik je dobil danes o pogajanjih med radikali in radičevci sledeče izjave; Pogajanja se razvijajo zelo ugodno. Za danes se more reči edino to, da so vse glavne stvari rešene in se sedaj rešujejo le še podrobnosti. V glavnem je prišlo do sporazuma v vseh vprašanjih prvega reda. Zadeva Stjepana Radiča in tovarišev in vprašanje obznane nista v zvezi z vpra-šnjem sporazuma, vendar je pa čisto razumljivo, da to vprašanje zavisi od rezultata pogajanj. Na pripombo dopisnika: »Kaj bio pa s samostojnimi demokrati?«, je dobil odgovor: »To je stvar radikalov.«
ZANIMIVE OBSODBE V ZAGREBU,
Zagreb, 18. maja. (Izv.) Danes ob 11. uri dopoldne je bila razglašena obsodba proti tajniku komunistične stranke Vladimirju Čopiču. Čopič je bil obsojen po členu 1. in 2. pakona o zaščiti države na 3 in pol leta ječe. Državni pravdnik se je zadovoljil z obsodbo, Čopič je pa vložil priziv.
Zagreb, 18. maja. (Izv.) Nocoj ob pol 7. se je pred sodnim stolom končala razprava proti Vladimirju Bogoviču in Boži Simiču, ki sta se udeležila znanega pretepa v Karlovcu med omladinci in kapetanom Kostičem. Bo-govič in Simič sta pobegnila v inozemstvo, čez nekaj mesecev sta se pa prostovoljno javila sodišču. Obsojena sta bila vsak na pet mesecev temnice.
Zagreb, 18. maju. (Izvirno.) Pred sodnim stolom se je danes vršila razprava proti bivšemu odgovornemu uredniku lista »Večer«. Tožil je dr. Laza Markovič radi raz-žaljenja časti, »Večer« je objavil lani vest, da je dr. Laza Markovič takoj po nastopu Davidovičeve vlade vzel potni list za inozemstvo, ker da se je bal posledic za svoja korupcionistična dejanja. Urednik lista »Večer« je bil obsojen na dva meseca zapora,
ZAGREBŠKI OBČINSKI SVET.
Zagreb, 18. maja. (Izv.) Danes ob 5. pop. se je vršila seja občinskega sveta, na kateri so bili verificirani mandati novoizvoljenih občinskih svetnikov. Na seji je bil tudi potrjen sklep pravnega odbora, da se šestnajsti mandat izpod količnika dodeli naprednemu socialnemu bloku, ki je s tem dobil šestnajsti mandat.
Ameriški opomin.
Newyork, 18. maja. (Izv.) Ameriška vlada je uradno opomnila države, ki ji dolgujejo vojne dolgove, da je že skrajni čas za poravnanje teh dolgov. Uradni ameriški opomin so dobile: Francija, Italija, Belgija, Romunija, Grčija, Češka, Jugoslavija, Estonija in Litvanska. V opominu stoji, naj omenjene države svoje dlolgove Ameriki urede brez nadaljnjega odlašanja. Nota pravi, da Amerika ne mara na nikogar pritiskati, smatra pa, da je prva doba za obnovo že potekla in so države že v prijetnem položaju, da svoje obveznosti poravnajo.
Rim, 18. maja. V sobotni seji poslanske zbornice je doživela vlada neprijetno razočaranje. Na dnevnem redu je bila razprava o zakonskem načrtu glede tajnih društev. Ko je bilo treba glasovati, sc je izkazalo, da v zbornici ni potrebno število poslancev. Poleg parlamentarne opozicije je manjkalo tudi do 30 fašistovskih poslancev. Sejo so odgodili na 19. t. m. Proti odsotnim fašistovskim poslancem jc ukazal Mussolini stroge disciplinarne odredbe.
Ičini je vendar enkrat monopolna uprava za-fcela regulirati plače aktivnih delavcev v ljubljanski tobačni tovarni. Toda plače je regulirala tako, da imajo gotovi delavci danes manj dohodkov, kot so jih imeli poprej. (Franc Kremžar: Lepa regulacija!) Regulirala jim je plače tako,- da je mnogim odvzela rodbinske doklade, ki so jih imeli poprej. (Franc Kremžar: Zato je pa zvišala tantijeme upravnim svetnikom!) Zgodilo se je nekaj, kar je v civilnem življenju popolnoma nemogoče, to je, da je monopolna uprava tistim delavcem, ki jim je zvišala rodbinske doklade tako čudno, da imajo danes manj dohodkov, kot so jih pa imeli prej, začela odtegovati plače, ki so jih poprej prejeli, in sicer za 6 mesecev od 1. aprila do 30. septembra [1924! Vračevati morajo dekadno po 50 do 100 dinarjev na mesec!
Človek bi mislil, da ima monopolna uprava kakšnega pravnika, kajti vsak pravnik bi moral priznati, da ima to delavstvo pravico do tožbe, da ima pravico zahtevati nazaj, kar uprava jemlje in da je ta praksa monopolne uprave protizakonita.
Vodstvo ljubljanske tobačne tovarne je stavilo upravi monopolov predlog, da se višina teh predpisanih rokov zniža in da se določi delavstvu ne glede na višino preužitka dekadno znesek 50 dinarjev na mesec. Toda monopolna uprava ni hotela pristati niti na to. Delavstvo popolnoma upravičeno zahteva, da se vračevanje preveč prejetih rodbinskih doklad ustavi. Popolnoma neopravičeno in proti-postavno je, da se delavstvu zniža zaslužek za nazaj. Mišljenja sem, da se plača, ki je bila delavcu izplačana, ne sme jemati nazaj, ker je in ostane delavčeva last. Ako se delavcu plača, ki mu je bila enkrat izplačana, pozneje jemlje nazaj, je to po naših civilnih pojmih navadna tatvina. (Franc Kremžar: Vnebovpi-joč greh!)
Zato pričakujem, da bo finančni minister vplival na upravo monopolov, da v tem oziru postopa malo bolj človeško in da odredbo glede vračevan a preveč prejetih rodbinskih doklad v času od 1. aprila do 30. septembra EL924 ukine in razveljavi.
Še lepše pa je postopanje monopolne uprave, kakor sem že na kratko omenil, z vpokojenci. Zdi se mi, da hoče monopolna uprava polagoma sploh odpraviti upokojence, to se pravi, da hoče stanje, v katerem je to delavstvo prišlo v novo državo, poslabšati. (Franc Kremžar: Da jih hoče s smrtjo reducirati!) Dobro povedano, da jih hoče s smrtjo reducirati. V pokojni Avstriji, da se tako izrazim, je bilo vprašanje tobačnega delavstva precej dobro rešeno. To vprašanje se je pa sedaj zelo poslabšalo. Ako draginja raste, in lahko rečem, da je od prve regulacije narasla za 400—500 procentov, se za vpokojence nič ne stori, tako, da ti siromaki danes ne morejo ne živeti ne umreti, oziroma da bodo kmalu umrli. Niso to prazne besede, kar sem vam sedaj tu povedal, nego so to gola dejstva.
Tudi vpokojenci so vložili nešteto prošenj za povišanje svojih pokojnin. Urgirali in ur-girali so, toda do sedaj vse zaman. Ljudje, ki so služili v tobačni tovarni po 35 let in tamkaj pustili vse svoje življenske moči, dobivajo danes take pokojnine, da ne morejo ne živeti ne umreti.
Ti vpokojenci so pred kratkim časom zopet poslali na upravo monopolov novo prošnjo, v kateri zatitevajo sledeče: Pokojnine tobačnih vpokojencev in vpokojenk naj se odmerijo tako, kot pokojnine enakovrednih državnih uslužbencev po službeni pragmatiki od 1. oktobra 1923. Ako trenotno ne bi bilo mogoče ugoditi tej zahtevi, pa zahtevajo, da se vsaj za silo zmanjša njihova beda, in sicer na ta način, da se pokojnine kakor tudi draginjske doklade izplačajo tobačnemu delavstvu v dinarski veljavi. Nekaj čudnega je tole: Ako trgovec ali gostilničar računa v kronah, se ga za
Pedagoški teden ¥ Mariboru.
Maribor, 18. maja 1925.
V Mariboru se je vršil pretekli teden pedagoški teden. Zaporedoma so predavali v pondeljek prof. Šilih o gonilnih silah in smereh šolsko-reformnega gibanja, v torek nadzornik Senkovič o reformi ljudske šole, v sredo prof. Fink o reformi meščanske šole, v četrtek profesor Favai o reformi srednje šole, v petek dr. Žgeč o reformi učiteljske izobrazbe, v soboto ravnatelj Ilumek o reformi nadaljevalne šole.
Ves teden so bila predavanja dobro obiskana od izobraženstva, učiteljstva in tudi ljudstva; dokaz, da so vprašanja, ki so se razpravljala, v resnici času primerna. Kako željno da jc občinstvo poduka v pedagoških in izobraževalnih vprašanjih dokazuje tudi to, da kljub temu, da so bila nekatera predavanja po dve uri in so zahtevala od poslušalca veliko pozornosti, ni padalo število udeležencev, temveč rastlo. Predavatelji so se brez izjeme vsi potrudili, da bi udeležencem nekaj nudili; žal, da se jim v celoti ni popolnoma posrečilo, Kljub skrbno izdelanim referatom niso zadeli v živo, ker niso vzbudili tega, kar vsakemu sodobnemu človeku v srcu leži in čaka na odrešilno besedo. Kn smo slišali prvi referat Šilihov o reformnih študijah v pedagogiki, ko je poudaril novo organsko šolo, ki bo v resnici prcdstavitelii^a ljudskega
življenja, smo upali, da bo pedagoški teden šel na globoko in brezobzirno razgalil pogre-šanost moderne intelektualne birokratične šole. Vendar naslednji referenti so se pečali v svojih razpravah le bolj z reformatoričnimi, metodičnimi vprašanji, z več ali manj pametnimi reformnimi načrti, ki preplavljajo sedanjo konfuzno šolsko-reformno literaturo. Šolski nadzornik Senkovič je dal lepa navodila za notranji poduk v šoli, profesor Fink je z prepričujočimi dokazi plediral za dosedanji tip meščanske kot zaključne šole, profesor Favaj se očividno ni dovolj globoko vglobil v problem naše srednje šole, dr. Žgeč je poskusil podati nekaj navodil za reformo učiteljske izobrazbe, a tudi ni globlje prodrl v ta problem kakor do predloga, da sc da uči-teljstvu srednješolska izobrazba, praktična pedagogična izobrazba pa v enoletnem kurzu na visoki šoli. Ravnatelj Humek jc podal jako praktična navodila za ustroj nove delovne nadaljevalne šole. Bistvenih bolezni pa, ki na njimi boleha današnje šolstvo, ni noben referent dovolj jasno odkril.
Glavna napaka današnjega šolstva ni v njegovem tehničnem ustroju, kakor večina današnjih šolskih reformatorjev misli, temveč v duhu, ki preveva šolstvo. Vsa današnja šola je fabriška šola, ki se v njej podučuje in dela kakor v fabriki. Kolikor mogoče veliko koristnega znanja vliti otrokom v glavo, to je glavni princip. Ves poduk se promatra z racionalističncga vidika koristnosti, čisto po vzgledu današnje ego-istične kulture, ki v niei živimo. Ta duh pre-
veva vse predmete, tudi duševne, zgodovino, slovensko literaturo, domoznanstvo, da celo verouk. Učitelj uči učence, da morajo ljubiti domovino, ker imajo od nje toliko korisii, ker skrbi za red in mir; da moramo gojiti slovenski jezik, se učiti pisati, ker tudi korist i v življenju; naravoslovje tudi koristi, ker moremo izrabljati naravne sile; tudi vera v Boga koristi, ker dela državljane poslušne državnim zakonom. Ni čuda, če v taki raciona-listični šoli, ki govori vedno le o koristnosti, rastejo Ijrdje, ki tudi zunaj šole ne poznajo nobenega drugega vidika kakor koristnost, da iz naših šol raste materialistična mladina, ki ji je glavni ideal uživanje in mamon. Kriva pa ni mladina, temveč mi odrastli, ker ji v šolah ne odkrijemo zmisla za ideale, ker ji ne damo tudi srčne kulture.
Tu pri srčni kulturi se mora začeti reforma, vse predmete moramo začeti učiti z drugega vidika. Znati bomo morali vzbuditi mladini zmisel za ljubezen do rodne grude, domače rojstne hiše, naroda, domovine, nc zato, ker koristi, temveč ker je to sveta posvečena zemlja naših dedov, zemlja, kjer smo zrastli, dobili vzgojo, prvi nauk pri materi o Bogu. To so iracionalne vrednote, ki so nam : svete, ker so globoko zasidrane v naši duši, četudi nam ne prinašajo nič koristi, temveč le trpljenje. Slično moramo dobiti drugi vidik pri podučevanju o naravi kot kozmosu, ki se v njem izraža v svoji veličini Bog. Mladina mora živeti za naravo, se vglabljati v njene skrivnosti, pri verouku se mora mladina navdušiti za Boga, odkriti ji moramo veličino
ZAKON PROTI URADNIŠTVU
Rim, 18. maja. Mussolini je pri sprejemu zbornične večine naznanil, da predloži zbornici v smislu sklepov velikega fašistovskega sveta zakonski načrt za »izčiščenje« uradništva. Zakon, ki je v zvezi z zakonom o tajnih društvih, bo pooblaščal vlado, da odpusti vse nepovoljne uradnike, ne da bi navedla za to razloge.
FARINACCI OBISKAL DUMINIJA.
Rim, 18. maja. V soboto je v Regina Coeli obiskal glavnega morilca posl. Matteottija — Duminija posl. Farinacci, ki je njegov zagovornik.
PROTI VOJNI S STRUPENIMI PLINL Washington, 18. maja. (Izv.) Predsednik Coolidge namerava sklicati konferenco, na kateri bi obravnavali vprašanje boja s strupenimi plini.
PLAČA PREDSEDNIKA NEMČIJE. Berlin, 18. maja. (Izv.) Državni zbor Je določil za predsednika republike 60.000 mai letne plače in 120.000 mark doklade za n prezenlacijio.
KMETJE V RUSIJL Moskva, 18. maja. (Izv.) Na sovjetskem kongresu je govoril Kalinin o krajevni sovjetski upravi in je predlagal, da se pritegne čim več kmetov na sodelovanje.
Politične vesti.
Položaj g. Pribičeviča. Pod tem naslovom je objavilo nedeljsko »Vreme« uvodnik, v katerem Pribičeviča direktno poziva, naj ne nasprotuje sporazumu med Srbi in Hrvati in naj se raje umakne iz političnega življenja. Ta članek »Vremena« dokazuje, da pogajanja za sporazum le niso tako »neaktualna«, kakor naroča Pribičevič pisati svojim listom, ampak da Pribičevič proti sporazumu z vso silo intri-gira, tako zelo intrigira, da so ga začeli krcati že radikali in mu kazati vrata.
Pogajanja med radikali in radičevci in dr. Gregor Žerjav. Včerajšnje popoldansko »Jutro« poroča: »Za pogajanja med radičevci in radikali se zlasti živahno zanima minister za šume in rudnike dr. Gregor Žerjav. Zanimivo je, da mu Davidovičeva »Pravda« pripisuje v tem pogledu veliko vlogo. Pravi, da je dr. Žerjavu poverjena »važna funkcija, da o vseh teh pogajanjih informira vladarja samega.« — Slučajno nimamo pri rokah dotične »Pravde«, da bi to vest kontrolirali po originalu. To je že verjetno, da se dr. Žerjav zanima za pogajanja med radikali in radičevci, ker gre njemu in vsem samostojnim demokratom zelo za kožo in za nadaljni obstoj v vladi. Zelo bosa pa bo, da bi dr. Žerjav bil poklican kralju poročati o pogajanjih, ker njega sploh zraven ni in ga nihče nič ne vpraša, drugič pa kralja lahko jako natančno informira Pašič ali pa P. Radič. Res pa utegne biti, da dr. Žerjav prav pridno pomaga Pribičeviču intrigirati na dvoru proti sporazumu med radikali in radičevci in proti vstopu radičevcev v vlado, zlasti če ti vztrajajo na zahtevi, da mora Pribičevič z Žerjavom vred iz vlade ven.
Ameriški pritisk na Francijo. Na Francijo Amerika najbolj pritiska zaradi plačala vojnih dolgov. Svoje zahteve po takojšnji ureditvi francoskega dolga opira Amerika na okolnost, da plačuje vsak Amerikanec letno po 68 dolarjev davka, vsak Francoz pa samo 33 dolarjev. Francijo smatrajo Amerikanci za zelo bogato deželo, ker je vsa francoska industrija stalno in polno zaposlena in ker vrednost francoskega izvoza znatno presega vrednost uvoza. Amerikanci očitajo Franciji dalje, da vzdržuje ogromno armado, ki šteje v mirnem času nad 600.000 mož, v vojnem
Stvarnika, da bo mladina poštena in dobra ne radi zapovedi, temveč iz navdušenja za Boga, ker bo živela življenje v Bogu. Široko polje ima učitelj, da z domovinoznanstvom, narodno zgodovino razplamti srca mladih za ideale. V taki šoli se bo odkril nov smisel za umetnost, mladina bo poslušala pravljice, na-« rodne povesti, slavna dela prednikov, razumevala bo zopet naravo, in če bo srce njeno polno prekipevajočih čustev, bo na zunaj so to pokazalo v novem nagonu po oblikovanju. Umetniški čut, ki ga je abstraktna, računajoča šola »koristnosti« ubila, bo oživel, samoposebi bomo čutili vsi potrebo po novodobni delovni šoli. V tej sili bo navdušena mladina pod vodstvom učiteljev gojila svoj obrazovalni čut, ker ga bo morala gojiti. Srce, ideali jo bodo k temu silili.
V današnjih materialističnih razmerah pa, če ne bomo novega duha vpeljali v šole, tudi delavna šola ne bo izdatno pomagala. Vs<3 reforme v ljudskih, meščanskih, srednjih šolah in učiteljiščih bodo zastonj, ako ne prelomimo z napačnim današnjim duhom. Za pravo reformo šolstva potrebujemo reforme v idealih, osebnosti vzgojitelja, v celotneru našem sodobnem življenjskem naziranju, h takega novega ozračja, bo zrastla samoposeb nova občestvena šola, ki bo koreninila v idealih, ljudstvu in narodnem življenju, propadi: bo pa sedanja neljudska, birokratična šob koristnosti.
Te misli so se vzbujale pri marsikateren udelcžencu pedagoškega tedna v Mariboru.
asu pa 5 milijonov, za katere je treba imeti pripravljeno vso vojaško opremo. Posebno (iode Amerikance v oči francosko letalstvo ki je najmočnejše med vsemi državami. Kdor ia more plačevati take ogromne stroške za oboroževanje, plača lahko po mnenju Ameri-itancev tudi svoj dolg.
Ženska volivna pravica v Ifeliji. Ženska .olivna pravica nima v Italiji posebno veliko irijateljev, najmanj pa med fašisti. Gotovo bi [udi to vprašanje v sedanjem fašistovskem r,ariamentu ne bilo prišlo na dnevni red, da ii dal Mussolini povodom internacionalnega lanskega kongresa v Rimu ženskim zastopp.i-am v tem pogledu obveznih obljub. To se vidi iz zakona samega, ki ga je prav tc dni izglasovala fašistovslca večina, in to zgolj VUissoliniju na ljubo. Zakon daje ženskam volivno pravico samo v upravne zastope, Voliv-ao pravico imajo ženske, ki so dovršile 25. leto starosti Ln odgovarjajo entma sledečih pogojev: če so odlikovane za vojaške ali vojne zasluge, če so odlikovane za državljanske zasluge ali za katerokoli delo v splošni blagor; čc so matere v vojni padlih ali vdove padiih niso izgubile pravice do pokojnine, če so dovršile najmanj osnovno šolo ali pa polože poseben izpit, če plačujejo najmanj 40 lir direktnih davkov na leto in znajo brati in pisali. Ženske imajo tudi pasivno volivno pravico, vendar ne morejo biti izvoljene za župana, prisednika, predsednika pokrajinske uprave, pokrajinskega poslanca, člana raznih /ojaških in drugih komisij prenesenega delokroga. O splošni ženski volivni pravici iorej ni govora.
Vrhnika. — G. Vincencij Levstik, upokojeni nadučitelj in okr. šolski nadzornik, slavi letos petdesetletnico svojega delovanja na vrhniškem cerkvenem kotu kot organfet in pevovodja. Vztrajal je zaslužni mož kljub bo-lelmosti prav do letos, ko je moral vsled oslabelosti zapustiti orgije in ljubo cerkveno petje. Dolga doba dela, požrtvovalnega in nesebičnega, kajti dobival je za to vsako leto samo majhno nagrado. Ob 501etaici njegovega delovanja mu je sv. Oče Pij XI. podelil odlikovanje >Pro Eeolesia et Pontifice«. liedko odlikovanje med nami je jubilantu izročila deputacija: cerkveno predetojništvo, župan dr. Marolt, šolski upravitelj Milan Schoiffrer, zastopnik pevcev in one pevke, ki *o upeljale g. Levstika pred 50 leti na bor, v nedeljo dne 17. maja, ko se je pri jubilantovi hiši zbral cerkveni zbor in polovica Vrhnike. Jubilanta je nagovoril g. dekan Kete, orisal v ikradkiili .potezah njegovo nesebično iu požrtvovalno delovanje v čast božjo in izrazil željo, da bi še dalj časa pri boljšem zdravju užival zasluženo odlikovanje. Po nagovoru so častita! i slavljencu gospod župan v imenu olbcine, g.Solski upravitelj v imenu uči-leljstva ta šole, zastopnik pevcev in drugi. Gospod jubilant se je iskreno zahvalil,za odii kovanje in srčno gtajen za častitke. Pevski ibor je zapel tri za to sla vije primerne pesmi pod vodstvom g. Antona Grama. Množica ljudi ee je razšla s hvaležnostjo in spoštovanjem do jubilanta in s srčno željo, da bi mu ljubi Rog oodeii/1 toliko zaželjetno zdravje, da bi mogel se dolgo uživali to odlikovanje.
Vič. Po zadnji javni občinski seji, ki se je vršila prejšnji teden, izgleda, da se bo elektrifikacija občine že vendar enkrat izvršila. Odbor je razpravljal o pogojih, ki jih je poslala mestna občina ljubljanska, ter je pogoje v bistvu sprejel. Električni odsek je dodal nekatere pripombe k tej ponudbi o/.ir. pogojem. Elektrifikacija naj bi se izvršila še to poletje. Klub SLS jo opozarjal na eventuelue za-pletljaje s firmo Vojnovič, če bi ostala točka glede oddaje toka stiliziraua tako, kot je mestna občina predlagala. Pri slučajnostih je revizor kluba SLS poročal, da je sam ponovno pregledal obračune ter konstatiral, da je obračun napačen ter izkazuje saldo 870 Din v dobro bivšemu županu. Tako se je -defrav-dirana vsota zopet zmanjšala za imenovano vsoto. Prošnja Kristanove stavbene zadruge za jamstvo v znesku 1,200.000 Din se odstopi finančnemu in socialnemu odseku v razmetavanje. — V nedeljo dne 17. t. m. se je vršil v gostilni Kramar shod, katerega je sklical delavski klub. Prvi govornik Golouh je v svojem plitkem in deloma demagoškem govoru trdil, da je mizerno stanje, v katerem se danes nahajamo, zakrivila edino SLS, ter trdil, ;e bi 25 poslancev SLS v Belgradu nekoliko več interveniralo, bi se dalo veliko več doseči. G. Golouh ne ve niti to, kar ve v Sloveniji vsak otrok, da ima SLS samo 20 poslancev, kar mu je eden navzočih njegovih somišljenikov tudi zelo lepo pojasnil. Poudarjal je tudi, da so imeli socialisti in komunisti v bivšem parlamentu nad 60 poslancev, danes pa nimajo nobenega več. Žalostuejšega spričevala delavskim« voditeljem komunistov in socialistov pač ni mogel dati, ker je s tem jasno dokazal, da so delavski voditelji nezmožni voditi delavske mase.
Omenil je tudi Zaloško cesto. Pripominjamo samo to, da če bi takrat delavski voditelji nekoliko manj hu iskali, teh žrtev ne bi bilo. Nikoli Pašiču pa je zapel slavospev, rekoč. da ni boli zvite glave in boljšega politika ter da ga ne bo nobeden ugnal (tudi g. Golouh ne). O občinski komunalni politiki delavskega kluba jo poročal g. Skerl, ld se je držal tok' ike predsovornika in oovdarjal, da jc zashma de-
lavskega kluba, da bo dobita občina elektriko, vodovod, da ima Rožna dolina lepe hodnike, da se izpeljava kanalizacija itd. Ker pa ni delavci klub sam dosti močan, je za sodelovanje drugih strank moral nekoliko popustiti od ramoth točk (morda je g. Škerlj mislil bre:> obretsuo posojilo Sokolu'?). Kaj je pa SLS dobila v kompenzacijo za sodelovanje, nam je pa g. Skerl pozabil povedati. Do sedaj smo smatrali g. Škerin za resnega politika, sedaj pa je pokazal, da se je obrnil na pol, ki vodi do demagoštva, ter bo dosegel, da bo pri prihodnjih volitvah v nar J skupščino dobil še manj glasov, kot jih je sedaj. Shodi viških socia-
listov so vedno slabše obiskani. Pripominjamo, da ne bi mi o tem shodu poročali, <:e ne bi sodrugi uganjali take demagogijo.
Jesenic«. V četrtek, dne 21. maja, gostujejo na našem cdru v Katol. delavskem domu ljubljanski dijaki z vprizoriivljo komedije »Težke ribe«--. Po predstavi izvaja pevski oktet konccrt. Začetek j:; ob pol 8, s-večer. Ker so ljubljanski dijaki redki gostje na našem cdru, vljudno vabini>> p. n. občinstvo, da v obilnem številu poseti predstavo. Ker je pričakovati velike udeležbe, opozarjamo p. n, občinstvo, cla si pravočasno nabavi vst/epnice. Ljubitelji smeha, pridite voi!
Zdrs: niSka vest. Za zJravnieo-prlprev. co v javni bolnišnici Je imenovana ga. dr. Nta-rija Kolar.
Nedopustno plakatiranje. Mestni magi-trat celjski opozarja občinstvo na čudno navado, ki se je v zadnjem ntsu razpa ln v Celju, da se brez oblastnega dovoljenja lepijo plakati na raznih krajih, ki niso v to s vrbo določeni. Sodišče bo vse ono, ki bi se progre. sili proti tozadevnemu paragrafu 28 tisk. zak. kaznovalo z globami od 150—-6000 Din. Varnostni organi bodo nato posebno pazili.
Novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo i6. t. m., priobčimo v jutrišnji številki dobesedno po izvirnem besedilu, nakar opozarjamo cenjene čitatelje.
Veliko zborovanje sodnikov iz celc kraljevine SHS sklicuje glavni odbor društva sodnikov. Zborovanje bo v Belgradu dne 29. in 30. maja. Glavni odbor prosi nujno vse podružnice, cla pošljejo na zborovanje vsaj svoje- zastopnike. Vabljeni pa so vsi sodniki. Na zborovanju bodo razpravljali o novem zakonu o sodnikih, ki pride v najkrajšem času pred parlament. Nekatere določbe novega zakona so za sodnike naravnost porazne in zatio morajo sodniki napeti vse sveje sile, da se zakon pravočasno primerno izpremeni.
Oorkov pogorela. Cerkev sv. Vida v Planini nad Zg. Tuhinjem je dne 15. t. m. ob 5 pop. pogorela. Ostrešje in zvemikova streha jc popolnoma uničena. Zvonovi so popadali pod zvonik, a stopili ta pobili se niso. Zažgali so labk»mišljeni pastirji, ki so zakurili poleg cerkve ta nosili žerjavico na streho! Cerkev jo namreč oddaljena pol ure od vasi, pa se pastirji nikogar ne boje.
Osebne vasti. Na vseučilišču v Ljubljaui je postavljen za rednega profesorja za slovensko literaturo s pravicami uradnika 2. skupine I. kategorije dr. Ivan Prijatelj, profesor na istem vseučilišču. — V 4. skupino I. kategorije so pomaknjeni dežlnosodni svetniki Peter Keršič v Ljubljani, Franc Pečnik v Mariboru in dr. Rudolf Schmidt v Radečah. -- Upokojena sta višja pisarniška oficijala Karel Nemec v Ljubljani in Anton Cetinski v Kočevju.
Pokojninski zavod. Z ozirom na tozadevno notico v »Jutru« smo poizvedel!, da je odšla v Split deputacija upravnega odbora Pokojninskega zavoda pod vodstvom podpredsednika Pok. zavoda inž. Milana Šukljeta. Ni slo za okrevališče, ampak za nujne zadeve dalmatinskih zavarovancev, odnosno osnovanja poslovalnice Pokojninskega zavoda v Splitu. V vseh zadevah se je dosegel popolen sporazum. (Glej Novo Dobo, Split, itd.)
Poročil se je na Brezjah 11. t. m. g. dr. Franc M i s z gdč. Jelico F r a n k o v o, hčerko pokojnega deželnega podglavarja in odvetnika v Gorici. — V soboto, 16. t. m. se je poročil v Poljanah pri Novem mestu g. Janko J a n k o v i č, učitel j v Podstanicah, z gdč. Zofijo e n a r č i č e v o h Studenega pri Postojni. Bilo srečno.
Sejem v Kostanjevici se vsled birtk. praz nikov vrši v soboto, dne 80. t. m.
Polovična vožnja v jadranska kopališča. Ministrstvo ze promet je poslalo generalnemu ravnateljstvu državnih železnic naslednji dopis: »Po določbi gospoda ministra za promet M. S. br. 13441-25 se dovoljuje ztt obiskovalce našega primorja in sploh krajev na obali Jadranskega morja vožnja po železnci za polovično ceno ped naslednjimi pogoji: 1. Obiskovalci morajo dokazali, da so se najmanj 14 dni mudili v krajih na naši obali Jadranskega morja. Potrdila o tem mora,jo izdajati kopališke, občinske ali mestne oblasti. 2. Obiskovalci morajo ob svojem odhodu v primorje kupiti celo karto ki bo veljala tudi za povratek, ako je odhod in prihod potrjen s postajnim pečatom železniške postaje in je iz tega razvidno, da je bivanje v primorju trajalo najmanj 14 clni. Razen tega je pri povratku poleg voznega listka potrebno še potrdilo v zmislu točke 1. Ta ugodnost velja od 1. junija do 1. oktobra 1925., in to cd vseh postaj državnih prog lastnih, vdolnalnih in bivše južne železnice do Sušaka ta vseh železniških postaj od Plase do Splita in Šibenika, Melkoviča, Gruž-Dubromika in Zelenike. Generalno ravnateljstvo naj la razpis podrobno izdela ta naroči postajam, da morajo potnike direktouAodprav-Ijati, tj. da v slučaju, če nimajo direktnih voznih listkov, uporabljajo bianco-lislke.
Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Forest City, Pa., je umrl Louis Omahen in zapustil ženo in 7 otrok. — Istotam je umrl John Gerčman.
Poštna zveia Ljubljana—Polhov gradeč. S 1. junijem 11. se prično dnevne poštne vožnje na progi Polhov gradeč—Vič—Ljubljana in obratno. Peška pošta med Vičeoi in Ljubljano se istočasno ustavi. Odhod z ljubljanske glavne pošte zjutraj ob 7.10, prihod v Ljubljano pa ob pol osmih zvečer.
Razglas o nevročljivih poštnih pošiljkah ta mesec marcc 1925. Izšel je seznam o nevroč ljivih postnih pošiljkah za mesec marec t. 1. in je razposlan na vse poštne urade v Sloveniji, kjer je v prostoru za stranke prilepljen občinstvu v pogled.
Zoper bolezni na prebavilih pri praSlčili: ob b«ubi leka, zasušenju blata, otožnostL wto-
H ®
čici in bljuvanju deluje sigurno -»Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev«. Izdeluje in razpošilja z živinoadravnišklm navodilom po 12 dinarjev zavoj lekarnar Hočevar, Vrhnika. Zaloga Salus, Ljubljana.
Kam gremo v nedeljo 21. maja obmejni Slovenci? Gremo v JARENINO, kjer jo celodnevna orlovska prireditev. Podroben -por'"' šo priobčimo.
Iz štajerske.
Couvsrcoat bluze r.a.....Din 300.--
hlačc /a.....Din 200.-
npprece.n. dobro, jc izgotovila in prodaja hrdL-a
SGHWAB - Ljubljana.
IZ MARIBORA.
Prireditev, katero je aranžiral pripravljalni odbor za zidanje niagdalenske cerkve, je mariborsko prebivalstvo posetilo naravnost v ogromnem številu. Iz mesta so vozili poset-nike okrašeni avtomobili. Tudi grozeči dež je j prizanese!, tako da se je prireditev lepo zvr-{ šila, želeli bi le, da. bi sc bila z ozirom na namen preje končala.
Hamlet na mariborskem odru je sijajno uspel. Občinstvu je pač najbolj ugajala insce-nerija g. Braline, ki je tudi kot igralec naslovno vlogo izborno rešil. Proslavil je ta dan 201etnico svojega umetniškega delovanja. Občinstvo ga je ponovno živahno aklamiralo, ina riborski igralci so mu na odra častitali in podarili krasen venec. Obisk občinstva obilen.
Porotno zasedanje se prične 15. junija. Kakor smo že poročali, smo zvedeli še naknadne, da gospod Zlahtič že kaže znake, kakor da ni pri pravi pameti.. Bomo videli, če mu bo kaj pomagalo.
Drž. borza dela: Od 10. do 17. t. m.: 115 prostih mest, 182 brezposelnih, 72 uspešnih posredovanj, 24 odpotovalo. — Od 1. do 17. maja: 2452 prostih mest, 3938 brezposelnih, 1118 uspešnih posredovanj, 240 odpotovalo.
Avtomobil jo povozil nekega kolesarja na Glavnem trgu. Kolesar je obležal na tleh. Šofer pa je s svojim avtom odhitel da je zaenkrat ušel očesu postave. Po-asf-rečtnega kolesarja je nato rešilni avto odpelje) v bolnico.
Pekarna Vavpotič, p§va slovenska pekarna v Mariboru, katero vodi g. Vavpotič že 18 let, se ne preseli iz Maribora, kakor gre govorica, ampak otvori v Slov. Bistrici le fidd-alko.
Industrijalec Lumir bo zgradil v Maribora tovarno za izdelavo ruskega kisa.
IZ CELJA.
Dve fotak: prireditvi sta bili te dni pri šolskih sestrah v Celju; prva 3. 1 m- draga 17. t. m. Obe sta bili tako prisrčno lepo prirejena, kakor je pri tem vzornem zavodu že običajno. Krasno petje učenk, dvo- in štiri -ročno igranje na glascvirju ter nastopi pri gle etališkik predstavah, vse se je zlilo v poetično in vzgojno enotno prireditev. Pri prvi prireditvi je bila telovadnica nabito polna občinstva, ki je sledil-o z velikim zanimanjem predstavi ter po vsakem dejanju živahno pozdravljalo igralce. Zadnja prireditev bi pač zaslužila več pažnj-e kar sc tiče občinstva. Šolske sestre so s svojo prireditvijo napravile lepo vzgojno delo.
Krekova mladina Celje priredi v sredo, dne 20. t m. po Smernicah sestanek v prostorih jugoslovanske strekovone zveze. Tema: Kongres v Ljubljani. Udeležba obvezna. Vabljeni tudi vsi prijatelji in somišljeniki! Odbor Krekove mladine.
Občni zbor Muzejskega društva v Celju. Kakor smo že javili, se je vršil 16. t. m. občni zbor Muzejskega društva v Celju. Udeležba je bila pičla. Predsednik g. nadz. F. Mravljak poroča, da je bil zadnji občni zbor tega društva 27. junija 1923, na katerem se je sklenilo, da se mora celjski muzej popolnoma urediti. S pomočjo celjske mestne občine se je renoviral muzejski prostor. Odstranil sc je tudi zid, ki je ločil poprej ta prostor. Kar se tiče urejevanja zbirk po predalih in omarah, se to delo ni moglo izvršiti, ker je društvu primanjkovalo potrebnih delavcev. Pač je pa urejen lapidarij. Tla so se cementirala in napravil se je nov nasip. Društvena blagajna ima 3177 Din gotovine, ki izhaja po veČini iz članarine. Članov šteje društvo 43. Pri slučajnostih je predlagal g. ravn. Gruden, da bi se postavit znameniti stari spomenik noriške-ga vojaka, ki stoji v lapidarij u, na kakem javnem prostoru v mestu. Predlog je bil sprejet. Društvu se nasvetuje, da se naj zanima tudi za stare privilegije raznih obrtnih organizacij, ker imajo te listine veliko zgodoviusko vrednost in bi se sicer lahko porazgubile. Urede se tudi razvaline na Starem gradu. G. prof. dr. Mantuani iz Ljubljane se naprosi, da uredi celjski muzej. Izvoljen je bil obenem nov odbor: gg. ravn. Gruden, ravn. Jeršinovee, dr. Kalan, prof. Mastnak, prof. dr. Orožen, Pre-koršek in Zorko. Namestnika: gg. Hohnjec in nadučitelj Bizjak, in za preglednika računov sus- orof. Holeček iu Založnik,
Iz Ljubljane.
GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME V BELGRADU.
Belgrad, 18. maja. (Izv.) V soboto in nedeljo je gostovala v Belgradu ljubljanska
drama. Zanimivo je, da so bile vse tri predstave skrajno slabo obiskane. Lahko sc reče, da na nobeno od teli treh predstav ni prišlo niti 50 Belgrajčanov. Kolikor jc bilo obiskovalcev, so bili Slovenci. Kritika se zelo po-voljno izraža o delovanju ljubljanske drame, Ugotoviti pa je treba, da je Golarjeva veseloigra »Vdora Rošlinka« igia brez kakšnih večjih prt'-n.m j, to se pravi, da ni za velik'-odre.
Poročil se je v nedeljo v cerkvi sv. Petra gosp. Josko C o t i č ml. z gdč. Nado F u r 1 a n. Bilo srečno!
Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je v ne,-I deljo popoldno preminul spoštovani in priljubljeni trgovec v Spodnji Šiški g. Janko Bernik. V najlepši moški dobi in ko si je z marljivostjo ustvaril lepo trgovino, je pokojnik po kratki in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo. Vsi njegovi prijatelji bodo Janka težko pogrešali, ker jim je bil vedno fako iskren in jih je rad zabaval s svojim humorjem. Pokojnika spremimo na njegovi zadnji poli iz splošne bolnišnice danes ob i. uri popoldne.
V splošni bolnici je imenovan za zdrav-nika-pripravnika g. dr. Martin Herman.
Umrli so v Ljubljani: Ana Zore, zasebnica 80 lot. — Tatjana Narobe, šivilji,na hči, o mesecev. ~ Olga Lovšin, hči železn. sprevodnika, 3 leta ta pol. — Marija Fritz. zasebnica, 37 let. — Frančiška Tanko, novorejenka, 5 dni. — Fran Velkovrh, kamnosekov sin, 2 leti. — Marija Kastelic, posestnikova žena, 56 let.
Botri, starši birmancev, gostje z dežele, no zamudite si ogledati na dan birme zanimivo novost Ljubljane: šah z živimi figurami v Tivoliju na prostora Atena. Predprodaja vstopnic, trafika Praprotnik, Prešernova ulica.
Delavstvo tovarne Hribar ima svoj sestanek v četrtek dopoldne na Rožnika. Sv. ma>šn bo ob 9. uri.
Zadruga itrarjev, zlatarjev itd. v Ljublja-j ni naznanja, da bodo imeli njeni člani povodom birmovanja t. j. na praznik dne 21. I, in. ta v nedeljo dne 24. t. m. dopoldne svoje trgovine odprte.
Ko krog prijateljic pri mizi debatira,
se servna.
k ostale Jugoslavije.
Dflr hrvatskih katoličanov sv. očetu. Povodom tisočletnice hrvatskega kraljestva in jubilejnega romanja v Rim podarijo Hrvatje sv. očetu dragocen kelih, ki ga je izdelal zagrebški umetnik Ivo Kerdič.
Z zagrebškega vseučilišča. Včeraj dopoldne je bil na zagrebškem vseučilišču soglasno izvoljen za rektorja za leto 1925./26. dr. Dra* gotin Perovič, profesor anatomije na medicin* ski fakulteti.
Podkonzul Paraguaya v Splitu. Paraguay< ;ka vlada je imenovala za svojega podkon-zula v Splitu Dalmatinca Antona Šoljančiča, ki je 35 let živel v Južni Ameriki.
Poroči! se je v nedeljo dne 17. t. m. v Šb du g. Jože Pavlic, kaptolski pristav v Dja-kovu, z gdč. Pavlo Keller iz Šida.
Stoletnica zagrebškega časnikarstva. Pri. liodnje leto poteče sto let, odkar je dobil Zagreli svoj prvi redno in trajno izhajajoči listi Luna, Agramer politisehe Zeitungc s priloga 'Intelligenzblatt . Tem povodom prirede poklicana društva: Novinarsko društvo, lastniki tiskarn in >Tipografsko društvo razstavo z-a* grebških listov od 1. 1826. do 1926.
Spor med zagrebškim gledališčem in čas. nikar ji poravnan. Uprava zagrebškega Narodnega gledališča jc podala izjavo, v kateri ob-žaluje napad na časnikarje v gledališkem li-stu »Comoediac, ki je izšel brez njene vedno sli. Novinarsko društvo se je z izjavo zadovoljilo in prenehalo z bojkotom proti gledališču,
Nova feministična organizacija v Jugoslaviji. Dne 19. t m. se vrši * Zaitrebu ustanovni
abčni zbor nov« feministične organizacije v Jugoslaviji brez strankarsko-politične primesi. Potreba po novi ženski organizaciji je nastala vsled tega, ker se je sedanja Ženska zveza popobioma vdinjala strankarski politiki obeh sedaj vladujočih strank. Novo društvo zahteva za ženske splošno aktivno in pasivno vo-I ivno pravico ter sploh vse. državljanske in politične pravice.
Ponarejevalka tisočakov. V Pančevtf so zaprli rusko begunko Anko Krelendič, ki je ponarejala tisočdinarske novčanice. Na njenem stanovanju so našli stroj hi druge priprave za ponarejanje. Sedaj iščejo nje sokrivce.
Družinska tragedija hrvatskega izseljenca v Ameriki. V Youngst'ownu, O., je Hrvat Tom Jakunič ustrelil svojo 16-letno ženo, ki je bila v blagoslovljenem stanju. To je storil Jakunič zato, ker je težko jctičen in so mu zdravniki rekli, da ima živeti 1« še kak teden pa ni hotel pustiti žene same na svetu.
Iz Primorske.
Dr. Zdenko Lhota v Trstu. V soboto ob
pol 1. nri popoldne je pristal na letališču v Žavljah češki pilot dr. Zdenko Lhota na svojem poletu iz Prage v Rim. Iz Prage v Trst jc priletel Lhota v pičlih 6 urah. Ko se je preskrbel z bencinom, jc dr. Z. Lhota odlctel tr smeri proti Bologoi.
Fašistovska županska zveza je te dni zborovala v Vidmu. Od slovenskih občin sta bila zastopana le Kobarid in Trnovo, ki pa nimata županov, ampak komisarje.
Smrtna kosa. V Mirnu je umrl posestnik Franc Leštan.
Smrt bivše slavne gledališke plesalke. V Lovranu je umrla bivša slavna plesalka na dunajski dvorni operi Camilla Pagliero. Leta 1891. je šla v pokoj in sc naselila v Lovranu, kjer si je sezidala prekrasno vilo v floren-škem slogu. To vilo je prodala tik pred sklepom miru in tako čez noč obubožala. Ker ji Avstrija kot tujki tudi pokojnine ni več izplačevala, je živela preje tako razvajena plesalka zadnja leta v zelo težkih razmerah.
Postojnska jama. Od 15. maja do 15. junija imajo obiskovalci Postojnske jame na vseh italijanskih železnicah 40 odstoten popust, s pravico do dvakratnega prekinjenja vožnje v vsaki smeri. Ravno tak popust imajo v mese-cn septembru.
Pri Sv. Križu pri Trstu so otvorili nadaljevalno šolo za kamnoseške vajence.
V Tržičn so spustili v morje 150(1 tonski parnik družbe Tripcovich »Tre Marie«.
Na Banjški planoti pri Gorici so preiskali 15 jam: nekatere so zelo velike, a kapnikov je povsod malo. Profesorja Ivančič in Cesca sta jame fotografirala. Preiskovali bodo naprej in pride na vrsto še 18 jam. Nekatere, so čez 100 metrov globoke.
Najdeno truplo. V Črnem vrhu nad Idrijo so našli ostanke rupla Jakoba Bajec s Trate, ki je bil 1. 1920. brez sledi izginil. Najbrže je bil Bajec izvršil samomor.
Smeti v Trstn. Dosedaj so odnašali smeti v Trstu ravnotako kakor v Ljubljani: gospodinje so jih zanesle ali dale zanesti pred vezna vrata, smetar jih je zvrnil v voz in jih odpeljal. Sedaj bo pa hodil smetar po stanovanjih in bo odnašal smeti v vrečah.
Cerkveni vestnik."
Na Planinski gori se obhaja na binkoštni pondeljek nov romarski shod. Na predvečer je govor, večerniee in spovedovanje. Na dan shoda dvojna božja služba. Zupni uradi, od koder navadno prihajajo romarji, so vljudno prošeni, da povabijo vernike k Planinski Materi božji.
Učiteljski vestnik.
■ J. Vider, učitelj v Tržiču, ki so mu r?< ' nedopusten način upravileljstvo šole, je seclfij premeščen v Prečno pri Novem mestu. tn kakor je objavljeno v listih, kot upravitelj. Kolikor pa nam je znano, je upravitelj v Prečni g. J. Zupančič, o katerem še nismo brali, da bi bil kam premeščen. Zdi pa se nam, da so ga predlagali za upravitelja mo-kronoške šole. Lepa je ta! Take prakse pa še ne! Nekomu, ki je prijatelj Žerjava, se zahoče drugega kraja, pa je še tam definitivno zasedeno mesto. Kaj mu je storiti. Nič drugega, kot v Ljubljano pisati, da mu izpraznijo zaže-Ijeno mesto. Ali pa tak človek kaj pomisli, kakšne krivice napravi s takim postopanjem svojemu tovarišu, ki se je leta in leta žrtvoval za šolo in kraj in kako poniža sebe in ves učiteljski stan? Gotovo nič! Žalostno je to, toda žalibog resnično. Slišal sem tovariša UJU-jarja, ki je pravil, da gre s strahom spat, ker lahko drugi dan že bere v »Jutru«, da je meni nič tebi nič ob svoje službeno mesto. In vendar še mnogi ne izpregledajo, kam so privedli voditelji U.TU ves učiteljski stan? Nam je prav, ker vemo, da bo tabo zakulisno oddajanje učiteljskih služb rodilo mnogo nevolje tn zavisti, česar večina učiteljstva ne bo mogla dolgo prenašati. Zato — le tako daljef
Poučna primera. Profesorji imajo enotno stanovsko organizacijo. Oh premestitvi nekaterih njenih članov je, če smo prav informirani, organizacija vložila oster protest na me-jodajnem mestu. Kaj pa je storila UJU? Nje poverjenik se je bahat da so bfln nrya premeščenja njegovo delo. Pa se liberalna (?) učiteljska oivamz^jja kljub temu J* ne bo zgpiiila.	" *" " • -
Prosvefa.
iz kraljestva glasbe.
Spored koncerta Bravničar-Kogoj obsega sledeče točke: M. Kogoj: Pdu imosso, Capriccio se<rioso. Klavir H. Svetel. M. Bravničar: Otroci molijo, Jaz bom umrl. Poje Nikola Cvejic, pri klavirju Balatka. Kogoj: Hvala čarovnici, Let-skii motiv. Poje Bela Rozumova, pri klavirju Svetel. Bravničar: Continuo (Študija), Presto, VaSLse. Klavir A. Balatka. Kogoj: Andante za vijolino in klavir. Karel Jeraj-Marij Kogoj, Fuga (klavir Štiri ročno).A. Balatka, H Svetel. Bravničar: Osamljena, Rdeča roža. Poje Bela Rozumova, pri klavirju Balatka. Bravničar: Vivace scherzoso, Largo, Presto burlesco. Klavir A. Balatka. Kogoj: Fragment iz Ejdipa, Poje Nikola Ovejič, pri klavirju Svetel. Duet iz Ornih mask. Pojeta Rozumova in Cvejlč, pri klavirju Svetel. Vstopnice so v predjprodaji v Matični knjigarni.
Jugoslovanska pesem v Nemčiji. Kakor poroča »Frankfurter Zeitung« z dne 7. maja 1925, je priredila »Nemškojugoslovanska družba« v Frankfurtu ob Mainu 6. maja jugoslovanski glasbeni večer. Na sporedu je bilo: 1. Za uvod: Bistvo jugoslovanske glasbe (Herman Sčherchen); 2. Anton Lajovic: Bolest kovač (Oton Julij Bierbaum), Dež (Dragutin M. Domjanič); Medved z medom (Oton Župančič), izvajal je te točke a capella zbor Hermana Schcrchna. 3. L. M. Škerjanc: Počitek ob vznožju gore (po Li-tai-pe-ju), Pred ogledalom (po Li-tai-pe-ju), Večerna (Ivo Gruden), narodne pesmi: Dekliška (iz Bosne), Pod oknom (Fr. Prešeren), Je pa davi slanca pala (narodna); pela gospa Beatrice Sutter-Kottlarjeva.
4.	Andante cantabile (Marij Kogoj), Andante poco piu mosso (Marij Kogoj), Prelude (L. M. Škerjanc, na klavirju igral Danilo Švara; 5.
5.	Mokranjac: Ob hladnem Ohridu (iz ruko-veta), pel a cappella zbor Sclierchnov. Pesmi so bile vse prevedene na nemški jezik in je bil tekst tiskan na sporedu. O večeru je prinesla »Frankfurter Zeitung« naslednjo oceno: Nemškojugoslovanska družba ie povabila na koncert. Najbrže ni nobeden izmed mnogih poslušalcev popreje vedel, kaj naj si misli pod jugoslovansko glasbo. Pota politike so čudna in politične razmejitve se kljub Wilsonu redko strinjajo s kulturnimi zvezami. Zato nam je pa ugajalo, ko smo iz Scherchnovega uvoda povzeli, da prebivajo dandanašnji v Jugoslaviji Srbi, Hrvatje in Slovenci in da imajo vsak zase svojo posebno narodno glasbo, ld izraža, kakoršna je bila pač politična usoda tega ali onega dela, bolj veselo ali bolj žalostno čustvovanje in j%bolj umetniška ali pa pri-prosia. Predavatelj je izrecno poudaril, da Jugoslavija nima ali bolje rečeno še nima svojstvene umetne glasbe v smislu velikih evropskih glasbenih kultur. Kako vzvišena in nežna pa je jugoslovanska narodna glasba, nam je kaj kmalu pokazalo izvajanje sporeda, ko je zapela gospa Sutter-Kottlarjeva tri slovenske ljubavne pesmi, Scherchenov zbor pa srbsko narodno pesem »Ob hladnem Ohridu«. Štefan Mokranjac, ki je to rapsodijo za zbor kajpada že precej umetno priredil, je imenoval svoje zbirke srbskih liričnih pesmi »šopke rož«. (Tako prevede Nemec »rukovet«), To alegorično označbo bi lahko uporabili tudi za liri-ko ostalih rodov. Iz teh pesmi diha čisto, močno in neponarejeno čustvovanje, ld nas nehote spomni na najlepše cvetove naše lastne stare narodne in umetne lirike: ...»Dekliška-- ...»Pod oknom« ...»Je pa davi slanca pala« ... Nehote se poročevalcu porode misli na Haydna in njegove zveze s Hrvaško!... Tudi Anton Lajovic, Slovenec, da v svojih zborih »Bolest kovač«, i Dež« in »Medved z medom« cUtltl to čistost, to koreninjenje v narodnem in cerkvenem tonu; razun tega je živahnega temperamenta. Vendar se pri njem že močneje občuti civilizacijska primes, vpliv evropskega umetniškega snovanja, ki se potem pri Mariju Kogoju in L. M. Škerjancu, učencu Jožefa Marksa, še jasneje pokaže. Kogojevi klavirski komadi, izborno izvedeni od Danila Svare, so označevali na splošno prehodni Stadij; pesmice in klavirski preludij Škerjančev pa že poiskus, prevzeti novi francoski in novi ruski umetniški slog. Toda važnejši od teh posameznih vtisov je bil skupni dojem, da žive v Jugoslaviji stare glasbene sile in da se nove porajajo, ki so vredne, da jih pritegnemo sedaj, ko smo svojo politiko drugače zastavili, v naše obzorje. Da so pravkar navedene sile, izborno discipliniran zbor in odlična pevka, ki jo jc spremljal g. dr. Henrik Simon, ustvarili to prvo zvezo, je brez. dvomno dokazalo zanimanje občinstva in njegova močna pohvala.
Gledališka umetnost.
Gostovanje Hudožestvenikov. Skupina ge. Germanove je otvorila svoje gostovanje v Ljubljani v soboto zvečer z dramo »Na dnu« v novi zasedbi. Knipper-čehove in Kačalova doslej niso mogli ustrezajoče nadomestiti, v vlogi Luke pa je g. Pavlov ustvaril samosvojo, globoko zamišljeno kreacijo. V nedeljo so Rusa uprizorili Gogoljevo »Ženitev«; klasična predstava z Masalitinovim in Pavlovim v glavnih vlogah je dosegla pri mnogobrojnem občinstvu nepopisen uspeh. Kdor je zamudil to predstavo, je gotovo prikrajšan za redek umetniški užitek Podrobneje poročilo o go-<$p$«iaBi DrihodnlML-	1
Poslovilni večer moskovskega Hudožest-venega teatra, ki nas je že tretjič obiskal ter nam nudil umetniški užitek prve vrste, se bo vršil dne 20. maja ob 20. uri v dramskem gledališču, ter bo pri tej priliki imelo ljubljansko občinstvo priliko posloviti sc od slavnih slovanskih gostov, katerih večina se vrača k svoji matici v Moskvo. Vstopnice v predpro-dajl pri blagajni opernega gledališča in zvečer od 18. ure pri blagajni dramskega gledališča. Pričakovati je, da bo občinstvo s polno-številnim obiskom izrazilo svoje priznanje in simpatije Hudožestvenikom.
in revije.
Hitro laški Mali jezikovni vodnik za najobičajnejše rečenice vsakdanjega življenja. Najhitrejši način priučiti se laškemu izgovarjanju. Cena 8 Din. Knjižico priporočamo v prvi vrsti rimskim romarjem, ki niso zmožni laškega jezika, ima pa to prednost, da je poleg laškega in,slovenskega stavka tudi laška izgovarjava. Knjižica se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
VŠTETJE VOJAŠKE SLUŽBE V NAPREDOVANJE IN POKOJNINO PRI JAVNIH NAMEŠČENCIH.
Na tozadevno našo novico v št. 106. z dne 13. maja 1925 so nam došla od več strani vprašanja, odkod imamo to informacijo in na kaj se pravno opira,
Prejeli smo jo iz vrst poštnih nameščencev. »Poštni glasnik« z dne 15. maja 1925 št. 10 pa piše v tem pogledu naslednje:
»Ob prevedbi po novem uradniškem zakonu jc ministrstvo skoro vsem uslužbencem odbilo od skupne službene dobe število vojaških let in kaderski rok. Ker zakon v tem pogledu ni čisto jasem in ker je upravna oblast uradno razglasila, da do štetja te službene dobe državni uslužbenci nimajo pravice, se večina prizadetih uslužbencev ni pritožila zoper prevedbo v smislu člena 223. uradniškega zakona v roku od 30 dni na državni svet.
Iz razsodb državnega sveta tistim uslužbencem, ki so sc kljub vsemu pritožili, pa je razvidno, da se prevedba za tiste, ki so služili kdaj pri vojakih, ni pravilno izvršila. Državni svet je namreč razsodil, da sc mora šteti vsem državnim uslužbencem, ki so bili prevedeni po novem uradniškem zakonu, vsa vojaška službena doba in kaderski rok, in sicer v napredovanje enojno, službovanje med vojno pa dvojno v pokojnino.
Ministrstvo je sedaj dovolilo, da smejo prizadeti uslužbenci vložiti naknadno prošnjo za priznanje vojaške službene dobe in ka-derskega roka Opozarjamo vse tovariše, ki so bili pri vojakih pred vstopom v državno službo, pa se jim tista doba ni štela ob prevedbi v službeno dobo, da vlože potom pristojne pošte nekolkovano prošnjo na Ministrstvo pošte in telegrafa,« Sledi vzorec prošnje. Potem člankar nadaljuje: »Prosilec naj točno navede, ali gre za kaderski rok ali za podaljšano vojaško službo ali za službovanje v vojni ali za črnovojniško službo. Te prošnje morajo iti predpisano službeno pot, to se pravi, prizadeti uslužbenec naslovi prošnjo na ministrstvo, pa jo predloži predstojniku svoje pošte, ta jo pošlje s kratkim spremnim poročilom direkciji, direkcija jo pa predloži končno ministrstvu.
Pripominjamo, da je ministrstvo odnosno državni svet posameznikom že priznal štetje kaderskega roka in vojne službe.
Prošnji mora biti priloženo uverenje ministrstva vojne in mornarice o vojaškem službovanju. To uverenje se dobi tako: Prizadeti prosi direkcijo pošte in telegrafa za izpisek o svojem vojaškem službovanju. Ko prejme ta izpisek, ga pošlje ali nese pristojnemu vojnemu okrugu v potrdilo. To potrdilo pa pošlje potem v overenje naravnost ministrstvu vojne in mornarice, ki izstavi pravo »uverenje«. Vse to gre zelo hitro, ker rešuje vojno ministrstvo vse spise tekom 14 dni. Ko dobi uslužbenec uverenje, ga priloži prošnji na ministrstvo pošte ter jo pošlje po predpisani službeni poti, to je preko pristojne pošte in direkcije. Prošnja in priloge so kolka proste.«
»Poštni glasnik« piše predvsem za poštne nameščence. Ker pa velja zanje kakor za vse druge ena in ista službena pragmatika, veljajo zgornja izvajanja nalično (analogno) tudi za vse druge javne nameščence.
Ker utegne tega ali onega zanimati vzorec prošnje, pripominjamo, da izhaja »Poštni glasnik« v Ljubljani.
vsebnjočo zračno ladjo itd. Danes nas zanima, kaj misli Bruns o Amundsenovem načrtu. »Aeroplan je po mojem mnenju zaradi izredno omejene trasportne zmožnosti za znanstveno raziskovanje arktičnih pokrajin popolnoma neraben. Saj sc šc cclo z navadnim Zeppeli-noin ne zadovoljimo, temveč si bomo zgradili orjaka s 150.000 m3 — ZR in jih ima 70.000 —. Vrhu tega se aeroplan težko orientira in ne vem, če se vsled obsežnosti more dvigniti v ono višino, ki jc potrebna za uporabo solno-nega kompasa. Pa recimo, da se dvigne; t«, daj pa trpi znanstveno raziskovanje, ker je to omogočeno lc pri prav nizkem letu. V poznem poletju nastopajo megle in oblaki, ki zračni ladji ni& ne škodujejo, a postanejo aeroplanu lahko nevarni. Vse skupaj se mi zdi zelo riskirano. Sicer na Amundsenov polet, ki mu želim popoln uspeh, naših načrtov nič ne prekriža; nam ne gre za dosego severnega tečaja, temveč za natančno znanstveno raziskovanje Arktike, za katero je po današ-njem stanju tehnike pripravna le zračna ladja.« Smo radovedni, kdo bo imel prav.
• * t
Iz Italije čez Avstralijo na Japonsko leti sedsj. italijanski major de Pinedo v hidropla-nu. Razdalja 55.000 kilometrov, 80 vmesnih postaj. Glavni namen jc dokaz, da je hidro. plan sposoben za pot po daljših črtah med. narodnega prometa,
Monte Carlo. Glavna skupščina aketo-narjev družbe Monte Carlo jc izdala letno poročilo, ki izkazuje za lani 60 milijonov frankov čistega dobička, za 10 milijonov več ka. kor leta 1923. Vsaka akcija je dobila za lani 575 frankov dividende.
Marconi je šele 52 let star, pa se nam zdi dosti starejši, toliko časa že beremo o njem. Angleška mu jc postala druga domo-vina v znanem hotelu Savoy v Londonu ima trajno najeto celo nadstropje najelegantnej. ših sob. Iznajdbe in podjetja so ga napravilo izredno bogatega; odkar pa rabi njegovo največjo iznajdbo, brezžično telegrafijo, ves svel je doseglo njegovo bogastvo bajne višine.
Turlstika TFšpčirt
Ilirija : Sturm, Gradec 3 : 1, drugi dni 1 : 2. Gostovanje graškega prvaka Sturma je prineslo dober šport, vendar tekmi kljub te« mu nista bili najboljše obiskani. Oba kluba sta nastopila s kompletnim prvim moštvom ter podala vseskozi zadovoljivo igro. Naše prvo poročilo o sobotni tekmi je bilo nepopolno in ga v sledečem izpopolnjujemo: Sestava moštev: Sturm: Gurtl—Ferk, Doller—Bradase-vič, Greiner, Harb (v nedeljo Skaza)—Gerth, Oroszy, Schaar (Dellinger), Sinkovič, WaM-hauser- — Ilirija: Miklavčič—Pogačar, Bel tram—Dekleva (Milan), Zupančič II, Lado— Zupančič I, Poduje, Oman, Doberlet, Pevalek. Sodnik: V soboto Planinšek, v nedeljo Vodi-šek. Rezultat odgovarja oba clni poteku igre in razmerju moči. Ilirija je v soboto v taktičnem oziru, posebno po točnejši, prizemnl kombinaciji in bolj energičnemu napadalnemu sistemu, nadkriljevala gradčane, ki so proti pričakovanju igrali mnogokrat previsoko, pre-več po zraku. Ilirija je ohranila to predno=i tudi prvi polčas v nedeljo; kasneje je forward! posebno leva stran, popustil in preobložena obramba je končno po trdem odporu morala prepustiti zmago drugega dne gostom. V soboto je dosegla Ilirija vodstvo v 6. minuti pc agilnem Doberletu, toda Sturm je kmalu nato izravnal po Sinkoviču. Ponovno vodstvo za Iii« rijo sledi še pred odmorom po Poduji in koncem drugega polčasa po Doberletu tretji goL Tudi drugi dan je vodila Ilirija do sredi drugega polčasa z 1 : 0 (Oman). Izravnava je nastala iz autogola, tik pred koncem je padel po Dellingerju odločilni gol.
............IT"""""
d »Počitniška iveza-r, ki je te dni v »Slover. ca« objavila cvetlični dan in sklicala pripravljalni sestanek v realko, zanjo podpisan »Odbor M(estne-ga) U(druženja) F(erialnega) S(aveza)«, ni identična s »Počitniško zvezo« v Ljubljani, sestavnim delom Slov. dijaške zveze, ki potom dijaških počitniških društev urejuje počitniško delo in življenj« katoliškega dijaštva. — Počitniška zveza v Ljubljani.
Kdaj bodo leteli?
V sredo ni bilo nič. Amundsen je poročal, da je bilo do 20 stopenj pod ničlo, da so pihali močmi vetrovi itd. Odhod so preložili na konec majnika ali pa na začetek junija. Sicer so se pa oglasili spet pesimisti, ki Amundsenu ne prerokujejo nič dobrega. Govorili smo že o stotniku Brunsu, ki je ustanovil »mednarodno študijsko družbo za raziskovanje arktičnih dežei s pomočjo eračnih ladij«. V odboru je 50 najznamenitejših strokovnjakov sveta, tudi Nansen in (Sven Hedin. Bomo šc govorili; odbor bo zgradil 150.000 m'
Rokodelski dom. Pevska vaja je danes oh 8. uri v dvorani. Vsi gg. pevci, k žele sodelovati v _ slavnostnih dneh društvene sedemdesetletnice 27. in 28. junija, naj se vaje zanesljivo udeleže. — Vaja za slavnostno pred-stavo bo jutri, v sredo, ob 8. uri na odru.
Šmartno pod šmarno goro. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedeljo 24. t. m. ob po) 4. popoldne in ob 7. zvečer žaloigro: Brez domo vine. — Vabimo vse k obilni udeležbi! — Ker jo zanimanje za igro veliko, si preskrbite vstopnic« v predprodaji! — Odbor.
Društvo železniških upokojenrev sklicuje v nedeljo rine 24. maja t. 1. ob 2. uri popoldne v Mestnem domu v Ljubljani shod naših upokojencev in nezgodnih rentnikov. Na dnevnem redu so: naši prejemki in stanovanjski zakon. Zadeva je nad vse nujna in važna, zatorej se pozivate, da se shoda vsi do zadnjega udeležite.
Ogled steklarne v Zagorin. Trgovsko društvo Merkur opozarja udeložnike, da se vrši ogled oh vsakem vremenu. Odhod iz glavnega kolodvora i četrtek ob 7.50 zjutraj. — Odbor.
Prostovoljno gasilno društvo r Zagorju nt Savi proslavlja dne 26. julija t. 1. slovesno blago-slovljenje nove bencinmotorne brizgalne. Vsa cenjena društva, tako gasilska, kakor tudi druga s tem naprošamo, da se na našo slavnost ozirajo ter no prirejajo k a kili drugih slavnosti. Polovična vožnja za isto proslavo jc zaprošena.
Pevsko drnStvo -Sloga« priredi dne 21. maja 1925 pešizlet na Katarino. Odhod točno ob o. uri Unrnrl Finovnu. Prijatelji društva vablieili.
Gospodarstvo.
i
Franc Krištof, živinorejski inštruktor:
Zadružno premovanje
v Vel, Laščah.
Zadružno premovanje živine v Velikih Laščah dne 18. t m. je bilo jako zanimivo in poučno. Prigon živine je bil še precejšen kakor tudi obisk živinorejcev.
Mnogoštevilen prigon bikov plemenjakov fc bil zato zelo razveseljiv, ker je bilo posti vljenih precejšnje število prvovrstnih bikov. Težko bo iskati boljšega materijala v dolenjskem živinorejskem okrožju. Obiskovalce niso presenetile le lepe oblike plemenjakov, temveč tudi mirno razpoloženje teh živali, česar pa nismo bili poprej navajeni. Vidimo, da je ravnanje s plemenskimi biki zelo napredovalo, kar največ pripomore, da se drže sedaj tudi starejši biki, ki so najbolj po-rabni in da nedostatek hudobe bika ni več ovira za nadaljno vporabo kot najvažnejšo pridobitev v živinoreji. Oblike živali so bile jako zadovoljive razun par izjem, ki so pa med lepimi oblikami silno očividno vplivale in so razni izgovori na večino bikorejcev z lepimi živalmi bolj pomilujoče vplivali. Razume se, da je še precej pomanjkljivosti, ki se pa bodo s še strožjo odbiro za pleme polagoma odstranile. Poudarjati je treba posebnost originalnih uvoženih švicarskih bikov, ki so se pa razlikovali od doma izrejenih le v malenkostnih posebnostih. Vešče oko pa je moralo zapaziti tudi, da so uvoženi plemenjaki prišli iz skrbnega mladostnega negovanja v trdo rejo naše živinoreje in da se jim prehod na sedanjem razvoju pozna in se mora omeniti zato, ker so nekatere doma izrejene živali skoro bolj ugajale, če bi ne upoštevali individualne plemenske sposobnosti, ki naj se prenese na bodoči zarod.
Postavljene krave pa pravega živinorejca nikakor niso zadovoljile zato, ker se vidi, da rejci krav ne vpoštevajo dejstva, da krava pri gobcu molze. Krave se pač pridno molzejo, premalo pa se jim streže s polnim krmljenjem. Okostje živali pa ni tako pogrešljivo in se bo s skrbno odbiro lahko še izboljšalo. Opazilo se je tudi pomanjkanje podrobnejšega organizacijskega dela, ki bi sedanje stanje živinoreje znatno in uspešno pospešilo. Od-pravljajmo napake, učimo se naprej in izlx>lj-šujmo svojo živino ter ne pozabimo na renta-biliteto in tako dosežemo gotovo najlepše uspehe!
Carinski dohodki. V tretji dekadi pr. meseca so znašali carinski dohodki 58,437.680 dinarjev, skupno v mesecu aprilu t L 166 milijonov 278.067 dinarjev napram 143.913.668 Din v mesecu aprilu 1924.
Sledeče carinarnice so imele v zadnji dekadi meseca aprila 11. sledeče dohodke: Ljubljana 4,111.123 dinarjev, Maribor 3,273.803 dinarje, Jesenice 505.659 dinarjev in Rakek 467 tisoč 845 dinarjev.
Konkurzi. Komkurzi so razglašeni: o imovini Odona Koutnya, trgovca v Ljubljani; o imovini Franca Majdiča, trgovca v Kranju; o imovini Marije Špomnove, trgovke v Lokah pri Trbovljah; o imovini Julija Kovačiča, trgovca v Vojhiku; o imovini Posojilnice na Veliki, r. z. z n. z. v likvidaciji; o imovini Frana Resnika, trgovca v Zg. Sv. Kungoti.
Odprava konkurza. Konkurz, ki je bil razglašen o zapuščini Miroslava Kostijala Živa novica, bivšega trgovca v Mariboru, je odpravljen,ker je bila vsa masa razdeljena.
Ustavitev poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje o imovini Franca Schwar-za, posestnika v Zgornji Sv. Kungoti je ustavljeno, ker dolžnik ni osebno prisostvoval poravnalnemu naroku.
Vnovični ugotovitveni narok v konkurzm zadevi Leopolda Baumgartnerja, trgovca v Studencih je 22. junija 1925.
Nov poravnalni narok v zadevi Ivana Zidarja trgovca v Ribnici je 23. maja in v zadevi Josipa Miklavca, trgovca v Ribnici 23 maja.
Vpisi v trgovski register. Vpisale so nastopne tvrdke JeJšingrad za industriju drva i ruda, d. z. o. z. v Jelšingradu (okraj Šmarje pri Jelšah), »Ribnica«, lesna družba z o. z. v Ribnici; Štajerska železoindustrijska družba z o. z. v Žrečah
Nova emisija delnic Stavbne družbo d. d. v Ljubljani. Ta družba povišuje delniško glavnico od 750 tisoč na 1 miljon 500.000 dinarjev z izdajo 15 tisoč novih delnic po 50 dinarjev nominale po kurni 100 Din (na vsaki 2 stari deklici se more dobiti po 1 delnica nove emisije, ki patrticipira na dobičku za 1925). Emisijo upravlja kreditni zavod.
Svinjski sejem v Celju v soboto dne 16. maja t. 1.. Dogon 150 komadov. Povprečna cena komada: 6 do 7 tednov stari prašiči 75 do .100 Din, 8 do 9 100 do 115 Din, 10 do 12 Din 175 do 200 Din, 4 mesece 250 do 300 Din, 6 350 do 400 Din, 1 leto 500 do 600 Din. Kupčija je bila zelo živahna
O Zagrebškem velesejmu 1925. Sejmska uprava javlja, da je na letošnjem velesejmu razstavilo 722 razstavljalcev, od teh iz naše
države, 392, iz Francije 115, iz Nemfiije 61, iz Avstrije 42, iz Češkoslovaške 32, iz Belgije 261 itd. Najbolje je bila zastopana strojna industrija (139 raostavljalcev), potean tekstilna (118) in papirna (80). — Največ obiskovalcev je bilo iz Hrvatske, Slavonije, iz Bosne in iz Slovenije, iamed tujih držav pa iz Avstrije, Italije in Ogrske. Uprava ceni zaključke na 150 milijonov dinarjev. — Omeniti je treba, da je izostala cela vrsta vodilnih fcvrdk (še celo zagrebških). Dejstvo pa je tudi, da poslovni nspeh ni sijajen,
Padanje uvoza jugoslovanske živine v Češkoslovaško. Iz uradnih Češkoslovaških sta tističnih podatkov posnemamo, da je znašal uvoz živine iz Jugoslavije v Češkoslovaško v letu 1922. 13.000 komadov (celokupni uvoz 94 tisoč glav), lete 1923. 32.000 glav (ves češkoslovaški uvoz 122.000 glav), 1924. 21.000 glav (ves češkoslov. uvoz 200.000), v jan. 1925. 400 glav (ves uvoiz 12.800) in v februarju t. 1. 200 glav (ves češkoslovaški uvoz 11.800 glav). Letos krije skoro polovico potrebe Češkoslovaške Poljska, tretjino pa Romunija.
Popravil V sobotnem članku »Trgovska zbornica o načrtu zakona neposrednih davkov« je pomotoma navedeno ime g. Lu-žarja; kar popravljamo, da je o tem referiral g. konzulent Žagar.
Tvornica dušika v Rušah dobi nov enofazni transformator za pogon električnih peči, ki bo največji te vrste ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v Eviopi, mogoče pa sploh največji enofazni transformator. Transformator bo imel učin 6000 KVA ter bo zgrajen za priključek na 10,000 voltov, na strani nizke napetosti bo pa imel priključke pri 160, 140 in 120 voltih. Trajna jakost toka bode znašala pri vseh napetostih 37.500 amperov, pri kratkih preobteživah pa še veliko več. Te številke pomenijo za sedaj najvišje meje, ki so še dosegljive v karbidni in silicijevi industriji, upnraba še večjih tokov bi imela za posledico neekonomsko velike izgube napetosti v elektrodah in dovodnih kabljih vsled induk-tivitete, katere ni mogoče odstraniti z nika-kimi sredstvi. Moglo bi se še zvečati učinek transformatorjev za električne peči z zvišanjem sekundarnih napetosti, v kateri smeri pa doslej tudi še ni najden praktičen izhod, Transformator bo dobavila električna družba »Flin«. — Kakor izvemo, se gradi tudi iz Fale v tvornico nov daljnovod.
BORZA.
DEN Al?..
Zagreb.
London 297.85—300.85 (300.25), Newyorl 61.20—62 (61.70), Pariz 3.2250—3.2650, Praga 1.8205—1.8445 (1.83625), Dunaj 8.64—8.76
Italija 2.5050—2.5350 (2.325),
rk
(8.71), Curih 11.90—12 (11.93), Amsterdam
24.55—24.85.
Curih. Belgrad 8.35 (8.36), Pešta 72.60, Berlin 12.3, Italija 21.0750 (21.08K London 25.0950 (25.085), Newyork 516.70 (516.75), Pariz 26.85 (26.90), Praga 15.30, Dunaj 72.80 (72.80), Bukarešt 24.5, Sofija 37.750.
Dunaj. Devize: Belgrad 11.50, Kodanj 133, London 34.44, Milan 28.93, Newyork 709.35, Pariz 36.83, Varšava 136.15. Valute; dolarji 705.70, angl. funt 34.37, lira 28.94, di-, nar 11.48, češkosl. krona 20.99.
Praga. Devize: Lira 138, Zagreb 54.80, Pariz 175.75, London 163.625, Newyork 33.75,
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posojilo 61—63, voj-.
na škoda 178 (denar), Ljublj. kreditna 225— 260, Merkantilna 110—124, Praštediona 805—. 812, Kreditni zavod 190—200, Strojne tovarne' 134 (blago), Trbovlje 385 (denar), Vevče 110— 120, Stavbna družba 265—280,	kotn.
zadolžnicc 20 (zaklj.)
Zagreb. Hrvatska Eskomptna 105—106, Hipobanka 61, Jugobanka 98—99, Ljublj. Kre-, ditna 243—249, Praštediona 805—812.50, Slavenska 70, Eksploatacija 38—42, Sečerana 585—610, Narodna šumska 21, Našica 42.50—. 45, Guttman 405—410, Slavonija 52.50—53, Trbovlje, tu 380, vojna odškodnina 187—192, 1% in v. posoj. 62—63.
Dunaj. Živnostenska banka 77.9, Alpine 33.5, Greinitz 13.6, Kranjska industr. družba 44.5, Trbovelj, družba 44.15, Hrv. eskomptna banka 12.2, Leykam 14.6, Jugoslovanska ban-! ki 11, Hrv.-slav. dež. hip. banka 6.72, Avstr. tvornice za dušik 17.2, Guttman 45.5, Mundus 79.9, Slavex 17, Slavonija 6.1.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Rcmeljni in poh-emelfni, monte 60-60, 38-78, 78-78, 98-98, 120-120, 4 m dolž., 98-98, 120-120, 5 m dolž., vezani, fco meja, 11 vag. 630—630 (zaklj. 630). T rami, monte, 8-8 do 13-16, 4 in 5 m dolž., fco meja, 14 vag. 410—410 (zaklj. 410), Madrieri smren kovi, 17X110, 20X110, 4 m dolž., fco meja, 3 vag. 650—650 (zaklj. 650). Bukove parjene deske, I. in II. vrsta, 27 m, 38 mm, od 2 m dolž., od 15 cm širine naprej, fco Postojna, 1 vag. 1123—1123 (zaklj. 1123). — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafe, §0 kg, rinf., prompt., par. Ljubljana 450—490. Pšenica avstralska, rinfusa, prompt., par. Ljubljana 485 [blago). Pšenica Hard Winter 2, rinf., prompt., par. Ljubljana 465—500, Otrobi pšenični drob., par Ljubljana 190 (blago). Koruza, dob. maj, junij, par. Postojna neocar, 260 (blago). Rž, Canada, Westcrn 2, dob. ju-, nij, fco Ljubljana 460 (blago). Ječmen 57-59 kg, fco maked. postaja 300 (blago). Ječmen oivovarski, fco vagon Ljubljana 390 (blago)* Krompir beli, fco dolenj. postaja 125 (blago). Krompir rumeni, fco štaj. postaja 115 (blago). Krompir rudečkast, fco štaj. post. 135 (blagob Bučne peške, zdrave, suhe, rešetane, juta! vreče, cg. 50 kg 875 (blago).
Poizvedovanja.
Zgubila se je včeraj popoldne na vozu električne železnice ročna usnjata torbica. Pošten najditelj se prosi, da jo odda v knjigoveznici Kopitarjeva ulica 6./II.
Barvne trakove, ogijeni-, povoščeni-, kopirni papir, hektograficni zvitki in druge potrebščine pri Luti. Baraga,	6/1
STROJNIK in KURJAČ
išče mesta, gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo lista pod: »Vesten« 3270.
IŠČE SE ~ PISARNIŠKI uradnik
ra pisarno premogovnika v Beogradu s popolnim znanjem srbskega in nemškega jezika v govoru in pisavi s prakso v korespondenci in pisarniškem delu. Ponudbe s prepisi spričeval, zahtevo plače na: Brača MONCH, Beograd, Topličin Venac 4.
Tvrdka F. & E. REMŽGAR sprejme par spretnih slikarskih In pleskarskih POMOČNIKOV. — Prednost imajo Izvežbani v obeh strokah.
V/o jnnnn za krojaško VdJGlIbd obrt iz Ljubljane, sprejmem. - Več se poizve v trgovini ANTON PRESKER, Sv. Petra c. 14.
šivilja
v mestu. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »F. S. 26«.	3267 1
Izvežban URADNIK
za administrativne agende premogovnika v Srbiji se išče. Pogoji: perfektno znanje srbsko - hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe z referencami, prepisi spričeval in označbo plače na: Brača MONCH, Beograd, Topličin Venac 4.	3256
Mlajši kerespondent
zelo spreten strojepisec, v slovenskem in nemškem jeziku, perfekten, se išče za Zagreb. Prednost imajo uradniki, ki so že bili v informacijskem zavodu, vendar to ni pogoj. - Ponudbe z zahtevami se naprošajo na »Publicitas« d. d., Zagreb -Gunduličeva 11.	3273
SSužfea orgaolsta
se odda v Višnji gori. Želi se xieltol'ko znanja v godbi na pihain. - Ponudbe sprejema ŽUPNI URAD. 3128
Dr. DE RISAR
NE ORDINIRA DO BINKOŠTI.
Prvovrsten BRUSAČ
išče dela gaterista; gre tudi k venecijanki. — Ponudbe pod šiiro »Spreten« 3269 na upravo »Slovenca«.
ii 9
Močan in zdrav kolarski pomočnik išče službe, najraje v bližini Ljubljane. — Ponudbe upravi pod »Kolar«
Ugitlrajte za naše časopise!

Štev. 307/1925.
Mojo nadvse ljubljeno, zlato mamico
je Vsevedni poklical danes ob 5. uri zjutraj k Sebi v boljše življenje.
Pogreb nepozabne se vrši v sredo dopoldne ob 10. uri iz šolskega poslopja v Mekinjah na tukajšnje pokopališče.
Priporočam preblago rajnico v pobožno molitev in blag spomin.
Mekinje, dne 18. maja 1925.
Antonija Albrechtova, učiteljica.

lesa
lz oddelka II. gozda mestne premoženjske uprave v( Kočevju se ponudbenim potom proda najvišjemu ponudniku cirka 800 stoječih SMREK in JELK v doprsnem premeru 40 cm ter cirka 400 stoječih BUKEV.
Pismene ponudbe je vložiti do dne 24. maja 1925 11.30 uri dopoldne s kavcijo 10.000 Din v pisarni mestne občine Kočevje.
Po otvoritvi pismenih ponudb se bodo sprejemale tudi ustmene ponudbe.
Prodajni pogoji se lahko vpogledajo med uradnimi urami v pisarni mestne občine Kočevje, kjer se dobe tudi prepisi pogojev proti plačilu 25 Din.
Premoženjska uprava mesta Kočevja,
dne 16. maja 1925.
euaaasaBHBG&BBHaauaaBBHHBBB
90
Ljubezen ln
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Devetnajsto poglavje.
Nekaj tednov pozneje, neko deževno nedeljo, je Dayliglit zopet snubil Dedo. Kakor prvikrat se je tudi sedaj brzdal toliko časa, da ga je preobvladal glad do nje in ga ponesel v njegovem rdečem avtu v Ber-keley. Pustil je stroj več blokov daleč od njene hiše in se peš napotil do tja. Dede pa ni bilo doma, mu je povedala hči gospodinje in je dostavila, da je šla na izpre-hod v gričevje. Gospodična mu je tudi žc opisala pot, kje se Deda najbrže izprehaja.
Daylight se je ravnal po njenih navodilih in cesta, po kateri je hodil, ga je kmalu pripeljala do zadnje hiše, kjer se končavala in kjer se je pričenjalo prvo strmo pobočje odprtega gričevja. Ozračje je bilo vlažno od bližajočega se dežja; vihar namreč še ni prihrul, dasi je naraščajoči veter oznanjal njegovo bližino. Po gladkih, travnatih gričih ni bilo videti nobenega znamenja o Dedi, kakor daleč so mu segle oči. Na desni je bil velik, dora-ščen gaj evkalipta, ki se je spuščal v grapo in se zopet dvigal na drugi strani. Tukaj je bilo vse samo šumenje in gibanje, visoka drevesa so se majala v vetru sem in ija in udarjala z vejami. V sunkih viharja se je nad vsemi manjšimi glasovi pokanja in ječanja vzdihoval trlobok brneč has
kor zvoki mogočne harfe. Poznavajoč Dedo je bil prepričan, da jo najde v tem gaju, kjer je bil učinek viharja tako izrazit. In v resnici jo je našel onstran grape na izpostavljenem slemenu nasprotnega pobočja, kjer je vihar najsilnejše divjal.
Nekaj enakomernega, čeprav ne dolgočasnega je bilo v načinu Daylightove snubitve. Brez diplomatičnosti ali izgovorov je bil tako naravnosten in vihrovit kakor sam vihar. Ni imel časa niti za pozdraviti niti za oproščenje.
>Vedno ista stvar,« je dejal. »Jaz vas hočem imeti in prihajam po vas. Morate me imeti, Deda, kajti čim bolj razmišljam I o tem, tembolj sem gotov, da me imate i skrivši nekako radi, kar je več, kakor če 1 bi me navadno radi imeli. Ne smete reči, da ni tako, si upate?«
Obenem ji je stresal roko, ki jo je nadalje obdržal v svoji. Čeprav ni odgovorila, je občutila nek rahli, pa trdni trajni pritisk, kakor bi jo vlekel k sebi. Nehote se mu je napol vdala, njena želja je bila za hip močnejša od volje. Iznenada se mu je odmaknila, dasi je še vedno obdržala roko v njegovi.
»Pa vas vendar ni strah pred menoj?« je hitro vprašal potrt in skesan.
»Ni me.« Žalostno se je nasmehnila. »Pred vami ne, ampak pred seboj.«
»Saj se niste odzvali moji drznosti,« je dejal vzpodbujen po njenih besedah.
»Prosim, nrosim.« je prosila. »Midva
se ne moreva poročiti, zato ne govorimo več o tem.«
»Potem stavim, da izgubite.« Bil je skoraj vesel, kajti uspeh se je bližal hitreje, kakor mu je pravila najljubša domišljija. Imela ga je rada, o tem ni bilo nobenega dvoma več, in brez dvoma ga je imela toliko rada, da mu je dovolila držati jo za roko, toliko rada, da ga njegova bližina ni odbijala.
Zmajala je z glavo.
»Ne, nemogoče je. Izgubili bi stavo.«
Prvikrat je šinila Daylightu v glavo temna sumnja — ključ, ki je pojasnjeval vse.
»Povejte mi, ali ste morebiti skrivaj poročeni, kaj?«
Pobitost njegovega glasu in potrtost njegovega obraza je bila preveč zanjo in njen smeh je zazvenel radostno in spontano liki izbruh veselja kake ptice.
Daylight je sedaj vedel njen odgovor in nevoljen sam na se je dejal sam pri sebi, da je dejanje bolj učinkovito kot beseda. Stopil je med njo in med veter in jo je potegnil k sebi, da je stala tik poleg njega v zavetju. Nenavadno močna vihra je divjala okolu njiju in brnela po vršičkih dreves, da sta oba poslušala. Ploha letečega listja se je vsula nad nju, tik za vetrom pa so začele padati debele kaplje dežja. Ozrl se je nanjo in njene lase, ki jih je veter opletal okrog obraza in ker je stala tako blizu ujetja in ker se ie znova in moč-
nejše zavedal, kaj mu je bila, je tako drhtel, da je čutila v roki, ki je držala njeno, Iznenada se je sklonila k njemu, pen vesila glavo, da mu je slonela na prsih. Iu tako sta stala, ko je nov sunek vihre pridrvel mimo, poln letečega listja in raztresa senih kapelj. Enako nenadoma je vzdig* nila glavo in zrla vanj.
»Da veste,« je rekla, »snoči sem molila za vas. Molila sem, da bi prišli na boben, da bi zgubili vse — vse.«
Ves zavzet in osupel je Daylight ostr-mel spričo teh skrivnostnih besedi.
»To gotovo presega moj razum. Vedno sem dejal, da ne razumem žensk ini sedaj ste mi zopet dokazali. Zakaj želite, da bi zgubil vse, ko me imate tako radi. jz »Tega nisem rekla.« »Vi se niste upali reči, da ne. Torej kakor sem dejal: Ako me imate radi, popolnoma presega moj domači razum, kako potem morete želeti, da bi prišel na kant To je prav tako kakor tiste vaše zagonetne besede, čim bolj me imate radi, tem manj me marate za moža. Veste, pojasniti mi morate, kaj mislite.«
Objel jo je in tesno držal, in topot se mu ni branila. Glavo je povesila, da ji ni mogel videti v obraz, vendar je slutil, da plaka. Spoznal je bil vrlino molka in čakal, da se zgodi njena volja. Stvar jc prišla sedaj tako daleč., da mu jc morala nekaj reči. 0 tem je bil prepričan.
(Dalje sledU
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je naš dobri sin, brat, stric in svak, gospod
trgovec
po kratki in zelo mučni botezni v nedeljo, dne 17. maja, za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 19. maja t. 1. ob 4 popoldne iz Splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Prosimo tihega sožalja.
V Spodnji Šiški, dne 18. maja 1925.
IVAN in MARIJA BERNIK, starši. JOŠKO, ANDREJ, FRANCE, bratje. — POLDKA VIDMAR, MICI, BETI in JUSTA, sestre. — ANGELA BERNIK, svakinja. — ALOJZ VIDMAR, svak.
;'.	< a-V.' • '
OcHIriciic tirnice
¥ Pilim.
ZctSjOPSftO m JlIgOSlfKVifO:
LfoMfana. Selenburgova 7, Mša Jadranske banke.
, najsolidnejše in najcenejše elektromotorje, tur-• bogeneratorje in vse ostale električne stroje.
električne centrale, električne železnice, cuk-rarne, pivovarne, rudniške naprave itd. itd.
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
peditni zavod za
LJUBLJANA, Prešernova ulica St. 50 (v lastnem poslopfu)
¥m\mm9SBESM
Obrestovani vlog, nakup in proda'a vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujsmi in kredit! vsak vrste, eskompt in inkasn menic ter nakazila v ta- in inozemstvo, safe-deposlti itd. Itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana Tel. 10,157,518,805, BOG
Zahvala.
Staroznana, sloveča prvovrstna,
p® domače ,pri
v Ljubljani, na Dunajski
vljudno naznanja, da ima
Hs
svoj lepi, senčnati vrt z dvema verandama Priznano šsisorna cenena ku^itrsjja. — PrisSna domača in ščajersfca viša. — Med«© sveže pivo.
Prijazno se priporoča
Radi opustitve trgovine
prodajam zlatnino, srebrni-no, vsakovrstno jedil, orodje in birmanska darila, po zelo znižanih cenah. - IOS. ŠELOV1N-ČUDEN, Ljubljana, Mestni trg.
Vsem, ki so nam izkazali svoje blagodejno sočutje o priliki prebridke izgube naše ljubljane soproge, oziroma hčere, sestre, sinahe in svakinje, gospe
leta pl. Morawek raj. Singer
vsem, ki so dragi pokojnici poslali kot zadnji pozdrav toli krasnega cvetja in so jo spremljali na poslednjem potu, se iz srca zahvaljujemo.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZA BOTRE
in BIRMANCE 1
Najcenejša oblačila Vam more nuditi edino-le naša detajlna trgovina na Erjavčevi cesti št. 2 (nasproti Dramskega gledališča). — Največja izbira vseh vrst oblek, krasni vzorci pralnih oblek, solidna postrežba in najnižje cene. — Konfekcijska tovarna FRAN DE-RENDA & Komp. 3121
Značajen DRUŽABNIK
samec, se sprejme pod ugod. pogoji v dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom v večjem kraju. Isti bi vodil trgovino. Potreben kapital 100.000 Din. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Takojšen nastop« št. 3203.
Stavbišče prodam
poizve se: FRAN BIZJAN, Vodovodna cesta štev. 252.
Bukova drva
t navedbo cene in množine ponudite Družbi ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra Irg štev. 8.	3281
OTROŠKI VOZIČEK
in zložljiv otroški STOL naprodaj. — Nabernik, Du-rajska cesta 29/111. 3263
Skolielni stroj
500 mm širok, poravnalni STROJ 500 mm širok, prodam; poravnalni je nov in ima kugel - logcr, skobclnik je rabljen, a vendar v dobrem stanju. Skupna cena 21.000 Din. - Ogleda sc jih lahko pri tvrdki RANCIN-GER v Ljubljani. - Naslov lastnika pove uprava lista.
HRASTOVA DEBLA!
Prodam 1 vagon lepih, ravnih hrastovih debel, 2—4 m dolgih in 25—50 cm debelih po izvanredni ceni. Naslov v upravi lista pod šifro: »UGODNO« štev. 3274.
POZOR!	POZOR!
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Reslje-ra cesta 30, I. nad., desno.
Opekarna Mengeš
» Mengšu išče izurjenega
kurjača
fc svoji okrožni peči. Oni, ki se izkažejo z večletno prakso, imajo prednost. — Plača po dogovoru. Nastop takoj.	3264
FIŽOL
vseh vrst kupi FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
SPREJME SE KONTORISTINJA
dobra stenografistinja in strojepiska. Nastop takoj. -Predstaviti se je v torek od 2—3 popoldne. — Stavbno pod|etie Jakob ACCETTO, Tabor št. 2.	3240
Gozdni MANIPULANT
pošten in sposoben za delo in obračun, sc išče za neko manjšo gozdno eksptoatacijo rudokopne šume v Srbiji. Ponudbe z referencami na: Bračo MONCH, Beograd, TopHčin Venac št. 4.
Razglas.
Podpisani odbor razpisuje sledeča popravila pri župni cerkvi v Boh, Bistrici:
1.	Dvakratno pleskanje cerkvene strehe v izmeri 1300 m;, z vsem delom in materialom.
2.	Zacinjanje in krpanje strehe z vsem delom in materialom.
3.	Zamazanje porušenega ometa zunaj in znotraj cerkve, zlasti venčnih zidov pod streho in spodaj na podzidku okrog cerkve — s cementom, vštevši vsa dela, vse odranje in vse orodje.
4.	Druga popravila, ki se bi naknadno pokazala kot neobhodno potrebna.
Vsa ta dela so bila dne 19. julija 1923 proračunjena na 21.675 Din, reci: enaindvajset tisoč šestopetinsedem-deset dinarjev, katera vsota sc bo času primerno spremenila. — Za vsa ta popravila se bo vršila minuendo-dražba dne 24. maja, šesto nedeljo po Veliki noči, ob 11. uri dopoldne na licu mesta v Boh. Bistrici. Zahtevalo se bo primerno jamstvo za solidnost izvršenih del.
Drugo, posebno natančnejši pogoji, sc zvedo pri stavbnemu odboru, oziroma pri načelniku tega odbora g. Fr. Arhu v Boh. Bistrici št. 74.
STAVBNI ODBOR V BOHINJSKI BISTRICI,
dne 11. maja 1925.
Predsednik: Franc Arh.
ms fij fij
m fij
i m
U'>
sit
liiEII3^iilElliEIIIEI!l=lll=lt!EHI=IS!EillEniE;!SEi!I=!!;Elti=IIIEIIim
i
enocilindcrski, 3\5 HP, brzina do 80 km jlj vporaba bencina ca 2 % litra na 100 km fij
Takojšnja dobava
AMERIKAM MOTORS ITD|
L/UBL/ANA	=
iti
EEIIIEIIIEIIIEIII EIHEIIIEIIIE!!IEUIE!IIE3!5ESSiE!!!E!HE!nEI!5EIIIEIIIE
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je naša nad vse ljubljena mama, stara mama, gospa
is Zore rej. Lekan
v nedeljo dne 17. maja preselila v večnost.
Pogreb objokovane nepozabne mamice bo v torek ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta 27, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 18. maja 1925.
Žalujoče rodbine: ZORE, GABERŠEK, SUŠNIK, MATJAN.
Poravnajte naročnino!
Zahvala.
Za vse dokaze toplega sočutja ob težki izgubi naše predobre matere, sestre, tašče in stare matere, gospe
Marije Griienil.VerMer
vdove po višjem davčnem upravitelju
kakor tudi za častno spremstvo na njeni zadnji poti, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini v Radovljici za časteče spremstvo, mnogoštevilno došlemu učiteljstvu in uradništvu ter pevskemu društvu »Sloga« v Radovljici za lepe, v srce segajoče žalostinke.
Enaka iskrena zahvala vsem darovalcem krasnega cvetja.
Radovljica, dne 16. maja 1925.
ŽALUJOČI OSTALL
Prodam zidano HIŠO
z dvema sobama in kuhinjo. Poleg je hlev, skedenj, lep sadni vrt, njiva, ki je že obdelana, nekaj travnika in bukov gozd. - Vse je v dobrem stanju. Cena nizka. -Naslov v upravi štev. 3268.
bikec - simodolec, 5 tednov star, od bika, odlikovanega s I. premijo, in dobrega, mlečnega potomstva, je naprodaj v Ljubljani, Cesta v Mestni log ftev. 31. 3225
KOSILNICA »Dering«
se proda. — Ljubljana, Sv. Petra cesta 85.	3214
OTROŠKI VOZIČKI,
dvokolesa, motorji, preu-matika, najceneje. Sprejemajo se vsa popravila. — Prodaja na obroke, ceniki franko. TRIBUNA«, F. B. L, — tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4.
Jff- ZEMLJIŠČA NA ZGORNJI BELI 21 '•C
obstoječega iz stare gostilne in trgovine, v prometnem kraju, brez konkurence in z gospodarskim poslopjem ter par gozdov in njiv, se vrši 22. maja 1925 ob 10. dop. na Zgor. Beli.
Omara za led
190 X 140 X 70, s 3 vratica-mi, v dobrem stanju, je ceno naprodaj. - Pisarna hotela »SLON« — Ljubljana.
Najfinejše namizno pristno
ter pristni namizni vinski
-^Z15 Fr. KSiam .
Dasproti hotela »Union«.
dveh do štirih sob s kopalnico in pritiklinami, iščem za mesec julij v Ljubljani v novi hiši. Po možnosti soln-čna lega. - Ponudbe pod: »Dve osebi« na upravo lista.
»ŠAMOT - OPEKO«
m ŠAMOT-MOKO (češko) na zalogi nudi F. Hočevar, Dunajska cesta 36. 3006
Izdaja konzorcij >Slovencac.
jdgovorni urednik: Viktor Cencič.
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani.