PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Oglasi PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI ME SOTOČJE Na naslovnici: Vesna Pernarčič - Žunic Foto: Mare Mutic Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 8. do 19. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 8 je priloga 81. številke Gorenjskega glasa, 10. oktobra 2008. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode amis h PAPIRNICA IN KNJIGARNA, FOTOKOPIRANJE Medvoška cesta 3, BC MEDVODE tel.: 01/361-72-80, fax: 01/361-72-85 www.citanka.com, info@citanka.com * VSE ZA SOLO * ZELO UGODNE CENE OSTALIH POTREBŠČIN KOLEDARJI, ROKOVNIKI IN PLANERJI ZA LETO 2009 Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota: od 8. do 13. ure .t»** P' m I IMF. liJI - Ttl Poleg pestre ponudbe so na voljo še domači suhomesnati izdelki kmetije Žunar. V trgovini je tudi Vinska klet Rondič Odprto: pon. - pet.: 8 - 20 h Sobote: 7.30 - 18 h Nedelje, prazniki: 8 - 12 h K0ZJEK & K0ZJEK d.n.o. ZAVAROVALNO FINANČNE STORITVE Zg.PirničeHh, 1215Medvode Telefon: 01 36 21 431, 040 218 823 ekskluzivno zastopamo GENERALI ZAVAROVALNICO d.d. • zavarovanja nepremičnin • avtomobilska zavarovanja • življenjska in nezgodna zavarovanja • zavarovanja za podjetnike in obrtnike Brezskrbni pod okriljem leva. VO PICERIJA IN ŠPAGETERIJA HARLEKIN (PR'KRAL) NA VERJU Nudi vsak dan v tednu odlične pice, testenine in druge jedi po naročilu. ^ 01/362 12 20 PRIDI, POKUSI IN SPOZNAJ, DA PICERIJA HARLEKIN JE NAJ, NAJ... 2 - SOTOČJE Prireditve Prireditve oktober 2008 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Petek, 10. 10. 2008 Dom krajanov Sora EXTEMPORE SORA 2008 Žigosanje platen; Petek: 10. 10. 2008, od 16. do 18. ure Sobota: 11. 10. 2008, od 10. do 13. ure. Oddaja platen; Nedelja: 19. 10. 2008, Od 11. do 17. ure Pravilnik je na voljo v Turističnem biroju Medvode. KUD Oton Župančič Sora 041/972 278 Četrtek, 16. 10. 2008 Gledališče Medvode, ob 19.30 RODIN II, je gledališka predstava na temo življenja in dela kiparja Augusta Rodina. Za abonma Medvode - ČETRTEK in IZVEN. KUD Medvode www.kud-medvode.si 361 26 54 ali 051/350 378 abonma@kud-medvode.si blagajna@kud-medvode.si Petek, 17. 10. 2008 Gledališče Medvode, ob 19.30 RODIN II, Za abonma Medvode - PETEK in IZVEN. KUD Medvode www.kud-medvode.si Petek, sobota in nedelja, 17., 18. in 19. 10. 2008 Gledališče Medvode, (po dogovoru) Foto tečaj: S PRAVO SVETLOBO DO FOTOGRAFIJE Fotosekcija -KUD Medvode 031/720 995 Matevž Nedelja, 19. 10. 2008 Župnijska cerkev in pastoralni dom sv. Jožefa v Preski, ob 9.30 Slovesnost blagoslova novozgrajenega Pastoralnega doma sv. Jožefa v Preski. Slovesnost bo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. Župnija Preska in Župnijski zavod sv. Janeza Krstnika zupnija-preska@evj-kabel.net rahelin.vrtec@zupnija-preska.si montessori.zupnija-preska.si Nedelja, 19. 10. 2008 Gledališče Medvode, ob 19.30 Komedija, ki ji trenutno ni para ... ONA+ON. Za IZVEN. Pohitite z nakupom vstopnic. KUD Medvode www.kud-medvode.si 361 26 54 ali 051/350 378 abonma@kud-medvode.si blagajna@kud-medvode.si Sreda, četrtek in petek, 22. 10., 23. 10. in 24. 10. 2008 Blagajna gledališča Pirniče, od 18. do 19.00 ure. Vpis abonmajev KUD Pirniče za zamudnike KUD Pirniče 041/776 735 031/352 772 Sobota, 25. 10. 2008 Blagajna gledališča Pirniče, od 16. do 17.00 ure. Vpis abonmajev KUD Pirniče za zamudnike KUD Pirniče 041/776 735 031/352 772 Petek, 24. 10. 2008 Dom krajanov Pirniče, ob 19.30 Monty Phyton: KRALJ ARTUR IN SVETI GRAL, komedija Režija: Grega Čušin Izvedba: Gledališče Toneta Čufarja Jesenice. Za abonma OTH in izven. KUD Pirniče Rez. in inf.: 041/776 735 031/352 772 Sobota, 25. 10. 2008 Dom krajanov Pirniče, ob 17.00 uri ZLATOLASKA, gledališka predstava za otroke Režija: Aljaž Tepina Izvedba: GUD Kranjski komedijanti Za otroški abonma Otehajček in izven KUD Pirniče Rez. in inf.: 041/776 735 031/352 772 Petek, 7. 11. 2008 Dom krajanov Sora, ob 19.30 EXTEMPORE SORA 2008 Odprtje razstave s podelitvijo nagrad, Razstava bo na ogled še: v soboto, 8. 11. 2008, od 10. do 14. ure in nedeljo, 9.11.2008, od 8. do 14 ure. KUD Oton Župančič Sora 041/972 278 Sobota, 8. 11. 2008 Kulturni dom Medvode, ob 19. uri KONCERT PRIJATELJSTVA LPZ Medvode, Gostje večera: LPZ Dekani, MePZ Dolenjske Toplice KD Simon Jenko www.freeweb.siol.net/gartner Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, PAVILJON 1, SI - 1215 Medvode, E-pošta: ti-biro@medvode.si, info@tzm.si, WWW: www.tzm.si SOTOČJE - 3 Občina Znani najboljši spominki Komisija je izbirala med dvajsetimi spominki. Prve nagrade letos ni podelila. Druga nagrada: set okroglih prtičev z znakom sotočja občine Medvode Medvode - Turistična zveza Medvode je drugo leto zapored razpisala natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov. Na natečaj je do konca avgusta prispelo dvajset spominkov devetih različnih izdelovalcev. 16. septembra jih je ocenila tričlanska strokovna komisija v sestavi Miloš Jenko, Jožica Fartek in Peter Gaber. Prve nagrade letos niso podelili, saj so ocenili, da nihče izmed prispelih spominkov ne izpolnjuje kriterijev za osvojitev prve nagrade. Drugo nagrado je osvojila Rozalija Stro-jan za set okroglih prtičev z znakom sotočja občine Medvode. Izdelek je praktičen in estetsko zanimiv ter odprt za na-daljne spremembe. Tretjo nagrado pa je prejela Gabrijela Kopač s spominkom grb občine Medvode. Gre za ročno klekljano čipko na kamenčkih, ki simbolizirajo reki Soro in Savo. Zanimiva je uporaba peska za poustvarjanje naravnega zvoka s premikanjem slike. M. B. Tretja nagrada: grb občine Medvode Rešitev je v sterilizaciji Ljubiteljica živali Staša Čertalič iz Zbilj opozarja na problem zapuščenih mačk v občini Medvode. Pripravila bo predlog rešitve problema. Namen je zmanjšanje nezaželene mačje populacije. Zbilje - Na Občino Medvode se je v zvezi z zapuščenimi mačkami že pred časom obrnila Staša Čertalič iz Zbilj. "Včeraj zvečer sem sredi gozda našla zavrženega mačjega mladiča. Prosim vas, ali mi lahko svetujete, kaj naj naredim z njim. Obdržati ga ne morem," je bilo vprašanje, ki ga je naslovila na občinskega inšpektorja. Kot pravi občinski inšpektor Matija Šalehar, si Občina Medvode prizadeva omiliti problem z zapuščenimi psi (po ustaljenem postopku se zapuščeni pes odda v zavetišče Perun, Lipce pri Bledu, s katerim ima občina podpisano pogodbo), vendar se zaveda, da v primeru zapuščenih mačk stvari niso urejene: "Če bi hoteli podobno oskrbeti še vso brezdomsko, nekontrolirano razmnožujočo se mačjo populacijo, bi bil občinski proračun za to po vsej verjetnosti premajhen. Mački, ki se krmijo, bi morali biti polovljeni, preventivno tretirani, kastrirani in spuščeni nazaj v naravo. Ena od možnosti bi bila tudi, da bi se občina povezala z najbližjim društvom proti mučenju živali, ki bi proti plačilu zanje nudilo zatočišče. Regulativo oziroma operativno ukrepanje nasploh povezano s stroški naglo in nekontrolirano razmnožujoče se mačje populacije, bo moral določiti občinski svet." Čertaličeva, velika ljubiteljica mačk in živali nasploh, sedaj v dogovoru s Šaleharjem pripravlja predlog rešitve problema: "Namen je zmanjšanje nezaželene mačje populacije, kar bi dosegli s kastracijo, predvsem pa s sterilizacijo. Predlog bom pripravila v kratkem in ga predala občinskemu inšpektorju. Obravnavati ga bo seveda moral občinski svet, tako da smo glede tega še bolj na začetku. Je pa občina po zakonu dolžna poskrbeti za to in nameniti tudi denar. Res pa je, da se ne ve, koliko je v občini zapuščenih mačk." Za mnenje smo povprašali tudi veterinarja Roka Rotarja. "Dogaja se, da se ljudje pripeljejo iz Ljubljane in na območju Medvod spustijo svojo mačko. To je problem vseh primestnih občin, ne le Medvod. Občina Medvode ima sicer pogodbo z zavetiščem Perun, ki pa ni prilagojeno za hranjenje mačk. Sistemsko bo potrebno rešiti pokrivanje stroškov preventivnih pregledov, cepljenja, kastriranja. Te mačke so tudi vir Staša Čertalič ima trenutno doma osem mačkov, od tega dva začasno. okužb. Doslej smo probleme zapuščenih mačk reševali posamično. Ker pa je tega vedno več, bo občina morala ukrepati, na primer podpisati pogodbo z eno izmed koncesijskih veterinarskih ambulant in z zavetiščem. Nadzor pa bi vršilo prostovoljno društvo proti mučenju živali," je dejal Rok Rotar iz veterinarske ambulante Kužmuc, ki je pomoč ponudil tudi v primeru mačka, ki ga je našla Čertaličeva in ga brezplačno steriliziral. Sicer pa si lahko več o reševanju te problematike na splošno preberete tudi na http://www.macjelovka.org/ in na http://www.zverca.si/ . Maja Bertoncelj 4 - SOTOČJE Občinal Lokacija vrtca na zbor občanov Svet krajevne skupnosti Smlednik je na svoji seji glede lokacije predvidenega novega vrtca v Smledniku sprejel sklep, naj župan skliče zbor občanov KS Smlednik. Projekt gradnje novega vrtca je sedaj ustavljen. Smlednik - Ena izmed točk na zadnji seji Sveta KS Smlednik je bila lokacija za gradnjo novega vrtca. Vrtec že vrsto let deluje na lokaciji v Valburgi, pred časom pa so iz občine sporočili, da se pripravlja projekt za gradnjo novega vrtca, kot možno lokacijo pa navedli prostor ob osnovni šoli v Smledniku. S selitvijo vrtca na novo lokacijo in z morebitno prodajo občinskega zemljišča na lokaciji sedanjega vrtca v Valburgi pa se ne strinja civilna iniciativa. Zavzemajo se za gradnjo novega vrtca na sedanji lokaciji v Valburgi. O argumentih civilne iniciative proti selitvi vrtca smo že pisali, svoje stališče so podali tudi na seji Sveta KS Smlednik, ki je 12. septembra znova obravnaval problem gradnje vrtca. KS Smlednik je namreč 8. maja sprejel sklep, da se nov vrtec zgradi pri OŠ Simona Jenka. Podpisniki civilne iniciative, ki je bila ustanovljena junija, torej po tej seji sveta KS Smlednik, pa menijo, da bi krajani o tem morali biti obveščeni in da bi krajevna skupnost njihov glas morala upoštevati. Zbrali so namreč več kot 300 podpisov. "Spiska 300 podpisov na KS Smlednik še ni nihče videl, tudi njihove argumente za gradnjo vrtca na obstoječi lokaciji, ki pa me ne prepričajo, sem dobil na občini. Zanima me, zakaj so pobudniki civilne iniciative samo najbližji sosedi vrtca v Valburgi," je dejal Zdravko Debe-ljak, predsednik Sveta KS Smlednik. Nejc Smole je kot predstavnik civilne iniciative povedal: "Želimo, da vrtec ostane v Valburgi. Pričakoval bi kakšen argument več, zakaj naj bi se preselil k šoli. Podpisi več kot 300 krajanov pomenijo, da gre za tretjino volilnega telesa naše KS. To nam je vlilo dodatno samozavest, da smo projekt vodili naprej. Glavni cilj je, da vrtec ostane na sedanji lokaciji. Poudaril Člani civilne iniciative so svoja stališča predstavili na svetu KS Smlednik. bi, da danes odločate o selitvi vrtca, ne o strokovnih argumentih. Krajevna skupnost naj bi odločala o tem, kakšen je interes krajanov. Stroka pa bo v nadalje povedala, kje je projekt bolje izpeljati." Dodal je še: "Naša prizadevanja lahko razume nekdo, ki je iz tukaj. Na ta prostor so ljudje vezani. Zakaj izpustiti tako velik prostor, če ga lahko zadržimo za družbene dejavnosti. Ne mečimo si peska v oči. Če se bo vrtec zgradil ob šoli, bo v tem primeru tu stanovanjska gradnja. Nas podpisnike pa argument, da občina s prodajo dobi denar, ne prepriča. Zakaj bi v Smledniku občina Medvode morala varčevati? Vrtce bo morala narediti. To je njena dolžnost." Z druge strani je bilo med drugim slišati, da bi se lahko ustanovila še ena civilna iniciativa, ki pa bi se zavzemala za gradnjo pri šoli, saj ima veliko staršev otroke tako v vrtcu kot v šoli in bi jih potem lahko pripeljali na eno mesto. Glede bojazni, kaj bo s parcelami v Valburgi, če se vrtec preseli k šoli, pa je Debeljak povedal: "O prodaji zemljišč v Občini Medvode odloča občinski svet. KS pri tem nima nič in se o prodaji teh parcel nismo nikoli pogovarjali." Smole je predlagal, naj župan skliče delni zbor občanov, kar po statutu lahko stori, če za sklic da pobudo svet Krajevne skupnosti. Po razpravi so svetniki KS Smlednik ta predlog podprli (zanj jih je glasovalo sedem, dva sta bila proti) in sprejeli sklep, da naj župan na temo lokacije novega vrtca skliče delni občni zbor krajanov, ki bodo povedali svoje mnenje, nato pa bo strinjanje ali nestrinjanje s selitvijo vrtca na novo podal tudi Svet KS Smlednik. "Mislim, da so člani sveta KS, ki so glasovali za ta sklep, naredili najbolj modro odločitev v tem trenutku, torej da za mnenje povprašajo krajane. Sedanja lokacija vrtca nam je predra-gocena, da bi jo izpustili kar tako. Bomo pa odločitev krajanov spoštovali in če jih bo večina za selitev vrtca k šoli, bomo civilno iniciativo razpustili. Seveda pa bo civilna iniciativa svoj osnovni cilj dosegla, če vrtec ostane v Valburgi," je povedal Smole. Za komentar smo povprašali tudi župana Medvod Stanislava Žagarja, ki pravi: "Postopek za gradnjo novega vrtca v Smledniku je ustavljen zaradi aktivnosti civilne iniciative in posameznih svetnikov in svetnic. Občinska uprava in strokovne službe smo se skupaj z vodstvom vrtca zavzeli, da nov vrtec zgradimo čim prej. Pri predlogu lokacije vrtca smo sledili državni uredbi iz leta 2001, da naj se, če je le možno, javne ustanove locirajo na enem mestu. Dokler ne bo znana natančna lokacija novega vrtca, s projektiranem žal ne moremo nadaljevati. Moja dolžnost je obnašati se gospodarno, kar pa zahteva civilna iniciativa, ni v skladu s tem. Zbor krajanov bom sklical, ko bodo predstavili resnične argumente, ki so jih vodili k ustanovitvi civilne iniciative in nagovarjanju ljudi k podpisovanju proti gradnji vrtca. Maja Bertoncelj Kaskade v krožišču znova brez vode Medvode - Zakaj na kaskadah v krožišču na Klancu ne teče več voda, smo vprašali župana Stanislava Žagarja, ki pravi, da so jih, potem ko se je nekdo zaletel vanje in jih močno poškodoval, poskušali zasilno popraviti, nato vodo znova spustiti, a se je izkazalo, da so bazeni tako poškodovani, da voda močno izteka. Posledično to pomeni višji strošek za vodo in elekriko, ki je znašal okrog tisoč evrov na mesec. Vozniki vode na kaskadah v krožišču na Klancu tako najverjetneje ne bodo več videli, razen če bo prišlo do odločitve, da se v sanacijo fontane vložijo večja finančna sredstva. M. B. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor obvešča javnost, da bo javna razgrnitev dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za navezovalno cesto Jeprca-Stanežiče-Brod od 13. novembra do 12. decembra 2008. Gradivo bo javno razgrnjeno tudi v prostorih Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode. Javna obravnava bo 4. decembra 2008 ob 18.00 v sejni sobi Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode. SOTOČJE - 5 Občina Rešenih šest od sedmih vlog Občina Medvode je vložila sedem zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (JTO). Rešenih je šest vlog. V kratkem bodo denar dobili upravičenci iz Preske-Žlebov-Golega Brda in Seničice. Na rešitev pa še čaka vloga z največje gradnje za okrog 1400 upravičencev. Medvode - "Aktivnosti gradnje telefonije so se v naši občini (takrat Občina Ljubljana-Šiš-ka) intenzivno odvijale od leta 1976 do 1991. Iz tega obdobja je bilo sedem časovno in lokalno razpršenih akcij, ki so jih vodili člani odborov, izvoljeni na takratnih zborih interesentov. Vsak naročnik v isti akciji je prispeval enako finančno vrednost. Šlo je za načrtno solidarnostno gradnjo brez priznavanja odškodnin za prekope in ostale posege, brez razdeljevanja na bližnje in daljne naročnike. Zavedali smo se, da je edino tak način uspešen. Zato se razume, da bodo tudi vrnjeni zneski izračunani po enakem principu. Vsaka akcija je imela svoje značilnosti in finančna primerjava med njimi ni možna, niti ni možna primerjava z vračili v drugih občinah," je pojasnila Vida Bališ, predsednica komisije za vračanje vlaganj v JTO. Na Državno pravobranilstvo so vložili sedem zahtevkov. "Od sedmih vloženih vlog na Državno pravobranilstvo je Občina dobila lani poleti pet predlogov za poravnavo in sicer: za Smlednik - gradnja leta 1988 za 158 naročnikov v višini 15.094,43 evrov, za Smlednik - gradnja leta 1980 za 122 naročnikov 44.921,26 evrov, za KS Trnovec-Topol- Sora - gradnja leta 1982 za 39 naročnikov 38.574,51 evrov, za sporazum po Sasu 18/88 Belo-Osredek za 32 naročnikov 17.760,54 ev-rov in za Pirniče -Zavrh iz leta 1978 za 4 naročnike 4.163,56 evrov. Vsak primer je komisija posebej obravnavala, preračunala in ugotovila, da se s predlogom strinja. Letos poleti je bila podpisana še poravnava za šesto vlogo za gradnjo Preska (brez blokov)-Seničica-Golo Brdo-Žlebe-Studenčice iz leta 1978. Denar za 230 upravičencev je na občini in v kratkem se bodo začela vračila. Ni pa še rešena največja gradnja Medvode-Pirniče po Sasu 23/86 z aneksi, ki je zajela celo sedanjo občino," je še pojasnila Bališeva ter dodala, da se s ponujenim zneskom komisija ni strinjala in zato še potekajo pogajanja na Državnem pravobranilstvu in na Telekomu: "Zaenkrat težko ocenim, kdaj in kako se bodo končala. Slabost zakona je namreč v tem, da gre pri izplačilu za "vse ali nič." To pomeni, da ni možno pridobiti že ponujenega zneska in se nato tožiti še za kaj več. Zato komisija vlaga vse napore, da bi se izognila tožbi in s pogajanji dosegla popravek izračuna." Maja Bertoncelj Večina upravičencev z Medvod še čaka na vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Vandalizem na čebelarskem domu Čebelarski dom na Čerenu v Preski je pogosta tarča vandalov, zato v Občinskem čebelarskem društvu Medvode iščejo načine za rešitev teh težav. Medvode - Občinsko čebelarsko društvo Medvode je bilo z združitvijo treh čebelarskih družin ustanovljeno konec leta 1996. V enotno organizacijo so pristopile Preska, Sora in Smlednik. Skupaj štejejo 46 članov. Njihov dom je v Preski. Gre za objekt, ki ga je pred tem uporabljal TSK Olimpija. Čebelarji so ga v upravljanje od občine prevzeli konec leta 2006, ko je bila podpisana pogodba za nedoločen čas. Prej svojega doma niso imeli. "Po prevzemu smo takoj pristopili k urejanju okolice kot tudi samega objekta, ki je bil v času samevanja tarča nepridipravov. Vandalizem se nadaljuje, zato iščemo možnosti, kako bi zadeve uredili. Potekajo pogovori, da bi dom ogradili, namestili kamere. Nekako je potrebno ukrepati. Seveda pa nihče ne more zagotoviti stoodstotne varnosti. V skrajnem primeru bomo prisiljeni dom vrniti v upravljanje občini. Bi pa bila to velika škoda," je povedal Primož Ločniškar, predsednik Občinskega čebelarskega društva Medvode. Ko so čebelarji prevzeli dom, so zamenjali poškodovana polkna, razbita okenska stekla, v fasadi so zakrpali luknje in jo v celoti prepleska-li. "Kmalu po tem, ko smo dom uredili, smo doživeli razočaranje. Van-dali so nam ponoči odtujili vse bakrene žlebove. In sedaj lahko nemočni rečemo le, da se vandalizem nadaljuje. Pod napuščem doma smo postavili ličen miniaturni čebelnjak in vanj naselili štiri čebelje družine, Čebelarski dom na Čerenu ki so čez leto lepo napredovale, v jeseni pa so jih z neznano snovjo uničili. Razbili so tudi zadnji del čebelnjaka. Na fasadi se pojavljajo govor je posredno v vseh teh dogodkih," v dopisu pojasnjuje Janez nove poškodbe, poškodovana so tudi polkna, zgodil se je celo poskus Šmelcer, tajnik Občinskega čebelarskega društva Medvode. Kot pravi vloma. Okoli doma se zbirajo neznani mladostniki, ki za seboj pušča- Ločniškar, so o dogajanju obvestili tudi policijo. jo odpadke. Ljudje sprašujejo, zakaj v panjih pri domu ni življenja. Od- Maja Bertoncelj 6 - SOTOČJE Občinal Dokončujejo center, ostali brez tekme? Del prog v Športno rekreacijskem centru Preska naj bi letošnjo zimo umetno zasneževali. Kot vse kaže, pa bodo ostali brez tekme kontinentalnega pokala v smučarskih tekih. Medvode - V Športno rekreacijskem centru Preska nadaljujejo z gradnjo tekaškega centra, ki se je začela leta 2004. "Takrat smo naredili vrtino za črpanje vode. Leta 2005 so bile na novo trasirane proge in urejen startno - ciljni prostor. Imamo štiri homologizirane proge v dolžinah 1,1 kilometra, dvakrat po 2,5 kilometra in krog dolžine 3,3 kilometra. Največje tekmovanje, ki smo ga gostili, je bilo mladinsko svetovno prvenstvo in svetovno prvenstvo članov do 23 let, ki je potekalo konec januarja 2006. Tega leta smo v centru začeli delati črpališče in ga končali letos. Lani smo naredili del razvoda do prog. Ob gozdu so že narejeni jaški za priklop topov. V delu proti stadionske-mu delu pa je napeljavo še potrebno urediti. Nov je tudi ratrak, ki smo ga kupili leta 2006," je o dosedanjih investicijah povedal Klemen Svoljšak iz ŠD ŠRC Preska. Prav v teh dneh so se začela dela na Iztokovi ulici. Zamenjane bodo stare vodovodne cevi, hkrati pa bodo do športno-rekreacijskega centra napeljali elektriko. To je še edino, kar jim manjka, da bi že to zimo lahko začeli z umetnim zasneževanjem. En top za zasneževanje imajo naročen, drugi bo testni. "Sistem umetnega zasneževanja ni enostaven. Potrebno bo uskladiti delovanje topov, vrtine za vodo in črpališča," se možnih težav zaveda Svoljšak. Zadnji dve zimi po nižinah skorajda ni bilo snega, zato ratraka na domačem terenu še niso mogli preiskusiti. Kako pa bo z umetnim zasne-ževanjem? "Sneg naj bi lahko s tema topovoma delali že pri 1,5 stopinjah pod ničlo, brez težav pa nekje pri treh do petih stopnjah pod lediš-čem. Število dni, primernih za zasneževanje, je bilo lani na Bonovcu 78, če upoštevamo teoretično zasneževanje pri 1,5 stopnjah pod ničlo. Dni praktičnega zasneževanja (pod tremi stopnjami pod ničlo) bi bilo 66, obilnega zasneževanja pa 40 dni (pod petimi stopnjami pod ničlo)," pojasnjuje Svoljšak, na vprašanje, koliko denarja je bilo že vloženega v gradnjo centra pa odgovarja: "Vrednost celotne investicije bo okrog 550 tisoč evrov, od tega smo v projekt že vložili dobrih 400 tisoč. Glede na to, da je projekt edinstven v slovenskem prostoru, je izdatno financiran predvsem s strani Ministrstva za šolstvo in šport in Fundacije za šport." Glavni cilj ŠD ŠRC Preska je zgraditi šport-no-rekreacijski center, eden izmed pomembnih ciljev pa v novem centru izpeljati tekmo svetovnega pokala v smučarskih tekih. Slovenija bo kot kaže najboljše tekače na smučeh na svetu gostila v sezoni 2009/2010. Tekmo se dodeli Smučarski zvezi Slovenije, vprašanje pa je prizorišče. Prav veliko izbire ni. V ŠD ŠRC Preska še vedno upajo, da bodo tekme na Bonov-cu. Vse bolj pa se kot možno prizorišče omenja Rogla. Tamkajšnji projekt gradnje tekaškega centra je bil uspešen tudi na javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo za dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva - turistična infrastruktura. ŠD ŠRC Preska je bil zadnji dve Klemen Svoljšak pri črpališču leti izvajalec kontinentalnega pokala v smučarskih tekih (izpeljali so ga v Planici in na Pokljuki), letos pa bo pokal potekal prav na Rogli. Kot piše v koledarju FIS-e bosta tekmi na Rogli 17. in 18. januarja 2009. "Kot izvajalci te tekme smo bili predvideni mi. Bili smo tudi v koledarju FIS-e. Da je prišlo do spremembe, smo videli na medmrežju, kakšnega obvestila s Smučarske zveze Slovenije pa nismo dobili, čeprav smo se obrnili nanjo prav z vprašanjem, kje bo tekma. 17. in 18. januar je bil naša želja, sedaj pa bo tekmo ta termin imela Rogla. Za organizacijo smo vedno dobili pohvale. Vse to, kar se dogaja, so nerazumljive igre," je nad dogajanjem nezadovoljen Aleš Galof, predsednik ŠD ŠRC Preska. Enakega mišljenja je tudi Svoljšak: "Zaenkrat mi še ni nihče ponudil tehtnih argumentov, zakaj bi bila Rogla v prednosti pred nami. Kar se snega tiče, je danes lažje narediti umetni sneg kot pa pripeljati na tekme gledalce. Tu je naša velika prednost. Tekma mora biti del velikega medijskega dogodka in ne le sama sebi namen." Zanimalo nas je še, ali bi bili v Preski pripravljeni pri morebitni organizaciji pomagati na Rogli. Galof odgovarja: "Imeli smo že razgovore o tem. Pripravljeni smo se pogovarjati, vendar le kot celotna ekipa ŠD ŠRC Preska, ne pa kot posamezniki. Imamo ekipo 60 ljudi in smo uigrani." Maja Bertoncelj Jaro Kalan: "Tekmo svetovnega pokala dobi SZS in ne Rogla in ne Preska." Z vprašanji smo se obrnili tudi na Jara Kalana, direktorja Smučarske zveze Slovenije. Glede Rogle pravi: "Za razvoj smučarskega teka je izredno pomembno, da je Rogla na razpisu dobila denar, s katerim bo zgradila sodoben tekaški center, ki ga trenutno v Sloveniji sploh ni. S tem bo dobila tudi možnost, da organiziramo največja tekmovanja prav na Rogli. Že v letošnji zimi bo na Rogli organiziran kontinentalni pokal v smučarskih tekih, kar je generalka, za izvajalca ŠD Unior tudi z organizacijskega vidika, in predpogoj za organizacijo svetovnega pokala. Na konferenci FIS-e smo dobili potrditev, da bo Slovenija tekme svetovnega pokala v smučarskih tekih gostila v sezoni 2009/2010. Ni pa še padla odločitev, kje. Ni zagotovo, da bo to Rogla. Glede na to, da gradnja centra tam poteka v smislu, da bo končana v tej sezoni, ima seveda prednost pred ostalimi." Se pa Kalan zaveda, da bo na Roglo težko pripeljati gledalce, tako da še vedno ostaja ideja, da bi bile tekme bližje centru: "Dokončne odločitve o tem, kje bodo tekme, ni. Povedati je treba, da je tekmo svetovnega pokala dobila Smučarska zveza Slovenije in ne niti Preska niti Rogla. Kje tekmovanje bo, bo strovna odločitev SZS." Za konec nas je še zanimalo, kakšen vpliv ima vse to na razvoj centra v Preski. Kalan je povedal: "Preska ima še naprej možnosti, da za denar za gradnjo športne infrastrukture kandidira na razpisih. Je pa treba vedeti, da decembra še kje drugje ne moremo delati snega, kaj šele v Preski. Rogla je tukaj bolj zanesljiva." SOTOČJE - 7 I Ljudje in dogodki ■ Nova sezona šole za starše Akcijska skupina tudi letos za starše predšolskih otrok organizira predavanja in delavnice. Tema šole za starše je partnerski odnos. Letošnja novost v njihovem programu pa je rekreativna vadba za mlade. Medvode - Akcijska skupina za preventivo zlorabe dovoljenih in nedovoljenih drog Medvode je v sodelovanju z medvoškimi šolami in vrtcem tudi za letošnje šolsko leto pripravila zanimiv program predavanj, delavnic, šolo za starše, prvič pa tudi rekreativno vadbo za mlade. Udeležba je za vse brezplačna, program pa financira Občina Medvode. "Program, ki ga vsako leto izpopolnjujemo, gradimo na rezultatih anket udeležencev iz preteklega leta ter na predloge sodelavcev Akcijske skupine," je povedala vodja Vida Šušteršič Bregar. Kaj so pripravili za letos? Za starše predšolskih otrok organizirajo šolo za starše in delavnice. Naslov šole za starše je Z majhnimi koraki v veliki svet. Osrednja tematika predavanj, ki potekajo v Vrtcu Medvode z začetkom ob 18. uri, je problematika postavljanja in uveljavljanja mej v vzgoji. Prvo predavanje je bilo v sredo, 8. oktobra. Marja Strojin je spregovorila o tem, kako ravnamo ob manj želenem vedenju otroka. Drugo predavanje bo 20. novembra. Predavala bo Eva Hrovat Kuhar, naslov pa Vzgoja z avtoriteto - postavljanje mej pri vzgoji. Sklop treh predavanj šole za starše za predšolske otroke se bo zaključil 4. marca. Branka D. Jurišič bo predavala o tem, zakaj so pridni pasivni, poredni pa aktivni. Za starše predšolskih otrok bodo organizirane Delavnice za starše predšolskih otrok bo vodila Zdenka Zalokar Divjak. tudi delavnice, ki jih bo vodila Zdenka Zalo-kar Divjak. Namenjene so staršem, ki se jim pri vzgoji otroka porajajo različna vprašanja in dileme o vzgoji, postavljanju pravil in mej, o komunikaciji v družini, medosebnih odnosih. Za delavnice je potrebna predhodna prijava najkasneje do 20. januarja, prva delavnica pa bo 19. februarja. Partnerska terapevta Meta in Rudi Tavčar bosta letos vodila šolo za starše na temo Partnerski odnos - za kaj sploh gre? Predvidenih je pet srečanj iste skupine, prvo bo 10. novembra. Prijave sprejemajo do 1. novembra. Letošnja novost pa je rekreativna vadba za mlade od 15. do 30. leta starosti, ki poteka v Športni dvorani Medvode. Mladi lahko izbirajo med košarko, odbojko, nogometom ali jogo. "Glavni namen je rekreativna vadba brez ciljev po tekmovalnih rezultatih. Ugotavljamo namreč, da mladi ali trenirajo skoraj dnevno in so s fizičnimi napori in rezultati obremenjeni vsak dan ali pa so doma in za računalnikom," uvedbo novosti pojasnjuje Šušteršič Bregarjeva. Maja Bertoncelj Več informacij o programu Akcijske skupine dobite pri Vidi Šušteršič Bregar (01/3619 900, vida.bregar@zd-medvode.si) in pri Nataši Pust (01/3615 048, natasa.pust@gmail.com). Za otroke prav poseben teden V ponedeljek, 6. oktobra, se je z mednarodnim dnem otroka začel teden otroka, ki letos poteka pod geslom "Nekoga moraš imeti rad." Obiskali smo otroke v Vrtcu Medvode. V tem tednu so zanje pripravili številne aktivnosti. Medvode - Teden otroka je program Zveze prijateljev mladine Slovenije. Namenjen je otrokom in hkrati starejšim, da bi v tem tednu s še večjo pozornostjo in intenzivnostjo obravnavali vsa vprašanja, povezana s položajem otroka v družbi in uresničevanjem otrokovih pravic. Tako kot povsod po Sloveniji tudi v Medvodah v tednu otroka potekajo številne aktivnosti. Obiskali smo otroke v Vrtcu Medvode, v enoti Ostržek. "Tednu otroka v vrtcu vsako leto dajemo velik poudarek. Organiziramo različne dejavnosti kot na primer lutkovno predstavo, izlete, otroci nabirajo kostanj, potekajo gibalne urice, pečemo dobrote iz jesenskih pridelkov. Praktično cel vrtec diha s tednom otroka," pravi Marjetka Pivec, pomočnica ravnateljice Vrtca Medvode, ter doda: "Otroci so naše največje bogastvo. Živimo v svetu odraslih in včasih na otroke kar pozabljamo." Kljub temu da poteka teden otroka, pa se urnik v vrtcu ne spremeni veliko. "Je pa za otroke organiziranih več aktivnosti kot ponavadi. Več pozornosti je tudi na druženju z otroki iz drugih skupin," je povedala Mojca Solar, vzgojiteljica v oddelku Mucki, v katerega so vključeni otroci stari 4 in 5 let. Kot je pojasnila, so za otroke zaigrali predstavo Debela repa, delali so zelenjavne krožnike, pekli palačinke, odšli na izlet na Križno goro in se nasploh veliko gibali. "Za zaključek poletnih delavnic Pika nogavička smo iskali tudi Pikin zaklad. Otrokom se zdi fino, da se veliko dogaja. Vedo, da je ta teden drugačen, vedo, da je te- V tednu otroka so v Vrtcu Medvode pekli tudi palačinke. den otroka," pravi Šolarjeva. Andreja Tavčar, pomočnica vzgojiteljice, je še povedala, da se otroci najbolj razveselijo gibalnih uric in različnih igric. Maja Bertoncelj, foto: Andreja Tavčar 8 - SOTOČJE ■ Ljudje in dogodki I Golfsko igrišče bo spomladi Golfskega igrišča Diners club Ljubljana, ki ga gradijo pri Smledniku, ne bodo odprli letos jeseni, kot je bilo to sprva predvideno. Odprtje so prestavili na pomlad, ko naj bi bila dokončana vsa infrastruktura. Travnata površina je že skoraj pripravljena. Smlednik - Odprtje golfskega igrišča pri Smledniku je bila načrtovana za oktober. Glede na vsa dela, ki še potekajo, pa je jasno, da odprtja letos še ne bo. "Ker bi vam radi ponudili kvalitetno in popolno igrišče že ob odprtju, smo jo morali zaradi velikega obsega del prestaviti na pomlad 2009. Do takrat bomo dokončali tudi vse objekte s pripadajočo infrastrukturo," je zapisano na spletni strani družbe Golf projekti, ki je investitor gradnje golf igrišča z 18 igralnimi polji, ki se bo razprostiralo na 60 hektarjih, klubskim in pomožnim objektom, zunanjo ureditvijo in pripadajočo infrastrukturo. Več je pojasnil ustanovitelj in predsednik uprave družbe Marko Štirn: "Narave se ne da prehiteti. Igrišče je sicer pripravljeno, ni pa dokončana infrastruktura. Ljudje od igrišča veliko pričakujejo, zato bi bilo nesmiselno na silo hiteti z odprtjem. Odprtje naj bi bilo maja prihodnje leto. Je pa vse odvisno od vremena." O tem, kako potekajo dela in kaj je že narejenega, je povedal: "Narejenega je veliko. Zgrajena sta dva objekta, trenutno gradimo Umetno jezero za namakanje trave tretjega. Prvi objekt bo pokrito vadbišče, ki bo v funkciji pozimi in bo delno ogrevano. Spodaj bo skladiščni prostor za mehanizacijo. V drugem objektu bo zgoraj trgovina in recepcija, spodaj skladiščni prostor za opremo golfistov. Tretji objekt, ki je v gradnji, pa je klubski objekt. Spodaj bodo garderobe, v srednjem delu restavracija in kuhinja, zgoraj pa klubski prostor, pisarne in poslovni kotiček. Končali smo dela na jezeru za namakanje, uredili 22 kilometrov namakalnega sistema ter 15 kilometrov drenažnega sistema. Do spomladi nas torej čaka še dokončanje infrastrukture, zgraditi moramo parkirne prostore ter pri naselju Brezovec devet lukenj na akademiji. Slednje se gradijo in bodo končane približno v dveh mesecih. Za golfsko akademijo in infrastrukturo smo dobili tudi evropska sredstva v višini 1,1 milijona evrov." Parkirišča bodo zgradili pri prvem objektu, skupaj to pomeni okrog 80 parkirnih mest. Prenočišč zaenkrat ne bo. Je pa pripravljen projekt gradnje osmih elitnih vil ob golfski akademiji, za kar so že pridobili gradbeno dovoljenje. Investitor zaenkrat še ni znan. Znano pa je, da to ne bo družba Golf projekti, ki je sicer lastnik zemljišča. Golfsko igrišče bo v Medvode vsekakor prineslo novo ponudbo. "Zavzemam se, da bi skupaj z lokalnimi turističnimi delavci naredili načrt sodelovanja. V mojem interesu je, da dobro sodelujemo," pravi Štirn. Maja Bertoncelj Zlatarstvo Zvonimir Trtnik s.p., Polje 17, Ljubljana-Polje Zlatarstvo Trtni£ Medvode • pestra izbira nakita • izdelava po vaši želji • popravila nakita • 40 let tradicije • ročno delo Dva objekta sta zgrajena, trenutno gradijo tretjega, ki bo klubski objekt. Spodaj bodo garderobe, v srednjem delu restavracija in kuhinja, zgoraj pa klubski prostor, pisarne in poslovni kotiček. Seškova c. 9 1215 Medvode, tel.: 01/361 1694 SOTOČJE - 9 Volitve 2008 Medvoški kandidati o volitvah Zmagovalci letošnjih parlamentarnih volitev so Socialni demokrati (SD). Nobenemu od kandidatov v 11. volilnem okraju 3. volilne enote, kamor spadajo tudi Medvode, ni uspelo priti v parlament. Kandidatke in kandidati za državni zbor so volivce nagovarjali na različne načine, tudi s plakatov. Medvode - Največ odstotkov je na letošnjih volitvah v Državni zbor, ki so potekale 21. septembra, uspelo zbrati Socialnim demokratom (30,45 odstotka). Druga najmočnejša stranka je SDS (29,26 odstotka), tretja Zares (9,37 odstotka), parlamentarni prag pa so presegle še DeSUS (7,45 odstotka), SNS (5,4 odstotka), SLS + SMS (5,21 odstotka) in LDS (5,21 odstotka). In kolikšno podporo so dobili kandidati v 11. volilnem okraju III. volilne enote s sedežem v Ljubljani Šiška, ki obsega območja občin Medvode in Vodice ter del območja Mestne občine Ljubljana (del območja mestne četrti Šentvid)? Urška Repnik (SD) 33,65 odstotka, Polonca Dobrajc (SDS) 29,45 odstotka, Jelena Aleksic (Zares - Nova politika) 10,63 odstotka, Bojana Cvahte (DeSUS) 5,10 odstotka, Helena Rupar (SNS) 4,37 odstotka, Stanislav Žagar (SLS + SMS) 4,17 odstotka, Alenka Žavbi Kunaver (LDS) 3,92 odstotka, Ignac Polajnar (N.Si) 3,62 odstotka, Edvard Vodovnik (Lipa) 1,89 odstotka, Janez Šušteršič (KDS) 1,22 odstotka, Majda Teodorovic (Zeleni Slovenije) 0,55 odstotka, Marjan Gradišar (Lista za čisto pitno vodo) 0,54 odstotka, Marko Ogrin (Zelena koalicija) 0,28 odstotka, Roland Mejač (SSN) 0,23 odstotka, Štefan Perkič (LPR) 0,19 odstotka in Janez Klevže (NPS) 0,19 odstotka. Nobenemu od kandidatov pa se ni uspelo uvrstiti v Državni zbor. Med kandidati je bilo pet občanov Medvod. Vprašali smo jih, ali so zadovoljni z rezultatom, ki so ga dosegli. Pri odgovorih so zapisani po vrstnem redu glede na odstotek dobljenih glasov. Urška Repnik (SD): "Moj cilj na letošnjih volitvah so bile spremembe in ne moja izvolitev v državni zbor. Ker so SD na volitvah relativni zmagovalci, sem z rezultatom volitev zelo zadovoljna. V 11. volilnem okraju, kamor spadajo Medvode, smo dosegli rezultat nad državnim povprečjem. Med enajstimi kandidati SD v III. volilni enoti pa sem dosegla osmo mesto, pred štirimi leti smo bili deseti. Tudi uspeh v našem volilnem okraju je omogočil, da je bilo v III. volilni enoti izvoljenih pet poslancev. Volivci se odločajo večinoma za stranko in ne za kandidata, pa vendar sem prepričana, da smo z lokalnimi člani in simpatizerji SD z delom na terenu v času volilne kampanje krepili zaupanje v stranko SD in ji zagotovili nekaj dragocenih odstotnih točk. Naš državni zbor ni zbor občin ali volilnih okrajev, poslanci pa so zavezani nacionalnim interesom, zato za razvoj Medvod ni bistvenega pomena, ali imamo v državnem zboru svojega lokalnega veljaka ali ne. Razvoj Občine Medvode je odvisen predvsem od tega, kako uspešno bomo mobilizirali moči, znanje in izkušnje na lokalni ravni, ali bomo oblikovali razvojno strategijo in jo nato tudi uresničili." Jelena Aleksic (Zares): "V Zares Medvode smo dosegli nadpovprečen volilni izid, saj sem kot kandidatka za poslanko prejela 10,68 odstotka ali 1.521 veljavnih glasov, kar je več kot je Zares dosegla na državni ravni. Naša stranka je stara komaj leto dni, zato smo si kot bistven cilj letošnje volilne kampanje zastavili uveljavitev stranke kot take in predstavitev vrednot "nove politike" ter programa. Kot bistven dosežek štejem to, da je Zares v Medvodah dokazala, da je mogoče s skromnimi finančnimi sredstvi, vendar z vztrajnostjo, doslednostjo in iznajdljivostjo voditi drugačno, svežo, prepričljivo in spoštljivo volilno kampanjo. Ključnega pomena pa je zame osebno dejstvo, da se je v medvoški Zares oblikovalo trdno jedro zagnanih posameznic in posameznikov, ki so mi stali ob strani od prvega dne, in ki sprejemajo novo politiko Zaresa kot svoj osebni angažma. Za to se jim še enkrat iskreno zahvaljujem, kot tudi volivkam in volivcem, ki so nam zaupali svoj glas. Visoka volilna podpora, nad pričakovanji, je za nas velika zaveza in spodbuda, da se bomo tudi v prihodnje, v skladu z idejo aktivnega državljanstva, lotevali razvojnih izzivov v občini, in da bomo vedno, kot doslej, pripravljeni prisluhniti potrebam Medvoščank in Medvoščanov." Stanislav Žagar (SLS + SMS): "Razumljivo je, da si vsak, ki kandidira na volitvah, za cilj zastavi, da bi uspel. Vesel sem, da sem ob predstavitvi mojega programa ljudem lahko predstavil svoje poglede na državno politiko. Nad tem, da nisem bil izvoljen v parlament, osebno nisem razočaran. Čeprav nekateri govorijo, da je to moj poraz, jaz tega ne jemljem tako. Volitve v državni zbor so nekaj povsem drugega kot lokalne volitve ali volitve za župana. Prepričan sem, da je večina ljudi volila stranko in ne kandidata. Letošnje volitve, kot so pokazali tudi rezultati, so bile dvoboj SD in SDS, vse ostale stranke so bile bolj na obrobju." Alenka Žavbi Kunaver (LDS): "Z rezultatom sem zadovoljna. Glede na okoliščine, skozi katere je šla LDS v zadnjem mandatu, je to vsekakor uspeh, še posebej zato, ker se je kljub vsem turbulencam stranki uspelo uvrstiti v dr- žavni zbor. Na ta način je mogoče ocenjevati tudi medvoški rezultat. Cilji stranke so bili sicer postavljeni višje in bi v drugačnih okoliščinah lahko bili dosegljivi. Zaradi drsenja slovenskega volilnega telesa v bipolarnost, se je velik del volivcev, ki sicer tradicionalno volijo LDS, tokrat odločil drugače. Prav zaradi tega, da bi se izognili delitvi na dva pola, je še toliko bolj pomembno, da volilni sistem po načelu sorazmernosti omogoča vstop v parlament več kot le dvema velikima strankama. To je še en razlog, da volilni rezultat LDS ocenjujem kot uspeh. Sicer pa na državnozborskih volitvah ljudje vedno volijo stranko. Samo izjemno znani in prepoznavni kandidat, kot na primer poslanci, župani ali predsedniki strank prispevajo dodatne glasove." Janez Šušteršič (KDS): "Zadovoljen sem, da sem sodeloval na volitvah. Zadovoljen sem s tistimi, ki so volili našo stranko, jo prepoznali kot pravo. Na volitvah smo želeli doseči nekaj odstotkov, če bi se uvrstili v parlament, bi bilo to idelano. Žal se to ni zgodilo, tudi zaradi napadov, ki so se pred volitvami na našo stranko vrstile tako z desnice kot tudi s strani Cerkve. Našo stranko očitno niso vzeli kot nekaj pozitivnega, temveč predvsem kot konkurenco. Naš namen je bil obogatiti strankarski prostor in ne nagajati. Ne glede na volilni rezultat, mi je v zadovoljstvo biti v druščini ljudi, ki sem se jim priključil. Na lokalni ravni bom kot svetnik še naprej v svetniški skupini N.Si, kjer sem bil tudi izvoljen in ne bom ustanavljal svoje svetniške skupine, na državni ravni pa sem član Krščansko demokratske stranke. Stranka bo šla na naslednje volitve. Pravzaprav smo se ustanovili za naslednje volitve čez štiri leta. Stranko smo ustanovili, ker pri nas prave krščansko demokratske stranke ni bilo. Nismo pa se ustanovili, da bi bili proti N.Si. Naš program je identičen programu konservativne krščansko demokratske unije (CDU) oziroma evropske ljudske stranke in bo naše vodilo tudi naprej." Maja Bertoncelj 10 - SOTOČJE Volitve 2008, oglas Kandidiraš tam, kjer cenijo tvoje delo V državni zbor je bil izvoljen dr. Igor Lukšič iz Goričan. Za poslanca je na listi Socialnih demokratov kandidiral v volilni enoti Ljubljana Bežigrad. Medvode - V državni zbor je bil kot edini občan Medvod izvoljen Igor Lukšič (SD). Po izobrazbi je doktor znanosti, kot redni profesor za področje politologije zaposlen na Fakulteti za družbene vede. V letih 2001-2003 je bil dekan te fakultete, od lani pa je predstojnik Oddelka za politologijo. Je podpredsednik Socialnih demokratov. Živi v Goričanah, je poročen in oče štirih otrok. Kako to, da za poslanca niste kandidirali v domačem volilnem okraju? "Letos sem prvič kandidiral za poslanca. Medvode so mi leta 1998 ob kandidaturi za župana namenila 3 odstotke glasov, zato sem se odločil, da tokrat kandidiram za Bežigradom, kjer delam že 22 let, pred tem pa sem tam še pet let študiral. Dobil sem več kot 40 odstotkov glasov. Kandidiraš pač tam, kjer cenijo to, kar počneš." Vaše ime se pojavlja tudi v kombinaciji za ministra za šolstvo in šport. Boste poslanec ali minister? "Slednje je odvisno od izida pogajanj med strankami, ki bodo v vladi. Vsekakor pa bom še naprej ostal na univerzi in ohranil stik s pedagoškim in raziskovalnim delom." Glede na to, da ste iz Medvod, boste lobira-li za domači kraj? "Če bo Sloveniji šlo dobro, bo šlo dobro tudi Medvodam. To je gotovo prioriteta. Poslanski mandat jemljem najprej kot delo za celotno skupnost. Bom pa podpiral tudi hitrejše reševanje zadev, ki so vezane na med-voško občino." Kako dobro poznate delo občinskega odbora SD v Medvodah? "Zaradi obveznosti na nacionalni ravni in na univerzi problemov ne poznam zelo dobro. Lokalna organizacija dela dobro, nisem pa seznanjen s podrobnostmi." M. B., foto: G. K. Igor Lukšič je bil kot edini Medvoščan izvoljen v Državni zbor. ne gore Cena 20 evrov, za naročnike 15 evrov + poštnina Naročanje: po telefonu št. 04/201-42-41 ali po el. pošti: narocnine@g-glas.si Gorenjski Glas SOTOČJE - 11 I Pogovor ■ Ne umikam se iz politike Ob koncu mandata smo se pogovarjali z Mitjo Ljubeljškom (SDS), ki je bil v obdobju 2004-2008 kot edini iz Medvod poslanec državnega zbora. V novi sestavi državnega zbora ga ne bo. Poslanec ste bili zadnja štiri leta. "Volivci so mi pred štirimi leti izrazili zaupanje in mi dali priložnost spoznati politiko "od znotraj", kar mi je bilo v čast in zadovoljstvo. V ta mandat sem vložil vse svoje znanje, čas in izkušnje. Moje dolgoletne življenjske in poslovne izkušnje so bile v državnem zboru morda določena prednost, saj replik na moje, včasih morda tudi kritične, vendar pa argumentirane razprave, skorajda ni bilo. V državnem zboru sem pogrešal predvsem poslance, ki prihajajo iz gospodarstva in pa mlade strokovnjake s področja ekonomije in prava, ki jim niso tuje tudi mednarodne prakse. Vse preveč je bilo prazne politične retorike, brez argumentov, predvsem poslancev, ki jim je "biti poslanec" življenjski poklic." Je bila služba poslanca za vas naporna? "Biti dober poslanec je zagotovo naporna služba, seveda, če se človek zaveda odgovornosti, ki mu je bila zaupana z mandatom. Glede na to, da je bilo v tem mandatu sprejetih 633 zakonov in novel zakonov, je to pomenilo, da je bilo potrebno veliko pisnega gradiva preštudirati, pripraviti stališča ter se pripraviti na argumentirano razpravo za sejo matičnega delovnega telesa ali sejo državnega zbora. Glede na to, da sem bil tudi namestnik vodje poslanske skupine, kolega Jožeta Tanka, je bil moj delokrog razširjen še na organizacijo dela poslanske skupine, koalicijska usklajevanja in še kaj. Bil sem tudi član treh parlamentarnih odborov: Odbora za gospodarstvo, Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje ter Odbora za kulturo, šolstvo in šport. Delo v poslanskih pisarnah v Medvodah, Vodicah in Gameljnah je zagotovo tudi doseglo svoj namen, saj se je veliko občanov obračalo po pomoč in nasvete." Kaj lahko poslanec naredi za domači kraj, kaj konkretno so bila vaša prizadevanja za Medvode, rezultati? "Temeljna naloga poslanca je priprava in sprejemanje zakonodaje. Je pa poslanec tudi pomembna vmesna vez med njegovim volilnim okrajem in zakonodajno, predvsem pa izvršno vejo oblasti. Ima neformalno možnost, da na osnovi dobrih odnosov organizira delovna srečanja z ministrom, državnim sekretarjem ali drugim pomembnim uradnikom, na katerih lahko lokalni predstavniki ali občani predstavijo svoje probleme in pobude. Organiziral sem kar nekaj takih srečanj, npr. v zvezi s problematiko obvoznice Jeprca - Šentvid, z ustanovitvijo policijske postaje Medvode, s finančnimi potrebami, načrti in športnimi prireditvami Športnega društva Preska, z zapleti pri pridobitvah uporabnih dovoljenj za podjetnike in obrtnike, različne inšpekcijske zadeve, področje investicij itd. Ob vsakoletni pripravi državnega proračuna, so se tudi na mojo pobudo vnesle nekatere proračunske postavke za potrebe porabnikov v našem volilnem okraju, kot npr.: gradnja športnega parka OŠ Vodice 2006-2009, gradnja atletske steze pri OŠ Preska, nakup tehnološke Mitja Ljubeljšek (v sredini) v družbi poslanskih kolegov opreme za ŠD Preska, zaključek investicije športne dvorane v Medvodah, regulacija Ga-meljščice, preplastitev regionalne ceste Med-vode-Šentvid, za leto 2008 - 2009 je v proračunu sanacija mostu čez Savo v Smledniku ... Poslanec ima tudi možnost posredovati občini pravočasne informacije in nuditi pomoč pri razpisih za pridobivanje državega in evropskega denarja za občinske razvojne projekte. Žal pa teh projektov v mojem mandatu ni bilo, niti v Mestni občini Ljubljana za njen severni del, niti v Občini Vodice in Občini Medvode. Pred začetkom mandata sem si zastavil tri prioritetne projekte: gradnja obvoznice Jeprca-Šentvid, ustanovitev policijske postaje Medvode ter vložitev in sprejetje zakona o zamenjavi vodovodnih cevi. V zvezi s projektom obvoznice sem imel že prve dni mandata uradni sestanek z ministrom za promet in njegovimi najbližjimi sodelavci, kjer smo analizirali zatečeno stanje, zamrznili resno načrtovano obvoznico Jeprca-Povodje, začrtali potrebne cilje, roke in aktivnosti za gradnjo obvoznice Jeprca-Šentvid. V nadaljevanju so se testirale različne variante, v letu 2006 je bila že javna razgrnitev variant in javne obravnave. Spomladi leta 2007 je vlada potrdila najustreznejšo varianto, sedaj pa je v teku priprava druge faze prostorskega akta in sicer izdelava državnega prostorskega načrta, katerega javna razgrnitev bo še letos. Gradnja prve faze Brod - Stanežiče naj bi se začela drugo leto, gradnja druge faze Stanežiče-Jeprca pa leta 2010. Projekt naj bi bil zaključen leta 2012. Upam lahko le, da se bodo aktivnosti v zvezi s to obvoznico nadaljevale tudi z novo vlado. Kot prvopodpisani poslanec sem želel vložiti predlog Zakona o zamenjavi azbestnih vodovodnih cevi, vendar nisem dobil večinske podpore, niti v poslanski skupini, niti v koaliciji, predvsem zaradi neenotnosti stroke, ki trdi, da voda iz teh cevi ni onesnažena z azbestnimi vlakni. Prepričan sem, da ta trditev ne vzdrži. Nesporno pa je, da prihaja tudi do velikih izgub vode zaradi pokanja teh cevi. Nesprejetje tega zakona je kljub mojim velikim prizadevanjem, žal, moja nerealizirana predvolilna obljuba." Na letošnjih volitvah se niste odločili za kandidaturo. Zakaj? "Ne glede na polno podporo stranke moji kandidaturi, sem se po tehtnem premisleku odločil, da je prav in pošteno, da dam prednost in priložnost mlajšim strankarskim kolegom, čeprav imam za delo, tudi v politiki, še dovolj volje in energije." Kot slišim, se ne boste odločili za službo nekdanjega poslanca, temveč se boste upokojili? "Za menoj je 40 let dela v gospodarstvu in štiri leta v državnem zboru. Naslednji dan po konstitutivni seji državnega zbora v novi sestavi, se bom upokojil, tako da kot bivši poslanec ne bom niti en dan v breme državnega proračuna." Kako komentirate rezultate letošnjih volitev? "V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da nam ni uspelo doseči cilja, ki smo si ga zastavili, zmagati z veliko razliko. V primerjavi z letom 2004 pa smo krepko povečali število volilnih glasov. Tudi njihov relativni delež je večji kot pred štirimi leti. Po vseh volilnih enotah imamo dokaj uravnotežen rezultat, kar potrjuje, da smo vseslovenska stranka." Kakšna bo vaša vloga v politiki v prihodnje? Ne boste več poslanec, niste več predsednik občinskega odbora SDS. Ali to pomeni, da čez dve leti ne boste več kandidirali niti za svetnika? Se umikate iz politike? "Iz politike se ne umikam. Tudi v prihodnje želim ostati aktiven član naše stranke, tako na državni kot na lokalni ravni in z vso odgovornostjo bom opravljal zaupane naloge. Imam dovolj volje in energije in ne nazadnje tudi izkušenj. Pričakujem pa, da bom imel v prihodnje nekoliko več časa zase, za družino in za vnuka Mašo in Matica. Upam, da so pred menoj tudi še morebitni novi izzivi in priložnosti, ki jih prinaša življenje." Maja Bertoncelj, foto: Tina Dokl 12 - SOTOČJE ■ Ljudje in dogodki I ^ Blagovni Center Medvode V petek 17.10.2008 vas vabimo na KOSTANJEV PIKNIK Za glasbo bo poskrbel DUO KING. Kostanj, pokušine in promocije bodo poskrbele za vaše želodčke. Za vaš nakup v vrednosti 40 eur ali več v samopostrežni v prodajalni, vas posebej nagradimo: PECENICA Z ZELJEM. Ob 16.00 uri se bo predstavila plesna skupina LATINO. Vabljeni! H tfterttftm naj boljši sosed Cirila prva glava družine Prejšnji teden so na Pop TV začeli predvajati resničnostni šov Kmetija. V njem so mnogi prepoznali tudi 59- letno Cirilo iz Medvod. Mrzli Vrh - Resničnostni šov Kmetija, lanska verzija je bila med vsemi tovrstnimi šovi najbolj gledana, letos nosi tudi kanček iz mesta sotočja reke Sora in Save. V njem nastopa najstarejša tekmovalka, 59-letna Cirila iz Medvod, mati petih otrok in babica sedmih vnukinj in vnuka (zaupala je tudi, da se veseli prvega pravnuka). Skupina dvanajstih tekmovalcev se je tako kot lani v začetku avgusta podalo na avanturo kmečkega dela in življenja, kot so ga živeli pred sto in več leti na podeželju, šov pa so začeli predvajati prejšnji teden. Cilj večine tekmovalcev je obljubljena nagrada 50.000 evrov, do njega pa jih bosta usmerjala voditeljica Špela Močnik in gospodar kmetije, lastne in 'resničnostne', Marijan Podobnik. Cirilo so kmalu po prihodu dvanajsterice (in tudi sedaj, ko je en fant že izpadel in so se v bližino kmetije naselili še trije pretendenti za člana družine) izbrali za 'mamo' in kasneje tudi za glavo družine. To upokojeni trgovki, ki je sicer delovna in dosledna, ni šlo preveč dobro od rok, saj naloge, ki jo je zadal gospodar Kmetije, v predvidenem roku niso opravili. Cirila je pred odhodom povedala, da je prijetna in zabavna družba ter vedno pripravljena pomagati. Na začetku je prva prijela za kuhalnico in kot kaže, so jo mlajši tekmovalci tudi zaradi tega zares vzljubili. Koliko časa bo tako, bo pokazal šov, kjer bodo tekmovalci pokazali vse najboljše, kar premorejo, in hkrati tudi vse najslabše. Cirila je pred odhodom povedala, da je prijetna in zabavna družba ter vedno pripravljena pomagati. Na začetku je prva prijela za kuhalnico in mlajši tekmovalci so jo tudi zaradi tega vzljubili. Cirila sicer izhaja iz podeželja, vendar se je v času šolanja preselila v mesto in kmalu spoznala moža. Poročila sta se skromno in zaradi ljubezni. Najraje je kislo zelje in ajdove žgance in popije šabeso, posluša Elvisa Presleyja, Bea-tle in Edith Piaf, med slovenskimi pa pesem Staneta Vidmarja Ne budite me, vas prosim in posluša Avsenikovo Na Golici. Na Kmetiji se zaenkrat še ni razjezila, vendar pravi, da je trmoglava in da ne prenese mečkačev in prepo-tentnežev. Med najbolj nore želje, ki bi jih želela uresničiti, je zadetek na loteriji in da bi prenehala kaditi (to ji na Kmetiji uspeva). V primeru uspeha v šovu bo poplačala kredit, nekaj denarja razdelila otrokom in zamenjala svoj stari avto za manj starega. Boštjan Bogataj Cirila iz Medvod, najstarejša tekmovalka, ki jo sotekmovalci kličejo Mama. SOTOČJE - 13 I Ljudje in dogodki, oglasi Gasilcem tekmovanja koristijo Ob Zbiljskem jezeru je potekalo gasilsko tekmovanje za članske ekipe. Nastopilo je 31 ekip. Zbilje - Gasilska zveza Medvode je na Dobravi ob Zbiljskem jezeru v soboto, 20. septembra, pripravila gasilsko tekmovanje, na katerem so poleg medvoških gasilskih društev sodelovala tudi društva Gasilske zveze Vodice. Tekmovanja se je udeležilo 31 članskih ženskih in moških ekip, ki so bile razdeljene v po dve kategoriji. V kategoriji A so nastopali člani in članice do 30. leta starosti, v kategoriji B pa gasilci in gasilke nad 30. letom starosti. Tekmovali so v treh disciplinah. Prva je bila tridelni napad z uporabo motorne brizgalne, druga šta- fetni tek, tretja pa vaja razvrščanja. Pri štafet-nem teku je ekipa osmih gasilcev morala čim hitreje preteči 400-metrski krog, pri vaji razvrščanja korakati in izvajati povelja nadrejenega s čim manj napakami, pri vaji z motorno brizgal-no pa so morali le-to čim hitreje sestaviti, odvi-ti cevi in biti pripravljeni na gašenje. "Tekmovanja prispevajo k naši operativni pripravljenosti in tudi na njih se gasilci spoznavamo z orodjem in opremo, pridobivamo znanja, tako da nam v realni situaciji, kot so intervencije, tudi to pride prav," o namenu tekmovanj pravi Franci Jarc, poveljnik Gasilske zveze Medvode. Med društvi Gasilske zveze Medvode so se v kategoriji članic do 30 let najbolj izkazale tekmovalke iz Sore, ki so zmagale pred ekipo iz Zbilj ter ekipo Sp. Pirniče-Vikrče-Zavrh. Druga ekipa mladih zbiljskih gasilcev je bila najboljša v kategoriji članov A, drugo mesto je osvojila tretja ekipa PGD Sp. Pirniče-Vikrče-Zavrh, tretje pa prva ekipa PGD Zbilje. Med starejšimi člani so največ spretnosti pokazali Zbiljci, gasilci iz Sp. Pirnič-Vikrč-Zavrha in Sore pa so za njimi nekoliko zaostali. Peter Košenina PRODAJA, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE: - GARAŽNIH - vhodnih - stranskih - protipožarnih - kletnih vrat POOBLAŠČENI PRODAJALEC KVALITETA A KCIJA GARAŽNA VRATA nadaljinsko upravljanje z montažo in DDV že od 898 EUR dalje Članice PGD Sora so bile najboljše v kategoriji do 30 let. PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILCEV Pooblaščeni servis za prodajo, montažo, zagon in vzdrževanje ogrevalne tehnike BUDERUS in De DIETRICH. Franjo Petač s.p., Stalčeva ulica 1, Medvode telefon in fax: 01/361 45 86 GSM: 041/649 975 OKVIRJANJE IN PRODAJA MI TNl iKII M ELVIRA PRAZNIK SEŠKOVA 3, MEDVODE Odprto vsak dan od 9. do 13. ter od 15. do 18. ure. V soboto od 9. do 12. ure ¿J /r * COMMERCE Ljubljana, d.o.o. Zg. Pirniče 25, 1215 Medvode Tel.: 01/362-33-00, Fax: 01/362-33-01 GSM: 041/694-751 e-mail: zivas@siol.net, www.zivas.si Nudimo vam veliko izbiro poslovnih in novoletnih daril. Odprto vsak delovnik od 8. do 17. ure. Vljudno vabljeni! Smo nasproti trgovine Mercator v Pirničah! express k£mjcna^t1£mca m pralnica itcALSIAR 1211 tj .-imarino tel: 01 5116 763 gsm:D31 543 514 od?. - 11.in 15.-18. ure, UGODNO ČIŠČENJE DELOVNIH OBLEK IN UNIFORM gostilnAM Pic»?^ Mavčiče 69, 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 9. do 22. ure, tudi ob četrtkih • Pice iz krušne peči Kosila vsak dan • Jedi po naročilu • Vsak dan sveže postrvi Od ponedeljka do petka vam od devetih naprej nudimo več vrst malic Dostava hrane na dom 04/250 11 69, 041/581 327 14 - SOTOČJE Kronika Dvojni umor na Spodnji Senici Umor zakoncev Mištrafovic je policiji že priznal njun mlajši sin Blaž. V hiši je zanetil tudi požar. Je bil motiv res koristoljubje? Njegova odvetnica in brat pravita, da ne. Gasilci in policisti so imeli na kraju dogodka veliko dela. Sp. Senica -17. septembra se je pri Mištrafo-vicevih na Spodnji Senici zgodila tragedija, kot jo tamkajšnji prebivalci ne pomnijo. Še danes ne morejo verjeti, da se je to res zgodilo, tako kot tudi ne tisti, ki so družino poznali. In teh je bilo veliko. Ilija je bil slikopleskar, navdušen kolesar, ki se je udeleževal tudi tekmovanj in bil eden boljših v svoji starostni kategoriji predvsem v vožnjah v vzpon. Kolesaril je za ŠD Bam.Bi iz Trboj, tako kot tudi njegov starejši sin Danilo. Dragica in v zadnjem času tudi mlajši sin Blaž sta v klubu pomagala pri organizaciji njihovih prireditev. Družina Mi-štrafovic je, kot je dejal tudi sin Danilo, živela po krščanskih načelih. O družini nismo slišali nobene slabe besede. V sredo, 17. septembra, pa se je zgodila tragedija. Ob 6.47 zjutraj so sosedje, ki so opazili dim, Operativno komunikacijski center Policijske uprave Ljubljana obvestili, da pri Mištrafo-vicevih gori. Na kraj so odšli policisti in gasilci lokalnih gasilskih enot. Gasilci so med gašenjem v notranjosti hiše našli tri osebe. Zakonca, 57-letni Ilija in 54-letna Dragica Mištrafovic, ki sta bila mrtva, njunega 25-letnega sina Blaža pa so zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom z reševalnim vozilom odpeljali v ljubljanski Klinični center. Pri gašenju požara je sodelovalo 55 gasilcev, ki so imeli izredno otežene pogoje dela, saj je bila zaradi gostega črnega dima vidljivost praktično nična. Kmalu so se pojavile govorice, da ni šlo za splet nesrečnih okoliščin in da razlog za smrt zakoncev ni bil požar, temveč da sta bila umorjena. Na policiji so bili s podatki skopi, v petek, dva dni po dogodku, pa potrdili, da se je dejansko zgodil dvojni umor, katerega je osumljen sin, torej Blaž. Policija o dogodku Podrobneje so javnost o dogodku seznanili na novinarski konferenci 22. septembra. "Z opravljenim ogledom kraja dejanja, zbiranjem obvestil, opravljeno obdukcijo na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani ter drugimi Zadnje slovo od Ilija in Dragice. Prišli so tudi kolesarski prijatelji. / Foto: arhiv ŠD Bam.Bi preiskovalnimi opravili s strani kriminalistov je bilo ugotovljeno, da je sin obeh pokojnih predhodno izdelal načrt, na podlagi katerega bi prišel do družinskega premoženja. 17. septembra okoli 4. ure zjutraj je v kuhinjo zvabil svojo mater ter jo z različnim orodjem večkrat udaril po glavi in telesu ter ji tako vzel življenje. Za tem je odšel v spalnico, kjer je z enakim orodjem večkrat udaril po glavi še očeta, ki je zaradi poškodb prav tako umrl. Po dejanju je spustil vse rolete na oknih in na balkonskih vratih hiše. Več prostorov v notranjosti je polil z razredčilom in na več mestih zanetil ogenj. Osumljenemu je bila dne 18. septembra ob 17.20 odvzeta prostost in odrejeno pridržanje. 20. septembra v dopoldanskem času pa je bil zaradi utemeljenega suma storitve dveh kaznivih dejanj umora iz koristoljubja s kazensko ovadbo priveden k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Ljubljani. Po opravljenem zaslišanju je preiskovalni sodnik zoper njega odredil pripor. Dodali bomo še ovadbo zaradi utemeljenega suma povzročitve splošne nevarnosti s požigom," je povedal mag. Branko Japelj, vodja Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana. Odvetnica: "Motiv ni bilo koristoljubje" Motiv za umor, kot pravi policija, naj bi bilo koristoljubje. "Po obvestilih, ki smo jih zbrali od ljudi, ki so ga poznali, na podlagi materialnih dokazov, pregledu zapiskov, je bilo razvidno, da mu denar pomeni nenormalno veliko. Dejstvo je, da je dejanje bilo premišljeno in načrtovano," je dejal Japelj, ter še dodal, da je osumljeni v prvem razgovoru s policijo igral vlogo žrtve: "Povedal je, da so neznani storilci prišli v hišo, umorili starša, poskušali verjetno umoriti tudi njega, vendar je naslednji dan pod težo naših dokazov, ki smo jih že imeli, ugotovil, da s svojim prepričevanjem ne bo prišel daleč in povedal dejansko zgodbo." Govorice so bile tudi, da si je Blaž po dogod- ku skušal vzeti življenje. Japelj je na to odgovoril: "Oseba je bila poškodovana pod vratom. Je pa vprašanje, ali je res poskušal delati samomor ali pa le prikazati, da je bil tudi on žrtev napada in s tem preslepiti preiskovalce. Obstajata obe možnosti." Zakaj bi potreboval denar? Kot so povedali, je Blaž igral razne igre, tudi računalniški poker, športne stave, vendar pa policiji ni uspelo potrditi, da bi bil komurkoli kaj dolžan. Nasprotno, doslej še nikoli ni bil obravnavan, kaj šele obsojen. Prav tako pri Mištrafovicevih še nikoli ni bilo nobenih policijskih intervencij. Zakaj je položil roko na svoja starša? Brat Danilo, ki je prav na dan umora dobil tretjega otroka, je za eno izmed televizijskih oddaj povedal, da motiv ni bilo koristoljubje. V to je prepričana tudi Blaževa odvetnica Maja Kristan, ki je primer prevzela po uradni dolžnosti: "Motiv ni bilo koristoljubje, vprašanje pa je, ali bomo to lahko dokazali. Preiskava teče. Tožilstvo je zahtevalo, da svoje pove tudi izvedenec. Več vam v tem trenutku ne morem povedati." Maja Bertoncelj Zahvala V sredo, 17. septembra, zjutraj me je doletela velika tragedija. V enem trenutku sem izgubil oba starša. Kar naenkrat se je čas ustavil, v meni pa je nastala nepopisna žalost. Nisem vedel kam, kako, zakaj! Vendar sem že v naslednjem trenutku občutil roko, besedo, misel, ...Vas, moji prijatelji, in prav to mi je poleg moje družine dalo moči, da sem lahko premagal ta trenutek in se soočil s to kruto resnico. Dragi prijatelji! Če bi imel vso ljubezen, vse veselje in vso srečo tega sveta, se Vam ne bi mogel dovolj zahvaliti za vse, kar ste naredili zame in za mojo družino v teh težkih trenutkih, zato Vam bom za vse Vaše misli, besede in dejanja rekel samo HVALA! Danilo Mištrafovic SOTOČJE - 15 Oglasi Zaposlimo: Prodajalca/prodajalko Pogoji: - najmanj IV. stopnja izobrazbe - delovne izkušnje s področja prodaje - izpit kategorije B - računalniška pismenost - vsaj pasivno znanje angleščine - komunikativnost, fleksibilnost in veselje do dela. Zaželeno je znanje nemškega oz. italijanskega jezika Klice resnih kandidatov pričakujemo po tel. 051/604-624. 16 - SOTOČJE ■ Oglasi I ENOSLOJNI SERVIETI 24x24, 27x30, 30x30, 33x33 cm BELA, ROZA, MODRA, ZELENA, RUMENA TISSUE SERVIETI 24x24, 33x33, 38x38, 40x40 cm BELA, RUMENA, MARELICA, ROZA, SV.MODRA.SV.ZELENA, RDEČA, BORDO, T.MODRA, T.ZELENA Jk, V SETILINE PODSTAVKI PAPIR V IMITACIJI BLAGA <|>90, 120 IN (|)145 cm BELI, BORDO, MARELICA, MINT, OPEČNI, RDEČI, ROZA, SV.MODRI, SV.RUMENI, T.MODRI, T.ZELENI, TURKIZ, VIJOLA IN Ž.RUMENI SETILINE SERVIETI PAPIR V IMITACIJI BLAGA 40x40 cm 20x40 cm BELI, BORDO, MARELICA, MINT, OPEČNI, RDEČI, ROZA, SV.MODRI, SV.RUMENI, T.MODRI, T.ZELENI, TURKIZ, VIJOLA IN 2.RUMENI ENOSLOJNI POGRINJKI VELIKOSTI IN OBLIKE POLJUBNE, DO VELIKOSTI 42x33 cm TISK: 1/0,1/1,2/0 3/0 IN 4/0 SETI d.o.o. Seničica 5 1215 Medvode SLOVENIJA Tel.: 00386(1) 361 80 53 Fax: 00386(1) 361 80 54 e-mail: seti@siol.net WEB : http://www.seti-slo.com ŠESTSLOJNI TISSUE PODSTAVKI <|>80 mm, 4>90 mm <|>100 mm in <|>110 mm TISK: 1/0 IN 2/0 ENOSLOJNI PODSTAVKI i|>80 mm, <|>90 mm <|>100 mm, <¡>110 mm <¡>120 mm, <¡>145 mm <{>160 mm IN <|>300 mm TISK: 1/0,1/1,2/0 3/0 IN 4/0 SOTOČJE - 17 Učenci POŠ Topol so pripravili tudi tržnico z jesenskimi pridelki. Kratka navodila, nato pa Po poti suhih hrušk Po poti suhih hrušk Na Topolu je potekala jesenska tržnica, organiziran pa je bil tudi pohod Po poti suhih hrušk, udeleženci so si ogledali tamkajšnje naravne in kulturne znamenitosti. Topol - Podružnična osnovna šola Topol je zadnjo septembrsko nedeljo za svoje učence, njihove starše, pa tudi druge ljubitelje narave pripravila pohod, ki so mu nadeli ime "Po poti suhih hrušk". Pot suhih hrušk je ena od dveh učnih poti, ki jih mladi s Katarine vsako leto predstavijo udeležencem pohodov, ki bi se radi naučili kaj novega. Na poti so si ogledali naravno in kulturno dediščino okolice, od kapelic in os- tankov druge svetovne vojne, do starodavne vasice Belo in kraških pojavov, ki jih površni opazovalci spregledamo. Vas Belo je bila prvič omenjena v urbarju za Polhov Gradec že daljnega leta 1498, danes pa zaradi svoje ohranjenosti nudi lep vpogled v življenje ljudi v preteklosti. Pot je pohodnike pripeljala tudi na kraško planoto Ravnik, ki se razteza v smeri Toškega Čela in je razjedena s plitvimi vrtačami. Eno od njih so si ogledali, niso pa vstopili v kraško jamo Malinco, ki je polna kapnikov, a težko dostopna in nevarna. Njen ogled je mogoč le pod vodstvom izkušenih jamarjev. Po končanem pohodu so na igrišču pred šolo učenci pripravili še jesensko tržnico, na kateri so si obiskovalci lahko ogledali in kupili izdelke iz domačih kuhinj, pa tudi jesenske vrtne pridelke. Peter Košenina Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Jesen je resnično naj-slikovitejši letni čas. V tokratni številki vas sprašujemo, kam vodijo poti na zgornji fotografiji? Odgovore nam pošljite do vključno 7. novembra na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom "Za Sotočje". En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V septembrski številki smo vas spraševali, kje je zelenica na spodnji fotografiji in kdo je tisti (ne)srečneš, ki mu bo parkirna lakota in občinska brezbrižnost že v bližnji prihodnosti zradirala in poasfalti-rala nekajletni trud in veselje. Pravilen odgovor se glasi: "Zelenica je ob Sori na koncu Medvoške ceste pri nekdanjem samskem domu, prenovljenem v stanovanjski blok brez zagotovljenih parkirnih mest, zato bo zmanjšana zelenica, ki jo ureja stanovalec Medvoške ulice Ignac Boek." Nagrado prejme Dušan Škodič iz Medvod. Avtor slikovne uganke je Jože Praprotnik Užitne in strupene Smlednik - V soboto, 4. oktobra, so ljubitelji gob iz Smlednika na Starem gradu tretje leto zapored pripravili razstavo gob. Na ogled so jih postavili 185 različnih vrst, ki so jih v tednu pred razstavo nabrali v okoliških gozdovih. Vreme rasti gob ni bilo ravno naklonjeno, zato so bili gobarji s številom različnih vrst, ki so jih uspeli nabrati, zelo zadovoljni. "V tednu pred razstavo je bilo presuho, zato gob ni bilo veliko. V Ljubljani je razstava gob s področja cele Slovenije, pa imajo razstavljenih 300 vrst, zato smo z našimi 185 zelo zadovoljni," je dejal Tine Tivadar, eden od peščice gobarjev, ki so nabrali gobe za razstavo, in njen organizator. Gobarjenje je med ljudmi priljubljen hobi, a skriva veliko pasti, saj je različnih vrst ogromno, med njimi pa so tudi strupene, ki jih neizkušeni gobarji lahko zamenjajo z užitnimi. "Če gobe ne poznaš, jo pusti v gozdu," gobarjem polaga na srce Tivadar. Peter Košenina Razstavljene so bile tudi smrtno strupene gobe. 18 - SOTOČJE ■ Ljudje in dogodki I Medvoški motoristi s čekom za otroke Medvode - V sredo, 8. oktobra, so člani Moto kluba Medvode z motorji na OŠ Preska pripeljali simbolični ček v vrednosti 1200 evrov. Gre za njihovo tradicionalno gesto, da čisti dobiček od moto piknika podarijo otrokom, ki so pomoči potrebni. Letos so se odločili za otroke iz OŠ Preska. "Ta denar bo šel v šolski sklad, za otroke, ki jim starši ne morejo zagotoviti denarja za plačilo izvenšol-skih dejavnosti. Da vsako leto denar od moto piknika namenimo otrokom, je bila naša od- ločitev že ob začetku našega obstoja," je povedal Rok Rotar, predsednik Moto kluba Medvode. Prvo leto so 17 otrok iz socialno ogroženih družin peljali v Gardaland in skupaj z Rogom kupili 15 koles, v naslednjih letih kupili voziček za hendikepiranega otroka, kupili računalnik, prilagojen za učenca, ki je bil več kot leto dni na rehabilitaciji v Soči, pomagali so prizadeti družini v poplavah v Železnikih, denar pa namenili tudi za družino iz Besnice. M. B., foto: BOBO Knjiga "Gorenjska Vodnik" predstavlja Gorenjsko na 312 straneh. Vsebuje 2000 fotografij, 50 kvalitetnih zemljevidov i in podrobnih opisov lepot gorenjske pokrajine t v slovenščini in šestih svetovnih jezikih. Cena enega vodnika je 29 EUR. Naročniki Gorenjskega glasa imajo 10-odstotni popust. Naročanje: po telefonu št. 04/201 42 41 ali po e-pošti: narocnine@g-glas.si Gorenjski Glas Novi vodniki po naravi 256 do 320 strani, 1800 dO 2200 fotografij Cena za posamezni vodnik: 19,90 € (za naročnike Gorenjskega glasa 20% popust) Cena za komplet: 79,60 € (za naročnike Gorenjskega glasa: 69,65 €) Gorenjski Glas Za vas beležimo (as SOTOČJE - 19 I Kultura- Vedoželjna, ki hoče vse poskusiti V najnovejši nadaljevanki Lepo je biti sosed, ki na male ekrane prihaja v ponedeljek, živahno sosedo Silvijo Špeh igra Vesna Pernarčič Žunic, igralka Prešernovega gledališča iz Kranja. Sediva tule v gledališki garderobi, kjer sem vas ujel pred pripravami za ... kaj že? "Danes imamo obnovitveno vajo za muzikal Moje pesmi moje sanje, katere premiera je bila ob koncu lanske sezone. Te dni bomo igrali nekaj abonmajskih predstav, kasneje pa gre pričakovati še številne ponovitve ..." Obnovitveno vajo, to je tako mimogrede? V muzikalu sicer igrate glavno vlogo guvernante Marije. "Kje pa, sploh ni mimogrede. Danes bo še zelo naporno, saj gre v predstavi za kombinacijo igre, petja in plesa, za kar je potrebna še posebna koncentracija." Trenutno pa ste zaposleni tudi s snemanjem nove televizijske nadaljevanke Lepo je biti sosed. Kako usklajujete termine? "Zaenkrat kar gre, saj trenutno nisem vključena v nobeno novo predstavo v kranjskem gledališču, tako da imam čas za snemanja, ki pa so tako ali tako večinoma čez konec tedna. Najbrž bo več prilagajanja potrebno januarja, ko začnem delati novo predstavo." Posluh za dodatne igralske angažmaje v gledališču na srečo je? "Imamo srečo, da nas ravnatelj Borut Vesel-ko pri tem razume. Vedeti moramo le, da je gledališče, kjer smo zaposleni, na prvem mestu, saj naši dodatni angažmaji ne smejo motiti dela v matičnem gledališču." Televizijske nadaljevanke, kot je Lepo je biti sosed, so v zadnjih letih pri nas v modi. Ne preveč igralcev, tematika medčloveških odnosov, kjer so tudi manj prijetne stvari prikazane na komičen način ... Scenarij je pisal večkratni Grumov nagrajenec Rok Vilčnik. "Slovenski scenarij je prirejen po besedilu slovaške nadaljevanke, ki je tam menda prava uspešnica. V slovensko okolje jo je odlično priredil Rok. Dialogi so super, hkrati pa razveseljuje dejstvo, da imamo pri delu igralci dovolj proste roke, da lahko čim bolje odigramo tudi glede na svoj občutek in izkušnje. Rok je zagotovilo, da ne gre za nekaj pocenskega in tudi zato sem vlogo sprejela." V ekipi je tudi sicer pevka Anika ... "Zelo simpatična punca. Kar v redu sodelujemo." Kakšen je občutek, kako vam uspeva nadaljevanka? Kaj strahu, kako bo zadeva izpadla na televiziji? "Jasno, da ga nekaj je. Dober prijatelj je celo rekel, e tako daleč si padla, da nadaljevanke snemaš. A se sama ne obremenjujem s tem, saj kot sem rekla, zadeva ni nič slabša kot kakšna druga komedija, ki jih delamo v gledališču. Igralska zasedba je odlična, tu so še Alojz Svete, Go-razd Žilavec, Maša Židanik Bjelobrk ..., lahko pa rečem, da je tudi produkcija na kar se da vi- soki ravni. Rada snemam to nadaljevanko, fino se imamo, nikoli pa ne veš, kako bo izpadlo na televiziji. Ah, ponavadi se niti ne gledam." V nadaljevanki igrate Silvijo Špeh. Ste pa dobili priimek ... "Hecen no. Največji problem imam sicer z jezikom, saj je Silvija madžarskega porekla. Že ko sem brala scenarij, sem prosila, če bi lahko kateri koli drugi jezik, samo ne madžarski, ker mi je ta še najmanj znan. Pa so rekli, da madžarsko ravno zato, ker ta doslej v podobnih projektih ostaja še precej neizkoriščen. Potem sem se študijsko poglobila v madžarščino, se učila s kolegico Alido Bevk, ki je tudi na pol Madžarka, prav nam pride, ker sta tudi režiser Aleš in soigralec Gorazd Prekmurca." Petja v tej "soseščini" ni? "Ne. Razen uvodnega songa. Jaz nič ne pojem." Pa vendarle dobre pevske sposobnosti jo poleg igre še ena od vaših odlik ... Predstavi o Edith Piaf in sedaj še Franu Milčinskem Ježku sta doživeli že mnogo ponovitev. Igrali ste v muzikalu Kabaret v Mestnem gledališču Ljubljanskem ... "Mislim, da sem nekje med študijem na akademiji v sebi odkrila željo po petju. Odkrila do te mere, da sem hotela to mojo sposobnost razvijati naprej. Od takrat naprej sem kar precej delala na tem. Ko sem igrala v Trstu, smo ime- Soigralki v Prešernovem gledališču Vesna Pernarčič Žunic in Vesna Slapar v predstavi Moje pesmi moje sanje 20 - SOTOČJE li kar nekaj predstav s petjem in odločila sem se, da se začnem izpopolnjevati na pevskem področju. Potem je prišla predstava o Edith Piaf, pa Kabaret. Tudi sedaj hodim na zasebne lekcije petja k Niki Vipotnik." V pretekli sezoni ste nastopali v skečih pri Mariovem Spet doma, odigrali ste nekaj odličnih komičnih vlog, prejeli nagrade žlahtne komedijantke na Dnevih komedije v Celju ..., po drugi strani pa ste navduševali v dramah, kot so Nora Nora, Strniševe Žabe ... Pa vendarle, imate občutek, da že dobivate nalepko "odlična za komedije"? "Imam. Nad tem sicer nisem ravno navdušena, ampak ... Res znam biti duhovita, znam peti, znam pa biti tudi marsikaj drugega." To dokazujete na vsakem koraku. Kot bi imeli eno življenje v Prešernovem gledališču, drugo izven njega in tretje doma v družini ... "Moram reči, da mi ta raznolikost dela zelo ustreza. Samo en teater bi me najbrž kar utesnjeval." Ste pretirano delavni v življenju? "Ah, kje pa. V bistvu sem zelo ležeren človek, rada doma ležem na kavč ... Čeprav zadnjih pet let skorajda nisem, ha, ha. Načeloma nisem preveč ambiciozen človek, ampak potrudim se, da počnem stvari, ki jih rada počnem. Včasih potem prepozno opazim, da sem vzela preveč stvari naenkrat. Hočem namreč vse poskusiti in da mi to uspe, sem in tja sklenem tudi kakšen fajn kompromis. Ko smo v MGL delali Kabaret, smo hkrati v Kranju postavljali Žabe. Tako sem hodila z ene vaje na drugo in takrat je bilo res naporno. Sem zelo znanja željna oseba in prav tako igralka. Rada bi se preizkusila na mnogih področjih, da vidim, česa sem sposobna. Hja, in potem me včasih nese ..." Vaje za novo predstavo vas torej čakajo šele po novem letu ... torej je jesen dokaj mirna? "Mirna. Igram tekoče predstave. Potem sta tu obe predstavi o Edith Piaf in Ježku, prvo sem ponovila že več kot stokrat, Ježek pa gre tudi že proti 50. Z obema predstavama bom odslej imela domicil v City teatru v BTC-ju. Z Urošem Rakovcem pripravljava priredbe slovenskih popevk na nov način ... Sicer pa se bomo še to jesen iz Pirnič preselili v Center Ljubljane." Z dežele nazaj v mesto? "Pred dvema letoma, ko smo prišli v Pirniče, smo razmišljali, da bo fino: otroci, hiška, vrt ... potem pa smo vsak dan bolj ugotavljali, da sodimo v center." In ne za travo kosit ... "Ha, ha. Lahko bi tako rekla. Pri mojem urniku, če mi verjameš ali ne, košnja trave odpade. Predvsem pa je problem, da se je prav za vsako stvar treba nekam peljat. Tako smo se odločili prodati hišo in preseliti v center Ljubljane. Seveda pa mi bodo Pirniče ostale v lepem spominu." Glede na to, da vas ima kamera očitno kar rada, vas lahko pričakujemo tudi v kakšnem slovenskem filmu? Sodelovanje v nadaljevankah referenca? "Pri nas ni tako. Nasprotno, zdaj me verjetno ne bodo več iskali. Nekaj avdicij sem že dala skozi, sem pa letos prvič v karieri imela manjšo vlogo v zadnjem Šterkovem filmu." Igor Kavčič Kultura I Sotočje ali Sorva 10.9.8 V Knjižnici na Sotočju v Medvodah se je septembra z razstavo svojih del predstavil akademski slikar Zoran Lesjak. Druga samostojna razstava Zorana Lesja-ka v domači medvoški knjižnici je tokrat minila v znamenju del, ki jih je avtor večinoma ustvaril v zadnjih dveh letih, v času, ko je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost diplomiral pri profesorju Darku Slavcu. Lesjak je razstavo naslovil z imenom Sorva, kombinacijo imen obeh rek, Sore in Save, ki sta na neki način povezani z njegovo ustvarjalnostjo. Namreč prav reka Sava, kljub temu da so njegove slike večinoma abstraktne, mu nemalokrat daje močan vir inspiracije in motiv pri slikarskem izražanju. Njegovo slikarstvo temelji na različnih variacijah uporabe akrilnih barv. Tu govorimo predvsem o uporabi pogosto močno razredčenih akrilnih nanosov, ki s pomočjo različne narave slikarskih podlag in drugih uporabljenih materialov tvorijo zapletene vzorce in teksture. Smiselnost uporabe velike količine vode gre bržkone iskati v prostoru, kjer živi. "Zoran pri svojem delu v veliki meri uporablja klasično, ustaljeno, prvinsko tehniko, išče pa sodobne in samosvoje kontekste. Vsa dela hočejo na nenavaden način komunicirati z okolico, in to zelo opazno, večkrat agresivno. Opazovalec je z njegovimi deli prisiljen sodelovati, z njimi komunicirati, raziskovati, se včasih nasmihati ter razmišljati. Njegove slike nas ne puščajo mirnih," o njem razmišlja arhitekt Grega Tramte in dodaja, da vse njegovo življenje preveva nam nevidna sla po iskanju bistva in smiselnosti obstoja življenja ter vsakdana nasploh. Del njegovega nemira in neutrudnega raziskovanja lahko opazimo v njegovih delih. V svojem dosedanjem slikarskem delu se je poleg razstav udeležil in organiziral veliko število slikarskih kolonij, simpozijev, Ex-temporov, slikarskih tečajev in delavnic, v Medvodah pa je leta 1998 s prijatelji ustanovil tudi društvo Mladinski kulturni center Medvode, pod okriljem katerega trenutno vodi likovno sekcijo Penzl. Igor Kavčič V knjižnici razstavlja Tamara Špitaler Škoric Medvode - V knjižnici v Medvodah je bilo v sredo odprtje razstave likovnih del Tamare Špitaler Škoric z naslovom Portret in figura. Njena mentorica je diplomirana slikarka Renata Gr-movšek. Razstavo si lahko ogledate do 7. novembra. M. B. SOTOČJE - 21 I Mladi Zbrali skoraj 40 ton papirja OŠ Medvode je med šolami, ki zberejo največ starega papirja. Akcijo organizirajo dvakrat letno. Na jesenski so ga zbrali 39,3 tone. Medvode - V jesenskih mesecih po osnovnih šolah potekajo akcije zbiranja starega papirja. Na OŠ Medvode sedaj že tradicionalno poteka na soboto. Jesensko so imeli 20. septembra in pred šolo je bilo zelo živahno. Učenci so skupaj s starši prinašali papir in gledali na tehtnico, koliko ga bo zbral kateri razred. Akcija zbiranja starega papirja je že skoraj zaščitni znak te šole in poteka dvakrat letno: jeseni in spomladi. Na soboto jo organizirajo zadnjih 13 let, vodja organizacije papirne akcije pa je vsa ta leta pomočnica ravnatelja Marija Kržišnik. Odkar imajo akcije ob sobotah, Akcijo zbiranja starega papirja so izpeljali tudi na OŠ Pirniče. "Doslej nekaj let jesenske akcije nismo imeli. Pobudo zanjo so dali starši, zbrali pa smo pol zabojnika oz. okoli 500 kilogramov papirja. Odziv je bil nekoliko slabši, morda tudi zato, ker papirja nismo tehtali po razredih, tako kot pri spomladanski akciji. Izkupiček bomo namenili za šolski sklad," je povedala ravnateljica Martina Kutnar. Na šolah v Smledniku in Preski akcijo zbiranja starega papirja načrtujejo v teh dneh. zberejo precej več papirja kot prej, ko so jih imeli med tednom. Nad uspešnostjo akcije je navdušen tudi učitelj na OŠ Medvode Stane Arh: "Akcija poveže učitelje, otroke in starše. Na eni akciji zberemo med 35 in 45 ton papirja. Lani smo ga skupaj zbrali rekordnih 86 ton. Približno toliko ga bomo očitno tudi letos. Glede na število učencev smo zagotovo pri vrhu." Akcija zbiranja starega papirja sicer v šolah ni obvezna, tako da tudi učitelji na akcijo pridejo prostovoljno. "Otroci radi zbirajo star papir in jih za to ni potrebno posebej motivirati. Zbiranje ne poteka kaj bistveno drugače kot včasih. Še vedno otroci papir zbirajo tudi po hišah," je dejal Vojko Bizant, ravnatelj OŠ Medvode. Zaveda se, da akcija doprinese tudi k ozaveščanju učencev, k zavedanju, da je potrebno skrbeti za okolje: "Na šoli veliko damo na to. Vključeni smo v mednarodni projekt Ekošola kot način življenja. Odpadke na šoli ločujemo." V jesenski akciji so vsi razredi skupaj zbrali 39,3 tone starega papirja ali povprečno 110 kg na učenca. Največ papirja so zbrali v 6. b razredu. Tehtnica je pokazala 4636 kilogramov, kar pomeni kar 220 kg na učenca. Drugi razred, ki je zbral največ starega papirja, je bil 5. a (4214 kg), tretji pa 6. a (3424 kg). Maja Bertoncelj Učencem in učiteljem pri akciji zbiranja starega papirja zelo pomagajo tudi starši. V otroštvu navdušen godbenik Tokrat je spomine na otroška leta obujal Aleš Bartol iz Mambo kingsov. Aleš Bartol, član skupine Mambo Kings, danes živi na Ladji, otroštvo pa je preživljal v Sori, v gozdovih in ob reki. Bil je gasilec, plesal je pri folklori, igral pri godbenikih ... Kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz otroštva? "Poletja, ko smo se kopali pod gorenjskim mostom, se lovili in skrivali. Na eni strani reke je bil tisti, ki je lovil, na drugi pa smo ga spodbujali, naj nas ujame; medtem ko je plaval čez, smo se razbežali višje po strugi, preplavali reko in spet. Težko je bilo, če si lovil. Pozimi smo uredili skakalnico, z alpskimi smučmi smo leteli tudi čez 30 metrov. Lepe spomine imam na Drnovškov hrib, kjer je smo imeli vlečnico. Od doma sem slišal, če dela, in če je ropotalo, nisem mogel biti doma. Postavili smo prekle in vozili slalom, da smo kasneje na gasilskih smučarskih tekmovanjih presmučali Sori kakšno kolajno." Kaj ste se najraje igrali s prijatelji? "Hrib nad Soro je bil idealen za orožne vaje, kot smo rekli. Imeli smo lesene Kavčičeve puške in dva tabora. Včasih smo igro vzeli tako zares, da smo bili dalj časa skregani. Ko smo puške prerasli, smo jih zamenjali za punce pri folklori ... " Ste že kot otrok 'sanjali' o glasbeni karieri? "Sanjal sem, da bi imel ansambel in nastopal ... Sicer pa se še danes spomnim, kako je v petem razredu v učilnico stopila učiteljica in rekla, da kdor se hoče vpisat v godbo na pihala, lahko gre od ure in se vpiše. Normalno, da sem šel, si izbral klarinet in tako začel. Sem pa že prej doma imel harmonij na zrak. V šoli smo imeli tudi pianino, na katerega je igral tovariš, in sem res užival zraven njega. Vedno sem sedel blizu in ga gledal pod prste." Kakšno glasbo ste poslušali takrat? Ste imeli kakšnega idola? "Poslušal sem popularno glasbo, ki je bila na radiu. Šele v srednji šoli sem se posvetil bolj rocku. Poslušal sem Europe, Bon Jovija, White snake, U2 ..." Ste bili priden in vzoren učenec? "To je težko odgovorit, saj bodo brale tudi moje tovarišice, haha. Vsekakor sem bil bolj priden kot v srednji šoli. Doma imam pohvalo za pomoč učencem z učnimi težavami, na katero sem izredno ponosen." Katere predmete ste imeli radi in katerih ne? "Raje sem imel tehnične predmete, pri slovenščini pa spise, za katere sem bil vedno pohvaljen." Kakšni so danes vaši spomini na otroška leta? Aleš v narodni noši "Imam jih po več predalčkih. Prvi so leta iz Sore, drugi iz Preske, tretji pa iz srednje šole v Ljubljani. Najlepše spomine pa imam na Soro." A. H. 22 - SOTOČJE Učenci so z zanimanjem opazovali smledniške gasilce ... ... in se tudi sami preizkusili v gašenju z vodo. Spoznali delo gasilcev Na OŠ Simona Jenka Smlednik so minuli petek ob oktobru, mesecu požarne varnosti, izpeljali evakuacijsko in gasilsko vajo. Smlednik - Gasilci PGD Smlednik so vsako leto doslej ob oktobru, mesecu požarne varnosti, za šolo, vrtec in zavod Frana Milčinskega pripravili prikaz gasilskih avtomobilov, opreme in orodja, tokrat pa so izpeljali gasilsko vajo, ki so jo učenci spremljali z velikim zanimanjem. "Ob tem je potekala tudi evakuacij-ska vaja, kot da bi resnično šlo za požar. Hišnik je vključil sireno, učenci so se postavili v vrsto, dežurni je ta čas odprl obe vratni krili, nato pa so hitro in brez panike zapustili šolo," je povedal ravnatelj Marko Valenčič in dodal, da bodo evakuacijsko vajo odslej izvajali vsako leto. Ko so učenci stali na varni razdalji pred šolo, sta pridrvela gasilska avtomobila PGD Smlednik z vklopljeno sireno. Dva gasilca, opremlje- na tudi z dihalnim aparatom, sta izvedla notranji napad in iz objekta na nosilih prinesla ranjenca. "Prikazali smo tudi zaščito jedilnice, telovadnice oz. sosednjega objekta ter napajanje avtocisterne s kapaciteto osem tisoč litrov, saj v primeru požara zmanjka vode. Pokazali smo tudi gasilsko opremo, gašenje z navadnim in univerzalnim ročnikom. Za otroke pa je vedno najbolj zanimiv prikaz gašenja z vodo in ročnim gasilnim aparatom, saj se v tem lahko preizkusijo tudi sami," je strnil poveljnik PGD Smlednik Marko Debeljak. Na šoli v Smledniku pod mentorstvom Erne Krušnik že vrsto let deluje tudi gasilski krožek, za katerega vlada veliko zanimanje. "Od 200 otrok na šoli je letos v gasilski krožek vključenih 50 učencev od prvega do devetega razreda," je dejala Krušnikova in poudarila, da šola že vrsto let uspešno sodeluje s PGD Smlednik. Med zavzetimi mladimi gasilci je tudi osmošolec Žan Janhar, ki gasilski krožek obiskuje sedem let: "Obiskoval ga je že starejši brat, nato pa sva se vanj vključila še midva z mlajšim bratom. Na gasilskem krožku se naučiš veliko koristnega, med drugim tudi, kako pravilno reagirati ob nesreči, kar se mi zdi zelo pomembno. Nikakor ne smeš biti paničen, poiskati moraš najbližji varen izhod. Ne smeš se prerivati, ker tako lahko pride do nesreče. Če se kdo izgubi, ne smeš za njim, saj se nazadnje lahko izgubiš še sam. Pri krožku je sicer še bolj kot teoretični zanimiv praktični del. Tam se naučimo marsikaj, znamo že skupaj spojiti cevi, jih pripeti na hidrante ... "Ana Hartman V Preski pričakujejo partnerske šole Preska - Na OŠ Preska bodo od 5. do 9. novembra gostili enajst učencev in enajst učiteljev partnerskih šol iz Nemčije, Škotske, Španije in Slovaške, s katerimi drugo šolsko leto sodelujejo v Comeniusovem projektu Koščki Evrope - popolna slika. "Učenci iz tujine bodo dva dneva pri pouku, ravno tako učitelji, ki bodo obiskali tudi šoli v Sori in Topolu. Učenci bodo drug drugemu pokazali, kako naj izdelajo drugo plast plakata, ki je osrednji del projekta; torej kako dodati stavbe na lani narejene tlorise okolic šol. Februarja bomo v Španiji dokončali delo z mutimedijskimi predstavitvami ljudi. Šestega novembra pripravljamo prireditev za goste s partnerskih šol, predstaviti jim nameravamo Slovenjo, ob pomoči občine pa jim želimo pokazati Postojnsko jamo in Piran," je povedala Tatjana Gulič, koordinatorica projekta na OŠ Preska. Glavna značilnost projekta je, da bodo učenci partnerskih šol s pomočjo različnih likovnih tehnik, fotografij in filmov upodobili naravne značilnosti, stavbe in ljudi. "Te elemente bodo šole izmenjale med sabo. S sestavljanjem koškov bodo učenci, učitelji in lokalna skupnost dobili podobo okolic in krajev partnerskih šol. Kolaži naj bi odsevali kulturno raznolikost pokrajin in ljudi," je dodala Guličeva. Namen projekta je sicer spoznati različne evropske kulture in se seznaniti z jeziki sodelujočih držav. A. H. Nastopili na Festivalu za tretje življenjsko obdobje Skupina sedmih drugošolcev iz Preske se je pod mentorstvom Naste Kopač s pevskim in glasbenim nastopom predstavila na osmem Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je pod geslom Za strpno in socialno sožitje vseh generacij pred kratkim potekal v Cankarjevem domu. "Na štirih odprtih odrih in v dveh dvoranah se je v treh dneh zvrstilo kar 183 različnih dogodkov, razstav, kulturnega dogajanja, predavanj in okroglih miz. Tudi naša šola se je z veseljem odzvala povabilu za nastop. Učenci Ana, Hana, Patri-cija, Sara, Jakob, Matko in Matjaž so jo 'urezali' po domače," je povedala Kopačeva, ki se že od nekdaj trudi med seboj povezovati različne generacije. Vsako leto ob starševskem in materinskem dnevu nastopajo v domovih starejših, dobro sodelujejo tudi z medvoškim domom. "Vedno sem se rada pogovarjala s starejšimi, saj dobiš modrost na dlani. Dano mi je, da sem vsak dan z otroki in mi ni vseeno, kako zrejo v prihodnost, kako vidijo starejše ljudi. Skušam nas povezati, prav vse tri generacije," je dodala. A. H. SOTOČJE - 23 Šport in rekreacija- Gorski tekači na Starem gradu Katja Kozjek in Anamarija Lampič sta postali državni prvakinji na prvenstvu v gorskem teku za osnovne in srednje šole. Smlednik - Učenci in dijaki slovenskih osnovnih in srednjih šol so se v soboto, 27. septembra, na Starem gradu nad Smlednikom pomerili na državnem prvenstvu v gorskih tekih. Mladi medvoški športniki so v osmih kategorijah zbrali dve zmagi, dve drugi in tri tretja mesta. Tekmovalce so po kategorijah razdelili glede na leto rojstva, od njihove starosti pa je bila odvisna tudi dolžina proge, na kateri so tekmovali. Osnovnošolci so morali premagati 1800 metrov s 65 višinskimi metri vzponov in spustov, srednješolci pa 2400 metrov z višinsko razliko 90 metrov. Največ uspeha sta v kategorijah mlajših mladink in starejših deklic imeli domačinki Katja Kozjek in Anamarija Lampič, ki sta zmagali. "Konkurenca je bila močna. Tekmovalke sem poznala po imenih in sem že pred tekmo vedela, da se bo za zmago treba potruditi. V prvem krogu sem si nabrala nekaj prednosti, a mislim, da mi je na koncu še ostalo nekaj moči. Proga sama mi ni najbolj ustrezala, ker so bili na njej poleg vzponov tudi spusti," je svoje vtise po zmagi strnila dijakinja Gimnazije Bežigrad Katja Kozjek. V kategoriji starejših deklic je Lampičevi na stopničkah za zmagovalce delala družbo tudi Lea Einfalt, ki je bila tretja. Anin brat Janez je v kategoriji mlajših dečkov zasedel drugo mesto. Vsi trije so učenci OŠ Simona Jenka iz Smlednika. Uspešne so bile tudi druge med-voške šole. Sestri Anja in Maja Plaznik iz OŠ Pirniče sta v kategoriji mlajših deklic tekmo končali na drugem in tretjem mestu, Jure Gaber iz OŠ Medvode pa je bil tretji v kategoriji starejših dečkov. Mladi medvoški športniki so poleg omenjenih osvojili še kopico uvrstitev med prvo deseterico. Peter Košenina Na štartu tekme starejših dečkov je bila prava gneča. GOSTI I. NICA wuuiu.go-drome.com Na vrhu klanca v Medvodah stoji Gostilnica Aroma .... Prisrčno vas vabimo, da v prenovljenem ambientu, ki vas bo ogrel s toplimi barvami in prijaznim osebjem, pokusite raznovrstne dobrote iz naše kuhinje: dišečo jurčkovo juho, rižote in testenine, res dober "tenstan krompir", popečeno polento, zrezke z okusnimi omakami, pizze iz krušne peči, grško kuhinjo, posebne hišne specialitete, ocvrte lig-nje v koruzni moki, zanimive solatne krožnike, palačinke Aroma, TIRAMISU in MARTINE LUNCE, pa še marsikaj drugega. Od ponedeljka do petka pripravljamo tudi 3 vrste malic (na žlico, vegetarijansko, mesno) od 10. do 13. ure! NOVEMBER - dnevi kmečke pojedine! Sprejemamo rezervacije za prednovoletna poslovna kosila in večerje! Pokličite nas na tel.: 01/36-26-204 ali GSM: 041/388-555! Delovni čas: pon-pet od 10. - 22. ure, nedelja od 12. - 20. ure sobote rezervirane za zaključene družbe info@go-aroma.com 24 - SOTOČJE Tekli na občinskem krosu Šport in rekreacija I Pri osnovni šoli Simona Jenka v Smledniku je potekal občinski kros za osnovnošolce, na katerem je tekmovalo okrog 450 otrok. Smlednik - Občinski kros je letos potekal v organizaciji Zavoda za šport in prireditve Medvode v sodelovanju z Agencijo za šport. "Na današnjem krosu teče po pet dečkov in po pet deklic iz vsakega razreda, kar skupaj pomeni okrog 450 otrok. Tekmujejo vse medvoške osnovne šole, pa tudi OŠ Vodice. Bolje je zastopana razredna kot predmetna stopnja," je povedala Ines Hižar, vodja prireditve, sicer strokovna sodelavka za programe na Zavodu za šport in prireditve Medvode. Osnovnošolci so se borili za čimvišja mesta, ob progi so jih spodbujali učitelji, veliko otrok je imelo tudi podporo domačih. Najboljši trije so dobili medalje, za nekatere so bile to celo prve. Izbor za nastop na občinskem krosu so bila šolska tekmovanja. Če je težko motivirati otroke, da se udeležijo krosa, smo vprašali Pe- tra Opermana, učitelja športne vzgoje na OŠ Preska, ki pravi: "Ni recepta. Pomembno vlogo ima seveda tudi učitelj, njegova karizma. Z otroki delam s srcem, imam energijo, otroke imam rad, se razumemo. Je pa res, da pri starejših počasi motivacija za kros pada. Sem pa jim povedal, da je pomembno biti zraven, da naj kros vzamejo predvsem kot prireditev." Na medvoški občinski kros je prišel tudi Jože Peterka, ki je v Ljubljani 20 let vodil šolska športna tekmovanja. V Medvodah je bil v vlogi vodja proge. Za primerjavo je o priljubljenosti krosov v različnih krajih po Sloveniji povedal: "Vidi se, da je priljubljenost krosa večja tam, kjer ni tako velika ponudba drugih dejavnosti. Večje zanimanje pomeni več tekmovalcev, pozna pa se tudi na rezultatih." Maja Bertoncelj Start učenk 8. razreda, ki so morale preteči dva kroga, skupaj tisoč metrov. Rezultati občinskega krosa: 1. razred: učenke: 1. Nika Muravec, 2. Nika Galof, 3. Goja Bergant (vse Preska); učenci: 1. Maj Mis (Pirniče), 2. Tilen Šliban, 3. Dane Perkič (oba Preska); 2. razred: učenke: 1. Patricija Zakrajšek, 2. Lina Bertoncelj (obe Preska), 3. Nina Petač (Pirniče); učenci: 1. Jakob Lazar (Preska), 2. David Križaj (Medvode), 3. Jure Kobal (Pirniče); 3. razred: učenke: 1. Brina Vozelj (Pirniče), 2. Lucija Jezeršek (Preska), 3. Klara Rozman (Pirniče); učenci: 1. Miha Berce (Vodice), 2. Miha Malovrh (Medvode), 3. Domen Arhar (Preska); 4. razred: učenke: 1. Lucija Šušteršič (Sora), 2. Petra Sešek (Pirniče), 3. Manca Kozjek (Smlednik); učenci: 1. Timotej Rozman (Pirniče), 2. Gašper Zajc (Smlednik), 3. Erik Kodrič (Medvode); 5. razred: učenke: 1. Maja Plaznik (Pirniče), 2. Nika Gros (Sora); 3. Saša Žavbi Kunaver (Smlednik); učenci: 1. Aljaž Knific (Preska), 2. Kristian Rozman (Smlednik), 3. Luka Treven (Preska); 6. razred: učenke: 1. Lara Ivanuša, 2. Lara Trobec (obe Medvode), 3. Eva Dežman (Pirniče); učenci: 1. Jernej Jelovšek (Vodice), 2. Gašper Bokan (Medvode), 3. Sebastijan Jenko (Smlednik); 7. razred: učenke: 1. Anja Plaznik (Pirniče), 2. Nina Žavbi Kunaver (Smlednik), 3. Tjaša Jerše (Medvode); učenci: 1. Tomaž Humar (Vodice), 2. Jaka Dernovšek (Pirniče), 3. Uroš Kranjec (Vodice); 8. razred: učenke: 1. Anamarija Lampič, 2. Anja Žavbi Kunaver (obe Smlednik), 3. Lara Janežič (Vodice); učenci: 1. Žiga Cerar (Smlednik), 2. Nejc Resnik (Preska), 3. Miha Pečnik (Vodice); 9. razred: učenke: 1. Lea Einfalt (Smlednik), 2. Urša Jakelj (Preska), 3. Katja Hren (Pirniče); učenci: 1. Jure Gaber, 2. Aljaž Šilar, 3. Luka Peklaj (vsi Medvode). Radi tečejo kros Medvoške osnovnošolce smo vprašali, kako jim je bilo všeč na občinskem tekmovanju v krosu. Nika Galof, 1. r., OS Preska: "Na občinskem krosu sem imela letos prvič priložnost tekmovati, saj obiskujem 1. razred. Rada tekmujem in rada tečem. Bilo mi je všeč, prav nič naporno. Vesela sem, ker sem bila druga. Se je pa bilo treba za to kar potruditi." Ivona Arambašič, 1. r., OS Preska: "Bilo mi je všeč, škoda le, ker nisem dobila medalje. Nisem pa je zgrešila za veliko. Na progi ni bilo težko. Lahko bi tekla še dlje, tako da proga ni bila predolga." Maja Plaznik, 5. r., OS Pirniče: "Na občinskem krosu sem doslej zmagala še vsako leto. Danes mi ni bilo treba teči na vso moč, saj sem imela kar nekaj prednosti. Nad zmago nisem presenečena, saj tek treniram. Tečem dva do trikrat na teden. Na tem krosu se je pokazalo, da večina najboljših trenira kakšen šport, so dobro pripravljeni." Miha Ileršič, 9. r., OS Pirniče: "Na občinskem krosu nisem bil velikokrat. Letošnjega sem se udeležil, ker sem dobro tekel na šolskem krosu. V tekmo grem brez pričakovanj. To je zame predvsem dobra rekreacija." Gašper Brezarič, 9. r., OS Pirniče: "Na občinski kros se nisem kaj posebej pripravljal. Nastopil sem drugič. Ker nič ne treniram, sem šel na start brez pričakovanj. Ne obremenjujem se z uvrstitvijo." Maja Bertoncelj SOTOČJE - 25 Šport in rekreacija- Vorteks je metal prvič in zmagal Pionirke in pionirji Atletske sekcije Partizan Medvode so dobro nastopili na državnem prvenstvu. Najboljši je bil Matic Grmek, ki je med mlajšimi dečki zmagal v metu vorteksa. Člani Atletske sekcije Partizan Medvode skupaj s trenerjema Evgenom Trampušem (desno) in Francijem Bohincem Medvode - Atletska sekcija Medvode deluje pod okriljem društva Partizan. V sekcijo je vključenih okrog 50 otrok, ki pod vodstvom treh trenerjev: Francija in Uroša Bohinca ter Evgena Trampuša večkrat tedensko vadijo v različnih programih. "Starejši in mlajši pionirji, ki se že udeležujejo tekmovanj, imajo treninge tudi po štirikrat do petkrat tedensko. Pozimi vadimo v telovadnici, poleti na stadionu v Tacnu ali v Šiški. Tudi v letošnji sezoni so dosegli nekaj odličnih rezultatov. Osvojili smo sedem posamičnih medalj in dve plaketi za ekipne uvrstitve," je povedal Franci Bohinc, dolgoletni vodja Atletske sekcije Partizan Medvode. Na posamičnem državnem prvenstvu za pionirke in pionirje, ki je potekalo v Kopru, je iz Atletske sekcije Partizan Medvode državni prvak med mlajšimi pionirji v metu vorteksa, gre za prilagojeno kopje, postal Matic Grmek. Za državnim rekordom je zaostal za dober meter. "Vorteks sem na državnem prvenstvu metal sploh prvič. Urnik vadbe Atletske sekcije Partizan Medvode Žogica nogica (3 - 5 let): ob sredah in petkih od 17.30 do 18.30 (obakrat v Partizanu Medvode); Športne igrarije (6 - 10 let): ob torkih in četrtkih od 16. do 17. ure in ob sredah od 16.30 do 17.30 (vedno v Partizanu Medvode); atletika (od 10. leta dalje): ob torkih in četrtkih od 17. ure do 18.30 (Partizan Medvode), ob sredah od 16. ure do 17.30 (Športna dvorana Medvode) in ob sobotah od 10. do 12. ure (stadion Tacen ali Šiška). Informacije dobite na www.atletskasekcijamedvode.com. Prijavili so me, ker sem dobro metal že žogico. Vrgel sem ga 68,5 m, kar je bilo dovolj za zmago. Ta disciplina mi je zelo všeč in moja želja je, da bi čez leta postal dober metalec kopja," pravi 13-letni atlet, ki v Partizanu Medvode trenira že od samega začetka. Poleg njega sta na državnem prvenstvu medaljo osvojila še Liza Rahne in Timotej Pevec. Oba sta bila tretja v teku na 60 metrov. Državno prvenstvo v mnogoboju pa je potekalo v Žalcu. Luka Ja-nežič je osvojil drugo mesto, skupaj z Grme-kom in Andrejem Kokaljem pa so bili tretji. Odlično so medvoški atleti nastopili tudi na Atletskem pokalu Slovenije v Domžalah. Luka Janežič je bil drugi v skoku v daljino, Petra Rahne prav tako druga v metu žogice, Liza Rahne pa tretja v skoku v daljino. V kategoriji do 12 let so dekleta osvojila skupno tretje mesto. Z mladimi torej v Medvodah dobro delajo in v svoje vrste želijo pridobiti še več otrok. Velika želja medvoških atletskih delavcev pa je seveda stadion. "Stadion imajo že skorajda povsod. Otroci bi s tem pridobili kvaliteten objekt za trening, poleg tega pa bi se na tekmovanjih lahko predstavili tudi na domačih tleh," je zaključil Bohinc. Maja Bertoncelj Osvojili so medalje: Liza Rahne, Petra Rahne, Luka Janežič in Matic Grmek (z leve). Na sliki manjka Timotej Pevec. KOLOVOZ, d. o. o., Zbilje 95, 1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564 BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? Uredimo tudi vpis v zemljiško knjigo 01 515 2510 C Geonep d.o.o. s: ¡nfo@geonep.si " www.geonep.si ribi:net< Vse potrebna informacije o Izletih v gore www.hribi.net 26 - SOTOČJE Šport in rekreacija Največ šteje majica državnega prvaka Anton Govekar iz Zavrha tekmuje v slovenskem pokalu za kolesarje rekreativce z licenco. V svoji starostni kategoriji je letos v vožnji na čas prvič postal državni prvak. Kolesariti je začel šele po 40. letu. Zavrh - Kolesarstvo je vedno bolj popularen šport in število rekreativnih kolesarjev narašča. Eden izmed njih je tudi Anton Govekar iz Zavrha, za katerega je kolesarstvo prvi hobi. Udeležuje se tudi tekmovanj, večinoma v Sloveniji za Pokal Slovenije za rekreativne kolesarje, na kakšno tekmo pa gre tudi v tujino. "Kolesariti sem začel relativno pozno, nekje pri 42. letih. Najprej sem se s treking kolesom vozil v krajih pod Šmarno goro," se svojih začetkov spominja Anton Govekar, ter nadaljuje: "Nato sem kupil novo kolo, začel še več kolesariti. Šlo mi je dobro in prijatelji so me povabili v klub ŠD Turbo M. Na začetku sem vozil brez licence, nato pa je predsednik kluba dejal, da je to škoda, ker so rezultati, bi bil na stopničkah. Licenco imam sedaj šest ali sedem let." Tekmuje v kategoriji Masters F (od 55 do 60 let) in letos je dosegel svoj največji uspeh. V Solkanu je postal državni prvak v vožnji na čas. Prav kronometer je njegova najmočnejša disciplina. "Majica državnega prvaka mi veliko pomeni. Cilj nas kolesarjev rekreativcev z licenco je osvojiti naslov najboljšega v državi," pravi. V skupnem seštevku je letos v kronometru osvojil drugo mesto, prav tako drugi je tudi v seštevku cestnih dirk, četrti pa v vzponih. Napredek je pri njem viden tudi pri časih, ki jih dosega na tekmah. "Časi se še vedno izboljšujejo. To pripisujem predvsem izkušnjam, ki jih imam na kolesu iz leta v leto več," pove Anton, ki za te dosežke tudi veliko trenira: "Konkurenca je huda, saj so kolesarji rekreativci vsako leto bolje pripravljeni. Na leto naredim okrog deset tisoč kilometrov. Dvakrat na teden imamo skupni trening s klubom, ostalo treniram sam. Največ kolesarim po Gorenjski. S pripravami na sezono začnem decembra. S klubom gremo na priprave na morje, imeli smo tudi predavanje Primoža Čerina," še pove Anton, ki vse podreja kolesarstvu. Majica državnega prvaka v vožnji na čas ima posebno mesto, prav tako kot pokali, med drugim s Krvavca, kjer je bil drugi, tretji je bil na DP na cestni dirki v Gabrju, drugi na maratonu Franja. Vse v kategoriji od 55 do 60 let. Njegov cilji za naslednje leto je ponovitev naslova državnega prvaka v vožnji na čas ter morda osvojiti naslov tudi na cestni dirki. Kljub številnim uram na kolesu, pa pravi, da se počuti odlično, veliko bolje kot takrat, ko se s kolesarstvom še ni ukvarjal. Njegovo športno udejstvovanje pa se seveda pozna tudi pri zunanjem videzu. "Precej sem se spremenil. Prej sem imel nekaj čez 90 kilogramov, sedaj jih imam dvajset manj," je še povedal za konec. Maja Bertoncelj HOTER CERKNO organizacija porok, družabnih srečanj, praznovanje obletnic, ... PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC od 1. 10. do 31. 10. 2008 do - 25 % popusta od 1. 11. do 15. 11. 2008 do - 15 % popusta NOVOST V SEZONI 2008/09 - V PREDPRODAJI IMAMO TUDI POLDNEVNE KARTE! IZKORISTITE UGODEN NAKUP DO 15. 11. 2008! POPUST_ DO 25 % DNEVNA MLADINA 2 1 ,00 EUR 1 r» en n ID SEZONSKA ODRASLI 315,00 EUR SEZONSKA MLADINA 266,00 EUR SEZONSKA OTROCI 215,00 EUR Več informacij in podrobnejši cenik najdete na www.ski-cerkno.com in www.hotel-cerkno.si ter na telefonski št. 05/374 34 00 e-pošta: info@hotel-cerkno.si Vrt Vabljivi plodovi jeseni Čudoviti jesenski dnevi kar vabijo v naravo, da se naužijemo še lepih sončnih dni, preden jesen prinese vetrove in zmrzali. Narava je čudovita, če jo le znamo opazovati. Številni barvni odtenki se prelivajo v listih dreves. V gozdu nabiramo kostanj, najde se še kakšna goba, pa tudi nekateri grmi imajo lepe in užitne plodove: jerebika, šipek, bezeg ... Tudi vrtovi so polni plodov in ko smo pospravili poletno cvetje, gredice in korita lahko okrasimo z jesenskimi rožami in plodovi. Zelo dekorativne so tudi rože, ki v več barvah krasijo razne posode, košare, pa tudi predele vrtov. Lahko dodamo še kakšno drugo jesensko dekoracijo, buče so zelo v modi. Z vrta pospravimo enoletnice, oktober pa je tudi čas, da morebiti na novo zasadimo vrt s trajnicami. Preden se lotimo sajenja, naredimo načrt, kako bo, ko bo gredica v cvetju. Trajnice se v dveh letih zelo razrastejo in tudi najlepše cvetijo. Zato naj imajo dovolj prostora, da med njimi lahko odstranjujemo plevele. Trajnice so tiste rože, ki zapolnijo vsak kotiček vrta: sončno gredico ali senčni del, kjer še trava ne raste. Raven ali v strmini oblikovan vrt. Če jih ne poznamo, jih opazujemo eno leto prej: v svoji okolici, pri bližnjih sosedih, ali povsod, kjer opazite cvetje, ki se vam zdi zanimivo. Zapišite si ime in v strokovni literaturi poiščite opise rastlin. Povprašajte tudi poznavalce v vrtnariji, kjer jih boste kupili in se držite njihovih nasvetov. Upoštevajte tudi vrstni red zasaditev in mesece, ko vam bo rastlina cvetela. Tako boste imeli vrt, ki bo postopoma cvetoč, ali pa želite, da je vse naenkrat v cvetju. Če se lotite nove gredice in morate še odstraniti trav- no rušo, dodati novo zemljo - vsaj delno in dobro pognojiti. Ker je vrt živ organizem, ga lahko tudi večkrat spreminjamo in dopolnjujemo. Da nam je vedno všeč in je na njem vedno kaj novega. Igor Pavlič PRODAJALNA MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel.: 01/3613-300 POSEBNA PONUDBA OB DNEVU MRTVIH V PRODAJALNI MEDVODE: ■ ■ CVETLICNI ARANŽMAJI PRVONOVEMBRSKO CVETJE (RESA, KRIZANTEME, CIKLAME, MAČEHE, TRAJNICE) BOGATA IZBIRA SVEČ PESEK IN OSTALI IZDELKI ZA UREDITEV GROBOV Odprto od ponedeljka do petka od 8 - 19. ure, ob sobotah od 8 - 13. ure. ■ ■ 28 - SOTOČJE Vrt\ Jerajev sok znova najboljši Jabolčni sok Jonagold - idared, mešanica kraljevskih okusov, proizvod kmetije Jeraj iz Smlednika, je zmagal na mednarodnem ocenjevanju sokov v Italiji. Smlednik - V oviru 39. razstave Dnevi jabolk, ki je bila teden dni na ogled v Pantiani-ccu v Italiji, je bilo organizirano tudi sedmo mednarodno tekmovanje v ocenjevanju izdelkov iz jabolk. Z jabolčnim sokom blagovne znamke Grajski sad je znova sodeloval tudi Damjan Jeraj iz Smlednika, ki je na tem ocenjevanju že pred dvema letoma za svoj jabolčni sok dobil najvišjo oceno in zlato medaljo. "Lani se tekmovanja nisem udeležil, letos pa sem sodeloval z dvema sokovoma, kombinacijo jonagold - idared in sokom iz jabolk zlati deli-šes. Bistvo udeležbe je, da dobiš potrditev, ali delaš dobro ali ne," je povedal Damjan Jeraj. In pri Jerajevih so očitno na pravi poti, saj sta njihova vzorca jabolčnega soka v konkurenci pridelovalcev iz različnih držav (poleg Slovenije med drugimi še Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Portugalska, Španija) zasedla prvo in drugo mesto. Zmagovita je bila znova kombinacija jonagold - idared. "Ta kombinacija, približno 30 odstotkov idareda in 70 odstotkov jonagolda, je bila zmagovita že pred dvema letoma, vendar gre za drug letnik. Ljudje mislijo, da delamo isti tip soka, kar pa ni res. Mi vsako leto naredimo tisto, kar nam da narava," je pojasnil Jeraj, na vprašanje, kaj za njihovo kmetijo pomeni ta zmaga, pa dodal: "To je potrditev, da dobro delamo in to pomeni največ. Seveda pa je ta zmaga tudi zaveza za naprej. Ljudje naš trud vedno bolj cenijo, kar se pozna tudi pri prodaji. Po jabolkih in naravnih produktih iz tega sadja je vedno več povpraševanja. Na predavanju, ki je potekalo v sklopu razstave in ocenjevanja, so dejali, da je bistvo, da se navade ohranjajo, da se ljudje navadijo jesti zdrava jabolka iz okolja, v katerem živijo." Zmaga slovenskega jabolčnega soka na mednarodnem ocenjevanju pomeni tudi to, da živimo v okolju, primernem za pridelavo jabolk. "Da lahko narediš dober in kvaliteten jabolčni sok, vpliva veliko dejavnikov. Recepture za izdelavo ni. Jabolčni sok je končni izdelek tega, kar delamo celo leto," je povedal. Z letošnjo sezono so pri Jerajevih kar zadovoljni. Prvo obiranje jabolk so imeli v začetku septembra, .Ti* % Damjan Jeraj s prvonagrajenim sokom in dvema priznanjema zadnje bodo obrali konec oktobra. Skupaj jih pravi Jeraj, ter napoveduje, da bodo letos pri-bo od 80 do 100 ton. "Kakovost jabolk, kar se delali od 15 do 20 tisoč litrov jabolčnega soka. tiče trdote in sladkorja, je boljša kot lani," še Maja Bertoncelj ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO! VRTNARIJA BILBAN | mLM. V jesenskem času vam nudimo: • mačehe, bellis, rese ^BAkM^jA • lončne in rezane krizante • zemljo za grobove • pesek za grobove .ot^ fl .It mi mfF • • razne trajnice jg^? ^P"^'- .V^fc 1 PESTER IZBOR ARANŽMAJEV ZA 1 . NOVEMBER 1 Spodnje Pirniče 42, Medvode, tel.: 01/362-13-60 GSM: 041/694-890, GSM: 041/506-584, e-mail: vrtnarija.bilban@siol.net L ' - ~ PESTRA IZBIRA: • REZANO CVETJE izdelava šopkov izdelava cvetličnih aranžmajev • VES POROČNI PROGRAM šopki aranžiranje avtomobilov, gostinskih prostorov,... • SOBNE RASTLINE okrasni lonci in košare • ARANŽIRANJE DARIL • VES ŽALNI PROGRAM CVETLICARNA F9 A Ft K Cvetličarna Park Lu-Na, Alpska cesta 50, Lesce 04 530 26 80 Cvetličarna Park Lu-Na Prušnikova 87, Šentvid 01 512 31 48 Cvetličarna Park Lu-Na = Miklošičeva 20, Ljubljana 01 232 15 14 § I info@parkluna.si www.parkluna.si f SOTOČJE - 29 Oglasi ■ DO AVTOCENTER mADEniH Menjava gum Prodaja pnevmatik (do -35 % popusta na pnevmatike) Sezonsko shranjevanje pnevmatik Optična meritev na najsodobnejši 3D napravi Ročna avtopralnica - zunanje in notranje čiščenje vašega vozila Servis klimatskih naprav GG I naročnine \ 04/201 42 41, e-pošta: namcnine@g-glas.si, www.gorenjskiglas.si 30 - SOTOČJE Križanka I PORSCHE Verovškova, Verovškova 78, tel.: 01 530 35 51 Za reševalce smo pripravili šest lepih nagrad: 1. nagrada: vikend paket Škoda Octavia 2. nagrada: majica Superb 3. nagrada: modelček Fabia in Octavia 4., 5. in 6. nagrado podeljuje Gorenjski glas Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 29. oktobra 2008, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj, p. p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4. gorenjski glas sestavil: f.kalan kraj na otoku krku anti-kv1teta 10 14 primorsko vino hribovec igralec raner nekdanji voznik f-1 (jean) državna pravnica letovišče v črni gori 4 in 10. črka abecede antonio banderas slov. Število, singular grški junak, ajant judovski verski učitelj nord. izraz za smuči ozek morski preliv glasbenik stewart vzdevek onassisa ojdipova hči iz gr. mitologije gorska roparska ptica gozdna čistina država z glavnim mestom bejrut 15 nevarna bolezen ptič tekač grška črka zodiak. znamenje japonska luka alenka pinterič 12 zbirka noetova barka glasbenik hribar 3ikoborba tvorba v panju odprto ognjišče neža po špansko 13 naša pokrajina simbol za aluminu kostna poškodba, fraktura stara jap. prestolnica močvirna rastlina, škrniceu antigona igalo nara otaru stranicar označba nemški filozof (georg) drago golob starorimski pozdrav velika dvorana grenak napitek špela rozin jerebiki podobno drevo pisatelj tavčar gorska staja za živali ime pesnice maurer 12 13 14 10 15 SOTOČJE - 31 Medvode, ^ízantova cesta 22 telefon: 041/20 \~6&9 O$9/O66-\68 Delovni čas: vsak dan 12.00 - 23.00. Eralnsrj^' • Darilniboni • Pripravajedizadomov Zlatakarticajezoktobromže pričelaprinašati ugodnosti-10%bonzaplačilozgotovino, ter5%bonzaplačiloskarticami. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! Varno naloženi jesenski depoziti Izkoristite ugodne pogoje vezave do 21. decembra 2008. vedno blizu O ponudbi se prepričajte tudi v poslovalnici Medvode na Cesti ob Sori 11, od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 in 13.00 in 16.00 uro. Deželna Banka Slovenije DBS FON (((•080 17 ŠT) EDBSNET www.dbs.si