Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prcjeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za celo loto 12 g-ld., za pol leta 6 gld., za četrt leta * gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dora pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 In-., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša".
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne.
Štev.	7 Ljubljani, v četrtek 5. januarija 1888.	Letnilt XVI.
51®*" Da se razpošiljanje Usta Jconečno v ravna, opozarjamo p. n. gosp. naročnike, da se blagovoljno zglasijo, oziroma naročnino ponove (lo JO. t. m. Zaradi spremembe pri opravivištvu 'prosimo blagovoljnega potrpljenja, ako vsakateri ni dobival lista pravočasno. OIJItA VNIŠTVO.
Razgled po svetli.
Doživeli smo v minolem letu svetovno revolucijo, koje sledovi sicer niso od konjskih kopit poteptana polja in vpepeljena mesta, pač pa svetovna onemoglost, ki je bistven vzrok žalostnih evropskih razmer. Ni omajano le politično ravnotežje, marveč tudi človeška družba je na robu propada. Ni res, da je socijalno vprašanje potisnilo na stran vsa druga politična vprašanja. Vsi krogi od socijalne demokracije gori do konservativcev jedini so v tem, da mora glavna socijalna vprašanja rešiti mednarodno sodišče. Ali kdo more doseči posebne vspehe na socijalnem polji v sedanjih zamotanih političnih razmerah ?
Država sama ne more izvrševati prave svoje naloge ter skrboti za blagor raznih stanov. Glavna naloga nekaterih držav je, da oborože toliko vojakov, da njihovo število preseže nasprotnikovo, in skrbe za potrebne nove davke. In v stvareh višje politike morajo molčati vsi drugi oziri. Knez Bismarck je pred nekimi leti zagovarjal koristi velike industrije proti zahtevam delavcev: ne sme se zaklati kokoš, ki nese zlata jajca. če pa presojamo velikanske troške za evropske armade, moramo reči: Koljejo kravo, da rešijo tele. Pri vsem pa največ trpi le poljedelec. V velikih mestih, kjer je denar in cvete trgovina, morejo si vojsko le želeti, ker potem se povzdigne kupčija.
Svet je pričakoval, da bodo zmage nemške armade oprostile Evropo vojaških bremen. Toda dogaja se nasprotno. Evropa je velika vojašnica, narodi so oboroženi. Glejte kneza Bismarcka! On pokaže črne oblake na obzorji, da narodovi zastopniki dovolijo večje število vojakov. A še več, celo na vrata vatikanska je potrkal knez Bismarck in prosil pomoči Leona XIII.
LISTEK.
Kaznovana izdaja.
(Povest iz časov francoske vojske.)
VIII.
Avstrijski vojaki potegnili so Belotija v nezavesti ležečega izpod ubitega konja. Prenesli so ga v tabor k cerkvi in ga položili na mehko ležišče. General je imel precej ran, a nobena ni bila nevarna.
Felseis je ukazal po končanem boji ogenj gasiti. Ta je vpepelil v kratkem časi mnogo hiš; a ko so vojaki prihiteli na pomoč, bilo je kmalu pogorišče omejeno.
General je preiskal med tem francoski tabor in se polastil topov in vsega orožja. Zdrave vjetnike je poslal še isti dan v Celje.
Hladna noč je legla na zemljo. Travnik je bil še vedno pokrit z ranjenimi in mrtvimi vojaki. Ljudje iz sosednih vasi so se približevali Trzinu in pomagali ranjence obvezovati in nositi v hiše. Tudi Boštjan in Lenart sta hodila po bojnem polji, a ne z onim blagim namenom, kakor drugi. Postala sta
Nemški državnik pa je tudi še drugo znamenje vtisnil sedanjemu veku. Porabil je pruski kredit, da ponemčuje poljski narod, ki prebiva že dolga stoletja na svoji zemlji. Ta grozni čin zapisala bo zgodovina s črnimi črkami. V južnem delu Nemčije pa se bavarski narod upira absolutizmu svojih ministrov, ki delajo „pour le roi de Prusse". Vladar Luitpold, naslednik nesrečnemu kralju Ludoviku II., zavozil je državno ladijo popolnoma na širni tok pruske reke. Tudi po drugih nemških državicah vlada strogi ser-vilizem.
Francija je torišče političnih škandalov. Francoska država je velikanska dvorana, kjer se na dražbi prodajajo službe in dostojanstva. Plemeniti narod tirajo njegovi voditelji v pogubo. Tu si več ne nasprotujejo politični nasprotniki s prepričevalno besedo, marveč s pestmi.
Srečna bila bi Anglija, ko ne bi stoletna krivica zahtevala neizprosne kazni. Irski narod je strgal raz sebe beraško obleko ter kaže svetu krvave rane saksonskega biča. Zeleni irski otok je postal po človeški skoposti in hudobnosti dežela bolečin, kjer prebiva reven rod, bleda mladina, strta starost. Velik del naroda je uničila lakota, drugi je požrlo morje, tretji se je rešil preko morja v novo deželo, ostanek pa tirja svoje pravice od krutega zatiratelja. Ponosna kraljica morja se je postarala. Zahajajoče solnce njene slave siplje zadnje žarke večerne zarje na bregove ob Temzi. Anglija izpraznila bo kozarec, ki ga je napolnila stoletna krivica.
Italija je protipostavna zjedinjena država, kojo sta spojila nemški meč in francoska kri. Kamor stopiš, vstaja mrtva priča, ki ugovarja dovršenemu dejanju. Kot živa priča krivice pa sedi na vzvišenem prestolu v Vatikanu Leon XIII. Italijanska kraljevska hiša ne more se oprostiti duhov, ki so ji pripomogli do vladarstva na poluotoku. Orispi ne pozmi, rimskega vprašanja in odbija njegovo rešitev. Ta politika ne pozmi verskega prepričanja, ne javne morale. Ako poznejši zgodovinarji ne bodo razumeli zgodovinskih prevratov, proučiti bodo morali zgodovino naše sedanjosti.
sicer zdaj pa zdaj pri kakem ranjenci, a opazivši, da je še živ, sta ga hitro zapustila. Ogibala sta se zlasti takih, ki so na pomoč klicali. Ako sta pa naletela kje na kakega mrtveca, pretaknila sta mu hitro vse žepe in pregledala prste.
Bleda luna je sijala tako jednakomerno in hladno z jasnega neba, kakor bi je ne brigale vse te človeške nadloge in reve. Par korakov proč od Pešate je ležalo dolgo truplo; obraz mu je bil grozno razmesarjen. Tudi do tega sta prišla skrivna tatova. Lenart se skloni k njemu, a hitro se zopet dvigne in stopi v strahu par stopinj nazaj ter nehote zakliče: „Nande! Oh, Nandel"
Spremljevalec njegov pa se surovo zakrohoče in pravi: „No, še vekaj se mi, kakor otročiček 1 Prav mu je, zakaj pa je bil tako neumen, da je drvil v boj, ko še vedel ni, kaj je orožje. Kar je iskal, to je našel. No, Nandek, je li kaj prijetno tam na onem svetu; so ti li všeč črni bratje? Joka se nobeden ne po tebi, samo ta bebec se hoče. Da bi pokrila že skoraj črna zemlja tvoj ne prelepi obraz 1"
To izrekši sune z nogo pred seboj ležeče truplo in odbeži. Lenarta so zadnje besede tako razvnele, da je jezno pesti zavzdignil in se vanj zakadil. Go-
Tako se širi pred nami svet v bolesti in revščini; tolaži nas misel, da jeden živi in čuje, ki bo rekel materi zemlji: „Vstani in vzemi seboj svojo posteljo".
Deželni zbor kranjski.
(Jednajsta seja dne 5. januarija.)
Pričetek seje ob V311. uri dopoludne. Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje in razdele došle vloge in peticije.
Poslanec P a k i ž izroči g. deželnemu glavarju interpelacijo, v kateri ga vpraša: Ali pride v teku tega zasedanja načrt deželne cestne postave na vrsto ali ne, in v zadnjem slučaji: zakaj ne? G. deželni glavar odgovori, da je poročevalec Detela dotični zakonski načrt izdelal in da ga bode deželni odbor v prihodnji svoji seji razpravljal, potem pa se bode načrt takoj predložil deželnemu zboru.
Dr. P o k 1 u k a r poroča o zgradbi mostu čez Beli potok na meji med kranjsko in koroško deželo in glede s to zgradbo v zvezi stoječe poprave Belega in Ornega potoka. Most je bila podrla povodenj leta 1885, treba je toraj novega, in ker veže obe deželi, morate ga delati kranjska in koroška skupno. Druga dela, namreč vravnavanje potokov, zadeva vsako deželo posebej. Vse zgradbe so proračunjene na 14.250 gold., in sicer zgradba mostu 3400 gld., dovozna cesta 850 gold., vravnava Belega potoka 6600 gld., Črnega potoka pa 3400 gld. Za most zadeva Kranjsko 1700 gld., Koroško pa 1700 gld.; za dovozno cesto zadeva Kranjsko 250 gold., Koroško 600 gold.; Beli potok bode stal Kranjsko 1650 gld., Koroško 1650 gold., državni izboljševalni zaklad pa 3300 gl.; za Črni potok pride na Kranjsko 1700 gl., na državni izboljševalni zaklad pa tudi 1700 gold.
Vodstvo zgradb bo opravljal stavbeni urad koroški, dotične stroške pa boste trpeli obe deželi vkupno. Poročevalec v imenu finančnega odseka torej predlaga:
tovo bi zemlja znova pila kri, ako ne bi Boštjan hitro odbežal. Lenart je gledal nekaj časa mrtvemu bratu v obraz in mrmral. Potem je pokleknil, stisnil krčevito bratu mrzlo roko in mu obrisal strjeno kri z obličja. Vstal je zopet in šel proti Pešati. Tam se je naslonil na drevo, rastoče poleg vode in se globoko zamislil; zamolklo je godrnjal in jezno stiskal pesti ter je časih zavihtel, kakor bi hotel koga udariti.
„Ti si vzrok Nandetove smrti, ti, hlapec satanov", govoril je sam s seboj. »Zavoljo tebe je prelil on kri. In zdaj, ko te je otel smrti, očitaš mu, da ga imajo ... Le čakaj . . . tudi ti jim ne bodeš odšel, kakor gotovo zdaj tu stojim, tudi tebe bodo dobili v kremplje oni črnuhi . . . jaz hočem skrbeti za to. Ne bos več dolgo tlačil zemlje, iztrebil te bom s sveta, ker dosti hudega si že storil ljudem. Izpolnil bom to prisego, ako me tudi življenje veljti. Priča naj mi bo to drevo in mrzlo truplo bratovo!"
Skočil je kakor besen kvišku in zavihtel pest s silno močjo.
Hladan veter je popihljal in perje nad Lenartom jo zašumelo, kakor bi ne hotelo imeti takega zarotnika pod seboj. Odšel je odtod in gredoč mimo
Slavni deželni zbor naj dovoli donesek iz deželnega zaklada in sicer: za zgradbo mejnega mostu
čez Beli Potok........ 1700 gld.
za zgradbo dovozne ceste..... 250 „
za poprava Belega potoka..... 1650 „
za popravo Črnega Potoka .... 1700 „
torej skupaj . . . 5300 gld. in naj pritrdi tu priležečemu načrtu zakona.
Zakon
z dne.......
o popravah Belega Potoka in Ornega Potoka pri Beli Peči.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodiue Kranjske ukazujem tako:
§ 1. Poprave Belega Poteka in črnega Potoka pri Beli Peči proglase se za podjetje, katero je izvesti iz deželnega premoženja, s pridržkom, da pripomore vlada iz izboljševalnega zaklada v zmislu § 6., št. 1. državnega zakona z dne 30. junija 1884 (drž. zak. št. 116) z doneskom 3300 gld., za popravo Belega Potoka na 6600 gld. proračunjene potrebščine in z doneskom 1700 gld. za popravo Črnega Potoka na 3400 gld. proračunjene potrebščine, dalje da pripomore Koroška dežela z doneskom 1650 gld. k potrebščini za popravo Belega Potoka.
§ 2. Natančnejša določila o tem, kako je zvršiti podjetje, o času in vodstvu gradnje, o nakazu v izplačilo doneskov iz državnega izbolševalnega zaklada ter iz premoženja dežele Koroške in dežele Kranjske, kakor ob vplivanji vlade na tek podjetja so pridržana posebnemu dogovoru, kateri vlada sklene z deželnim odborom koroškim in deželnim odborom kranjskim.
§ 3. Ako bi troški popravnih del ne dosegli za Beli Potok zneska proračunjenega na 6600 gld. in za Črni Potok na 3400 gld., je doneske državnega izboljševalnega zaklada, kakor tudi one dežele kranjske, oziroma dežele koroške, primerno nasto-pivši prihranitvi, jednakomerno omejiti, eventualno kažoči se že vplačani prebitek povrniti.
§ 4. Za vzdrževanje popravnih stavb je po zvršeni gradnji iz posestnikov tistih posestev in naprav, katere brani stavba, po upravnem poti osnovati vodne zadruge ter uravnati prispevno dolžnost v zmislu dotičuih postavnih določil.
§ 5. Mojemu poljedelskemu ministru je naročeno zvršiti ta zakon.
Vsi ti predlogi s zakonom vred obveljajo brez Ugovora.	(Dalje prih.)
Govor poslanca Hrena
v deželnem zboru dne 29. : m.
(Dalje in konee.)
Ker sem torej dokazal, da je naš deželni zbor že od začetka mislil na višje doneske, kot jih usta-novlja ravno omenjeni zakon in oziroma tudi, kot jih jaz zdaj predlagam, naj mi bo dovoljeno, slavno gospodo opozarjati, da se tudi po drugih deželah za šolske in druge dobrodelne in deželne namene od zapuščin pobirajo višji doneski, kot pri nas. Tako je plačevati v D a 1 m a c i j i in pa na Gorenjem A v s t r i j s k e m od vseh zapuščin,
Nandeta še enkrat ostro pogledal njegov obraz. Kmalu potem je izginil na hribu med zelenimi smrekami.
Boštjan je odbežal pred Lenartom proti cerkvi, kjer je bil francoski tabor. Prišedši tje ni našel nikogar ; vsi so imeli opraviti na travniku z bolniki. Plazil se je nekaj časa plaho okoli, da bi videl, če ga kdo opazuje. Videč pa, da je vse mirno in tiho, stopi k šotorovim vratom, odmakne polagoma za-grinjalo in izgine za njim. Ko je stal sredi šotora in se plaho oziral okrog sebe, slišal je v kotu globoko, težko dihanje. Boštjan stopi tje in zagleda na postelji generala Belotija. Ta se še ni zavedel, odkar so ga potegnili izpod konja. Vsiljenec mu gleda nekaj časa v obraz, hinavski smeh mu zaigra na licih in poluglasno sikne: „Ha, ha, tudi ti si skupil. Le spi, norec; trdno spi, da se več ne zbudiš I"
Kmalu pa obrne pogled na mizo, stoječo poleg postelje, kjer je ležalo mnogo dragocenih reči. Zlata ura z verižico, svetal meč, lepa kupa in mnogo drugega je ležalo na mizi. Najbolj je vlekla oči na-se vrečica denarja. Kakor omamljen stegne hitro Boštjan roko po njej. Vse, razun kupe, je izginilo v globoki mavhi roparjevi. Napolnivši si žepe z
ki znašajo nad 300 gld. po Vi % i to )e P° 25 kr. od 100 gl.; pri nas pa se plača do zneska 1000 gl. le po 20 kr.; na Solnograškem je plačevati šolskega doneska po 7s°/o. t0 je 50 kr. od 100 gl., katera pristojbina se pri nas jemlje še-le pri zapuščini od 40.000 do 50.000 gl.; na Štajarskem tudi po V2°/o' P°'eS teSa pa v Grad ci še posebej za deželni ubožni zaklad po J/a %! torej znaša deželna pristojbina v Gradci cel odstotek; na Dunaji je poleg tarifuih doneskov za normalno-šolski zaklad še posebej od vsake zapuščine plačevati neko pristojbino za občo preskrbovalnico (Allgemeines Versorgungshaus) in za javno bolnico (Allgemeines Kraukenhaus); ravno tako tudi v Pragi donesek k bolniškemu zakladu; v Brnu za razne mestne bolniške zavode in v Lvovu za občno bolnico.
Izvolite torej, častita gospčda, iz teh podatkov povzeti, da se pri nas od podedovanega premoženja manj plačuje, kakor v mnogih drugih deželah, in da torej, če tudi tarifno lestvico za nekoliko naprej pomaknemo in šolske doneske zvišamo, ne obremenimo dedičev v večji meri, kot se to drugod že sedaj godi. če pa to storimo, je storjeno na občno korist, namreč na povišek leto za letom težje obloženega normalno-šolskega zaklada; mi imamo v tem oziru tudi spodbudni vzgled, ki ga nam je dal sosedni koroški deželni zbor, ki je tudi šolske doneske od zapuščin tekom lanskega zasedanja povišal in sicer progresivno do 1%; dotični deželno-zborski sklep bil je tudi na Najvišjem mestu potrjen, ter je postal zakonom in se nahaja pod številko XVII. koroškega deželnega zakonika iz letošnjega leta.
Moj predlog sega pač dalje, kakor ravno omenjena tarifa na Koroškem, ki gre le do 1 °/0, jaz pa do iy2°/0; ali kakor je razvideti iz dotičnih obravnav v koroškem deželnem zboru, predlagal je bil koroški deželni odbor zvišanje tarife od zapuščin, ki bi presegale znesek nad 300.000 gld., celo na 3°/0 za nujne dediče in na 41/2°/o za druge dediče; čeravno se tako zvišana tarifa tudi meni previsoka zdi in jo tudi deželni zbor ni sprejel, sem jaz vendar privatno informiran, da se je med koroškimi poslanci obžalovalo, da je zbornica odborov nasvet na toliko skrčila in tako mnogo pričakovanih dohodkov šolskemu zakladu odtegnila.
Prašali boste, častita gospoda, po finančnih uspehih, ki jih je po predlagani prenaredbi pri-stojbinske tarife pričakovati ? Obžalujem, da s številkami pač služiti ne morem, ker mi ni bilo mogoče dobiti potrebnih podatkov. Poizvedoval sem pri deželnem odboru, oziroma pri deželnem računovodstvu; ali tam nahajajo se shranjeni dotični izkazi, ki jih perijodično pošiljajo vsa sodišča na Kranjskem, le od zadnjih treh let, pa tudi za to 31etno dobo ni dobiti vseh potrebnih podatkov, posebno pa ne glede rodbinskih razmer med zapustnikom in dediči. Toliko mi je bilo možno po-izvedeti, da je bilo tekom zadnjih treh let med raz-pravljanimi zapuščinami 136 tacih, pri katerih je znašala čista zapuščina nad 5—10.000 gld.; 43 med 10—20.000 gld.; 17 med 30—40.000 gld., in 13 nad 100.000 gld. vrednosti čiste zapuščine, čeravno ti podatki za proračun ne zadostujejo, sme vendar biti povprečno računanje v zvezi z izkušnjami
dragocenostmi in vtaknivši si meč za hlače, umakne se tat iz tabora. Plaho se je ozrl okrog sebe, ko je stopil na prosto, a ker nobenega ni opazil, veselo je poskočil in hitro izginil ravno tam, kjer je pred kratkim odšel Lenart.
Prihodnji dan so se večinoma vsi Trzinci vrnili v vas. Dopoludne so pokopavali mrtve vojake. Nekateri domačini so med drugimi mrtveci spoznali Nandeta in se niso malo čudili, kako je on prišel v boj. Črna zemlja se je zagrnila nad mrtveti. Pretočilo se je obilno solza na tej veliki gomili. Ni ga bilo pogrebca, kateremu ne bi se utrnila britka solza iz očesa.
Bolni francoski general se je med tem predramil in kmalu pogrešil denar, meč in uro. Pelseis je sicer ukazal povpraševati in preiskovati, kdo je bil ta čas v taboru in kdo je pograbil dragocenosti; a nihče ni mogel tega vedeti. Slednjič je zapretil ostro kazen onemu, o katerem se zve, da je kradel. Pa tudi to je bilo zaman. Beloti svojih dragocenosti ni več dobil nazaj. Pet dni potem je že toliko okreval, da so ga na Štajarsko prepeljali, ker ga tu niso mogli več dosti skrbno čuvati.
in proračuni na Koroškem neko merilo tudi za nas, ki imamo približno enake gmotne razmere. Tam pa so proračunih zvišek šolskih dohodkov najmanje na 8000 gld., ki bi pa bil mogel po deželno-odborovem predlogu narasti na 39.000., dasiravno je tarifa nižja od one, ki jo jaz predlagam. Če pa pomislimo, da imamo na Kranjskem blizu 150.000 glav vee prebivalstva, tako se sme pri nas brez optimističnih in prenapetih nad jemati v poštev letni zvišek nor-malno-šolskemu zakladu za kakih 20.000 gld.; ta dobiček je pa gotovo vreden, da se zanj resno po-brinemo.
Se en pomislek se zna sprožiti, namreč ta, jeli bode vlada prenaredbo, kakor jo moj predlog na-svetuje, odobrila in potrdila. Nadejati se smemo, da nas bode, ako slavna zbornica moj predlog, kakor je, ali morda po kakih spremembah sprejme, vele-častiti vladni namestnik, naš gospod deželni predsednik baron W i n k 1 e r, v to dobrohotno svrho podpiral, ter da bode zadobil naš sklep tudi Najvišje potrdilo.
Velečastita gospoda! ker sem dokazal a) da nam je nujno treba novih pripomočkov za
vedno rastoče šolske potrebe; l) da se taki pomočki dajo pridobiti po zvišanji zapuščinskih doneskov norm. šolskemu zakladu';
c)	da po meni nasvetovano zvišanje tarife za od-merjenje šolskih doneskov ni nikakor prenapeto, ker se drugod od podedovanega premoženja na korist deloma normalno-šolskega zavoda, deloma drugih deželnih ali lokalnih zavodov več plačuje kot pri nas;
d)	da moj predlog namerava le bolj primerno in bolj pravično razdelitev šolske pristojbine s primerno večjim obdačenjem bogatejših zapuščin;
e)	da je pričakovati lepega gmotnega vspeha — priporočam svoj predlog dobrohotnemu uvaže-vanju častitega deželnega zbora.
Ravno praznujemo božične praznike; poslavljamo se od umikajočega se starega leta in nadepolni pozdravljamo novo; vse si vošči srečo — tudi je navada obdarovati se. Naj bode ta prilika spodbudna tudi za nas; naj tudi mi priredimo božično darilce normalno-šolskemu zakladu. Naj skromno jederce, ki je položim s svojim predlogom v krilo Vašega dobrohotnega posvetovanja v starem letu, najde rahlo žemljico, da se v prihodnjem letu po Vašem od-obrenji vkorenini, čvrsto raste in obilega sadu donaša.
V formalnem oziru nasvetujem, naj se moj predlog, katerega mi menda ni treba vnovič pre-čitati, izroči v pretresovanje in poročanje upravnemu odseku. (Obveljd.)
Leon XIII.,
državnik.
v.
Zvesti svojemu načrtu podati hočemo še nekoliko naukov za katoliško politiko, posnetih iz okrožnic razsvetljenega papeža Leona XIII.
Sv. Oče zahteva od katoličanov v politiki:
1. Delavnost. Duhovnik mora sicer v prvi vrsti delovati v svojem poklicu; vendar pa se mora tudi pečati s politiko. Paziti pa je, da ne služi slepo tej ali oni stranki. V vsem svojem delovanji naj zmerno postopa: „Modestia atque ob-temperantia, quorum dieta factaque utique exemplum in omnes partes valent plurimum." Tako namreč piše papež Španjcem 8. decembra 1882: „Postopa naj s krotkostjo in v pokorščini do višjih; besede in dejanja tako delujočega bodo močno vplivale na vse stranke." Z duhovniki ob jednem morajo katoliški lajiki sodelovati: „Oontra, ipsis otiosis, fa-cile habenas accepturi sunt ii, quorum opiniones spem salutis hand sane magnam afferunt": „Če se namreč katoliški lajiki delovanju odtegnejo, bodo brez težave zgrabili vajeti oni, katerih mnenja ne dajejo dosti upauja za občno korist." Kot dober pripomoček delovanja priporoča Leon XIII. poučevanje. Pri imenitnih dnevnih vprašanjih morali bi katoliški listi čitajoče občinstvo poučiti, kaj je pravo, kaj napačno; v koliko se zadevno vprašanje vjema s krščanskimi načeli, v koliko ne; konečno pa bi morali povedati, kako naj se katoličani obnašajo v dotičnem vprašanji. Kot daljna sredstva priporoča sv. Oče društveno delovanje in pošteno časnikarstvo. O slednjem bomo še spregovorili.
(Dalje y prilogi.)
Priloga 4z. štev. „Slo venca" dne 5. jairuarija 1888.
2. Povdarja sveti Oče vselej in povsod j e d i-u o s t: . . ,„Exemplo filii Doi petimus, ut omnes, \ quotquot suut christiani, perpetuo et constanter umira • sint, . . . Atque huins concordiae, quam diximus, nune ' est et Nobis necessitas raaior, quod qui rem christia- j nam geruut, iis masimae sunt difficultates superan-dae, veheraentesque perfereiidi dolores": „Po vzgledu | Sina božjega prosimo, naj so vsi kristijani vsegdar j in povsod jedini . . . Jedinost, o kateri govorimo, nam 1 je vzlasti v sedanjih časih potrebna, ker morajo za- ' stopniki krščanskih načel premagovati največe te- I žave, prestajati najhujše bolečine." (1882 zbranim škofom v Rimu.) Jedinost priporočal je Leon tudi ' francoskim škofom, priporoča jo vzlasti časni- ! karjem: „Qui seribendo dant operam, magno- ' pere studeant hanc in omnibus rebus coneordiam ' conservare." „Onim, ki se pečajo s pisateljevanjem, i naj skrbe, da ohranijo v vseh rečeh potrebno jedinost." Njo priporoča sv. Oče v prej napominanih pismih do španjskih in portugalskih škofov, na srce jo polaga francoskim katoličauom. „Ti veš", piše papež nadškofu Pariškemu, „ti veš, da bi Vas nič bolj ne bolelo, kakor če bi morali gledati, kako se ruši duh jedinosti med katoličani, kako gine mir in krotkost, kako se odreka voljna pokorščina ter otroška vdanost očetovski višji oblasti."
Da se ta jedinost ohrani, potrebno je, da vlada pravo razmerje med vero in politiko. A gotovo je, da se ločiti ne smete. Kdor hoče iz politike vero iztirati, piše papež Spanjcem, namera/a nedvomno tudi Boga iz človeške družbe izključiti. Gotovo je pa tudi, da se ne sme smatrati vera kot strankarska reč; mi smemo namreč trditi samo zato, ker se prišteva ta ali oni drugi politični stranki, da je malo da ne od vere odpadel (prope descivisse). Po-sebuo jasno razvija to razmerje okrožnica o krščanski vravnavi držav: „De iis, quae sunt opinabilia, lice-bit cum moderatione studioque indagandae veritatis disputare procul taraen suspicionibus iniuriosis eri-minationibusque mutuis. „V onih rečeh, katere niso dognane, je sicer dovoljeno, trezno in s hrepenenjem po resnici svoje mnenje zagovarjati; vendar pa brez krivičnega sumničenja in medsebojnega ob-dolžovanja."
3. Tretje pravilo, katero nam pri vsaki priliki priporoča Leon XIII., je vdana pokorščina katoličanov do njihovih škofov. Ona je praktični pripomoček, da se ohrani potrebna jedinost, katero sv. Oče tako močno želi. V svojem pismu do Španjcev toži, „quod minus, quam aequum est, episeoporum valet auctoritas" : „da se na veljavo škofov manj ozira, kakor bi se moralo." Francoze pa svari sv. Oče tako-le: „Disciplinae eorum, quos Spiritus Sauctus posuit Episcopos regere Ecclesiam Dei, clienti auimo pareant, auctoritatemque vere-bantur; nec suscipiant quicquam praeter eorundem voluntantem, quos, quando pro religione dimicatur, sequi necesse est tamquam duces." „Poslušni naj bodo radovoljno onim voditeljem, katere je postavil sv. Duh vladati sv. cerkev božjo, in naj spoštujejo njih veljavo ; naj po ničemur ne teže (govor je o katoliških lajikih), kar bi bilo zoper voljo onih, katerim se mora slediti kot voditeljem, kadar se gr<5 za obrambo sv. vere." Navesti bi mogli še več izrekov, pa saj navedeni zadostujejo v dokaz nauka sv. Očeta, da je ni katoliške politikebrez škofov ali škofom nasprotne.
To so najimenitnejša pravila, katera nam daje najvišji učitelj krščanstva za naše očitno življenje in delovanje. Iz njih lahko tudi posnamemo, kakošno bodi katoliško časnikarstvo. Tudi njemu veljajo opisana pravila.
Sv. Oče močno želi, da bi se katoliško časnikarstvo povzdignilo. „Napačna pismenost", piše on italijanskim škofom, „raora se spodbijati z dobro pismenostjo. One umetnosti, ki more največ škoditi človeštvu, moramo se tako posluževati, da bode človeštvu na korist. V njej moramo iskati zdravila, ker tudi iz nje vre hudi strup, preteč človeški sreči." Sv. Oče dajo pa tudi pravila, kakošno bodi katoliško časnikarstvo glede vsebiue in obliko. Piše namreč: „Gravitate et moderatione dicendi retenta, errores et vitia reprehendant, sic tamen ut eareat acerbitate reprehensio, personisque parcatur: deinde orationem adhibeant planam atque evideutera, quam facilo queat multitudo percipere": „Z mirno resnobo naj odkriva in zavrača zmote in pregrehe, tako, da za-vračujoč ne razburja ter ne žali oseb. Piše naj vsegdar gladko in jasno ter prepričevalno, da je čitajoče občinstvo more umeti." — Španjske časni-
karje opominja Leon XIII.: „Ut araotis lenitate et mansuetudine dissidiis coniunctionem animorum cum ipsi inter se tum in multitudioe tueantur": „V krotkosti in miroljubnosti varujejo naj se vsake razprtije ter naj ohranijo jedinost duhov sami med seboj in v občinstvu."
Nočemo pri tej priliki preiskovati, ali se je ravnalo vselej po navedenih pravilih slovensko časnikarstvo; tudi ne, ali je bila dosedanja odločujoča politika katoliških Slovencev res katoliška, ali recimo, konservativna, kakoršno se je tolikrat in tolikrat imenovala, k le jedno željo izrečemo; spolnitev te želje bila bi slovenskih politikov in časnikarjev najlepše darilo za zlato mašo sv. očeta Leona XIII. Želja, ki jo gojimo v srci, je ta, da bi vsi katoliški Slovenci vsprejeli navedene nauke Leonove z otroško vdanostjo ter so po njih ravnali v zasebnem in javnem življenji!	—r.
Praznovanje papeževe zlate maše v Ljubljani. Govor g. Povšeta v redutni dvorani.
Velečastna, prestavna gospoda!
Od slavnostnega odbora naloženo mi je, da tudi jaz spregovorim nekaj besedi o Leonu XIII., kar bom skušal poln spoštovanja za sv. Očeta, vrednega naslednika prvega apostola — ribča Kaper-naumskega, jetnika Vatikanskega — v kratko mi odmerjenem časi primerno z Vašo blagovoljno priza-nesljivostjo storiti.
Ako pogledamo nazaj v preteklost za le nekoliko desetletij v zgodovino krščanskega sveta, in primerjamo današnje gibanje ne le katolikov, ampak tudi drugih veroizpovedovalcev, ki vsi z neko nenavadno gorečnostjo in izrednim spoštovanjem čestitajo in se klanjajo poglavarju katoličanstva o priliki njegovega mašniškega jubileja, mora nas vse to nekako z ozirora na dosedanje razmere izneuaditi ter kot verne kristijaue z novo gorečnostjo, z novim zajpanjem navdati. Kako malo let je še, ko je vse vrelo in drlo ter mislilo, da ni treba več vere, ne božjih zapovedi, ko seje s tako malim spoštovaujem oziral veliki svet 7 središče večne resnice in pravice, to je v središče katoličanstva, na vidnega poglavarja kristijanstva.
Kaj pač se je moralo pripetiti; ali so se velikanski prevrati v vesoljnem svetu vršili, ali se je morda čudež iz Damaska ponovil, ali so švigali bliski z neba, da bi zaslepljencem oči razsvetlili, ali je morda kak mogočen kristijanski vladar, kakor nekdaj Karol Veliki, s zmagonosnira mečem sovražnike in preganjalce svetega Križa ukroti! in vpognil pod sv. Križ?
O nič od vsega tega se ni zgodilo; nič izrednega se ni pripetilo, uoben;h čudežev ni bilo, s katerimi bi vsegamogočna roka božja posegla in najmanj, da bi bila človeška moč delovala in pripomogla k temu prevratu. Kar se je tu mogočno dokazalo, ne le v tem slučaji, in mnogih brezštevilnih slučajih dosedanjosti, kar je kmalu že 19 stoletij kristijaustvu podeljevalo izredno moč, to je beseda božjega Odrešenika našega Izveličarja Kristusa, ki je izročil sv. Petru oblast in mu rekel pomenljive, večno resnične besede: „Ti si skala, in na to skalo hočem sezidati svojo cerkev." Ta velika obljuba Kristusova je, ki se je vedno obistinila in se bo in dokler bo svet obstal, tako dolgo bo središče cerkvene edinosti, papeštvo, katero čuva in vodi sveto vero in njene zapovedi, nerušljiva skala božje ustanove in zato tudi ostalo središče, kamor se bodo obračale oči vernih kristijanov z ljubeznijo, zaupanjem in spoštljivostjo.
Ne bom Vam preslavna, velečastna gospoda podal posebnega natančnega životopisa našega sv. Očeta Leona XIII., ker vsak izmed nas katolikov več ali manj pozmi prezanimivi životopis sv. Očeta. Kratkemu času primeroma pa želim opisati sv. Očeta, izredno nadarjenost in učenost ter neutrudljivo delavnost, polno odločnosti združene pa s posebno milobo srca, ter želim opisati ga kot po-spešitelja prave krščauske vede in voditelja človeške družbe. Govoril bom torej le o papeštvu njegovem.
Kmalu bo deset let, kar je nastopil Leon XIII. svojo vlado. Našel je sv. Oče žalostne oduošaje, kakor je sam pisal v prvi svoji okrožnici in prvi njegov klic bil je, ker jo resnica in pravica pri človeštvu zginila, „nazaj k Bogu!" Stavil si je Leon sicer težavno a toliko bolj koristno nalogo, zboljšati
razmere v človeški družbi, odstraniti zlo, človeštvo privesti k Bogu, kjer edino najde mir in srečo.
Leon jo dobro poznal, da nemalo je veda današnjega časa pripomogla h krivoverstvu in celo brezverstvu. Zato je v svojih okrožnicah skušal najprej odstraniti nevarni vpliv brezverske vednosti in to s tem, da je sam temeljiti veščak v vseh vedah teologije, filozofije, naravoznanstva itd. pokazal učenim krščansko vedo.
Človek namreč dela večjidel, kar spozna po svoji pameti za pravo; če se torej pamet moti, napačna je tudi človekova volja. Vednost, posebno modroslovje, kaže razumuemu človeku pot do prave vere in ga pripravlja za krščansko vero. Kdor se pri vsem svojem učenji in premišljevanji naslanja na veljavne razodete resnice, on nikdar s svojim razumom ne bo zašel na krivo pot. Tako so delali katoliški učenjaki vseh časov, tako osobito sv. Tomaž Akvinski, ki je vseh svetih učenikov nauke zbral, vredil in razširil. Bistrega in izredno razumnega duha bil je sv. Tomaž Akvinski, ki je ogreval solncu enak svet z žarki svojih čednosti in z lučjo svojih naukov.
Kakor nekdaj, tako bi tudi dandant-s po njegovem nauku, pri katerem se moramo seveda ozirati na napredek sedanjih ved, najlože razlagali in branili zdrave nauke katoliške cerkve proti raznovrstnim brezverskim učenjakom. Zato je izdal sv. Oče okrožnico o sv. Tomažu Akvinskem, v kateri iskreno priporoča, da se ustanovljajo stolice za modroslovje po naukih sv. Tomaža, tega velikana v filozofiji, katerega so in ga spoštujejo celo filozofi drugih veroizpovedovanj. Slavni filozof Jourdain smatra razpravo sv. Tomaža o postavi kot najboljšo o pravu (jusu), ki je dosedaj še nedosežena v svoji izredni duhovitosti. Slavni Contzen pravi: Mi moremo državno pravo Akvina smatrati kot svetlo luč, ki naj svarilno današnjim enakim razpravam služi. Protestant Ihering, ki je spisal obširno filozofijsko razpravo „namen o pravu", bil je od nekega presojevalca njegovega dela precej trdo napadeu, in ta piše v svojo obrambo pač pomenljive besede, da ne le njega zadene obsodba, ampak vse moderne filozofe in protestantovske bogoslovce, ki so zamudili velikanske misli in krasna resnična načela velikana filozofa Akvinskega izkoristiti. In tako so posebno nekateri najslavnejši moderni učenjaki in pisatelji kazenskega prava, ki ima sloneti na podlagi moralne filozofije v najnovejšem 19. veku, občudovali dela Akvina, ki je edini do sedaj prodrl s svojim globokim umom v izraženje človeškega mišljenja. Smelo se sme reči, filozofa Akvinskega ni še dosegel noben moderni filozof. Kaj pač naravnišega, da sv. Oče, sam velik učenjak, neutrudljivo vpliva na to, da se povsod, posebno duhovni, vadijo v modroslovji in ustanovil je tudi on tam v Rimu filozofiško akademijo sv. Tomaža Akvinskega, kjer se po naukih tega velikega svetega filozofa mladenči pripravljajo za važni duhovniški poklic. Pa tudi lajikom priporoča prav iskreno sv. Oče študij spisov sv. Tomaža. Tako je še le predlanskim sv. Oče rimsko plemstvo o priliki, ko se mu je poklonilo, navduševal za študij filozofije po naukih Akvina, da bode dobro in temeljito poučeno v veliki vedi moglo pospeševati sveto katoliško reč.	(Konec prih.)
Politični pregled.
V L j a b 1 j a u . 4. januarija.
MotramS® dežele.
Vojaška posvetovanja, na Dunaji se še vedno vrše. Iz Berolina so došle važne novice. Tisza in Fejerwary sta se pripeljala na Dunaj vsled uradnega poziva.
Apostolskemu munciju, nadškofa Galim-bertipi, poklonil se je v ponedeljek angleški veleposlanik na Dunaji, sir A. Paget, ter mu čestital za sv. Očeta v svojem in svoje vlade imenu.
Viiamje države.
Fapež Leon XIII. je daroval zlato sveto mašo popolnoma zdrav. Oblekel jo slavnostni mašni ornat v kapelici della Pieta pred altarjem, na kojern stoji krasen križ — darilo avstrijskega cesarja. Čaroben je bil prizor, ko je zlatomašuik vzdignil sv. hostijo: 70.000 vernikov kleči pobožno ter se trka na prsi, raz kor se čuje kakor angeljsko petje čarobna pesen, molitev k Jezusu v podobi kruha, v tem trenutku pa tndi hite vroče molitve celega katoliškega sveta proti nebu za blagor cerkvenega poglavarja!
1 Po sv. maši je zapel papež zahvalno pesen, in za-
donela je 70.000 grl in radostnih čutov kipečih src zahvala Vsemogočnemu, ki je ta dan podelil toliko srečo katoličanom in njihovemu poglavarju. — Ruski car je poslal dne 31. decembra sv. Očetu brzojavno čestitko, v koji naglaša svojo željo, da bi mogel zavarovati verske koristi svojih katoliških podložnikov.
Z odstopom Risticevega ministerstva so se pričeli v srbski skupščini zopet strankarski boji. Skupščina je preložila svojo sejo do konca jar.uarija; to napravlja vtis, kaKor bi se hotela izogniti tem bojem. Tudi se bo predrugačilo razmerje strank po številkah. Vladni poslanci bodo namreč izstopili in bo kralj imenoval nove zastopnike.
Berolinska „Nat. Ztg." objavlja pritožbo, kojo so izročili bolgarskemu ministru zunanjih z. dev zastopniki Avstrije, Italije. Francije, Anglije, Grške, Rumunijo in Srbije zaradi prelomljene tajnosti njihovih uradnih in zasebnih pisem. Minister je zastopnikom obljubil, da bo takoj dal preiskati to zadevo, s tem pa niso bili pritožniki zadovoljni, marveč so zahtevali, da se mora takoj odpraviti ta zloraba.
Novo leto pričelo se je za Francijo tako, da so tamošnji prijatelji miru in reda ne glede na splošni evropski položaj lahko v velikih skrbeh. Mi-nisterstvo ni niti složno, niti zadostno odločno. Brzojav nas je poučil, da je baje že odstopil Faye. minister mornarice. Tudi dva njegovih tovarišev bodeta neki isto storila, ministra vojne in javnih del. Toda to vse ni posebnega pomena; kar pro-vzročuje med ministri nejedinost, je prav majhno upanje, da bi kabinet dobil za-se večino v nameri. Stranke so si bolj sovražne, kakor sploh kedaj. Posebno uporabljajo radikalci vsako sredstvo, koje se jim zdi primerno, da jim bo utrdilo vspehe, pridobljene povodom predsedniške krize. — Pariški komunalni svet Ijuto napada vse, kar je katoliško. Iz višjih ljudskih šol je odpravil veronauk. Ne-krščanske šole pariške imajo sedaj 117.560 učencev, proste cerkvene šole le 71.741 učencev. Francoske katolike mora ves svet občudovati, kar se tiče njihove požrtvovalnosti. Sila pa je v nasprotnih rokah, zato propada njihova pravica pri volitvah. V tem žalostnem časi pa se blesketa toliko sijajneje najnovejši čin predsednika Sadi - Carnota. Pariški ob-čiuski svet proganja usmiljene sestre, Sadi-Caruot pa obsoja to postopanje s priznavanjem delovanja usmiljenih sester. Podelil jo namreč predstojnici nekega tacega zavoda križec častne legije.
Položaj Italijanov v Abesiniji je vedno žalostnejši. Tudi v Rimu so glasovi jako redki, ki bi še zagovarjali afriško ekspedicijo. San Marzanu bo treba na vsak način poslati pomoči, zaradi'tega se bo pa točka državnega računa „za Afriko" tem bolj pomnožila. „Opinione" praša: Kaj bo z afriško vojno, ako navstane evropska vojska? ter odgovarja na to: Odpoklicati jo bo treba nazaj, ne da bi bila izročila svoj nalog — maščevanje. Pač pomenljiv znak sedanjega časa.
Iz Sudana se poroča, da čakajo tamošnji domačini le prve vesti o zmagi Abesincev, potem pa bodo takoj planili na zagrizeno črtane Angleže.
Angleška vlada je sklenila zadušiti irsko narodno ligo v grofijah Dublin in Meath ter razpustiti osrednji odbor v Dublinu.
Humunija se jako nujno pripravlja na vojsko. Naročila je v Nemčiji 300.000 kgr. smodnika, veliko torpedov v Angliji in se pogaja s tovarno v Steyru za veliko število orožja.
Izvirni dopisi.
Iz Mengša, 3. januarija. Krasno slavnost je priredilo mengeško bralno društvo na novega leta dan v spomin zlate maše sv. Očeta. Zbralo se je v god-beni sobani poleg pošte preko 300 ljudij. Zastopani so bili vsi stanovi iz Mengša in tudi lepo število gospode iz Kamnika uas je prijetno iznenadilo s svojim prihodom. Sobana je bila primerno olepšana s podobo sv. Očeta, z obilnim zelenjem, zastavami iu grbi. Pričela se je slavnost ob 4. uri popoludne. Zapela se je najprej Foerster-jeva slavnostna himna s spremljanjem harmonija. Ko so potihnili veličastni glasovi, je stopila na oder desetletna deklica v narodni obleki in je deklamovala pesem (iz Vrtca) na čast sv. Očetu z milo-zvonkim glasom, a ob jednem s tako gotovostjo in primernim povdarkom, kakor bi bila že več let hodila po gledaliških deskah. Slavnostni govor je imel č. g. kapolan Koblar. Govoril je o predmetu: Leon XIII., oče kraljev in knezov in poglavar zemeljskemu krogu, posebni prijatelj Slovanom. Občinstvo je na koncu govora navdušeno vskliknilo: „Slava Leonu!" Na to je g. I. F u li t e k prav dobro prednašal pesein (Triglav Balkanu), ki je bila deklamovana leta 1881. pred sv. Očetom v Rimu. Mladega a spretnega deklamo-valca bi radi še kedaj videli na odru. Kmalu potem se oglasi moški pevski zbor pod vodstvom g. nad-učitelja Javorška. Nastopil je danes prvikrat, a reči moram, da smo poslušali osupnjeni, deloma
očarani. Kmetski mladeniči so se v kratkem času mnogo naučili in glasove očistili, tako da trud gg. ; Javorška iu Paternostra ni bil zastonj. Spel je pet i v venček spletenih slovenskih pesmi in na zadnje | cesarsko himno. Le ob koncu veselice si videl kako kislo zarezico na obrazu listih, ki so menili pri tomboli dobiti ue le glavni dobitek (sodček piva, kateri je daroval g. Wolf),ampak tudi glavni dobiček, koji je pa odnesla dijaška kuhinja v Ljubljani. Seveda je to dalo drugim povod k veselemu smehljanju. Mnogo zasluge za priredbo veselice ima g. graščak Mih. Stare.
Dnevne novice.
(Iz Rima.) Slavnostni odbor za papeževo petdesetletnico je razglasil, da vsak otrok, ki je bil rojen na novega leta in krščen, na ime Leona ali Leonide, dobi hranilničuo knjižico za sto lir. l)o- j tične družine naj vlože svoje prošnje z dokazi slav- j nostnemu odboru.
(Deželni zbor) je danes brez premembe sprejel zakon, s katerim se spremenjajo nekatere določbe glede odkupovanja bire, po dolgi razpravi, koje so se vdeleževali poslanci K 1 u n , P o k 1 u k a r , Šuklje,Apfaltrern, D e ž m a n in poročevalec Vi šn i kar. Konec seje je bil ob 3/il. ure. i Prihodnja seja bo v torek, 10. t. m.	i
(Vabilo) k sla vnos ti, katero priredi „!\ a- j toliško društvo rokodelskih pomoč- ! n i k o v v Ljubljani" o priliki zlate maše; sv. Očeta Leona XIII. v praznik sv. treh j kraljev, dne 6. januarija 1888, ob 1/26. uri zvečer j v svoji hiši, Poljske ulice, št. 10. — Vspored: 1. ! „Ouvertura", svira vojaška godba. — 2. Slavnostni ! govor. —: 3. A. Foerster: „Zlatomašniku papežu ; Leonu XIII.", zbor, — 4. „Očetov praznik", zložil j Iv. Krek, deklamacija. — 5. Dr. J. Katschthaler, i „Leonova pesen", zbor s spremljevanjem vojaške godbe. — 6. „0 petdesetletnici", sceničen predlog v enem dejanji. — 7. J. B. Maenner: „Himna Leonu XIII." zbor s spremljevanjem vojaške godbe.
—	8. „0esarska himna".
(Program veselici), katero priredi narodna čitalnica ljubljanska v soboto dne 7. januarija 1888 v društvenih zgornjih prostorih. 1. Ivan plem. Zaje: Koračnica „KoIo"; moŠKi zbor. — 2. Maucochi: „Ribič"; dvoglasni ženski zbor. ^— 3. L. Liebe: „Valček" ; moški zbor z baritonovim samospevom.
—	4. Dr. B. Ipavie: a) „Rožica", b) „Ne zveni mi", c) „Mlado leto"; poje mešani zbor. — 5. Guen-ther: „Tenorja iščejo"; komičen prizor za petje.
(,,Dom in svet.' ) Citatelje opozarjamo na današnje vabilo na uaročbo zabavno-poučuega časopisa „Dom in svet". List je namenjen v prvi vrsti mladini, ki si pridobiva više omike; pa tudi vsem omikanim sploh je namenjen, ki si želijo razširiti znanje in blažiti srce. Prav toplo priporočamo vsem rodoljubom, naj ga podpirajo, zlasti čast. duhovščina, ki potrebuje tudi sama primerne zabave, gg. profesorjem srednjih šol in pa gg. učiteljem. Starišem in drugim prijateljem srednje, šolske mladine priporočamo, da bi naro-čevali list za svoje sinove in mlade znance, ki so v šolah. Imoviti Slovenci naj bi naročali po več iz-tisov in jih razdeljevali med ubožne dijake.
(Odbor »Glasbene Matice") sklenil je v svoji zadnji seji, zopet v glasbeni šoli pričeti pouk v igri na raznih orkestralnih inštrumentih. Vežbanjo v tej stroki izročilo se je društvenemu učitelju gospodu S ti ar a I u, kateri bodo tudi učence vsprejemal. Kdor j želi v to šolo vstopiti, oglasi naj se takoj pri orne- j njenem učitelji, ali pa pri glasbeno šole vodji, gosp. j Fr. G e r b i č u.	Odbor. i
(Gospa Marija Rožička-Strozzi), prva ume-teljnica -zagrebškega gledališča, bodo, kakor čujemo, nastopila v našem slovenskem gledališči v teku meseca februarija t. 1. Njena izborna igra zagotavlja jej tudi v Ljubljani najsijajnejši vspeh, iu prepričani smo, da to gostovanje, s katerim počasti prijatelje slovenske dramatike, nij zadnje. Gostovala bode v dveh igrah, katere objavimo o priličnem časi.
(Dramatičnega društva) jednajsta predstava vršila se bode jutri dne 6. t. m. Igrala se bode opereta „ Deklica Elizonska", v katerej nastopiti zopet gospa Gerbičeva in gospodičina Daneševa. Ker bo j ta večer brezdvomno gledališče razprodano, opozar- ! jamo slavno občinstvo na naročilo vstopnic že sedaj. '
Začetek predstavi je „Prvi beli las", najnovejša igra, katera se bode predstavljala jutri prvikrat na našem odru, tej sledi veseloigra „Svojeglavneži", in predstavo zaključi opereta. Odbor društva prosi, da blagovolijo obiskovalci gledališča vstopnice, katerih niso oddali, prilično izročiti kustosu čitalničnemu (trafika). — V nedeljo dne 8. t. m. se bo predstavljala „Lo-woodska sirota", igrokaz v štirih dejanjih. Na vrsti so še za letos „Materin blagoslov", „Gospa, ki je bila v Parizu", »Veronika Deseniška" (ako bode društvu mogoče omisliti si potrebnih kostumov) in več drugih, katere bodemo objavili o svojem času.
(Okrajni glavar v KoCevji, g. Rajko Hočevar) je pred nekim časom vložil prošnjo za stalno vpo-kojenje. Kakor se nam iz Ribnice piše, je prošnja ugodno rešena in g. glavarju dovoljena pokojnina.
(Metliška kmetijska podružnica) je v seji 2. dan t. m. sklenila, da za novo leto svojim udom kupi 3 stroje: 2 slamoreznici in 1 koruzoružnico. Prvi dve bote delovali v Semiču in v Drašičih, slednja v Podzemlji. Tudi šolskim vrtom se bodo nekatere darila naklonila. Lepo in hvalevredno; le želeti bi bilo, da se število udov te prekoristne družbe pomnoži. Pristopite torej k društvu zavedni in napredni narodnjaki!
(Krajni šolski svet slovenjigraški) preskrbel je 80 šolskim otrokom, ki imajo daleč domu, opoludne gorko juho, katera se jim plačuje z milodari slovenji-graških prebivalcev.
(Celje) je v srednji Evropi med najmrzlejšimi mesti. Letos so imeli ondi v primeri z Ljubljano izredno hud mraz. Dne 24. decembra ob 8. uri zjutraj jo kazal toplomer v Celji —14° po R., na sveti dan — IV R.; na sv. Štefana dau —19° R. in 29. decembra —20° R, To pa ni bilo še najhujše, kajti na novega leta dan cveteli so Celjanom in njihovim okoličanom lasje in brade ob —23° R., dne 2. januarija pa ob —22° R.
(Nesreča na lovu.) 30. decembra šla sta lovca iz Kozjega nad zajce. Nesreča je hotela, da je Rajgeljuu zajec nasproti pritekel. Rajgelj dvigne puško k licu, pomeri in prav tem trenutku mu spodleti, da pada in puško sproži. Strel seveda ni šel proti zajcu pač pa žalibog v trebuh Prešičku, ki je kakih 40 korakov od Rajgelj na na preži stal. Svinčeno zrnje zarilo se mu je v čreva in je revež ■uuirl 31. decembra.
(tmirl je) 19. dec. pretč. leta prošt v Krk-u (Veglia), C e 1 e b i m i, rodom iz Reke.
(Iz Trsta): O papeževi zlati maši na čast je bilo tukaj v stolni cerkvi sv. Justa na novega leta slovesno veliko duhovno opravilo, katero je opravil prošt msgr. Šust; ko se je zapel „Te Deum", za-gromeftfje na gradu 21 strelov. Službe božje so se vdeležili vsi uradniki namestništva, na čelu jim prevz. Pretiš, dvorna sovetnika iu Reya. — Od mestnih oblastnij so bili navzoči župan Bazzoni, mestni svetovalec Burgstaller, kateri je predlagal čestitko papeži, in drugi podžupan Dompieni, ki je pobijal Burgstallerjev predlog; dalje vodja magistrata Oandusio in asesor Artico. Oddelek mestne stražo in požarne hrambe v paradi sta bila za „špalir" v cerkvi med službo božjo. — Da se je vdeležil Dompieri te slovesnosti, delajo se marsikateri ko-menlari. Se nekaj. Ves teden prej so hodili kidači okoli cerkve sv. Justa sneg gledat, koji so tudi spravili precej visoko na kupe, prostora pa ni bilo prav nič na trgu; ko pa so menda na magistratu zvedeli, da se vdeleži vlada z namestnikom vred drugi dan službe božje, dali so ponoči na Silvestrov večer ves sneg odvoziti.
(Premeščen) je g, Vekoslav S p i n č i c, c. kr. profesor na učiteljišči v Kopru in nadzornik za koperski in voloski okraj, na žensko učiteljišče v Gorici.
(Nesreča.) Herpeljska železnica je zaradi velikih žametov komaj zopet pričelo svoj promet, primeri se ondi 2. t. m. grozna nesreča. Zakonska Gašper in Pranja J e 1 u š i 6 peljala sta se čez železno cesto na razkrižji pri sv. Mariji Magdaleni v trenotku, ko pripiha vlak po tiru ter odnese voz, v katerem sta bila oprežena dva osla, s saboj dvajset metrov daleč. Žena jo bila na mestu mrtva, mož pa jo z razbito glavo še toliko časa živel, da so ga preuesii v bolnišnico, kjer je takoj nato svojo dušo izdihnil.
Telegrami.
Praga. 4. januarija. Kakor pišejo „Nar. Iisty", zaključen bo deželni zbor dne 19. t. m. Postava K v i o a 1 o v a in .sploh enaki zakoni,
ki zadevajo edino le narodne zadeve, obravnavale se neki no bodo, marveč so bodo rešili le proračun in nekaj manj važnih predlogov.
Pariz, 4. januarija. Govori se, da se hoče odpovedati vojni minister. — Požar je ugonobil tovarno Erardovo za izdelovanje glasovirjev; 1500 glasovirjev je zgorelo.
Umrli ho:
30.	decembra. Marija Gril, kondukterjeva žena, 47 let, Kravja dolina št 2, Meningitis. — Franca Bokal, hišna posest-nica, 87 let, Kravja dolina št. 6, Marasmus. — Franc Sodnik, uradnega sluge sin, 11 mesecev, Poljanska cesta št. 17, Bronchitis capellavis. — Marija Jenko, tesarjeva žena, 48 let, Cesta v mestni log št. 6, Pyaemio.
31.	decembra. Jožefa Bukovnik, dekla, 19 let, Gruberjeve »lice št. 3, Variola. — Alojzij Žitnik, kajžarjev sin, 2 dni, Karolinška zemlja št. 15, oslabljenje.
1.	januarija. Leopold Korzika, vrtnarjev sin, 6 tednov, Poljanska cesta št. 18, oslabljenje. — Katarina Radišek, delavka, 78 let, Pred škofijo št. 28, Marasmus. — Roza Černe, hišnega posestnika hči, 21/3 mos„ sv. Petra cesta št. 87, driska.
2.	januarija. Pavla Kozjok, delavčeva hči, 2 leti, Tržaška cesta št. 35, škarlatica. — Helena Bayer, računskega svetnika soproga, 54 let, sv. Jakoba trg št. G, Variola.
V bolnišnici:
27. decembra. Jožef Bizjak, delavec, 39 let, jetika. -Jožef Ješek, mešetar, 48 let, jetika. — Elizabeta Hauptman, kondukterjeva vdova, 70 let, Pneumonia.
29.	decembra. Jakob Šircelj, delavec, 60 let, Morbus Brightii.-
30.	decembra. Frančiška Šekš, delavka, 21 let, Morbus Brightii. — Alojzij Skrabar, kajžar, 45 let, odem v možganih.
2. januarija. Karol Zupan, delavec, 38 let, tuberkuloza.
Vrpnicntiko sporočilo.
M	o ^
g Čas Stanje .53 B * -—--Veter Vreme
zrakomcra toplomera
opazovanja T mm povCoitytt	S g
' 7. u. zjut. 744-50 — 90 si. zap. ' oblačno 1.2. u. pop. 744-36 — 18 si. vah. oblačno 0 00 9. u. zveč. 745-34 — 3-2 si. vzh. oblačno
78 gl. 15 kr. 80 „ 95 „ 20
109 92 871 271 126
90
50 70
03 97 20
Čez dan oblačnoSrednja temperatura 4 7° C, za 1-9° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 5. januarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .
Papirna renta, davka prosta......
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..
Kreditne akcije ..........
London .............
Srebro ............. —
Francoski napoleond.......... 10
Cesarski cekini .......... 5
Nemške marke ..........62
IST	izdaje? "TO
Nastopne molitvene in poučne knjige so izšle v novih izdajah, in sicer:
Sv. Alojzij 9 ali šestnedeljna pobožnost v čast
sv. Alojzija! Pridjane so molitve za občno službo Božjo in življenje sv. Stanislava Kostka. Spisal V. Lah. — V. natis. V polusnjo vezana z marmornatim obrezkom 45 kr. ;• v usnje vezana z marmornatim obrezkom 60 kr.; v usnje vezana s zlatim obrezkom 80 kr.; v usnje vezana s zlatim obrezkom in pozlačena I gld. 10 kr.
Getzemani in Golgata, šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti. Bukve premišljevanja in molitve k časti britkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa, po premišljevanji pobožne nuno Ane Katarine Emerih in po spisih najimenitniših častilcev presvetega trpljenja našega Zveličarja. Spisal J. Volčič. — VI. natis. V polusnje vezana z marmornatim obrezkom I gld. 10 kr.; v usnje vezana z marmornatim obrezkom I gld. 30 kr.; v usnje vezana s zlatim obrezkom I gld. 70 kr.
Naša ljuba Gospa, Presvetega Srca. Po-
učivne in molitvene bukve častilcem Matere Božje. Iz nemškega posnel Janez Volčič. — III. natis. V usnje vezana z marmornatim obrezkom 90 kr., v usnje vezana s zlatim obrezkom I gld. 30 kr.
Sveta ura moliti Jezusa v Zakramentu ljubezni
Božje ali: Obiskovanje presvetega Rcšnjega Telesa in počeščevanje vselej neomadežane Device Marije, za vse dni v mesecu polog sv. Alfonza Ligvorijana. Spisal Janez Volčič. — v. natis. I. Izdaja brez bratov-Seinske pobožnosti. V usnje vezana z marmornatim obrozkom 90 kr., v usnje vezana s zlatim obrezkom I gld. 25 kr., v usnje vezana s zlatim obrezkom in pozlačena I gld. 50 kr. — II. izdaja z bratov-ščiusko pobožnostjo. V usnje vezana z marmornatim obrezkom I gld., v usnje vezana s zlatim obrezkom I gld. 40 kr., v usnje vezana s zlatim obrezkom in pozlačena I gld. 80 kr.
Te knjige se dobivajo v navedenih platnicah in po imenovanih cenah, pa tudi lepše rezane pri podpisanem in v vseli bmvarnah.
Mat. Gerber, Ljubljana, (Josip C. Gerber),
založila trgovina s papirjem in knjigoveznico.
NB. Pri poštnih posiljatvah se plača od vsake knjige po 10 kr. več.	(1)
Leopold Tratnik, !
izdelovatelj cerkvene posode itd., J
(2) Enl^feljasaa^	j
»v. X3oti,a, ccsta št. T.	|
Zahvaljujem se prečastiti duhovščini in { p. n. cerkvenim predstojnikom za veliko za- t upanje in naročila, odkar imam svojo sedanjo delavnico, ter prosim, da mi ohranijo to za- ' upanje in me v prihodnjo podpirajo z na- ' ročili umetno izdelanih cerkvenih posod itd. I (Moja dosedanja dela spričujejo najbolje o | moji sposobnosti.) Po naročilu izdelujem naj- ( finejo zlate in srebrne, cizelovane posode: kelihe, ciborije, monstrance itd. Iz bronca 1 ali bakra: lustre, svečnike, svetilnice, kan- 1 delabre za velikonočne sveče v raznih slogih in velikostih, na zahtevanje tudi po predloženih obrisih. Prevzemam tudi naročila na mašne table, posodice za sv. olje in krstno pripravo, prav priročne obhajilne svetiljke, križe za bandera, altarje in sobe, kadilnice in aspergile iz najboljšo bele kovine. Strelovode izdelujem po najnovejših skušnjah. Za-dovolil bom vsacega naročnika, bodisi da je delo prepuščeno mojemu okusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Izdelujem po najnižjih cenah vsa kovinska cerkvena orodja, koja na željo tudi pozlatim, posrebrim ali naravno politujem (natur-polirt), ter jamčim posebno za stalno pozlačenje in posrebrenje.
Staro orodje jemljem y popravo.
3JSSjT" Na željo pošiljam načrte in fotografije še izdelanih predmetov.
Cerkovnikova
in ž njo sklenjena organistova služba
v Spodnji Idriji 1)Q o sy. Jurju 1888 izpraznjena.
Kdor hoče o tem kaj več zvedeti, naj se obrne i na cerkveno predstojništvo.	(2) ^
| VABILO NA NAROČBO. §
± i
%	Mladost! po tvoji temni zarji — Srce britko zdihuje" kakor slavnemu pesniku, tako tudi +
♦	marsikomu drugemu, akoravno ni doživel britkih skušenj. Komu se ne vrača spomin najraje v ♦
♦	mladostna leta? Ta spomin nas poživlja, ta spomin nam vzbuja gorka, milobna čustva..	♦
♦	Pa ne samo naša mladost. Stopimo v sredo mladeničev! Ali nismo med njimi pomlajeni * tudi mi, in srce — ni li znova oživelo?
0 mila, draga nam mladina! Ko bi ti vedela, kako te ljubi veliko mož, kako misli nate, kako se raduje nad tvojimi radostmi in žaluje, ako je tvoja osoda tužna! Šla bi počivat na taka krepka prsa, iz katerih dije ljubezen do tebe.
Mladeniča vidim poslavljajočega se od očetovske hiše. Mati si briše solze, očetova roka ga blagoslavlja. Oba pa tare skrb, kdo bode sina — odhajajočega z doma v svet — spremljal, čuval, vodil. In taka skrb ni prazna. Mnogokrat še huje teko solze, ko se je sin povrnil izmed sveta na dom očetov.
Kaj bi dali roditelji, ko bi mogli dobiti varuha in vodnika otrokom v tujini! Nepremagljiva ljubezen do vrle mladine — naše nade in našega veselja — napotila me da sem sklenil izdavati z novim letom
zabavno-poučni list
iif e?ir

je,
| namenjen v prvi vrsti mladini, ki hrepeni po višem izobraženji in napredku, potem pa tudi
♦	vsem omikancem, ki se žele zabavati in blažiti s slovstvenimi lepimi izdelki in si razširjati
♦	znanje z lahkimi poučnimi spisi.
i	„Dom in svet" bo prinašal v prvem delu leposlovne proizvode; v znanstvenem delu bode
i skušal obsegati vsa znanstva, da bode obče zanimiv ter koristen.
♦	Napovedan list bode najprej opazoval dom — domovino in vzbujal, čuval ljubezen do % nje: vodil bode pa tudi v svet, v daljni in širni, kjer so tuje šege in tuja ljudstva, kažoč, kaj
♦	8vet — sedanji in nekdanji — ponuja. „Dom in svet" želi biti zgoraj omenjeni vodnik. - Narodnjake, rodoljube, ki ljubijo mladino in hote, da narod naš napreduje, vljudno
in srčno prosim duševne in gmotne podpore.
Milo mladino in vse one, ki hrepene po pravi temeljiti omiki, vabim, naj se obilno na list naročajo, naj ga razširjajo.
Posebej prosim slovenske pisatelje iskreno obilne pomoči.
Nadejam se, da bode list našel pot do mladih in za vzore navdušenih src: vzrastel je, zelenel in cvetel bode na gorkih tleh njim udanega srca.
List bode pisan lahko umljivo; skrb mu bode za pravilen, čist, bogat, a vendar domač jezik, Skrb mu bode za raznovrstno tvarino — v malem obsegu.
List bode izhajal dne 20. vsakega meseca na celi poli velike osmerke. Cena mu je: ««:■_.	za leto, NO ■*- za pol leta.
Ako priraste kaj čistega dobička, rabil se bode za razširjanje lista in za podpiranje
ubožnih dijakov.	<vv> ■	• ,	v
Uredništvo in upravništvo je v Marijamsci. Za Ljubljanske naročnike
posreduje iz prijaznosti „Katoliška Bukvama".	.....
V Ljubljani, na god sv. Jorana Evang. 1887.	(2)
Dr. Franoo I^ampe,
urednik in izdajatelj.
:
Po ziiižaaief ceni,
Kmetom v pomoč.
Narodno - gospodarska razprava.
Spisal
IVAN BELEC,
župnik.
Cona, ltiijigfi jo znižana od 25 kr. na
SO ltr., po pošti 5 kr. več; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto brezplačno. — Knjiga obsega 9 pol v osmerki.
i „Katoliška tiskarna"
:	v Ljubljani
Valvasorjev trg štev. 5.
CEBELNO
priporoča
VOŠČENE SVEČE™1?
Ljubljani.
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljuliljaiii, Kljucarsko ulico štev. 3,
priporoča prečast. du-----JC1uITuL-XI hovščini in slavnemu
p. n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in febru-arija t. 1.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gojd. Mo-droce na peresih (Federmadratzen) po 10 gld. Žimnice po 22 gld. in višje. Molilni klečalniki in cerkveni stoli.
Za dobro in pošteno delo se jamči. Naročila z deželo in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se točno in najceneje izvršujejo.
Cenilci s podobami zastonj iti franko na za-htevanje.	(4)

srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17,
se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejšo obliko namreč:
Monštranc, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni.
Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognji pozlati, posrebri in popravi.
Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal.
IHG" Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. "1HJ	(9)
Stev. 9475.
Deželni odbor s tem objavlja, da se bode	po-beranje nastopne deželne naklade:
a)	od porabljenih likerjev in vseh oslajenih opojnih tekočin, brez razločka na stopinje alkoho-lovine od hektolitra po 6 gld. av. v.;
b)	od vseh ostalih porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah 100 delnega alkoholometra za vsako hektolitersko stopinjo po 18 kr. av. v.,
v vseh davčnih okrajih Kranjske za dobo	od
1. februarija 1888 do 31. decembra 1888 in	od-nosno za leti 1889 in 1890 potom javne dražbe pod spodaj navedenimi pogoji v najem dalo.
Dražbena cena, ki se bode izklicala za 11 mesecev leta 1888 postavljena je za davčni okraj:
Postojna..........2.200 gld.
Bistrica.......... 1.467	„
Senožeče..........1.100	„
Vipava .......... 367	„
Kočevje..........1.100	„
Velike Lašiče........1.100	„
Ribnica.......... 2.750	„
Krško........... 550	„
Kostanjevica......... 367	„
Mokronog......... 1.467	„
Kadeče.......... 275	„
Kranj........... 12.834	„
Skofja Loka......... 4.767	„
Tržič........... 3.667	„
Ljubljanska okolica...... 12.834	„
Vrhnika.......... 1.834	„
Litija ............ 5.500	„
Zatičina...............1.467	„
Idrija........... 1.467	„
Lož ........... 2.750	„
Logatec.......... 1.834	„
Kranjska gora........ 2.567	„
Radovljica.........9.167	„
Novo mesto......... 1.467	„
Zužemperk......... 550	„
Trebnje.......... 367	„
Brdo........... 2.200	„
Kamnik.......... 11.000	„
Metlika.......... 367	„
Črnomelj.......... 367	„
Ljubljana mesto....... 12.834	„
Dražbena cena, ki se bode izklicala za leto 1889 in 1890, postavljena je za vsako leto, in sicer za davčni okraj:
Postojna.......... 2.400 gld.
Bistrica.......... 1.600	„
Senožeče.......... 1.200	„
Vipava.......... 400	„
Kočevje.......... 1.200	„
Velike Lašiče........ 1.200	„
Ribnica.......... 3.000	„
Krško........... 600	,
Kostanjevica......... 400	„
Mokronog......... 1.600	„
Radeče.......... 300	„
Kranj........... 14.000	„
Loka........... 5.200	„
Tržič........... 4.000	„
Ljubljanska okolica...... 14.000	„
Vrhnika.......... 2.000	„
Litija........... 6.000	„
Zatičina.......... 1.600	„
Idrija........... 1.600	„
Lož............ 3.000	„
Logatec........ . . 2.000	„
Kranjska gora........ 2.800	„
Radovljica......... 10.000	„
Novo mesto......... 1.600	„
Zužemperk......... 600	#
Trebnje.......... 400 „
'MM » m I m m«»
Brdo
2.400 gld.
Kamnik..........12.000
Metlika.......... 400 „
Črnomelj.......... 400 „
Ljubljana mesto....... 14.000 „
Dražbena obravnava vršila se bode dnč 23. januarija 1888 ob 11. uri (lopolndne pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani, in se bode pri tej vsak navedenih davčnih okrajev v namen zakupa izklical posebej, pri čemur se opomni, da se na ponudbe bode oziralo le tedaj, ako se bodo ponudbe storile ali od različnih ponudnikov, ali pa tudi le od jednega za vsak navedenih davčnih okrajev tako, da se bode poberanje naklade v najem dalo ali za vso deželo jednemu najemniku, ali pa po davčnih okrajih več najemnikom.
Tega zakupa se sme udeležiti vsak avstrijski državljan, kateremu tega ne zabranjuje noben postaven zadržek. Na vsak način pa zakupniki, ki so bili zaradi kakega zločinstva kaznovani, ne morejo prevzeti zakupa. Osobe, katere so bile zarad zločinstva, storjenega iz dobičkarije ali zaradi kakega prestopka obsojene ali katere so bile po kazenski postavi o dohodninskih prestopkih zaradi tihotapstva ali zaradi hudega dohodninskega prestopka kaznovane ali ki so bile vsled pomanjkanja pravnih dokazov oproščene kazenske obravnave, so od tistega časa, ko se je ta prestopek zgodil ali ko je prišel na dan, skozi šest let izključene od zakupovanja. O osobni zmožnosti za sklenitev zakupne pogodbe se ima zakupnik pred začetkom zakupne obravnave na zahtevanjo deželnega odbora kranjskega izkazati z verjetnimi dokazili.
Kdor se hoče udeležiti zakupa, mora pred začetkom obravnave vložiti deseti del izklicane zakupne cene kot varščino v gotovem denarji ali v avstrijskih državnih obligacijah ali v druzih za varščino pripravnih papirjih.
Ta varščina se more nadomestiti tudi s pupi-larnovarnim posestvom ter je o tem treba predložiti zastavno pismo, kateremu je pridejati potrjilo o dovršeni vknjižbi, potem zemljiščno-knjižni izpisek in potrjeni prepis zapisnika o tem, da je bilo do-tično posestvo k večemu tri leta pred dnevom dražbe po sodniji cenjeno.
Vrednost obligacij in druzih varščinskih papirjev zračunila se bode po zadnjem borznem kurzu, vendar pa ne nad nominalno vrednostjo. Žrebanju podvrženim papirjem treba je potrdila, da še niso izžrebani.
Varščino presodila bode dražbinska komisija ter bode konečno odločila, se li sprejme ali ne.
Po dokončani dražbi obdržala se bode zakup-nikova varščina kot začasna kavcija, drugim ponudnikom pa se bodo njihove varščine precej nazaj dale.
Ponudnikom je na svoje lastne stroške skrbeti za to, da se izbrišejo dotične hipotečne kavcije.
Pri dražbeni obravnavi vsprejemajo se tudi pismene ponudbe; iste morajo biti pisane na kolek za 50 kr., priložiti jim je varščino ter mora za vsak davčni okraj posebej določena zakupnina zapisana biti s številkami in s črkami ter se ne sme nahajati nobena opazka, ki bi ne bila v soglasji z določbami tega razglasa ali z drugimi zakupninskimi I Pogoji-
Pismene ponudbe napraviti je po sledečem obrazci:
„Jaz podpisani ponujam za pobiranje deželno naklade:
a)	po 6 gld, av. v. od vsakega hektolitra porabljenih likerjev in vseh oslajenih opojnih tekočin;
b)	po 18 kr. av. v. od hektoliterske stopinje 100 delnega alkoholometra vseh ostalih porabljenih žganih opojnih tekočin;
za dobo od 1. februarija 1888 do 31. decembra 1888 v davčnem okraji.....letno zakupnino .....gld. . . . kr., reci.....goldinarjev . . . krajcarjev av. v., in odnosno za vsako
leto 1889 in 1890 v davčnem okraji.....letno
zakupnino.....gld. . . . kr., reci.....goldinarjev . . . krajcarjev itd. ter izrekam, da so mi dražbeni in zakupni pogoji, katerim se podvržem brezpogojno, natanko znani, in da zastavim za pred-stoječo ponudbo priloženo varščino .... gld. . . . kr. za toliko časa, dokler mi deželni odbor kranjski ne naznani, da mojo ponudbo sprejme ali zavrže.
Dan......
Ime......
Stanovanje......
ponudnika."
Pismene ponudbe se morajo pred začetkom obravnave, to je pred 23. jamiarijem 1888 do 11. ure (lopolndne zapečatene'vložiti pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani in se bodo precej po končani ustmeni dražbi razpečatile in objavile.
Kadar se začne odpečatenje pismenih ponudeb, pri kateri priliki smejo ponudniki navzoči biti, se ne vsprejmo nobene ponudbe več, ne pismene in. ne ustmene.
Ako se jedna pismena in jedna ustmena ponudba glasita na jednak znesek, dala se bode prednost prvi; pri jednakih pismenih ponudbah odloči žreb, ter bo dražbena komisija takoj izvršila žrebanje.
Kdor se v imenu koga druzega te dražbe udeleži, mora imeti poverjeno pooblastilo v to posebno svrho in jo izročiti komisiji.
Ako se več osob skupno udeleži dražbe, so vsi zadružno jeden za vse in vsi za jednega porok za spolnovanje prevzetih pogojev.
Če uloži več osob skupaj jedno pismeno ponudbo, se morajo v tej izrečno izjaviti, da se zadružno zavežejo pogoje izpolnovati.
Dražba se vrši s pridržkom odobrenja deželnega odbora ter zakupovanje veže ponudnika precej po njegovi ponudbi, deželni odbor pa še le potem, ko. je ponudniku vročil potrjenje njegove ponudbe.
Zakupnika vpelje začetkom zakupne dobe deželni odbor v zakupninsko poslovanje. Dotični zakupnik mora v zavarovanje zakupnino v osmih dneh po vročitvi potrdila ponudbe oskrbeti varščino v znesku četrtega dela za jedno leto pogojene zakupnine po jednem zgoraj navedenih načinov; pri tem se sme vračuniti pri vložitvi ponudbe ali po dražbi-kot varščina vplačani znesek.
Zakupnino mora zakupnik plačevati v jednacih zapadlih mesečnih obrokih zadnji dan vsacega meseca in ako poslednji dan pade na nedeljo ali praznik, na prejšnji delavnik pri deželni blagajnici kranjski v Ljubljani.
Drugi zakupninski pogoji naznanili se bodo ponudnikom pri dražbeni obravnavi in se lahko izvedo tudi pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani ob navadnih uradnih urah.
Vsprejmo se tudi skupne ponudbe, to je za več davčnih okrajev skupaj, ter jo ponudniku dano na prosto voljo, izbrati si katere koli davčne okraje v jedno skupino.
Pa tudi v tem slučaji so morajo ponudbe za vsak davčni okraj posebej navesti. Deželni odbor kranjski si pridrži pravico, da glede na uspeh zakupne obravnave potrdi izid dražbe po svoji raz-bornosti in prosti volji, bodi-si za posamezne davčne okraje, bodi-si vsacega za-se ali pa skupno za cele skupine, kakor so navedene v ponudbah.
Pri tej dražbi smejo se vložiti tudi ponudbo pod izklicanim zneskom.
(1)
Ocl deželnega odboi-a Kranjskega
v Ljubljani dno 2. januarija 1888.
Brata JEberI9
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.:
IJJbiJ®
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. i
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse < v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ; znano reeino fino delo in najnižjo cene.	]
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve < v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem ; lanenem oljnatem firneži najlineje naribane in boljšo ! nego vso te vrsto v prodajalnah.	(5) <
S®" Conilco na zalitovanjo.