Siev. 3.
t ijuuM T mero, M i mm 1925.
Posamezna Številka stane 2 Din. LElO LIR.
Naročnina
za državo SHS: na mesec ...... Din M
za pol leta ..... m 120
sa celo leto .... „ 249
za inozemstvo: mesečno.......Dlu 30
Sobotna izdaja:
c«lo letno
t Jugoslaviji .... Din 69 v Inozemstva.... . 80
Cene Inseralom;
Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1*50 lo Din 3'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'30, veliki po Din 3'— In 4'—« oglasi v uredniSkem dela vrstica po Din 6*—.
Pri večjem naroČilu popust
Izhaja vsak dan iivzemSl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjulref.
S tedensko
Ilustrirani Slovenec w Poštnina Mm \ ociovinl-
Uredntštvo Je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo: nelrankirana pisma se ne spre-lemajo. Uredništva telefon 50. upravnišiva 328.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.630 In 10.349 (za inscerate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga ln Dunaj 24.797.
bo] proti nasilju!
Minister notranjih zadev v Davidoviče-vi vladi g. Nastas Petrovič je takoj po razpisu volitev odpotoval na agitacijsko potovanje v Južno Srbijo. Pa ni posebno dolgo agitiral tam doli. Po svojem povratku v Belgrad je objavil v belgrajskih listih daljše poročilo o svojih dogodkih in doživljajih na našem jugu. Povedal je, da so mu srezki in okrožni načelniki in poglavarji prepovedovali shod za shodom, zasledovali so ga z žandarji in policaji kot navadnega zločinca in nekje ni dosti manjkalo, da ga niso zaprli kot kačaka in odmetnika tisti ljudje, ki jih je bil on sam kot minister imenoval na njihova uradna mesta!
Tako se je godilo njemu, rojenemu Srbu in bivšemu ministru, ki je vse prej kakor »boljševik«. Ljudem pa so oblastniki v Južni Srbiji grozili z umori in s požigi celih vasi, če ne bodo na dan volitev vladne skrinjice polne volivnih kroglic.
Takih poročil pa ni prinesel v Belgrad samo bivši minister Petrovič, ampak pošiljajo jih dan za dnem vsi opozicionalni kandidatje, Davidovičevi demokrati, muslimani in zemljoradniki, in eno je grozneiše kot drugo.
Nič boljše ni v Črni gori. Mogoče je še hujše, če se da volivno nasilje v Južni Srbiji sploh še stopnjevati.
Hrvate je zadela vsa teža pravkar objavljene obznane. Ni dovolj, da zapirajo voditelje največje hrvatske stranke, zaprli so tudi podpredsednika parlamenta in člana državnega odbora, glede čegar nedotakljivosti ni mogoč noben dvom. Hrvatske vso-učiliške profesorje in ljudskošolske učitelje mečejo na cesto ali pa jih trgajo od njihovih rodbin in jih pošiljajo v nezdravo Macedonijo takorekoč v gotovo smrt. Na deželo pa so poslali cele trume žandarjev, ki bodo ustvarjali na dan volitev svobodno voljo svobodnega ljudstva.
Balkanske metode so zanesli tudi že v Slovenijo. Na Štajerskem izsiljujejo od državnih nameščencev izjave s častno besedo, da bodo volili vladne kandidate. Kaj naj reveži narede s svojimi rodbinami, če bi podpise odrekli? Ali naj pomro na cesti od gladu? Neljube jim osebe prestavljajo in gonijo iz kraja v kraj, samo da izgube volivno pravico. Na kmete pa so poslali orožnike, ki morajo pri svoji beraški nagradi oblezti vsako hribovsko vas in tam delati^ za vladne kandidate in za ljudi, ki bi najraje vse, kar je slovenskega, utopili v žlici vode.
Slovenskim vseučiliščnikom odjedajo državne podpore in jih dele le svoiim zvestim političnim priganjačem brez ozira na sposobnost in potrebo. Tako hočejo že v mladih srcih udušiti vsak čut za dostojnost in poštenje in hočejo vzgojiti tudi pri nas uradniški naraščaj, ki ne bo več vedel, kaj je pravičnost, ampak bo gledal samo na denar in bo slepo služil vsaki strankarski "* 'i, ki ga bo hotela nagrajevati ne za ob-
•no delo, ampak za strankarsko io.
kmete in za delavce in za vso njihovo bedo in vsakdanje gorje pa vlada nima najmanjšega smisla. Za volitve je denarja na prgišča, za odpis najmanjšega davka pa ga ni dinarja, ne vinarja. Za volitve se trosijo miljoni, ni ga pa beliča niti za le eno stanovanjsko hišico. Uradnikom pa dolguje vlada že cele mesece prav lepe stotake, izplačala pa do danes še ni niti vinarja čeprav ima danes denarja dovolj na razpolago.
V volivni dobi je dosegel korupcijski smrad svoj višek. Nasilje in korupcija, to sta dva glavna stebra današnjega režima.
Ali bo slovensko^ljudstvo mirno gledalo, kako nas začenja objemati s svojimi mrtvaškimi prsti korupcijski duh? Ali more slovensko ljudstvo trpeti, da nam hoče režim pretisniti želodec in nas ugnati z lakoto in nas spraviti lačne in gole pred seboj na kolena? Ali naj slovensko ljudstvo res mirno gleda, kako se ruši in podira pod našimi nogami vse, kar si je naš narod tekom stoletij priboril, predvsem pa naše poštenje?
Prepričani smo, da naše ljudstvo tega trpelo ne bo! Preveč je bilo že potrpljenju in prehude so izkušnje, ki nam jih nalaga PPŽ-režim. Enkrat mora biti tega konec!
ČRNA REAKCIJA DIVJA. — JUGOSLOVANSKA FAŠISTOVSKA VLADA JE PROGLASILA VSE POŠTENE DRŽAVLJANE ZA SUŽNJE. — ZAČENJA SE BORBA ZA RESNIČNO SVOBODO IN ZEDINJENJE.
Belgrad, 3. januarja. (Izv.) Zanimanje za dogodke na Hrvatskem je v javnosti vedno večje in današnji listi obširno poročajo o nasilnih ukrepih, ki so se včeraj izvršili v Zagrebu. Obenem tolmačijo listi vladni korak in prinašajo obširne komentarje o tem nasilju.
»Pravda« piše: »Vlada se je končno odločila, da izvrši največjo nezakonitost proti celemu delu našega naroda, proti Hrvatom. Na nekem mestu svojih dekretov pravi vlada, da ne dela proti Hrvatom, temveč proti »zločinskim njihovim strankam«. V resnici je stanje tako, kakor je bilo: da so vsi Hrvatje v HRSS,
Radikalni list »Smotra« ostro obsoja vladne ukrepe in objavlja, da se k stvari še povrne.
Danes je izšla prva številka novega demokratskega lista »Svoboden n a -r o d«. List piše sledeče: »Končno smo dočakali obznano, s katero je storjen udarec ne samo nad svobodo hrvatskega naroda, temveč tudi nad svobodo Srbov, ker je glavni cilj tega protiustavnega akta, da omogoči PP uzurpalorskemu režimu, da se če dalje vzdrži na vladi. Na ta način je svoboda našega ljudstva vkovana, domovina pa je postala brezpravna raja, vržena v žrelo propale kompanije. Ponav-
j	.	.	,	1 1 I • •	vrnila. » 41CIU Uiuuaic nw!iuaiu t, '«uo>-
da se je našla z ozirom na to vlada, ki ,e , y se težka borba osvoboditev naroda,
r\ rtrr Url I o h rT mlol/i n! »i-S' n^n 1 <-n <J n i T.f r»n	>	-	.
postavila hrvatski del našega naroda izven zakona. Po takem činu predstavlja naša država samo organizacijo, kateri gospodari 20 ljudi, ki so se svojevoljno imenovali za ministre. Ta čin ruši ugled države v inozemstvu, državljanom pa daje na znanje, da samo ena vlada odloča, ki gazi vse zakone in da nimajo državljani nobene zaščite več, ako ne pripadajo kliki.«
Nadalje prinaša »Pravd a« daljši članek pod naslovcm: »Hrvati so sužnji* in pravi: »Vlada je posebe naglasila, da se bo za HRSS najstrožje uporabil 13. čl. zakona o zaščiti države, Z dragimi besedami, da bodo vsi Hrvati razen malega števila Pribičevičevcev odpuščen: iz vseh javnih služb od občinskih do državnih. Zaprejo se jim vrata do vseli državnih in samoupravnih služb. Polnopravne državljane je vlada proglasila za sovražnike države in za sužnje, ki nimajo nobenih državljanskih pravic.«
Eolgrad, 3. jan. (Izv.) Danes je pričel v Belgradu izhajati nov list »Svoboden narod«. Na uvodr.em mestu prinaša sledečo Davidovičevo poslanico:
»Svoboden narodi* prihaja v pravem "asu. Prepričan, da bo debro služil pravi obodi svojega naroda. Beril se bo proti ;im, ki pretijo s svinčenkami, z dikta-a, ki si je zapisala na zastavo novo zna-.vnje korupcije in nasilja; preti tistim,
1	Policija na Mu.
Zagreb, 3 .jan. (Izv.) Policija je danes pregledala na stanovanjih in prostorih 1 vodstva HRSS zaplenjeni material. Našla ni ničesar, kar bi no bilo že objavljeno v časopisju. Dopoldne so biii aretiranci zaslišani. Odklonili so vsak odgovor in se sklicevali na imuniteto. Smatrajo, da je uporabo zakona o zaščiti države proti HRSS protizakonita. Nocoj ali jutri bodo štirje aretirane! prepeljani v zaporo sodnega stola. Avgust Košu lic je obsojen na
2	meseca in 1000 Din radi nedovoljenega nošenja revolverja in ostane v policijskem zaporu. Policija bo izročila državnemu pravdništvu obtožbo, v kateri »dokazuje-", da je HRSS s pristopom v kmetsko internacionalo, vsled česar je treba proti HRSS uporabiti zakon o zaščiti države. Kot obte-žllno navaja samo korespondenco med drugim pisma Aleksandra Todorova (ki je že davno mrtev) na Radiča. Policija izjavlja, da je iz obtožilnega materiala »razvidno«, da se je vodstvo HRSS pregrešilo proti obstoječim zakonom in da so mora postopek proti njemu nadaljevati.
Zmago nad nemoralnostjo, nad nasiljem in nad vse uničujočo korupcijo pa bomo izvo-jevali le, če bomo na dan volitev stali kot skala, vsi za enega, vsak za vse! Malenkostni prepiri se morajo umakniti le eni veliki misli, zmagi celokupnega Slovenstva pod izkušenim vodstvom Slovenske ljud. stranke in njenih prvoboriteljev.
Belgrad, 3. jan. (Izv.) -Pravda? piše: Ministrski predsednik Nikola Pašič in zunanji minister dr. Momčilo Nine. i o sta prejela od predsednika italijanske vlade M u s s o 1 i n i j a čestitko za novo leto. V teh čestitkah želi uspeha v isti akciji, ki se vodi v Belgradu in Rimu.« -— PaŠic in Ninčič sta na Čestitke poglavarja vseh italijanskih morilcev lahko ponosna.
ki stremi za edinstvom, za popolno suve-reniteto. Šele ko bo uničena črna reakcija, ki ubija duha, bosta zavladala mir in bratstvo. Prišla bo vlada narodnega sporazuma, ki bo pravi režim svobode in solidarnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bo omogočil konsolidacijo naše države. Šele tedaj se bodo lahko postavili pravi temelji nafemu skupnemu življenju in naši skupni kulturi. Ta zmaga bo za vedno izbrisala vse nasilje. Tragika radikalne stranke je strašna. Nekdanji njeni velikani so se borili za svobodo. Sedaj pa čreda moralnih propalic, ki je okrog sebe zbrala one, ki so pripravljeni za njo storiti vse, grozi tistim, '•ki ji nc marajo slepo slediti. Stranka svetlih tradicij in slavnih ljudi je doživela sramoten konec, ker so njeni voditelji postali nevredni nasledniki ide- . alnih borcev za pravico in svobodo.« j
ki si izmišljajo boljševiško nevarnost, da bi bolj pritisnili svoj narod; ki vedno žrtvujejo interes ljudstva, da bi so vzdržali na vladi, ki v imenu ljubezni med ljudmi seje jo mržnjo in osveto med rodnimi brati; proti onim, ki radi oblasti neusmiljeno sramote in ubijajo raše ideale... Da še mnogo je takih. Zla je toliko, da se iž njega ne vidi več siva Pašičeva glava.«
Ljuba Davidovie.
Belgrad, 3. jan. (Izv.) V vseh političnih krogih z največjim zanimanjem pričakujejo korake, ki jih mora podvzeti skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič z ozirom na to, da je policija aretirala prvega skupščinskega podpredsednika dr. Vladimirja Mačk a. Prevladuje mnenje, da od Jovanoviča ni pričakovati nobenih korakov, ker je znano, da je bil on glavni inspirator za obzrano. Na Silvestrovo noč je bil v tej zadevi pri Pašiču na stanovanja in mu prigovarjal, naj obznano objavi.
Rai
Zagreb, 3. jan. (Izv.) Policija izjavlja, da Sijepana Radiča še vedno ni našla. Zasledovanje sc še vedno nadaljuje.
Bplgrad, 3. jan. (Izv.) Senat belgraj-skega vseučilišča je izdelal poročilo o do« godkih ob priliki protestne skupščine belgrajskih akademikov radi kršenja avtono* mije vseučilišča in prelitja krvi akademi« kov. To poročilo, podkrepljeno z dokazi, prinaša novo luč v te dogodke in dokazuje odgovornost prosvetnega ministra za dogodke.
LISTE HRSS.
Zagreb, S. jan. (Izv.) HRSS je predložila sodišču vse kandidatne liste razen v Zagrebu, v Velikem Bečkereku in Va-raždinu.
Zagreb, 3. jan. (Izv.) Tekom včeraj, šnjega in današnjega dneva so bile iznv cene sodišču nekatere kandidatne lista HPS. Ostale sledijo te dni.
V I
Nov val fašistovske diktature pljuska domalega preko cele Italije. Od vseh strani prihajajo poročila o opustošenju tiskarn, društvenih prostorov ln zasebnih stanovanj režimskih nasprotnikov. Vlada igra pri tem nelepo igro. Navidezno si prizadeva, da vzdrži javni red in mir, dejansko pa imajo fašisti pri svojih terorističnih pohodih popolnoma svobodno roko, kakor so jo imeli dp umora posl. Matteotti'a. Notranji minister je dne 1. t. m. izdal naredbo, da i® prepovedujejo vsi shodi in sestanki; kljub temu se po vsej Italiii vrše veliki -/bori fašistov in demonstracijski izprevodi, ki s-s nato razdele v posamezne skupine, ki izvršujejo napada in opustasen;a. Dalje je vla* da odredila preventivni sekvester za ma< Ione vse opozirionalne liste, ki nekateri žd tretji dan niso izšli. Pač pa nemoteno iz-hajaio fašistovska glasila, ki divje groze in hujskajo proti opoziciji.
Vladno početje ogorčuje celo zmerne fašistovske kroge in »Tribuna« opominja vlado, naj ne prenapenja strun.
Slišijo se glasovi, da je spričo neizprosnosti obeh taborov — onoziciie in režima — mogoč samo en izhod: volitve pod pokroviteljstvom armado.
Rim, !*•. jan. Včeraj se je sešel ministrski svet, ki je razpravljal o položaju in o delavnem programu zbornice. 0 seji je i« lo izdano čisto kratko poročilo. Ministrski' svet se danes iznova snide.
FAŠISTI RUŠIJO IN P0ŽIGAJ0.
Arezzo, 3. januarja. Na novega leta dan se je vršil tu velik fašistovski shod. Fašisti so se pripeljali od vseh strani s kamijoni. Zbrali so se na trgu Umberto I. Nato so sai razdelili v skupine in odšli pustošit. Udrll so v tiskamo popolarskega glasila »Vita del Popolo«, uprizorili divje streljanje, nato pa vse razdejali. Polec tiskarne je imela svoje prostore duhovniška zadruga. Le-to so fašisti zažgali ter je ogenj uničil vse blago, slike itd. Gasilci so obvladali požar le po večurnem trudu. Potem so fašisti opu* stošili in zažgali obe framasonski loži, republikanski krožek in zasebno stanovanje zdravnika dr. Sabatinija. Po opravljenem delu so se fašisti znova zbrali na trgu, zborovali in končno poslali Mussoliniju brzojavko, v kateri ga poživljajo, naj prevzame diktaturo.
Livorno, 3. januarja. Dne 1. in 2. t. m.
so se vršile tu velike fašistovske dem » stracije, ki so se končno izpremenile v tež« ke izgrede. Fašisti so opustošili in zažgali sedež združenih prostozidarskih lož, tajništvo italijanske ljudske stranke, sedež > publikanske stranke in več zasebnih stanovanj. Pobrali so vse izvode Corriere della Sera, jih znosili na trg in zažgali.
Lncea, 3. jan. Povodom pokrajinskega sestanka fašistovske zveze so fašisti opu-stošiH krajevno uredništvo firenskega »Nu-ovo Giomale«; zmetali so vso opravo in
drufrn ns rr«5tn in tnml.-n! •»rwrroi:
>	- -	--« ........t,j UMU^Ul,. '<I<<I1.-*
so opustošili sedež obeh framasonskih lož, Rokodelskega društva in več zasebnih stanovanj. Napadli so tudi sedež kombatent-ske organizacije, a jih ie orožniitvo odbilo.
Plsn, 8. Januarja. Včeraj se je zbrulo
tu do 10.000 fašistov, ki so popolnoma opustošili sedež framasonske lože, uredništvo in tiskarno popolarskega dnevnika »Mes-saggero Toscano«, stanovanje in pisarno odvetnika in poslanca Sbarbe, republikanski krožek in še več zasebnih stanovanj. Vse trgovine so bile zaprte. Zvečer so fašisti napadli sodne zapore, a so bili odbiti. Nato so opustošili lokal krajevnega uredništva firenskega Nuovo Giornale.
Rim, 3. januarja. Iz raznih krajev na Toskanskem, iz Cremone, Neaplja in od drugod prihajajo poročila o težjih in lažjih fašistovskih izgredih. Fašisti povsod napadajo neljube osebe z gorjačami in revolverji, ponekod mečejo tudi bombe.
NOVE HIŠNE PREISKAVE.
Rim, 3. januarja. Vlada je dala izvršiti mnogoštevilne hišno preiskave v pisarnah in zasebnih stanovanjih pristašev organizacije >Italia Libera« v Benetkah, Firencah, Genovi, Alessandriji in drugod.
FIRENŠKI DOGODKI, i Rim, 3. jan. Notranji minister je odposlal v Fironzo posebne r. komisarja, 'a preišče dogodke in dožene krivce. V odkritosrčnost te akcije nihče ne verjame, tem manj, ker vlada do danes ni pozvala na odgovornost tamkajšnjega prefekta, ki bi bil mogel dogodke vsaj omejiti, ako no popolnoma preprečiti.
Fašistov se je bilo zbralo v Firenzah približno 20.000, vsi oboroženi s puškami. Ko so bili opustošili tiskarno >Nuovo Giornale«, so odšli pred tiskarno dnevnika »Na-zione« in priredili demonstracijo v znak simpatije. Zahtevali so, naj ravnatelj lista Borelli govori z okna. Le-ta je pa to odločno odklonil in izj-azil 6voje obžalovanja nad nasiljem proti >Nuovo Giornale«. Naslednji dan je »Nazione« v uvodniku znova obsodila nasilje in izrazila svojo meščansko in časnikarsko solidarnost z N. G. Ravnatelj Borelli je razen tega ponudil N. G. v svojih prostorih zasilno streho ter je N. G. izšel naslednji dan v njegovi tiskarni ia pol strani. N. G. ugotavlja, da so fašisti napravili za 2 milijona lir škode.
Na novega leta zvečer so fašisti teJkj pretepli tipografa Toccafondija. Ribič Mi-randoli, ki je slučajno prišel mimo, je ta čin obsodil. Fašisti so navalili nanj in ga zabodli v trebuh. — Vojaka Ristorija so fašisti napadli z revolverji in ga smrtno-nevarno ranili v hrbet
»AŠISTOVSKI DIREKT0RIJ ZAHTEVA NADALJEVANJE SEDANJE VLADNE AKCIJE.
Rim, 3. januarja. FašistovskI narodni dlrektorij je imel včeraj sejo. Sprejel je sklep, v katerem zanikava obstoj moralnega vprašanja, ki da se ga poslužuje opozicija zgolj za pretvezo. Poziva vlado, naj k neizprosno energijo nadaljuje svojo sedanjo akcijo proti koalirani opoziciji. Fa-šistovska stranka bo merila potem svojo akcijo po vladni akciji, ki se more naslanjati na dejstvo, da fašizem popolnoma gospoduje položaju nasproti opoziciji
PARLAMENT.
Rim, 2. januarja. Danes se je sešel vodilni odbor parlamentarne večine in v sporazumu z Mussolinijem sklenil, da se zbornica poslancev v jutrišnji seji, potem ko reši dnevni red, odgodi za 10 dni, teken katerega časa bodo odseki rešili načrt za Volivno reformo in ostalo gradivo.
Mussolini bo v jutrišnji seji govoril o notranjem položaju, nakar se sklene dnevni rod, ki pa ne bo imel značaja zaupni odnosno nezaupnice.
Zbornična opozicija: giolittijanci, or-landijanci in kombatenfi so Zelenili, da ostanejo v strogi opoziciji, da pa ne zapu-ete zbornice.
UNIČENA SVOBODA TISKA.
Rim, 2. jan, Zaplenjevanje in ustavljanje opozicionalnega časopisja se nadaljuje. Teror je tako velik, da si noben opozicijo-nalni list ne upa več niti ziniti besedice o potrebi normalizacije dežele pod moralnim vidikom.
POŽAR V FIRENCAH POVZROČIL OSEM MILIJONOV ŠKODE.
Firenze, 3. januarja. Škoda, ki jo je povzročil požar v velikih železniških skladiščih, znaša osem milijonov lir škode. Listi spominjajo, da sta se tekom minulega meseca pripetila podobna požara v železniških skladiščih v Paumi in Trasteveru.
UPOR V ZAPORIH V SIENL
Siena, 3. januarja. Na novo leto ponoči so aretirali in odpeljali v sodne zapo-e štiri komuniste, ki so v pretepu ranili dva fašista. Komunisti so dvignili v zaporih silen krik, nakar so se kaznjenci uprli. Upor so zadušili.
FAŠISTOVSKI SINDIKATI ODPADII OD j FAŠIZMA.	|
Trident, 3. januarja. Federacija faši ' stovskih sindikatov v Tridentinski Benečiji je sprejela sklep, da se popolnoma loči od fašistovske stranke. To utemeljuje s tem, da bo mogla potem svobodnejše in uspešnejše delati zn interese produktivnih slojev. Zvezno vodstvo je istočasno sklenilo, da ostane v pr.nnanenci in poziva vse člane rindikatov v Trid. Benečiji, naj se smatrajo Vot mobilizirani.
JTIG0SL0VANSK0-GRŠKA ZVEZA PROBLEMATIČNA.
Rim, 3. jan. »Agenzia di Roma poroča, da se pogajanja za obnovitev jugoslo-vansko-grške zveze ša niso za?ela in d« se po vsej priliki uvedejo šele po volitvah v Jugoslaviji. Kar se tiče Romunije, se r»j»n pristop jugoslovansko-grški zvezi zaenkrat ne zdi aktualen. Vest, da pride v Bel-grad Venizelos v evrho sestanka s Paši-čem in Bratianom, je napačna.
FRANCIJA IN RUSIJA.
Pariz, 3. jan. (Izv.) Preden se hroči takozvano Wranglovo brodovje v Biserti sovjetski vladi, se mora prej rešiti vprašanje oboroženja teh ladij in pa stroškov francoskega arzenala za vzdrževanje teh ladij. Nadalje se bo vprašala Moskva, kje
•M«
N-!
ajboljši
»Ivolnl »troj t-e pdlno Ia
iosip Petelinca
sne m k a
GrilaneTlnAdler
ze rodbino, obrt In Industrijo
M^bljana ;«»
Pouk i rutnju breiptafe«. Večletno garancija Delavnico za popravila
Na »olika	Telefon 913	Da mala
ln kako misli Rusija uporabiti to brodovje. Ako bi ga namreč hotela uporabiti v Črnem morju, bi bilo ravnotežje sil občutno zmotena V tem slučaju bi morala Pariz in London skupno postopati, da ščitita Romunijo in Turčijo.
Pariz, 3. jan. (Izv.) čičerin je napram dopisniku > Peli t Parisien-a« izjavil, da je glavna smernica sovjetske politike vzdrževanje miru, ki je pri srcu vsakemu ruskemu kmetu in delavcu. Herriot in senator Monzie sta njemu izjavila, da. tudi Francija teži za tera ciljem. Francoski poslanik bo v Moskvi prisrčno sprejet. Kar se tiče povračila dolgov, pa je ono, kar je bila Rusija pripravljena koncedirati Angliji, maksimum tega, kar more Rusija koncedirati tudi Fn^ciji.
SPANCI V MAROKU Pariz, 3. jan. (Izv.) Po angleških poročilih se je vršila v okolici Tetuana resna bitka me-I Španci in vstaši. Vstaši so pretrpeli težke izgubo. Paje jf> vzhodno od Tungerja tbranih okoli 3000 vstašev v svr-ho peiVAT": ofenzive na
DRŽAVLJANSKA VOJ^F* w»
KITAJSKEM. Berlin, 3. jan. (Izv.)	r? porc*o i
iz Šang-haja, se je na Kitajskem zot-/;f za- j čela državljanska v^j^n,
POLITIKA m<f\ZTVJT-A. Washington, 3. jan. (h .) Predsednik Coolidge je izjavil, da ni za mednarodno gospodarsko in razorožitveno konferenco, katere naj bi se udftložHi tudi Nemčija in | Amerika, l^ikor to predlaga *enator Bo-rah.
VELIKI VIHARJI NA FRANCOSKEM IN ANGLEŠKEM, rariz, 3. jan. (Izv.) Po mnogih pokrajinah Francije je divjal vihar, ki je dosegel hitrost 100 km na uro. Zlasti je divjal ob kanalu La Manche in sploh oh obali Atlantskega of« Plovba po morju je onemogočena.
London. 3. jan. (Izv.) Vihar in nalivi so napravili po celi Angliji ogromno škodo. Velik del dežele je preplavljen. Mnogo seliš3 jo obkoljenih od vodn. Železn. promet je na muogih točkah prekinjen in tudi po miicgih mestih ne delujejo brzojavne in telefonske zveze. Ker je voda preplavila zlasti mc^c rudnikov, je mnogo tisoč rudarjev brez posla. Kolikor je doslej znano, je p»it ljudi utonilo.
NOVA VLADA V NEMČLIL Berlin, 3. januarja. (Izv.) Predsednik nemške republike Ebert je znova poveril mandat za sestavo nove vlade dr. Marxu.
KOLNSKE CONE ZAVEZNIKI NE BODO IZPRAZNILL Berlin, 3. jan. (Izv.) Dan os je nemški kancler sprejel poslanike zavezniških držav. Ti so mu izročili skupno noto zaveznikov, s katero naznanijo Nemčiji, da zavezniki ne bodo izpraznili kolnske cone do 10. januarja, ker Nemčija ni izpolnila vseh pogojev glede razorožitve.
PRED REVIZIJO SPANSKE USTAVE. London, 3. jan. (Izv.) »Times€ poro« čajo iz Madrida, da se iipanski politični krogi resno bavijo z vprašanjem revizije ustave. Po novi ustavi bi kralj imel urno* go več pravic kot jih ima dosedaj.
Nasilen razpust Radičeve stranke 2e izrabljajo Zerjuvovi agenti in zadnja dva dni po vsej Sloveniji agitirajo z novim šlagerjem: »Nič ne jKMnuga, če vsi Slovenci volijo SLS, saj je zmaga itak zasi-guriuia Pašie-Pribieevičevemu bloku ln ves trud klerikalcev je zastonj! Take in podobne besede čujeiuo povsod. Agenti nadlegujejo ljudi v železniških vozovih, l>o vaseh iu trgih, po vsej deželi. Nekateri se delajo prisiuše .SLS sani o, da bi njihove luži bolj zalegie. Drugi zopet odkrito groze, češ, par dni pred volitvami se bo nekuj zgodilo in vse »klerikalne« volivne priprave se bodo razblinile v nič. Na take in podobne govonoe opozarjamo vse vodice, zlasti pa naše župnike. Slovenska ljudska stranka je svojo politično borbo vodila vedno po zakonitih iu parlamentarnih potih, da se ji tudi od sedanjega režima ni treba bati nobenih podobnih iz-neuadenj, kakoršno je doživela Radičeva stranka. Zalo je vsako govoričenje o neveljavnosti liste SLS grda laž, ki naj bi pomagala liberalcem pregovoriti omahljive© Lil malodušneže, da bi ostali doma.
Naši zaupniki naj točno zasledujejo vse te laži in volilne intrige Žerjavovih agitatorjev in naj velikem takoj povedo resnico. Geslo SLS mora biti: Vsak naš pristaš inora 8. svečana na volišče; ne samo vsak organiziran pristaš SLS, ampak vsak Slovenec, vsak poštenjak mora ta dua oddati kroglico v prvo skrinjico, katere nosilec je DR. ANTON KOROŠEOf
Tudi če bi kje v kaki občini ali fari morda Orjuna ali kaki sokolaši hotelj zadnje dni pred volitvami ali pa na dan volitev uganjati komedije, morajo naši možje neustrašeno braniti volilno svobodo, preprečiti vsak nemir in pognati smrkovce kamor spadajo. Odločnost in vztrajnost vsega poštenega ljudstva bo 8. svečana strla krivični Pašič-Pribičevičev-Zerjavov režim. Vsako cincanje, omahljivost in ina-lodušnost nam samo škoduje.
Nekateri zaupniki nam svetujejo, naj o nasiljih, ki jih uganja P.-P. vlada, po
»Mi krščanski demokratje smo v opoziciji proti diktaturi, v opoziciji, ki je ustavna, da, toda je opozicija. Prepričani smo, da samodržtvo pači značaje, ponižuje duhove, skruni vesti. Smo nasprotniki režima, ki daje vso moč nad milijoni ljudmi dvema človekoma. Prisegel sem, da bom rvest postavam, ne pa zlorabi oblasti; prisegel sem, da ne bom koval zarot in pripravljal vstaj, toda nisem prisegel, da bom podpiral in odobraval vse zločine, ki se godijo. Menil sem, da je tudi pod monarhijo opozicija dovoljena, zakaj vlade, ki so že tako daleč, da ne trpe opozicije, so že blizu smrti.«	Grof Montalembert v zbornici poslancev 8. septembra 1802.
Slikar Josip Tominc.
Kako malo je znan slikar Josip To-ciincl In vendar ga štejemo med najznamenitejše može, ki jih je rodila Goriška.
Rodil se je v Gorici leta 1790. Roditelja sta bila slovenskega pokolenja. Oče je opravljal službo mestnega blagajnika. Sin je obiskoval najprej normalko v Gorici. Že tedaj je kazal posebno nagnjenje in veselje do risanja in slikarstva; vseh drugih predmetov se pa ni dosti učil, zato je moral skoro vsak dan sedeti v tedaj tako glasoviti »oslovski klopi«. Doma in v šoli se je naučil slovenski, nemški in laški govoriti. Vadil se je v perorisbi in je posebno rad kopiral risbe Raphaela Mor-ghena. Srčno je želel, da bi se mogel v risanju in slikarstvu še bolj izuriti Sreča mu je bila mila. Njegove risbe so vzbudile pozornost grofa Frančiška della Forre, ki je mladeniča bodril k večjemu napredku in ga tudi gmotno podpiral. Z njegovo pomočjo je šel v Benetke na slikarsko šolo.
Tu se je učil nekaj let z vso mogočo marljivostjo. V tej dobi je napravil več oljnatih slik, najboljšo za kapelo sv. Janeza v Prvačini. Ker se je želel ie temeljiteje izobraziti v svoji stroki, je odšel v Rim leta 1810 in vstopil na akademijo di San Luca, ki ji je tedaj načeloval kot ravnatelj slavni kipar Antonio Canova. Njegov učitelj je bil tu Sebetelli, njegov sošolec pa pozneje proslavljeni Dinelli. Kje se nahajajo tedaj izvršena dela, je neznano, le njegov lastni portret sc je do f. 1916 nahajal v goriškem muzeju. V Ki-mu sta ga obiskala oče in brat Franc. Brat Franc jc bil nekai časa lastnik gra-
ščine v Prvačini, ki je najlepše poslopje prvačinske župnije. Ponosno se dviga iz smrečja in bukovja pod vznožjem kraške gore na desnem bregu Vipave. Ta graščina ima kapelico sv. Janeza in novo-šegno opremljen mlin, morda največji, kar jih goni Vipava. To posestvo je Franc Tominc prodal Goričanu Štreklju in ta grofu Coroniniju. V kapeli se nahaja slika Josipa Tominca, ki smo jo že omenili: sv. Janeza Krstnika.
Iz Rima ga je ukaželjnost gnala še v Neapol, kjer je dovršil svoje študije in se potem povrnil v Rim. Nekateri njegovi življenjepise! pravijo, da se je oženil v Neapolu, drugi pa, da se je to zgodilo v Rimu leta 1817. Drugo leto 1818 mu je bil rojen prvi sin Avgust. Iz Rima sc je napotil najprej sam v Gorico, potem pa je za sabo poklical še ženo in oba sinova. Potoma je 1. 1826 ostal nekoliko časa v Florenci, kjer je kopiral več slik uglednih slikarjev v »Galleria degli Uffizi« in »Pit-ti«. V Gorici je naslikal veliko sliko za cerkev sv. Antona v Trstu (osnutek hrani njegov vnuk), dalje več oltarnih slik za Gorico, n. pr. M. B. za Piacuto, Križanje za kapucihe, M. B. za Prvačino in druge.
Ker pa v Gorici ni bilo dosti dela, se je še isto leto preselil v Trst, kjer je stanoval v »Via San Lazzaro« v hiši »delle Bisciea (kačja hiša), Tu je naslikal številne portrete, ki so slavo njegovega čopiča širile na vse strani. V Trstu je komaj katera veljavna hiša, ki bi ne imela portreta iz Tominčeve roke, ker je bilo tedaj posebno častno, če je kdo imei portret kakega znamenitega slikarja. Trgovska zbornica v Trstu hrani najboljše delo v
tem oziru Crtrarov portret, muzej Pa-squale Rivoltella, čigar ravnatelj je sedaj Josipov vnuk Alfredo Tominz, portret slikarja Gatteri in »Circolo artisti« portret slikarja Bisona. Pazen omenjenega se nahajajo v muzeju Rivoltella še 3 krasni portreti rodbine Brucker in Oblasser. Njegove portrete pa zasledujemo tudi v Gorici in po graščinah goriškega ozemlja, n. pr. pri grofih Attems, Lantliieri, Strassol-do itd., v goriški dež. hiši portrete cesarja Franca I., Ferdinanda in Franca Jožefa I.
Žena mu je v Trstu umrla. Starejši sin Avgust se je posvetil očetovi umetnosti in se visoko povzpel, mlajši Rismendo pa glasbi in je postal izvrsten pianist.
Josip Tominc je živel v Trstu do 1. 1855. Dela je imel vedno dosti. Portretiral je člane rodbin barona Reyer, de Brucher, bar. Sartorio, pl. Eisner-Eisen-hof, Opuich, Rossetti, več generalov, črnogorskega vladiko Petra Petroviča, čigar portret se nahaja v Cetinjah itd.
Iz Trsta se je Tominc preselil sam najprej v Gorico in potem na Gradišče, na letovišče svojega brata Franca. Tu je slikal še več žanrov, n. pr. »Refettorio dei Capuccini«, ki fa je prodal v Buenos Ay-res v Argcntiniji. Njegov lastni portret je lastnina njegovega vnuka Alfreda. Slika »Nano ostricario« (Ostriženi palček) je vzbujala na razstavi italijanskih portretov v Florenci 1911 veliko pozornost, Portret gospe Smo.rt jc kupil slarinar Fr. Malota na Dunaju,
Zadnji njegovi dnevi so bili otožui, ker je vid skoro popolnoma iz£ubil.
Njegova dela so popevali italijanski
pesniki Capodaglio, il conte Agapito in drugi.
Umrl je Tominc 24. aprila 1866 in je pokopan na Gradišču. V Gorici so 40 let po njegovi smrti imenovali novo ulico po njegovem imenu.
Število Tominčevih slik je zelo veliko, i Slikal je oltarne slike, portrele in žanre.
V Gorici imajo v več cerkvah njegove ■ podobe, n. pr. v stolnici: sv. Hilaiija in Tacijana z M. B.; Vnebovzetje Marijino, ki je lepa kopija po Gvidonu Remiju; pri kapucinih Marijino vnebovzetje; v semenišču Marijo; v bivši pokopališki kapeli Kristusa na križu; na Piacuti sv. Erazma; | v Schonhaus sv. Aniona; v Prvačini: Sv. 1 Nikolaja in Žalostno M. B.; v kapeli grofa Coroninija pri Prvačini sv. Janeza Krst.; v Dornbergu Kraljico sv. Rožnega venca; i v Kamnj-di Marijo; v Logu pri Vipavi Marijo; v Ogleju podobo na stranskem oltarju; v cerkvi sv. Marka pri Sv. Luciji hranijo sv. Alojzija, ki ga je cerkvi za-pustil župnik Alojzij Carli; v Sovodnjah sliko vel. oltarja Marijo. Dalje so njegove slike v Podlakah v Korminu (2), v Kanalu (2), na Gradišču pa celo pet. Novice, 1860, 347 so o teh slikah pisale: »Pet velikih podobščin, katere je slavnoznani slikar g. J. Tominc, naš domorodec in sosed pri tej priložnosti cerkvi daroval, ostane kot spomenik njegove velike darelljivosti. Tudi je veliko sliko, ki pod stropom cerkev diči — Marijino vnebovzetje — prenovil in prestvaril. Sliko sv. Aniona v Trstu smo že imenovali.
Da je Tominc naslikal zlasti v Trstu mnogo portretov, smo že prej omenili. Pristaviti moramo še, da hrani muzej Zgo-
g. Žerjavu v Sloveniji, sploh nli ne pišemo. Pravijo, da se volilci s tem plaše. Tem pa odgovarjamo: V vsakem slučaju bomo v okrožnicah in v časopisju slikali položaj, tak kakoršen je. Naši volilci morajo biti točno poučeni, ker le v tem slučaju bodo mogli v zadnjih dneh hitro in spretno odbijati napade nasprotnikov, ki bodo prihajali z vseh strani, in o katerih danes se ne moremo vedeti, odkod bodo prišli in kakšni bodo. Takrat mora biti vsak krajevni odbor in vsak vaški župnik na svojem mestu, delati po svoji razsodnosti in na vsak način preprečiti vsako zmedo, ki jo bodo zlasti vladne stranke hotele zanesti med naše volilce.
S tem pa, da smo točno poučeni o vsem kar počenja danes korupcionistična vladna klika, mora rasti odpor proti tej zalegi in odločna volja, da hočemo takim razmeram v naši državi in deželi 8. svečana za vsako ceno napraviti konec. V tej odločilni volji je garancija naše zmage.
Opozorilo županom in občinskim odborom!
Občinski odbori morajo te dni imenovati v volilno komisijo svojega zastopnika in njegovega namestnika. V občinah, ki so združene na eno skupno volišče, mora zastopnika in namestnika poslati vsaka občina v volilno komisijo, ne samo tista, ki bo imela v svojem okolišu volišče samo. Priporočamo občinskim odborom, da izvolijo za te zastopnike sposobne in odločne može, ki bodo znali uveljaviti svojo voljo v obrambi pravic naših volil-cev, tudi napram kakemu liberalnemu predsedniku volilne komisije. Župani naj poleg tega pazijo, da se bo strogo izvajalo določilo zakona, ki prepoveduje dan pred volitvami in na dan volitev vsako točenje alkoholnih pijač. Prepovedano je točenje tudi v zasebnih hišah, tudi darovati ne sme nihče nikomur alkoholne pijače, ne samo prodajati. Letos je treba na to še prav posebno opozarjati, da ne bodo kake najete bande motile potega volitev.
Prof. dr. Val. Rožič:
Južni Slovenl, t. j. Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari se že od začetka svoje naselitve po teh obmorskih krajih etnografsko dotikamo treh morij in človek bi mislil, da se bo iz nas razvil že v davni prošlcsti močan, bogat trgovski narod. No, bilo ie ravno nasprotno. Na žalost smo južni Sloveni, in si-eer samo dalmatinski Hrvatje ustvarili le eno samo svobodno, izvanredno p r os veti "e-no, malo trgovsko primorsko republiko Dubrovnik. Toda še tukaj so nas Benečani in Nemci pregnali z Jadranskega morja, a EgeJsko in Črno morie so zavzeli Grki in Turki. Koliko so se Rusi trudili,
dovinskega društvu v Mariboru dva velika lepa portreta. Katalog starinarja Fr. Malota na Dunaju je 28. jan. 1918 naznanil, da sta ondi naprodaj dva Tominčeva por-treta: 1. Mlada deklica (45 X 35 cm), 2. Dama s črnim oglavnim robcem (46 X 37 cm) okoli 35 let. Oba portreta sta slikana z oljnatimi barvami na karton. Izraz obeh portretov je čudovito naraven, dokaz velike sposobnosti tega umetnika.
Pričujoči spis pač ni življenjepis, ki bi bil dostojen tega velikega umetnika, ampak je le majhen poizkus, ki hoče samo zbuditi pozornost tistih oseb, ki jim fe kaj več znano o tem znamenitem možu, zlasti na Goriškem in v Trstu, Kdorkoli kaj vč o tem slikarju, naj takoj zapiše ter sporoči podpisanemu (Ljubljana, župnišče sv. Jakoba), da se bo mogel kdaj sestaviti podrobnejši in zanesljivejši življenjepis To-mlnčev, zlasti bi dobrodošli podatki iz rojstne matice v Gorici, izpiski iz župnih kronik ali cerkvenih računov, seznami njegovih slik in drugo, kar posega v njegovo življenje in delovanje. Več oči več vidi. več glav več ve. Gradimo vzajemno našo kulturno zgodovino!
Slovstvo: Die katholisehe Kirche, II, 328. — Glas (v Gorici), V (1875), št. 25-32. P. Mlinarjev. — Novice, 1860, 347 — Angelo von Eisner - Eisenhof v Studien und Skizzen zur Gemaldekunde. Herausge-geben von Dr. Theodor von Frimmel. IV, 1918, 21—22, portret Tominčev v 1. III, 1918, tabla XLIV, k str. 154. — Fr. Malota: katalog 28. I. 1918, št. 55 in 56. — Zgodnja Danica, 1870, 37. — »Slovenec« 1916, 30. nov. — Bayer, Fiihrer durch die gef. Grafschaft Gorz und Gradišča, 67, 93,
Viktor Steska.
Za svobodo ni nobena žrtev prevelika.
O' CONNOR.
da bi prišli v posest prostega odprtega morja, to nam priča zgodovina ruskih voj sika na severu in jugu skozi cela stoletja do najnovejšega časa. In poljski ideal je bil in je še: »Poljska od mora (Baltiškega) do mora (Črnega)«, in Čehi so vedno imeli in se imajo obrnjene svoje trgovske oči na sever do Kraljevca (Konigsberg) in Hamburga, a na jugu do Trsta. In res. Velika, mogočna Rusija je morala graditi ogromno železnico preko skoro brezdaljne, mrzle, puste Sibirije, da je prišla na morje. Poljska republika je dobila dostop na morje preko male svobodne državice Danske — in Čehoslovaška je danes popolnoma odtrgana od morja, a priborila si je vendar morsiki coni v Trstu in Hamburgu, kjer neovirano trguje in lcupčuje s prostranim svetom. In vprašanje svobodne zveze Bolgarske z morjem je danes eno najaktualnejših in najbolj akutnih gospodarsko-političnih problemov Balkanskega polotoka.
Od 200 milijonov Slovanov smo mi Slovenci, Hrvati in Srbi edini, ki posedujemo toplo, sinje morje v veliki obsežnosti, toda smo tudi še vedno edini »kontigentni idealisti«;, ki sebe i druge uveravamo in mamimo z nepotrebno pesniško in prozaično iluziio (bolie: frazo), namreč, da je naš ideal: »0(1 Urala do Triglava«, ali »Od Triglava do Balkana«, ali »Od Lovčena do Šare planine« itd. Tako se v resnici še dandanes doga!a, da se našo pomorske vile NerMde sprehajajo samo nad Velebitom, Dinarom, Vitošem, Lovčenom in Triglavom in čaknjo in zaman čakajo v brezdelici na prihod jugoslovanskih pomorskih bogov. Poseidona, Neptuna in Merkurja, da z njimi zaplešejo po Jadranskem in svetovnem morju svoj deviški pomorski kupci isikl ples in zairTajo svoj vodni »trgovski koncert«, da razpno z njimi svoja bela ponosita iadra, da se spuste na lahkih, prostih, na bogaio obložene in okrašene parobrode vsaj od Kvarnera do Poke in Bojane, če jim je že predaleč od Trsta na do Odese. Da, res ie, ob morju so se naši predniki rodili, a trni brodi pod tuio komando so jih po morju vozili — vodili.
Ker je morje tako važno za vsako državo, posebno pa še za našo irdado kraljevino SHS, zato ne bo odveč, ako prav na kratko poudarimo velik pomen morja za nas Slovence še posebej. V zadnjem času se je sicer zanimanjo in proučavanje zveze Slovenije z morem sicer malo zaspalo, a inžener M. Klodič je to velevažno vprašanje iznova izprežil s svo'o aktualno brošurico: »Jzlaz Slovenije na more i pitanje luke na Kvarnem«. Zalo si usojam slovenski javnosti podati, prvič glavno razloge, zakaj bi morala Slovenija z vso silo iskati pravega izhoda na Jadransko mor°e, in drugič, ozreti se na Klodieevc predloge in varijante, ki nam kažejo najkrajšo in najbolj ekonomično zvezo z morjem.
Razlogi, da naj se Slovenci z vso gospodarsko resnostjo in brirjo zanimamo za neoviran in hiter dostop do morja, so gospodarski j narodni, politični in vojaški (strategični).
Morje spaja, veže kentigente, morje hrani narode, me.rje brani državne meje, morje ozdravlja bolane, morjo jača slabe in onemogla ter jim daje novih moči in veselja za novo deio. — Ž eno besedo: vpliv morja na »ospodar^ki razvoj in kulturni napredek posameznih narodov in držav je ogromen. Morje je ona velika prirodna življenjska šola, v kateri se narodi in državo vzgajajo, utrjujejo in navdušujejo za svojo narodno veličino in porast. C tem nas prepričuje historični pojav, da so se majhne pomorske državice povzpele gospodarsko do velikih držav, da so se skoro vsi narodi, ki so imeli odprlo, prosto pot na morje, ekonomsko povzdignili na visoko stopnjo kulture ter isto širili v natijdaljnje kraje.
Slovencem je bil- do sedaj zaprta prosta pot na morje in zato se nismo mogli udeležiti velikega gospodarskega svetovnega procesa in razvoja.
In danes? Od Sušaka do Bojane udarjajo valovi divnega Jadranskega morja na našo obalo in obrežje, ki je s svojimi pri-rodnimi zavetišči kot nalašč zgrajeno za ugoden razvoj pomorstva. Toda mi dejansko še ne posedujemo naše obale, našega morja, ne gospodarsko, ne narodno, še manj politično strategično.
Zato je danes za nas prva, največja naloga, da čimpreje zasedemo najboljša mesta ob naši jadranski obali, da premagamo vse naravne ovire in zapreke preko Krasa, Dinarskega in Velebita gorovja ter tako na-
pravimo najboljšo vez z obalo in njenim prirodnim zaledjem. Istočasno moramo rešiti velevažen problem, problem pogozditve primorskega Krasa, ki je danes gol, pust, a je bil nekdaj poraščen z gostimi, lepimi gozdovi in šumami. Tako bomo povzdignili tudi rodovitnost pasivnega Primorja in bomo spoznali važnost pomorstva in pomorskega prmeta. Le na ta način bomo ustvarili zdrav temelj za gospodarski napredek našega Primorja, le na ta način se bo moglo razvijati narodno pomorstvo, ki bo najvažnejši del našega narodnega gospodarstva, kajti ravno pomorstvo je ona stroka, ki zasekava globoke brazde v vse druge panoge gospodarske vede, v tehniko, pravoslovje, prirodoslovje, umetnost, z eno besedo: v vso nacijonalno ekonomijo. Čimbolj se bo širil narodni interes za vsestransko pomorstvo, tembolj se bo odpiralo široko polje za nacijonalno politiko in ekonomijo, za trgovce, industrijce, za učenjake, tehnike, zdravnike, geografe itd.
Pomorske države črpajo velik del svojega nacijonalnega bogastva ravno iz dobro razvitega pomorstva. Zato moramo tudi mi stremeti za tem, da dosežemo čimpreje ne-zavisnost tudi na tem polju, kajti zakaj bi mi dajali tu jcem to, kar pripada nam in našim Primorcem, ki so že od nekdaj znani kot na'bol'ši pomorci — a žal, v tuji službi. Kadar bo naš prapor, naša zastava vihrala na našen Jadranskem morju, tedaj bo rastel tudi naš ugled, naša moč in blagostanje.
l adje, parobrodi, ki vozijo našo robo, naše blago v prostrani svet, in ki nam uvažajo blago iz tujih krajev, te ladje naj kra-eijo naše zastave, ki so še tako malo poznane izven naših meja. Ne pozabimo, da vodi trgovska pot iz zapada na vzhod, in da, če sami ne bomo poskrbeli za potrebno vez zaledja z morien, r. obalo, z drugimi državami. da bodo to storili drugi, toda pod drugim imperativom svetovnega gospodarstva. Še je čas. A, če bo enkrat prepozno, tedaj nam ne bodo nič poma?aii vsi papirnati protesti, ker bomo sami krivi, da nas bo tirec izkoriščal. Zato moramo sami preprečiti, da ne bodemo sluge in sužnji, kolonisti in brezpravni helotje v lastni domači zemlji, na lastnem domačem Jadranskem morju. Zato moramo skrbeti pravočasno za domač, lastni pomorski trgovsko izobraženi naraščaj, ki bo v svetu reprezentiral naš narod in državo.
Skrbeti moramo ?rt zadostno pomorsko trgovsko brodovje, kajti čimveč naših pa-robrodov bo plovilo po Jadranu, tembolj se bo razvijala naša pomorska trgovina in z njo gradba novih ladij. Zajedno se bo razvijala obrt, industrija In v zalediu in na obali in naši skupni narodni dohodki se bodo večali. Razvilo se bo pomorsko ribar-slvo vseh panog in s tem bomo izpodrinili tuj (laški) element, ki nam pred očmi odjeda kruh in kanital ter ogrožava naš narodnogospodarski obstoj. Vzporedno s tem se bo ojača'o naše narodno zdravje, povečal se bo naš šport na morju. Nastala bodo naša domača narodna pomorska zdravilišča in letovišča, naša pomorska kopališča, ki bodo nudila mlademu zarodu svežega morskega zraka in trdnega, močnega zdravja.
Na ta način se bodo začeli zanimati ši roki narodovi sloji za morje, za njegov gospodarski pomen, za njegovo romantična moč, privlačnost in veličastvo. Dal Eog, da bi se naš strumni narod v novem letu bolj zanimal za prelepo Jadransko obalo ia morje, kot doslej.
-F Konec žerjavovske demagogije. — »Jutro« je za časa parmesečnega dejanskega vladanja Davidoviceve vlade uganjalo strašno demagogijo. Ker Davidovičeva vlada čez noč ni mogla popraviti vseh krivic na podlagi proračuna, ki ga je bila sestavila še Pašičeva vlada, je »Jutro« strahovito vpilo. Kar so Pašičevci in Pribičevičev-ci leta in leta prej zagrešili in tako vse državno gospodarstvo strahovito zavozili, to naj bi bili ministri Davidoviceve vlade v dobi nekaj tednov vse popravili, še predno so mogli predložiti parlamentu svoj državni proračun. Ta hinavščina Jutrovcev se danes nad PPrežimovci že bridko maščuje. Davidovičeva vlada je mnogo krivic že popravila, za popravo drugih je pa delala Korenite priprave, ki jih pa PPŽrežim ni nadaljeval. »Jutru« je grozno težko, da se jo pod Davidovičevo vlado začelo skrbeti tudi za penzijoniste. Če dobivajo danes penzijo-
MEINL-KAVA
nisti po povišanju svojih dohodkov celo manj kakor prej, naj so le zahvalijo PPŽ* režimu. Čisto navadna laž je, da bi se bilo kdaj pod Davidovičevo vlado sklenilo pen-zijske prejemke zmanjšati. Vsi penzijonisti vedo, da se je bilo sklenilo le njihove prejemke zvišati. Če so pa eksekutivne oblasti začele novi zakon napačno tolmačiti, ker niso naenkrat hotele izplačevati stanovanjskih doklad, češ da to ni v zakonu izrecno določeno, moramo pribiti, da tudi prej ni bilo glede tega nobenih ugotovitev v tem oziru in so se stanovanjske doklade vendau izplačevale. Davidovičeva vlada glede stanovanjskih doklad ni prav ničesar spremo* nila. Ko je Davidovičeva vlada videla, da se njen zakon napačno tolmači, ker se tako hoče tolmačiti, je hotela temu storiti konec, ko je bila po poslancih Jugoslovanskega kluba na to opozorjena. Radi sigurnosti je pa morala čakati na 20. oktober, ker je bil do 20. oktobra v funkciji še stari finančni odbor, v katerem ni imela večine Davidovičeva vlada, marveč so bili v večini še pristaši PPrežima. Toda Davidovičeva vlada je padla prej, predno se je mogel izvoliti nov finančni odbor, v katerem bi bila imela ogromno večino. Sedanja PPŽvlada pa, ki ima še stari finančni odbor s svojo večino na razpolago, pa ni niti z mezincem zmignila, marveč je pustila in pusti svojo organe tolmačiti zakon tako, da se penzijo-nistom stanovanjske doklade odtrgujejo,, »Jutro« bi še sedaj rado slepomišilo v tej stvari, pa se le blamira, ker vali krivdo radi zmanjšanih prejemkov za penzijoniste na — ministra Sušnika. Ves svet pa ve, da s tem zakonom ni imel opravka minister za promet, marveč finančni minister. Zato uganja »Jutro« najgrše vrste politično lo-povstvo, ako govori o ministru Sušniku in 21 tigrih, na katere bi rado zvrnilo odgovornost PPrežimovcev. Ali je morda 21 tigrov z gospodom ministrom Sušnikom vred sedelo v večini finančnega odbora in odločevalo v vseh stvareh, torej tudi v predmetni zadevi I Danes »Jutro« ne more več farbati, ker je vsakemu znano, kdo so krivci. Kaj pa je z železniškimi legitimacijami? Ali je g. minister Sušnik morda sklenil, da se morajo železničarjem pridrževati, kakor, se? He, gg. PPrežimovci, ukrenite, kar ste dolžni ukreniti in izvršiti, pa ne bo treba tako neumno valiti krivdo na nekoga dru-zega, da se vam ves svet smeje.
-f Ljubljanska kandidatura dela Žcr-javovcem velike preglavice. Strašno so osovraženi tudi v Ljubljani kakor po celi Sloveniji in vedo, da bo njihov kandidat propadel, ako ga bodo volili samo Zerja-vovcL Zato lovijo samo gln.sove drugih strank. Silno radi bi vedeli, kaj bo ukrenila v Ljubljani SLS. To vedo, da je SLS edina zares načelna stranka, kjer bi bil vsak poizkus naprej jalov. Dan za dnem ugibajo razne kombinacije, ki jih pripisujejo SLS, toda to so res zgolj kombinacijo Žerjavovega časopisja. SLS se v Ljubljani prav nič še ne mudi z odločitvijo. SDS naj bo samo prepričana, da karkoli bo SLS ukrenila, bo pomenilo za kandidaturo SDS — smrt!
-f Vlada razpušča občinske zastope, Zagrebški listi poročajo, da je začela vlada takoj po objavi obznane razpuščati občinske odbore in zastope po vsej Hrvatski in Slavoniji in postavljati na njihovo mesto svoje komisarje. Hrvatski listi domnevajo, da hoče vlada na ta način onemogočiti radičevcem izvrševanje njihove ro* livne pravice tudi v okrajih, kjer so sodišča njihove liste že potrdila.
-f Hrvatski učitelji v Macedonijl! Najhujši trn v Pribičcvičevi peti so zavedni hrvatski učitelji, ki se v političnem oziru silno razlikujejo od svojih liberalnih In »naprednih« slovenskih tovarišev. Ogromna večina hrvatskih učiteljev čuti in misli s svojim hrvatskim narodom. Tako mišljenje pa je v očeh današnjega režima naj-
nal sc pazi na to, da se zabela iz Mapgijeve velike originalne steklenice dopolni, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati, oziroma prodajati samo jRflgnfi ?eoa zabela In ničesar drugega.

večji greh. Zato je iklenil minister za pro-svcto Pribičevič takoj za novo leto večino narodnih hrvatskih učiteljem poslati ▼ Ma-ccdonijo. Tako upa doseči dvoje: Hrvatske učitelje naj pomori v Macedoniji malarija ali pa naj jih pobijejo kačaki, hrvatski narod naj pa ostane brez učiteljev in naj zabrede v tisto analfabetstvo nazaj, kjer je bil pred 100 leti in kjer je Mace-donija še danes. Tako izgleda PP2-pro-sveta.
Beležke.
Pomenljiva paralela. Včerajšnje »Jutro« prinaša na sredi prve strani poročilo o razpustu IIRSS, takoj zraven vzporedno pa poročilo o »državljanski vojni v Italiji.« Tudi vsebina obeh poročil je bistveno ista: preiskave, aretacije, ustavitev listov in podobna nasilja. Glede Italije ve ves svet, da »o te razmere zadnji obupni napori tolovajskega fašizma, da bi se vzdržal še nekaj časa na površju, naša PP2 pa menda še misli vzbujati s svojim divjanjem dojem moči. Kakor gre pot obeh bratskih režimov vzporedno, tako bo tudi konec obeh enak.
Socialističnim voditeljem vseh branž In nians je baje obljubil Žerjav za »samostojni« nastop pri volitvah mastne osebne nagrade, ki se imajo deloma likvidirati še pred volitvami. Kakor smo informirani, 80 nam obetajo prav — smrdeča odkritja.
»Narod« se jezi, ker je zapisala neka njujorška ugledna revija, da smo »Slovenci nazadnjaški in nepismeni«. Kako bo pa obračunal ta »prvoboritelj« za slovensko čast, če mu povemo, da so njegovi bratci in gospodarji prve mesece po prevratu plačevali v belgrajskih listih sramotilne notice o Slovencih z edinim namenom, da se prikupijo Srbom in z njihovo pomočjo zavladajo na Slovenskem.
Dopisi.
SLOVENSKI RUDARJI V FRANCIJL
V	najnovejšem času je izseljevanje slovenskih delavcev v Francijo silno naraslo. Posebno mnogo se je izselilo v Francijo rudarjev, ki razmeroma dobro zaslužijo, nekateri seveda tudi manj, kakor so pričakovali, kakor pač nanesejo prilike. Splošno pa se lahko reče, da za izvežbane rudarje življenske razmere na Francoskem niso slabe.
Te dni smo dobili pismo nekega našega prijatelja- ki dela v rudniku Tucquenieux (Ti-kenjč). Iz tega pisma posnemamo sledeče podatke, katerih mirno trdimo, da so stvarni in resnični:
Dela je bilo v francoskih rudnikih izpo-oetka dovolj. Danes pa je prišlo v Francijo na delo veliko število Cehov, Poljakov in Italijanov in zato dela ni več toliko kot ga je bilo iz-početka. Delajo povsod v največjem obsegu. V rudnikih v naši kotlini (Bricy) kopljejo samo železno rudo. V teh rudnikih je delo nekoliko drugačno kakor je v naših premogovnikih, a polagoma se človek vsega privadi, samo časa je treba in potrpljenja, potem pa gre delo dobro od rok.
Zaslužimo na dan različno. Kopači dob« po 20—36 frankov dnevno. 20 frankov zaslužijo že začetniki, če kažejo le nekoliko dobre volje do dela. A že ta plača zadošča za življenje. Hrana in stanovanje stane 8—9 frankov dnevno. Hrano imamo večinoma v rudniški kantini. Delavci, ki imajo svoje rodbine s seboj, dobe družinske doklade. Družinsko stanovanje velja mesečno 10—20 frankov. Je sicer priprosto, toda prostorno in snažno.
V	našem okolišu delajo večinoma tuji delavci. Francoskih delavcev je prav malo, kar je za nas v nekem oziru zelo ugodno, ker nas tujcev na ljubo Francozom ne zapostavljajo. Mi Imamo vst enako delo, pa tudi enako plačo.
Mnogi izmed nas so si prihranili že lepe zneske, čeprav ne toliko, kakor si prihranijo nekateri naši Amerikanci, ker je med frankom in dolarjem prevelika razlika. Smo pa zadovoljni, da si prihranimo vsaj nekaj.
Podnebje je zdravo, podobno našemu. Preskrbljeni pa smo tudi za slučaj bolezni. Zadovoljni pa smo, da nam je odprta pot saj v eno deželo, kjer nas ne čaka le trdo delo, ampak tudi primerno plačilo.
AURORA, SLOVENSKA NASELBINA V M1NNES0TI.
»Amerikanski Slovenec-Edinost« prinaša sledeče zanimivo poročilo o slovenski naselbini v Aurorl, Minn.: Mestece leži približno 19 milj severovzhodno od mesta Eveletha. Prebivalstvo šteje nekako okrog 3000 duš. Mestna vlada je v slovenskih rokah. Za župana je naš rojak Mr. Louis Kočevar, policijski načelnik (Chief of Police) je rojak Mr. Math. Turk. Za mestnega policaja je rojak Mr. Bradach, za (Speed Coper) policista, ki pazi na avtomobile, da ne kršijo določenih mestnih postav, je naš rojak Mr. John Debe-ljak. Za mestnega nadzornika jo rojak Mr. John Virant in za komisarja cest in potov je rojak Mr. Anton Pajk. Nekaj drugih mestnih uradov je v rokah drugih narodnosti, vendar poglavitni in najbolj odgovorni uradi so v rokah Slovencev. V mestnih uradih so delovali pa že prej tudi drugi rojaki. N. pr. Mr. A. Sku-bic, ki vodi sedaj jako moderno urejen hotel ln restavracijo, je bil že v več jako odgovornih uradih in tabo tudi drugi,
Delavske razmero ao ▼ tem mesta nekako bolj mrtve, odkar so bili nekateri rudniki zapuščeni. Ker je menda ves Iron Ran-ge last enih in istih gospodarjev, so zato zadnja leta opustili obratovanje in so ga bolj pospešili v nekaterih drugih krajih. Vendar pa se nahaja v tem okrožju okrog mosta Aurore bogato rudokopno polje. Govori se, da bodo te rudne zaklade v kratkem načeli, kakor hitro po bero rudo v drngih krajih. Tedaj bo mesto Aurora doživelo veliko prosperiteto. V nekaterih krajih že načenjajo in pripravljajo polagoma za obratovanje. Zato hi bilo svetovati onim, ki »o gospodarji zemljišč v mestu ali okolici, da jih drže, ker kadar se začne obratovanje v večjem razmahu, bo poskočila cena posestvom in zemlji.
Kakor druga mosta po železnem okrožju Ima tudi mestece Aurora tri krasne šole. Za tako malo prebivalcev pa imeti tri tako krasne šole je nekaj posebnega. — Naši rojaki se bavijo nekateri s trgovinami, nekateri ao zaposleni pri izdelovanju timberjev in drugega raznovrstnega lesa, katerega se silno veliko izvozi iz gozdovja v tej okolici. Pravkar vodita skupaj Mr. A. Skubic in 5e neki rojak usnešno tako podjetje. Imata več delavcev, ki sekajo in podirajo les. Na pr;p-rv->em mnstu ga vlačijo v pozimskih časih po ?negn na vlakih in v ta namen narejen;h snnkah. V pozimskih časih je sedaj te vrste obrt najbolje idoča. Rudarji pa hodijo delat v druge rudnike, ki so okrog Aurore. Neknj maleg* se dela tudi v raznih jamah v Aurori.
Petrovfe pri Celju. Vprašamo poštno ravnateljstvo, ali obstojajo za pošto v Petrovčah sedaj drugo odredbe kot poprej, ko je pod drugo gdčno poštarico bil na tukajšnji pošli najlepši red? Ali je znano ravnateljstvu, >-.i uradni prostor ni ve? urad. marveč zabavni prostor gotove inteligence? Kako j« tu z urad no tajnostjo? Ali je mogoče, da bi človek še
—	»Ilustrirani Slovence« je izšel mesto danes že z* Novo leto, zato danes odpade, pač bo pa izhajal od danes tedna dalje redno vsako nedeljo.
—	Akciji ta slovpriski katoliški dnevnik v Ameriki. Irdajanje slovenskega katoliškega dnevnika v Ameriki so naši ameriški rojaki poverili Katoliški tiskovni družbi v Chicagu, ki izdaja tednik Amer. Slovenec-Edinost«. Organizacija je delniška družba. Sedaj je vse odvisno od tega, da družba odda med Slovenci širom Amerike svoja delnice. Kakor je posneti iz »A. S.-E.«, je odziv posebno med slovensko duhovščino zelo znaten. Tako končno ni več daleč čas, ko bedo imeli katoliško misleči Slovenci v Ameriki svoj lasten dnevnik.
—	Občine odgovorne za škodo povodom političnih nemirov. Zagrebške »Narodne Novinec objavljajo naredbo notranjega ministra, ki med drugim veli: »Na predlog uprave za Hrvatsko in Slavonijo z dne 1. maja 1924 odrejam, da morajo v vseh slučajih, ki vsled nemirov in z njim spojenih plenitev in zlobnega poškodovanja posamezne osebe utrpe škodo na svojem premoženju, pa se potem krivci ali ne morejo najti ali pa nimajo premoženja, da bi se od njih izterjala odškodnina, — povrniti škodo tiste upravne občine, na katerih področju so se izgredi dogajali.« Nato navaja naredba zakone, ki tvorijo njen temelj (iz let 1870, 1895. in 1870.) ter nadaljnje: »Potemtakem jamčijo mesta in upravne občine za škode, nastale ne samo vsled zamud zastopstev, marveč tudi odgovornih mestnih ozir. občinskih organov s pravico regresa proti krivcem, ako se le-ti kasneje ugotove.«
—	Smola »Slovenskega naroda«. Iz Osil-nlce nam pišejo: Vpokojeni žandar Kovač se silno trudi, da bi prišel na županski stolec, pa mu ne gre po sreči. Izposodil si je bil pri prvih občinskih volitvah naslov liste SLS in pri ponovnih volitvah si je vzel naslov Gospodarske. Bil je trdno uverjen, da pride na vrh. Pa j« ostal v manjšini. Preteklo nedeljo pa je bila volitev župana. Četudi v manjšini, je le upal g. Kovač, da pride do županske šarže. V to je njegova okolica poslala daljši dopis v »Slov. narod«, v katerem se proslavlja naprednjaštvo v Osilnici kot na zmagoslavnem pohodu in obeta 8. februarja še večja iznenadenja za SLS. Da bi ocvirek bolj deloval, je udaril dopisnik po poslancu Škulju in prorokoval, do bo poslanec v svojem paša-luku kmalu zgubil vso moč. Opisuje g. Skulja kot človeka, ki obljublia pomoč Ositnici, a v dejanju ga pa ni videti. Da bi dopis bolj deloval, so SDSarji naročili velik kup one številke >S1. naroda«, ki nosi omenjeni dopis in v soboto so ga delili po hišah. Po zvršeni vo-litvi župana, kjer je prodrla lista Sli! z županom in vsemi svetovalci, naznani predsed. kraj. šol. sveta g- Ant. Ožura, da je prišlo nakazilo 120.000 za podporo ljudski šoli, ki jo je dobil g. škulj. Komaj konča g. Ožura s poročilom, poblede navzoči SDSarji in se takoj zmuznejo iz občinske pisarne v vas, letajo od hiše do hiše in zahtevajo one »SI. narode« nazaj, ki so jih prejšnji večer delili. Ljudstvo je imelo s tem veliko zabavo, ko je Kovača in njegove vernike »SI. n.irod« tako osramotil. Prepir gre za tem, da se pokaže, kdo se je ponesrečil, ali »SI. narod«, ki je tako neroden čas prinesel dopis, ah pa oni,
imel zaupanje do take pošte? Odločno protestiramo proti takim razmeram in apeliramo na poštno ravnateljstvo, da bri napravi red! — Lesni trgovec.
Šmarje pri Jelšah. Preteklo leto smo končali priprave za zidanje novec 1 društvo.. doma in ga bomo začeli graditi februarja. Cb > zaslugo ima g. kanonik Pohanec in Turk. Z novim domom bo podana trdna podlaga za razvoj naših organizacij v celem šmar-skem okraju.
Šmartno pri Litiji Tndi našo občino osrečujejo republikanci. V nedeljo so prirediti dva shodiča, enega v Zaverstnikn in drugega v Vel. Kostrevnici. Uspeh teh shodičov je bil ta, da sta gostilničarja malo več vina stočlla in pa da tisti volivci, ne značajnežl, ki pri vsakih vollt.vnh iščejo nove strank«, dobijo zopet svoje meto. F<nkrot so btll z demokrati, po*ern komunisti, nato samostojni kmetje, se<i*j vohajo pa še za republikansko stranko. Za soo leto bomo pa zopet preskrbljeni, tako si mi«li jo. Mi pristaši SLS pa ostanemo zve«ti SLS, ki ne oblači pri vsakih volitvah no^p obleke.
Božični več«r v Macedoniji Čeravio tako daleč od ilomn, veudar nismo pozabili domovine in smo si postavili božično dre-esre. Kljn»' t.»im>, da se ne dobi tukaj vse kakor v Sloveniji, smo si vseeno napravili vse prav lepo, z.n.kar gre največja hvala poveljniku čete, g. stotniku Pavliču, ki nam je nabavil bogate okrniko In sl^er na svoje stroške. Ob (5 zvečer »mo ro zinili sredi vojašnice okrog njega, prižgali s-^eče ln g. stotnik je povzel besedo ter nam v kratkem govoru voščil vsem vesele pravnike, katere smo res potem tudi imoli. Dnlrn smo še v noč ostali v prijaznih pomenkih, misli vseh bile so pa le ena: na dom. Tako nam ostane božič leta 1921 vedno v sporni.-a in hvaležni se hočemo vedno spo-rahijnil vc'cfca blagega poveljnika. Vojaki Slovenci 9 čete 21 čehoslovaškega pušpolka v Mavrovom Hanu, Maeedouija.
ki jo vrstic*! iz Osilnice tako nerodno skoval. Da je »SI. narod« škodil tudi 8. febr., so njegovi vernik: vsi na jasnem.
—	Truplo ponesrečenega finančnega senika Ivana Pezdiča so našli včeraj popoldne tik pod vrhom Begunjšice. Truplo je bilo vse krvavo. Ponesrečenca je našla velika rešilna eksnedicija, katere se je udeležilo zlasti veliko število Radovljiča-nov. Truplo bodo prepeljali v Krani, kjer b.-> pokopan v ponedeljek popoldne ob 3 un.
—	Zbirka v prid Jugoslovenske ?,?nt'ce.
Oo-pcd Rudolf Bužga je nabral na dolenjski železnici med sopotniki znesek Din 62.50 in izročil pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matiee v Ljubljani. Vsem darovalcem Iskrena hvala.
—	Oddaja lova. Lov krajevne občine Križe pri Tržiču bo v četrtek, dne 5. februarja 19"i5 ob 10. uri na uradnem dnevu v Tržiču v on-dotni občinski pisarni potom javne dražbe oddan v zakup za dot>o pet let, to je za čas jd 1. marca 1925 do 28. februarja 1930. Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled na sreske i poglavarstvu v Kranju.
—	Tatvine in vlomi. Venkovič Ivan je ukradel Antonu Terglavu iz Bukovžlaka, občina Teharje, črno usnjat ponošen kožuh in par rjavih usnjatih rokavic v skupni vrednosti 2250 Din. — Župnika Zamudo v Prager-tekem je na skrivaj obiskal Belak Jakob ter mu odnesel večjo množino perila z monogra-mi A. Z. in I. Z-, v vrednosti 750 Din. — V Hrastniku je bilo v noči 31 .dec. 1924 vlomljeno v blagajno tamošnjega poštnega urada ter ukradeno iz nje v gotovini 36.000 Din. Tatvino so izvršili najbrže trije tuji moški, ki so jih zjutraj videli na kolodvoru. — V hišo Marije Jevšenak, posestnice v Borovju, okraj Konjice, so skozi zaprto okno vlomili in iz sobe pokradli sledeče: eno žensko obleko temnosive barve, 3 volnene ženske bluze, od teh eno rjavo, 2 beli z zelenimi črtami, svilen črn predpasnik in poleg tega še več perila, čevljev in drugih stvari. Skupna škoda znaša do 2025 Din.
—	Poraba mleka v Zagrebu. Glasom podatkov zagrebškega tržnega komisnrijata za 1. 1924. je bilo v Zagrebu minulo leto 17 mlekarn in 31 razpečevalnic mleka in mlečnih izdelkov. Te mlekarno in razpečevalnice oddajajo dnevno po 22 433 litrov mleka in 134 litrov smetane. Na leto znaša to 8,180.867 litrov mleka in 48.855 litrov smetane. V tej količini pa ni všteto mleko, ki ga dnevno prinašajo v hišo in na trg kmetje iz okolice. To mleko znaša najmanj 50 odstotkov celokupnega mlečnega konzuma, tako da znaša celokupna poraba mleka v Zagrebu letno 12 milijonov litrov ali 100 litrov na vsakega prebivalca. Na dan pride torej po četrt litra mleka na vsakega prebivalca. Nad mlečno trgovino vrši mestni tržni komisarijat strogo kontrolo, kar ima dobro posledico, da slučaji ponarejanja vedno bolj padajo. Dočim je bilo 1. 1923. pri mlečnih preiskavah ugotovljenih 58 odstotkov ponarejanja pri mleku in 34 odstotkov pri smetani, so znašali odnosni odstotki 1. 1924. samo še 33 oziroma 31 odstotkov.
—	Za čast 61«na ravnateljstva v Slaven-ski banki se je zahvalil odlični rodoljub in ameriški veleindustrijalec g. Jurai MikuličiC.
— Razpis nagrad. Opozarjamo na tozadevni oglas tvrdke »Etra«, d. x o. z. Vič.
Čevljarski prikrojev&lni teftaj t Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti kraljevin« Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani priredi % 12. januarjem čevljarski prikrojevalnl tečaj, ki ga bo vodil strokovni učitelj g. Ljubomir Ste-fanovič v prostorih državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg št 7. Interesenti naj takoj javijo svojo udeležbo pismeno ali ustmeno v pisarni urada za pospeševanj« obrti, Ljubljana, Dumijaka cesta 22.
Prihranite si denar! Vse zimsko oblačilno blago, posebno za suknje in plašče radi pozne sezije po ogromno znižanih cenah prt A. POTOKAR, Ljubljana, poleg trga pri zmajskem mostu. Tudi vsa druga manufaktura po priznano najnižjih cenah.
Iz štajerske.
š VeUk zvon. Podružnica sv. Pankracija
v župniji Staritrg pri Slovenjgradcu je dobila velik zvon, ld tehta 5720 kg. Po velikosti in teži prav nič ne zaostaja za novim zvonom mariborsko stolnice. Ker ne vodi do cerkve sv. Paiikrncija nobena vozna pot, so zvon a škripci valili po tramovju proti vrhu. Zvon je na ta način romat osem dnL
š Na dopis »Predrzen renegat« t »Orjunl« št 62 z dne 24. dec. 1924. mariborski težki amputirani invalidi-trafikanti reagirajo na članek le v toliko, kolikor se tiče izrabljanja invalidske organizacije v prid nemčurskih trafikantov. Povemo duševno onemoglemu dopisniku, bivšemu avsirofiiu in sedanjemu PP2 privesku, da ni res, da bi g. Justin izrabljal Invalidsko organizacijo v prid nemčurskih in-validov-trafikantov, res pa je, da je kot gerent deloval popolnoma v smislu zakonu o začasni pomoči vojnim žrtvam in društvenih praviL Ni res, da so invalidi-trafikanti nemčurji, res pa je, da trafikanti v Mariboru občujejo z odjemalcem tako, kakor zahteva odjemalec in se postreže ravno tal«) uljudno, kakor kakemu PP2 frakarju, pa naj bo katerekoli narodnosti. — Invalidi-trafikanti v Mariboru.
š Gospodar. pisurno je v Mariboru otvo-ril g. dr. Vilko Pfeifer, vpok. mlnist načelnik.
š Zaročila sta se g. dr. Rok Jesenko, odvetnik v Sevulci in gdč. Marica Souica, učiteljica iz Šmarja pri Sevnici.
š Most iz Rimskih toplic t Sinarjeto je dograjen.
š Celje. Slovenska mladina, podružnica Kat. izobr. društva v Teharjik, je priredila
dne 28. decembra dobro o! isk • predstav 7 Narodnem domu v Celju Cisti dobiček je dalo društ- o za revno šolsko mludino v štorah. -
š Ogenj. Na svet večer je izbruhnil pofirt' pri posestniku Fritzu v Zg. Polskavi. Rr.di pomanjkanja vode je požar uničij vse gospodarsko poslopje, pridelke, gospodarsko orodje in del pohištva. Ogenj je bil najbrž zaneten iz maščevalnosti. — Sedemletni otrok je zakuril pred hlevom Rudolfa Caple v Spodnjem Porčiču pri Sv. Trojici. Kmalu se je vuela slamnata streha. Gospodarsko poslopje je popolnoma pogorelo.
š Pogorela je Zurnrova hiša pod Tostoni pri Celju no Štefanovo. Hiša je last celjske ■ b-čine. Kočo je oskrboval celjski odsek Sav. podružnice S P D, kateremu je pogorelo precej inventarja! Istotako trpi veliko škodo oskrbnik hiše. Vnel se je tram pri dimniku.
š Tatvine v Mariboru. Sodnemu svetniku dr. Schaubacherju so tatovi odnesli vse perilo izpod podstrešja. — Družini KoSanovi so odnesli perzijske preproge.
š Utopljenka t Vogtajnl. V Zavodni pri Celju so našli v Voglajni v petek mrtvo truplo 401etne Frančiške Jazbec iz Buč pri Kozjem. Prejšnji dan jo popivala z nekim mladeničem iz Creta pri Celju. Dokler se zagonetna smrt utopljenke ne pojasni, bodo obdiv žali mladeniča v zaporu.
!z Primorske.
p Rovinjskl kmetje proti davčnim bremenom. Na novega leta dan popoldne se je vršil v rovinjskl okolici kmetski shod proti davkom na olje in druge pridelke. Ker shod ni bil naznanjen, so orožniki zahtevali, naj se zborovalci razidejo. Kmetje pa se niso udali in orožniki, trije po številu, ko se morali umakniti. Nato so kmetje odkorakali v Rovinj, kjer so pred municlpijem priredili demonstracijo. Nastopili so orožniki, miličniki in vojaštvo. Miličniki so oddali, salvo v zrak, nakar je začela množica bežati ua vse strani.
Iz Ljubljane.
lj Med vojno in po vojni. Med vojno je bil dolg jezik zelo nevarna stvar, še prav posebno nevarna za svetovnoznane naše sitneže, katerim ni nikdar nič prav. S tem pa nikakor nočemo reči, do bi bili Ljubljančanje ali pa sploh Slovenci sitnež', ampak hočemo reči le, da hočejo imeti Ljubljančanje in Slovenci sploh vedno svoj prav in imajo tudi prav, da hočejo imeti prav. Posobno takrat to ni dobro za človeka, če hoče imeti svoj prav tudi ta ali ona slavna oblast. Med vojno je hotela imeti vedno prov vojaška oblast. To pa Ljubljančanom ni bilo nič knj prav in tudi Slovencem sploh p.e. Toda med vojno je namr&J vsega manjkalo in zato je bilo čisto prav, da je takrat vojaška oblast hotela imeti vedno prav, ker je na ta način prisilila Ljubljanča-
M bi Slovence sploh, da so namesto belega { kruha in mesa grizli svoje jezike ali pa pre- ' dolge nohte, in so se prav zadovoljno smejali vsem onim, ki so bili najeti za to, da so pazili na vsak gib in mig dolgih jezikov. Tako ae je zgodilo, da so Ljubljančan]« med vojno govorili samo o krompirjevih sortah, o čebuli in česnu in o 20 sortah krakovske solate, ki je najboljša na svetu, in so pri vsem tem čisto natanko vedeli, kaj pomeni »krompir« in kaj »krakovska solata«. Danes je zopet tako kakor jo bilo med vojno. V javnih lokalih v Ljubljani in v Sloveniji sploh imajo vse stene ušesa in pametni in previdni ljudje zopet go-govore o »krompirju« in o »klobasah«, o »krakovski solati«, ki je najboljša na vsem svetu in tako govore tako dolgo, da enemu ali drugemu ostaneta »krompir« in »solata« prav pošteno tako dolgo v želodcu, dokler ta in oni ne odideta z dolgim nosom svojim gospodarjem poročat, da Ljubljančanje in Slo venci sploh nič drugega ne govore kakor o krompirju in krakovski solati, ki je najboljša na svetu. Ljubljančanje nimajo samo dolgih jezikov, ampak tudi precej dolgo pamet
lj Božična igra »Sveta noč«. Najveličastnejša drama je drama življenja sv. Cerkve v svetu in življenju človeštva v vseh stoletjih. Vsakega posameznika in vse ljudi teži krivda izvirnega greha. Nikdar se pa ni hrepenenje po odrešenju jasneje kazalo kakor pred prihodom Odrešenikovim, bodisi pri Rimljanih, ali pri Izraelcih. 2ivo nam slika hrepenenje po Rešitelju, kakor se je javljalo na rimskem dvoru in na betlehemskih planjavah, igra Sveta noč. Igro je prav dostojno uprizorilo Kat društvo rokodelskih pomočnikov na odru Rokodelskega doma v Ljubljani novega leta dan ob navzočnosti prevzv. škofa dr. Ant B. Jegliča ln mnogobrojnega odličnega občinstva. Vsa vnanja oprema je bila za majhen oder prav bogata, nastopi igralcev sigurni in naravni, nastop cesarja Avgusta naravnost veličasten- Jožefu iz Nazareta je v igri odmerjena le majhna vloga, pa je bila izročena prav dobremu igralcu. To omenjamo s posebno pohvalo, ker je za uspeh igre potrebno, da dobe neke osebe najboljše predstavljalce. Jako lep je bil prizor, ko angel oznani pastirjem rojstvo Odrešenikovo, tudi pevski zbor je prišel do veljave pri tej priliki. Uprizoritev igre bi bila Se veliko lepša, ko bi tudi med odmori nastopil pevski zbor — spredaj pred odrom — s pevanjem prekrasnih naših božičnih pesmi ali pa s svetopisemskimi spevi in psalmL Igra dobro tolmači lepe in milosti polne božične praznike. Primerno je bilo, da je govornik večera, g. kanonik Alojzij Stroj, pokazal, kako uspešno lajšajo bedo Kat društva rokodelskih pomočnikov v sveto- ni drami bolesti in ljubezni do bližnjega, v. drami, ki no bo nikdar nehala, dokler bo svet stal — P.
Ij ljubljanski trg. Kljub neugodnemu času bil tudi včerajšnji ljubljanski trg vsestransko dobro založen in tudi obiskan. Med najrazličnejšo zelenjavo in sadjem smo opazili kot novost takozvani goriški radie, ki se je prodajal po 20 Din za kilogram. Tudi razne divjačine in rib se je dobilo, dasi so bile cene precej visoke. Vendar pa so bile kupčije v splošnem dobre.
lj Kuharski tečaj. DrugI zimski kuharski tečaj za fino kuho na dr. Krekovi gospodinjski šoli se prične dne 12. januarja t. L ob 6 zvečer. Obsega 42 učnih večerov s približno 240—280 raznimi boljšimi jedili ter stana celoten z ukovino in režijo 1600 Din. Nekaj mest je še prostih. — Vodstvo.
lj Žepni tatovi na trgu. V časih, ko je živelo in cvetelo pri nas verižništvo v tako velikem obsegu, da so si vojni dobičkarji gradili s »težko« prisluženim denarjem vile in si nabavljali avtomobile, so pridno eksploatirali Ugodni teren tudi elementi, ki smo jih krstili za žeparje. Kakor hitro pa je zmanjkalo gotovine in debelih Ustnic, je nastala tudi v že-parstvu »stagnacija«. Kratko dobo ni bilo čuti o večjih žepnih tatvinah. V zadnjem času pa so zopet vznemirila javnost policijska poročila o par drznih slučajih žepne tatvine na vlaku in na ljubljanskem kolodvoru. Žepni tatovi, ki izvršujejo svojo obrt bolj »na drobno«, pa so v zadnjem času prenesli torišče svojega delovanja na ljubljanski trg. Tako je bila dopoldne okoli 9. ukradena Jeri Okoru iz Vidma iz cekarja čma usnjata torbica z rdečo podlogo. V torbici je imolo dekle ves izkupiček za smetano in jajca in sicer 3 bankovce po 100 dinarjev in več ^kovačev«. Vsega skupaj je bilo okoli 3000 kron. Okradenka je sicer takoj, ko je opazila tatvino, stvar javila službujočemu poL stražniku, vendar je malo upanja, da bi so tat našel, ker dekle ni moglo povedati, kje in ob kaki priliki je bila okradena. Želeti bi bilo, da policijsko ravnateljstvo po-aveti vso pozornost ljubljanskemu trgu, kjer se drenjajo spretni uzmoviči in ogrožajo prodajalce in nakupovalce. Vsak izsleden slučaj žepne tatvine naj se kaznuje eksemplarično.
lj Z Vodnikovega trga. Zeparji na Vodnikovem trgu nikakor nočejo počivati. V sredo si je nekdo privoščil Franjo Kveder ln ji izmaknil iz košare dcnarnica z večjo svoto denarja. Istega dno se je pa mirno š©-tala po trgu Jera Okorn iz Vidma. Neopa-ženo ji je nekdo izpulil denarnico s svoto 3000 kron.
lj Dimnikarski red za mesto Ljubljano
določa, da se morajo ozki, takozvani ruski dinmiki, cevi, peči in štedilniki snažiti najmanj po enkrat na mesec. Snaženje dimnikov, šte-
dflnikBv in drugih kurilnih naprav ne smeta hišni gospodar ali stranka sama opravljati, ampak le v to opravičen dimnikar. Dimnikar je dolžan opravljati snaženje v določenih rokih in naznanjati svoj prihod vsaj en dau poprej. Hišni gospodar ali stranka ne sme snaženje zabranjevatl. Kršitelje teh določb bo zadela občutna kazen. — Mestni magistrat ljubljanski.
lj Umrli s« v Ljubljani: Anton Rogelj, dimnikarski mojster, 6.1 let — Uršula Pregelj, delavka v tobačni tovarni v p., 72 tet — Frančiška Barbiš, delavčeva hči, 3 leta. — M-riia Vonta, šivilja, 23 let — Martin Unterreiner, berač, 70 lot — Antonija Strohni aier, novo-rojenka, 3 dni. — Helena Kunaver, posestni-kova žena, 52 let — Marija Stare, postreščko-va vdova, 7-4 let.
Učiteljski vestnik.
Fort Lužar:
O SLOGI IN STANOVSKIH PRAVICAH.
(Predavanj© na zborovanju Slomškove zveze dno 3JI. 1924.)
Z zakonom o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih dne 31. julija 1923 je učiteljstvo stopilo v zvezo z vsem uradništvom države. Prej je bilo uradništvo razdeljeno in vezano na razne predvojne zakone, učiteljstvo pa tudi skoraj popolnoma na določbe srbskega hrvatskega, oziroma avstrijskega šolskega zakona. Le z nekaterimi ministrskimi nared-bami je skušala prva leta po prevratu napraviti v tem ozira enotnost Z določbami uradniškega zakona je bilo osnovnošolsko učiteljstvo podržavljeno in porazdeljeno na položaje in stopnje II. kategorije uradniške službe. S tem so odpadle tolikokratne osamljene prošnjo in zahteve po izboljšanju plač pri poslancih, oziroma bližnjih političnih 3trankah. Rešitev gmotnega položaja je prenesena na celokupno državno uradništvo in so bo odslej skupno nadalje urejevala. Prevedba vseh učiteljev je sedaj izvršena po predhodnih določbah skupne pragmatike. Vstop v državno službo je urejen na podlagi zahtevane strokovne izobrazbe. Določbo o kretanju v službi, o ocenjevanju, o prestanku službe, o upokojitvi in drugem tvorijo podlago za ureditev specielnih zakonov. Tudi novi šolski zakon bo moral upoštevati ta splošni uradniški zakon.
Pravice do stopnjevanja v osnovni in po-ložajni plači ima IV. poglavje. V materielnem oriru smo torej z novim službenikom lepo složni postali z enako kvalificiranim državnim uradništvom. V zmislu ČL 244. je bila učitelj-stvu priznana posebna stalnost, a drugemu uradništvom. V zmislu čl. 244. je bila učitelj-zato (izvzemši ženskih ročnih del, kjer ni bilo zakonite podlage) ni izvršila redukcija. V členih 14. do 26. in čl. 83. so določbe, kako se državnemu uslužbencu prizna stalnost.
Pri kretanju v službi je za učiteljstvo posebno važen čl. 70: »Nihče ne sme biti brez svojega pristanka postavljen na nižji položaj od onega, ki ga že ima.« Nadalje so za nas važne pravice v čl. 71: Državni uslužbenci se smejo premeščati na izpraznjena mesla tudi brez svoje volje, toda po neizogibni službeni potrebi. Odredbe o premeščanju pa ne veljajo za uslužbence, ki jim je s specialnimi zakoni zajamčena nepreniesfnost.c — Komaj pa jc minilo leto po sprejetju uradniškega zakona, se je proti vsemu pričakovanju pričelo v našem stanu s kršenjem pravnega položaja. V več desetletjih težko priborjeno in vzdrževano stalnost so pričeli šolniki sami uničevati. Službe so se pričele v juniju 1924 oddajati s strankarskimi nasveti, pa ne samo proti Slom-Skarjem, temveč tudi v lastnih vrstah gospodujoče organizacije. Upoštevala se ni stopnja, položaj, službena leta in ne kvalifikacija. Nastopil je potem mesec dni gospod minister Korošec, ki je upošteval stalnost, d asi bi lahko premestil premnogo oseb. Vse deputacije, ki so kako premestitev zaprosilo, so morale pri prosvetnem oddelku v Ljubljani te krat slišati: »Ne, dokler ni disciplinarne preiskave in dokazane krivde.«
Pri poznejši premembi režima v novembru 1924, so pa vodilni slovenski šolniki nastopili pri gospodu ministru Pribičeviču z nedostojnimi in maščevalnimi predlogi, da so one, ki so prevzeli nadzorniško dolžnost, zato še kaznovali, in sicer s kršenjem stalnosti in premeščanjem ter brez preiskav. S takimi predlogi je bilo mnogo stalnih učiteljev in nadzornikov premeščenih bres prejšnjih preiskav na neprimerna mesta, nekaj pa upokojenih. Pričela se je v Sloveniji pri šostvu neznanska zmeda zaradi ljube politike. Spomnil sem se na Cankarjev življenjepis učitelja idealista Martina K ač u r ja (ki ga je izdala »Slovenska Matica-: L 1906), kako jc omenjeni učitelj pravil pri svojem prihodu na novo službeno mesto v Zapolju nekemu slučajno došlemu zdravniku: >V Kotlini sem bil prej, pa sem se nekaj spri z županom in izjedel me m® je stran.« (Zanimivo je, da po tolikih letih soglaša Cankarjeva »Kotlina« s »Krtino«, kamor so premostili z Viča našega bivšega predsednika Iv. Štruklja.) Tako taki dogodki silno motijo prosvetno delo in ponižujejo učiteljski stan.
Treba je razmišljati, kako bi se to zlo preprečilo in ne žalostno ponavljalo pri vsaki premembi politike. S potenciranlm povračilom enkrat na eni, drugič na drugi slrani mo-
ramo prenehati in se dvigniti iz takega novodobnega brezsrčnega mračnjaštva, da se bojni srd še bolj ne akomodira v učiteljskih vrstah. Učitelji, pionirji prosvete, naj vendar rabelj-sko ne rušijo ustanovitve uradniškega zakona ter ue iščejo ovinkov, da hi utemeljevali tako postopanje! S tem pripravljajo tudi za novo pokol jen je pekel, kakor ga je predstavil sloveči Dante v svoji »Nebeški komediji« z napisom: sLasciate ogni speranza, vol ch'en-tratec. (Pustite vse upanje zunaj, vi ki vstopite.) Zaradi krotitve vsakega paglavca ali naznanitve šolskih zamud bo moral učitelj vedno pripravljen imeti selilul voz. Kako naj zakrknjeni poedinci vzgajajo v državi za državo, ako gojijo do bližnjega lo hude namene? Kje je v takih razmerah združenje ljubezni za skupno domovino in skupno zgradbo jugoslovanske narodne šole? Kako je z našo to-likrat poudarjeno vzgojo za samostojnost, svobodo, tovarištvo, srčno kulturo in z našo ua-daljnjo izobrazbo, ako gremo z razdiranjem naših vsakdanjih pravic vedno bolj navzdol? Z več ali manj prikritimi medsebojnimi udarci je prelomljena metoda, da se le z dobro besedo kaj doseže.
Lek bi se našel, ako bi se disciplinski predpisi uporabljali tudi na uradniške starešine, ki predpisujejo talce strankarske predloge in odloke. Torej ČL 159. za onega, ki oškoduje s tem ugled svojega stanu, ali pa čL 164. točka 4. »zlorabljanje svoje uradno oblasti višjega uslužbenca proti nižjim, ali isti člen točka 8. :>napravljanje zmede prepira, nesložnosti s tovariši v službi«. Tudi bi bilo drugačo, ko bi bil k členu 164 pridejan za 11. točko z večjim poudarkom še čl. 95: »Uporab, Ijanje oblasti in položaja državnih uslužbencev v strankarske namene kakor tudi vplivanje starešin na državne uslužbence v ta namen se kaznuje kot disciplinski prestopek«.
Po prevratu smo napisali v »Slovencu« z dne 27. decembra 1918 sledeče besede: »Strokovna tekma, ki morda nastane med nami in učiteljstvom, ki je drugačnega svetovnega na-ziranja, naj »luži lo v to, da svojo naobrazbo poglobimo ter se učimo spoznavati vsako resno in pošteno delo, pa naj prihaja od koderkoli. Nič več preziranja in omalovaževanja, ampak ugled šole in učiteljstva do najvišje stopnje.« V nekaj letih svobode imamo pa naenkrat toliko kršenj pravic na škodo stanu radi kruhoborstva in politike.
Vsaka organizacija mora imeti več čuta za celokupno uradništvo. Napredovati mora dobra zavest za združenje in utrditev organizacij na podstavi dobrih načel. Sloga se tvori s pravičnim ravnanjem, šolstvo je tu zaradi mladine in ne zaradi nepravično politike. To imejmo končno pred očmi pri delu za dobro bodočnost šolstva in pri izobrazbi naroda!
ZBOROVANJE »SLOMŠKOVE ZVEZEc.
Včeraj jo zborovala »Slomškova zveza«. Teror, ki člane »Slomškove zvoze« tlači k tlom, ne bo uspel, kakor je pokazala velika udeležba in pa zelo živahno, stvarno zborovanje. Refren vsega zborovanja pa jo bil: Dajte učitelju njegovo največjo dobrino, ki ste mu jo vzeli, to je stalnost nazaj ln popravite krivice! Po živahnih debatah so bile sprejete nastopne resolucije:
T. Člani »Slomškove zveze«, zbrani na svojem zborovanju dne 3. januarja 1925, so sklenili soglasno, da se borijo z vso energijo za zopetno vpostavltev in ohranitev učiteljske stalnosti, ki je učitelj s t vu zakonito zajamčena in obsojajo one, ki jo rušijo, dast so v prvi vrsti poklicani, da jo ščitijo.
II. Poživljamo, da stopi v ta boj solidarno vse učiteljstvo.
Ul. Člani »Slomškove zveze« odločno zahtevajo, da se storjene krivice popravijo neglede na to, h kateri organizaciji pripadajo dotieniki.
IV. Pavšalna očitanja naših nasprotnikov, da jc »Slomškova zveza t soodgovorna za kakršnokoli krivico, odločno odklanjamo.
Daljše poročilo o zborovanju nam jc obljubljeno.
• * *
Novomeško-ernomaljska podružo. Slomškove zveze ima svojo redno zborovanje dne 10. januarja 1.1. ob pol 10. uri v Novem mestu v prostorih »Soče-* (pri Krajcu). Na dnev-uem redu predavanje dr. Cesnika: Učiteljstvo in pravo, poročilo o pedagoški knjigi in slučajnosti. Udeležba obvezna. — Načelnik.
Cerkveni vestnik.
PAPEtiKI VZHODNI ZAVOD V K1MU.
Papež Benedikt XV. je pri prizadevanju za svetovni mir u videl, da bi verska sprava katoličanov iu vzhodnih kristjanov jako pospeševala mirni sporazum med kulturnimi narodi. Zato jo med grmenjem topov svetovne vojne 1. 1917 v Rimu ustanovil posebni znanstveni inštitut za proučevanje vzhodne, cerkve. Pij XI. je ta zavod 1. 1922 reorganiziral, da bi se mogel uspešneje razvijati. Pridružil gfl, je dobro organiziranemu bibličnemu inštitutu.
Med profesorji prenovljenega vzhodnega zavoda sta »nmo dva Slovana, namreč B. Sjiačll in A. Volkuuskij (za ruski in staroslo-venski jezik). A tudi profesorji drugih na-
rodnosti se ozirajo na slovansko bogoslovno književnost in na slovanske vzhodne cerkva. Posebno so odlikuje sam predsednik zavoda Mihael d' Harbigny, po rodu Francoz, priznan pozuavatelj ruske bogoslovne književnosti in velik ljubitelj Slovanov; njegova zasluga je, da se zavod primerno ozira na slovanske vzhodne cerkve. Tudi manjšim slovanskim narodom se sedaj nudi priložnost da so uveljavijo na mednarodnem znanstvenem in verskem polju.
V letošnjem šolskem letu se je na zavodu uvedel še en nov predmet, ki je zbudil veliko pozornost, namreč znanstveno in praktično proučevanje Islama (mohamedanstva) z ozirom na dolo za pokrisfjanjenje mohame-danskih narodov. Ta predmet predava Turek P. Mulla, ki je po dovršeui akademski izobrazbi prestopil v katoliško vero in potem dovršil bogoslovno študije na Francoskem. Ze njegova osebnost daje njegovim predavanjem veliko vrednost in privlačnost. Bazen uvoda v umevanje islama predava tudi moderni novogrški jezik in s tem še bolj vežs študij islama in vzhodnega krščanstva.
Kot glasilo inštituta se izdajo vrsta znanstvenih razprav v latinskem in francoskem jeziku pod skupnim naslovom: »Orientalia. Christiana«; vsako loto izide okoli 6 snopičsV v skupnem obsegu 320 strani. Zbornik je važen za vsakega, kdor se zanima za vzhodno cerkev in vzhodno bogoslovje. Sedaj izhaja tretji letnik. Naslov uprave: Boma L — Pi-azza della Pilotta 35. V najnovejšem snopiču >L'ame religieusc rasso« razvija M. d" Herbigny jako zanimivo sliko verskega stanja v boljševiški Bnsiji in med ruskimi izgnanci rta podlagi ruskih virov; obenem se nudi pregled ruske književnosti zadnjih treh let, kolikor se ozira na versko vprašanje.
Institut prireja tudi predavanja za širs* občinstvo. O Božiču je M. d' Herbigny predaval o delovanju papeško dobrodelne misijo v Eusiji, posebno za gladujoče otroke ob strašni lakoti leta 1922. Predavanje so pojasnjevalo skioptično slike z mnogimi tako groznimi prizori, da so marsikateremu poslušalcu prišle solzo v oči. Navzoči so bili mnogi kardinali, škofje, mnogo drugega občinstva in precejšnje število Rusov.
Delovanje vzhodnega instituta v Rimu opozarja katoliške Slovane na ono pol jo znanstveuega in apostolskega dela, na katerem bi mogli največ koristiti sebi in vesoljnemu krščanstvu.
c Križanska Moška Marijina družba ima danes prvo nedeljo v mesecu v družbeni cerkvi v Križankah redni mesečni shod. Priče-tek kot običajno ob 6. uri zvečer-
pr 50 letnica pariške Opere. Dne 5. t. m
praznujejo Francozi 50 letnico, odkar se je otvorila v Parizu Opera, po krasoti zgradbe in umetnostnem višku predstav med prvimi na svotu. Zgradba je stala 36 ln pol milijona frankov, kar je za tedanjo dobo ogromna vsota. Načrte je napravil in delo po silnem trudu in ovirali dovršil arhitekt Charles Garniers. Dne 5. januarja 1875. jo bila otvoritvena predstava. Povabljeni so bili vsi kralji in knezi, diplomati in orugi velikaši sveta in vsi župani evropskih prestolnih mest. Mod drugimi sta se bili odzvali ruska carica in španska kraljica. Londonski lordmajor sc jc pripeljal k predstavi v svojem škrlatnem plašču z galavozom. Tudi ob 50 letnici so Francozi povabili vse mo-goeniko izobraženega sveta, da se udeleže ja-fjilejne predstave. Mnogi bodo prišli, toda kako drugačo bedo topot zastopane posamezne dežele, posebno Rusija! Na tej družbi se bo dala premeriti politična pot, ki jo je v teh 50 letih napravila Evropa. — Na programu slav nostne predstave so točke, ki kažejo štiri dobe francoske glasbe: Lullisev »Triomphe do 1'Amour«, potern četrto dejanje » Hugenottov«. prizor iz »Hamleta« in tretje dejanje Delibe-sove »Sylvije«,
pr Preludiji in kadence za orgle zložil St. Premrl so pravkar izšlo v lepi opremi v zalogi Jugoslovanske knjigarne. Zbirka obsega 75 daljših in krajših orgelskih skladb in stane Din 40.--. Podrobnejša ocena sledi.
Narodna gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek c b 8. uri zvečer. Nedelja, i. jaa.: ob 3. uri pop. PAGLAVKA. ljudska predstava pri znižanih .cenah. — Izven. — Ob 8. url zvečer VERONIKA DESENIŠKA. - Izvou. Ponclcljek, 5. jun. zaprto. Torek, G. jam: CYRANO DE BERGEEAC.
—	Izven.
Sreda, 7. jam: PRI HRASTOVIH. - Rod C. Četrtek, 8- jan.: MAGDA- - Red F. Petek. 9. jan.: ob 3. uri pop.: HAMLET, d i jaška predstava pri znižanih conah. Izv. Sobota, 10. jan-: VERONIKA DESENIŠKA. -- Red A,
Nedel.ic, U. jan.: IZGUBLJENE DUŠE. Izv, Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer. Nedelja, i. .ian. oh 3. uri pop.: TKAVIATA. ljudska predstava pri znižanih cenah.
—	Izven.
Pondeljek, S. jan. zaprto. Torek, 6. jan.: NETOPIR ob & url popoldne, ljudska predstava pri uiižanih cenah. — Izven.
Sreda, 7. jan.: RUSALKA. — Red B. Četrtek. 8. jan.: PIKOVA DAMA. - Red D. Slavnostna predstava na predvečer rojstnega dne Nj. veL kraljice Marije. Gostujeta Zdenka Zikova in Marij Šimenc. Petek. 9. jan. zaprto.
Sobota, 10. jan.: CAVALLERIA RTTSTICA-NA, V VODNJAKU. — Red E. Gostuje g. A. Darian.
CYRANO DE BERGERAC.
Na novoletni večer je ljubljanska drama uprizorila Rostandovo heroično komedijo prvič v novi zasedbi Glavna sprememba se je izvršila v zasedbi naslovne vloge: v nji je nastopil g. Ivan Levar, Guicha pa jc prevzel g. Putjata. S tem se je lice predstave bistveno spremenilo, resnično lahko govorimo o pravi in uspešni premieri. G. Levar se je zamislil v svojo vlogo na tak globok način, kot ie dolgo nismo bili vajeni v slovenski drami; • svojo telesno okretnostjo, ki nikdar ne prestopi meje moške resnosti, je dal junaku pravo podobo, uporabil je svojo veliko jezikovno zmožnost, da so vreli krasni verzi razumljivo v publiko in vžigali navdušenje. Dasi je Cy-ranova vloga skozi in skozi močno podčrtana, vendar g. Levar ni stopal iz skupine več, kot zahteva delo samo. To je njegova glavna zasluga. S svojim temperamentom in ljubeznijo do umetnine je znal dvigniti soigralce, da so igrali mnogo, mnogo boljše, kot pri prvotni zasedbi. Posebno g. Drenovec je bil to pot res igralec. Moč predstave se je dvigala od dejanja do dejanja; najmočnejše je vplivala pesem o kadetih, Cyranova analiza lastnega pesniškega značaja, balkonska scena ter po premišljeni igri in obzirnosti — Cyranova smrt.
Doživeli smo pravo interpretacijo Ro-standove igre, ki je šele sedaj žela upravičen uspeh. Delo, ki ga je tvegal g. Levar, je obrodilo res krasen sad. Zato naj sc končno spravi tretji akt scenično v soglasje z opojno sladkostjo noči, da bo imel prisrčni prizor pod balkonom primeren okvir.
Predstava je bila dobro obiskana, publiko je nastop g. Levarja fasciniral do aplavza pri odprti sceni. Bil je užitka poln večer, ki je navzočim vrnil vero v slovensko igralsko umetnost. Za to novoletno darilo smo g. Le-varju pač lahko hvaležni.	M.
JCiV.do je ne vsiljuje, sama nas mika, JVCirim čokolada
Turistika in spori
ŠPORTNI PREGLED.
Pretečena nedelja 28. dec. in Novega leta dan sta bila v naših krajih In v bližnjem inozemstvu v športnem oziru popolnoma mrtva dneva. Vremenske prilike so dovolj Zimske, da preprečijo nogometne tekme, toda vendar premalo zimske, da bi omogočile zimski šport. Zadnje južno vreme je uničilo tudi naša skromna drsališča.
V	Italiji, Španiji in v Nemčiji se razvija nemoteno mednarodni nogometni vele-program, ki se je pričel o Božiču in v katerem sodeluje cela vrsta vodilnih klubov Srednje Evrope. Med potujočimi se nahaja tudi Se vedno bivši jugoslovanski prvak Gradjanski ŠK iz Zagreba. Igral je 28. v Leipzigu proti Spielvereinigung in slavil prvo zmago na nemških tleh v razmerju 4 : 2. Na Novega leta dan je gostoval v Freiburgu, in ponovno zmagal nad FC Freiburg s 3 : 2. Kritika je sprejela Gradjanskega, prvi jugoslovanski team v Nemčiji, jako ugodno. O iekmi Gradjanski : Fiirth smo poročali v številki z dne 30. dec. 1.1. pomotoma; do te tekme doslej ni prišlo. Lepe uspehe Gradjanskega !je ceniit tem višje, ker spadajo dosedanji njegovi protivnlki med najmočnejšo klube Nemčije. VVacker (Monakovo) zavzema v prvenstvu Bavarske II. mesto (na L mestu je Niirnberg, obenem prvak Nemčije), Lcipzi-ger Spielvereinigung je prvak Srednje Nemčije in Freiburger FC je II. klub župe Wiirt-temberg — Baden (na I. mestu so Kiekers, Stuttgart). Prihodnje tekme absolvira Gradjanski v Wiesbadcnu, Frankfurtu in Mo-nakovem.
V	Davosn v Švici se je zaključil 1. t. m. velik hokeyski turnir na ledu za pokal mesta, Davosa, katerega so se udeleževala angleška, eeška, francoska, nemška, avstrijska, španska in italijanska moštva. Končni rezultat se glasi: L Oxford University, 2. Lion (London), 3. Sparta (Praga), i. Wioner Eislaufverein.
Za nogometno prvenstvo Južne Amerike so bo vršile v decembru zaključne tekme. Tzid je sledeči: L Urnguay (5 točk), 2. Argon-tinija (4), 3. Paraguay (3), i. Cbile (0). Finale Uruguay: Argentinlja je končal z neodločnim rezultatom 0 : 0.
Gradjanski ŠK (Zagreb) je igral prete-Seno loto b svojimi moštvi 59 nogomotnih tekem s skupnim seore 217 : 91; od teh tekem je bilo 45 dobljenih, 11 zgubljenih in 3 neodločne.
SK Ilirija, nogometni prvak Slovenije, je igral napram temu pretečeno leto fif, tekem, v katerih je dosegel seore 325 : 96.
Dunajski židovski klub Hakoah je nastopil pred dnevi enomesečno turnejo v Egipt ln Palestino. L t. m. je igral v Aleksandriji proti raprezenci mesta z rezultatom 4 : 3. Na-daljne postaje so mu Kairo in Jeruzalem.
V naslednjem podajamo zadnje važnejše rezultata mednarodnega nogometa:
Praga: Sparta : Admtra (Dunaj) 7 : 0.
Nemčija: Slavija (Praga) : Spielver. Elberlefd 2 : 0. Reprezentanci Prago ln Draždan 1 : 0, FC Niirnberg : Vasas (Bu-dimp.) 1: 0, T. u. SV. Basen : MTK (Budimp.) 2 : 1, Vasas : Eitracht (Frankfurt) 4 : 3, MTK : Spielver. Elberfeld 4 : 0.
Italija: Alba (Rim) : FTC (Budimp.) 5 :0, Bologna : Grazer AK 1 : 0, FTC : Mo-dena 4 : 2, Hellas (Verona) : Nemzeti (Budimp.) 2 : 1, Bapid (Wien) : Alessandria 4 : 2, Amateure (Wlen) : FC Torino 1 : 0.
Švica: Simmering (Wien) : komb. Con-cordia — FC Basel 5 :1, Young boys (Bera) : Simmering 1 : 0.
Barcelona: Deutscher FC (Praga) : FC Barcelona 1 : 1 in 1 : 0, Kamraterna (Go-teborg) : FC Barcelona 0 : 3 in 2 :1.
Jugoslavija : Južna Italija. Tekma navedenih reprezentanc se vrši po poročilih zagrebških listov L februarja v Rimu. Sestava jugoslovanske reprezentance še ni določena.
Športni teden.
Nemci so izdali krasen športni koledar za leto 1925. Vsebina je izredno mnogovrstna. Na primer Meislov članek: Rund um die 01ympiade von Pariš; Steinerjev: Die Welt-meisterschaft der Fufiballer; Szabo-in: Die Winterolympiade von Chamonix. — Na nemških visokih šolah bo od prihodnjega šolskega leta naprej obisk športnih vaj obvezen. Kdor se ne bo izkazal, da je vaje obiskoval, ne bo pripuščen h skušnjam.
Pridemo k lahki atletiki. Msd Francozi in Angleži se je vršil doslej vsako leto boj v teku povprek po deželi (z zapre, kami; cros country). In sicer zmeraj na Angleškem. Francozi pravijo, da jim vsakoletno potovanje v Anglijo predrago, in predlagajo, naj se vrši tekma enkrat pa Francoskem, drugič na Angleškem. Angleži ta predlog odklanjajo. Francozom je pa prišlo sedaj na misel, da bi se te tekme sploh razširile na vso Evropo. Misel je izborna, posebno še, ker bo cross-conntry na olimpiadi najbrž odpravljen. Tako evropsko mojstrstvo bi bilo lepo nadomestilo. — Znani francoski lahki atlet G. Andre si je priboril že pred vojsko pri fieki tekmi naslov »popolnega atleta*. 5. julija 1924 je položil v Colombes pri Parizu olimpsko prisego, sedaj so ga pa imenovali za viteza častne legije. — Amerikanci si zmeraj kaj izmislijo. Naenkrat so hoteli vedeti, katere deklice-učenke so v športu boljše, črnolase ali plavolase. Vprizorili so tekme, ki se jih je udeležilo 300 črnolask in 300 plavolask. V teku in plavanju so bile črnolaske boljše, v gibčnosti in jahanju pa plavolaske. Zmagovalke so izločili, jih na novo vadili in spet poslali v boj. Slednjič jih je ostalo še šest: štiri črnolaske in dve blon-dinki. Končni zaključek je torej za črnolaske boljši. Preden bi pri nas kaj takega napravili, bi morah najprvo pogledati, če si blondinke niso pomagale z vodikovim superoksidom. — Kakor bosta odrinila te dni po svetu Amcri-kanca Paddock ia Murchion, tako sta odšla od doma tudi Finca Taipale in Myrrhae. Dočim pa prideta Amerikanca seveda nazaj, bo ostal Taipale v svoji novi ameriški domovini, za Myrrhae-a se pa še ne vc. Taipale je izbo-ren mctalec diska, zmagal jc pri olimpskih igrah v Stockholmu 1. 1912; meče okoli 48 m. V Ameriki je dobil dobro službo. Myrrkae jc zmagal v Antwerpnu 1920 Ln v Parizu 1924 v metu kopja; pred kratkim je imel šc svetovni rekord s 66.10 m. Brali smo, da jc tekmoval potem v Tokio na Japonskem. Od tam je šel v Kalifornijo in je tudi on dobil dobro službo. Vstopil je kot član v OJympic Club v San Francisco. Pravi, da bo šel domov šele leta 1928. in da bo na takratni olimpiadi zadnjič nastopil v boju narodov za barvo svoje finske domovine. — Nurini je prišel v A.mcriko, najboljši tekač na daljše razdalje, kar jih jc kdaj videl svet. Ne samo športni Usti, tudi dnevniki so imeli cele kolone o njem. Sprejeli so ga tako kakor sprejemajo samo vladarje. 300 je bilo pri sprejemu samo atletov in raznih športnih odbornikov. Najbolj ga hvalijo, ker je tako ponižen. Nihče mu ne. bi prisodil, da so v tej neznatni osebi skrite take športne sposobnosti. Angleško zna dve besedi: yes [d a) in no (ne), kar včasih čisto prav pride, kar pa časniškim poročevalcem seveda ni všeč. Pa tudi sicer je molčeč. Sedaj jc 27 let star. Začel je, kakor vsi drugi, z letanjem po ulicah. Startal bo v Ameriki šestkrat ali sedemkrat, prvič 6. jan. v Madison Ponare Gardcn v Newyorku. Povabil je dobil nešteto. Spomladi gre nazaj v Evropo; trenirati hoče vsaj Se do prihodnjih olimpskih iger L 1928. Torej kakor Mbrrhae. Samo, da jc Nurmi v svoji vrsti razred zase, kar Myrrhae ni.
Nogomctski mojster Uruguava fc S. C. Nacional v Montevidio. Od zmagovitega olimskega moštva je v njem šest igravcev: Petrone, Scarone, Cea, Romano, Nasasi in Urdirean. Kiub bo prišel letos v Evropo in bo morebiti pridobil zase tudi znano nogometno čudo, črnca Andrade, Dunajčani sc
poleg drugih tudi it pogajajo; cene so pa prav ameriško bajne: Uruguayci zahtevajo za eno igro 4000 dolarjev, Dunajčani ponujajo za dve igri 5000.
Težka atletika govori sedaj o Ri-goulotu in rokoborbi v Berlinu. O Rigoulotu smo 2e govorili, o rokoborbi bomo poročali po zaključku.
Bokse r Firpo je prišel v Pariz; se mu zelo dopade in ga ne more prehvaliti. Obiskal bo tudi London in druga mesta. Pravi, da je Italijan Erminio Spalla le slučajno se mu ustavljal 14 rund. Za najboljšega bokserja sveta ima Dempseya (umljivo), nato Gibbon-sa, Harry Willsa in Renaulta. V Evropi se ne bo boril. — Erminio Spalla je pozval Demp-seya, pa je ameriška boksna unija njegov poziv zavrnila, češ, ti nisi noben nasprotnik za svetovnega mojstra. — Pač pa je ugodila Gibhonsu, in sc bo ta srečal z Dempseyem 4. julija na ameriški državni praznik v New-yorku. — Stari svetovni mojster Jim Jeffries, sedaj 50 let star, nastopa kot sodnik v bok-serskih bojih.
V	Frankfurtu ob Mamu so napravili velikansko plavalnico, 115 X 22 metrov, vsebina 9 milijonov litrov vode. Devet dni je treba, da je napolnijo. — Arne Borg gre v Ameriko; s seboj vzame d"a zadnja nova rekorda, pač najboljša spremljevalca.
V	Los Angeles v Ameriki so napravili štiri nove avtomobilne rekorde. 50 milj so vozili s povprečno hitrostjo 206.950 km na uro (milja je 1609 metrov), 100 milj z 205.990 km, 200 z 203.210 km, 250 z isto hitrostjo. — Nov popolnoma izvožen rekord na uro je pa 17. dec. napravil znani angleški dirkač Eld-ridge v krasnem avtodromu Montlhery pri Parizu: 210.895 km; prejšnji je bil 175.563 km. — Nemško avtomobilno razstavo v Berlinu si je v 9 dneh ogledalo okoli 400.000 obiskovalcev.
Francoski aeronavt Doret je 29. dec. v Etampes preletel 1000 km v času, ki znači 221.700 km ca uro; nov rekord. Odletel je ob 11:14:42 in je pristal ob 15:45:14. Dosedanji rekord sta imela Amerikanca Harris in Lockwood z 205 km, 29. marca 1923.
Usnjeni suknjiči
jopice, čepice — vse lastnega izdelka — kožuhi, in slovite zim;!-« SUKNE nudi najsolidneje tvrdka
Drago Schwab v Ljubljani.
Naznanila.
^Ljubljena« bo imela v novem letu prvo pevsko vajo v četrtek 8. t m. ob 8. za skupni zbor.
Šentpeterski družabni klub v Ljubljani
priredi ob priliki petletnice obstoja svojega kluba v soboto 10. januarja ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu velik družabni večer z naj-raznovrstnejšim sporedom. Na sporedu so solo-pevske točke, šaljivi nastopi i. t. d. Ves večer sodeluje salonski orkester Drav. div. godbe. Usojamo si tem potom uljudno vabiti vse osobito še prve člane in članice kakor tudi vse prijatelje kluba na ta večer. Vstopnina 10 Din. — Odbor.
Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 7. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije: Sv. Petra cesta 12, pritličje, desno.
Litija. Danes (v nedeljo) ob 8 zvečer priredi podružnica Jugoslovenske Matico v So-kolskem domu v Litiji »Strintbergovos igro »Pelikan«. Ker se igra ne ponovi in ker je čisti dobiček namenjen Jugoslovenski Matici, vabimo občinstvo k obilni udeležbi.
Dotična mlekarica, ki je 2. t m. zjutraj našla uhan, se naproša, da ga proti nagradi odda v gostilni na Krakovskem nasipu 14.
Našla se je damska ura na Poljanski cesti. Več se poizve: Škofja ulica 8, pritličje, levo.
Izpred sodišča.
§ 104 s. k. z. Največ obsodb v kazenskih zadevah povzročajo prestopki zoper § 104. — Stražniki, orožniki, financarji, dacarji in uradni sluge, ki imajo največ stikov z našim ljudstvom v tem ali onem oziru, imajo največ prilike, da se poslužijo tega obrambenega paragrafa v zaščito oblasti. Opravičeno je iz gotovih vzrokov, da se zaščiti avtoriteta teh uradnih oseb, vendar pa rodi brezobzirna uporaba tega paragrafa za naše ljudi, posebno za one, ki govore včasih >kar tje v en dan< in morda ne mislijo nič slabega, pretežke posledice. Ljudje v večini slučajev nimajo niti najmanj namena zaliti državnega uslužbenca. Vesel ponočnjak, katerega jo opozoril stražnik, da naj gre mirno domov, izusti v svoji nepremišljenosti besede: ^Pusti mo policaj, saj te mi plačamo, jaz grem pa domov,c ali pa: > Puste me, proklet .....< — in zadostuje. Plača kazen za prestopek policijske ure ali cestno policijskega reda. obenem pa pride še pred senat deželnega sodišča radi žaljeuja uradne osobe. In obsodba je neizogibna, ker za ta prestopek ni treba drugih prič, kot izpoved zapriseženega užaljenega državnega uslužbo-nea. Kaznovali so se I ti prestopki po § 104 srbskega kazenskega zakona takoj, ko smo ga prevzeli iz sib. kaz. za-
konika, samo z zaporno kaznijo. Se le kasneje^
ko so se zavzeli za zadevo pred vsem slovenski sodniki, se je spremenil ta zakon glede izvršitve kazni v toliko, da se more spretne« niti danes zaporna kazen v denarno globa Le, če se ta ne plača, sledi zaporna kazen, katere pa se vsak, če je le možno, izogne in raje plača, mesto da bi sedel v našiu zaporin.
Par slučajev: Pride v hišo orožnik, . ni sluga, župan, tajnik ali kdo drugi podobni. In zgodi se, da jih domačini v dobri veri, tla imajo prav, malo neprijetno nahrulijo. Sledi ovadba, tožba in tudi obravnava, dasi se obsojenec res niti sam ne zaveda, da je napravil kako hudodelstvo. In tako dobe prve zaznamke v svoj kazenski list starejši moški in ženske, ugledne osebe, ki niso imele do takrat še nobene sodne kazni, najmanj celo od senata deželnega sodišča. In kazen drži, vpiše 3 in plačati jo je treba ali presedeti zapor bres obzira na socialno stališče obtoženca ali obto. ženke. In poleg tega so te kazni še precej občutne. Zadostuje včasih nepremišljena, na sebi kaj nedolžna beseda in že tvori žalitev in povzroči obsodbo po tem nevarnem paragrafu. Torej, ljudje, pazite!
Zdravstveni vestnik.
Transfuzija krvi.
Mnogo se danes govori o transfuziji krvt, navadno pa ljudje ne vedo, kako »e napravi pretok krvi iz zdravega človeka na bolnega.
Do svetovne vojne so zdravniki le v izjemnih slučajih poskušali to sredstvo, kajti osebe, na katerih se je to izvršilo, so pogosto umrle ali pa težko zbolele.
Danes je ta nevarnost izginila in vsakdo lahko brez vsake neprilike dobi injekcijo tuje krvi. Te vrste operacij so se v zadnjih letih tako izpopolnile, da moremo reči, da je tehnika, uporabljena 1. .1914., k današnji to, kar je samokolnica v primeri z avtomobilom.
Za ta napredek se imamo zahvaliti nekar terim znanstvenikom: Američan Moss je pokazal, da se ljudje delijo v štiri krvne skupine in da se samo pri ljudeh ene in iste skupine . da kri injicirati brez nevarnosti. Če na primer j bolnik spada v II. skupino, sme dobiti kri samo od osebe, ki spada v isto skupino. Vendar pa osebe, ki spadajo v IV. skupino, lahko oddajajo svojo kri komurkoli in osebe I. skupine lahko dobijo brez vsake nevarnosti injekcijo krvi od kogarkoli. Danes na primer iščejo po Parizu mnogo oseb, ki spadajo v IV. skupina Ti prodajajo svojo kri komurkoli, kdor jo rabi. To so profesijonisti svojo vrste. Kri jim pla-j čujejo približno gram po 1 frank. Navadno je ! treba injekcije 200, 300 ali 400 gramov krvi za eno transfuzijo, možak dobi torej za svojo kri 200, 300 ali 400 frankov. Tako je marsikdo, ki je brez dela, ali slabo služi, zelo zadovoljen, da more dati nekaj svoje krvi in si na ta na-j čin služiti denar.
| Pred leti je še obstojala nevarnost, da se kri strdi, če teče po cevi od dajalca k jemalcu; v tem slučaju je jemalec moral umreti.
Profesor Jeanbrau (Montpellier) je pokazal, da se kri ne strdi, če se ji pridene malo citrata sode. To metodo so Francozi uporabljali med vojno in ž njo rešili veliko število ranjencev.
Kri, ki se v tej zmesi vliva v novo telo, pa večkrat povzročuje mrzlico. Radi tega je dr. Becart, asistent kirurga Viktorja Paucheta izumil nov aparat za injiciranje čiste krvi. Transfuzija krvi se na ta način izvršuje zelo lahko in varno. Pri tej novi metodi ne obstoja noben kontakt med dajalcem in jemalcem, ki se niti ne vidita.
Transfuzija krvi pa ne škoduje dajalcu? temveč mu je nasprotno zelo koristna. Neki pariški zdravnik, specijalist transfuzije krvi, je dejal, da je v Parizu med štirimi milijoni prebivalcev en milijon, za katere bi bilo jako dobro, če bi jim puščali kri, ker imajo premočan krvni pritisk v žilah, in en milijon ljudi, ki bi morali dobiti krvi« ker so slabokrvni ali pa ker imajo preslab krvni prilislc v žilah.
Danes torej rek: »Svojo kri bi dal zanj. .< nima nobene veljave več. Fdor da kri svojemu bližnjemu, ne stori nobenega junaškega čina, ki ga slavijo po časopisih, kot se je to godilo še pred leti. To je navadna usluga, ki jo plačajo s par sto franki.
Transfuzija je danes čisto vsakdanja zdravilna metoda, kot na primer injekcija kakega umetnega seruma.
Transfuzija rešuje umirajoče, ozdravlja zastrupljene ali težko slabokrvne.
Po svetu.
sv Manjšinski institut na dunajski univerzi. Na pravkar otvorjeuem institutu za narodne manjšine bo poleg drugih strokovnjakov predaval kot pivi bivši zvezni kancelar dr. Sejpel >0 duševnih temeljih manjšinskega vprašanja. Svoja predavanja začne sredi tek. meseca.
sv Zaščitna cepitev proti jetiki. V berlinskem mestnem zdravstvenem uradu in na raznih otroških klinikah preizkušajo tačaa dr. Ilans Laugerjevo protituberkulozno cepivo iz zamorjenih jetičnih bacilov. To cepivo za več mesecev zaščiti telo proti obolenju na jetiki. Cepivo hočejo v prvi vrsti uporabiti za zaščitno cepitev dojenčkov v jetičnih družinah.
anfmlvostf.
KDO JE OSENDOVSKIJ?
Lani je izdal Osendovskij znamenito delo: Goda, men and beasts (Bogovi, ljudje in živali), v katerem nam pripoveduje svoje doživljaje v Osrednji Aziji Na slo tisoče izvodov je šlo med svet in oznanjala so se nova dela. Naenkrat pa pride Sven iiedin in reče, da si je Osendovskij vse doživljaje izmislil, da se podatki z resnico ne ujemajo itd. Ker je bil Osendovskij ob času Hedinovega napada v Afriki na lovu za novimi dogodki, mu ni mogel odgovoriti. Pač so se pa oglasili prijatelji Osendovskija. Slednjič so se dogovorili, da bosta Osendovskij in Sven Hedin imela letos v Berlinu javno disputaeijo, nekako tako, kakor beremo v Luthru in Ecku. Takrat se bo spet veliko pisalo in govorilo in zato je dobro, če podamo par podatkov o Osendovskiju.
Osendovskij je bil že pred vojsko v Rusiji in na Poljskem znan kot pisatelj in časnikar. Njegov oče, Poljak, je bil zdravnik na deželi. Kmalu je umri, in deček si je moral denar služiti sam. »Čeprav sem bil reven, mi ni nikdar manjkalo denarja,« pripoveduje sam. Kot otrok je bil bolehen; ko ga je pa neki njegov sorodnik vzel s seboj na lov gor na polotok Kola, visoko na severu, so kali bolezni na mah izginile, in Osendovskij jo postal krepak in sposoben, da prenaša največji napor.
V prvi vrsti se je pečal s kemično geologijo in gospodarsko geografijo. V Rusiji so ga že kmalu poznali kot izvrstnega poznavalca sibirskih pre.rnogovn;h zakladov in zlatih najdišč. V rusko-japonski vojni je bil izvedenec Kuropatkinov za preskrbo armade s kurivom. Pri grofu NVitteju je bil svetovalec za industrijske zadeve. Vseruski sosvet za zlato in platino mu je preskrbe! vodilno rav-nateljsko mesto, in izdajal je rudarski list »Zlato in platina«. Politehuiški inštitut v Po-trogradu mu je dal profesuro, za kemijo in gospodarsko geografijo. Za znanstvene zavode je moral večkrat potovati po najbolj neznanih krajih Sibirija in Mongolije. Poleg znanstvenih del in teoretičnih spisov je objavil pred vojsko petnajst zvezkov splošne vsebine.
Tudi politično življenje ga je zavrtelo. Po rusko-japonski vojni je prevzel organizacijo za odcepitev Vzhodne Sibirije od Rusije. A revolucija je trajala samo dva rncseca, in tudi vzhodno-sibirsko gi lian je je bilo zatrto. Osendovskij se je sam javil sodišču, v noči od 15. na 16. jan. 1906 so ga zaprli. Obsojen ie bil na smrt, na priprošnjo grofa \Vitteja ,pa pomiloščen na dvanajstletno ječo.
Ko so ga izpustili iz zapora v Sibiriji, mu je bilo zelo težko dobiti kakšno pripravno službo Svetovna vojna in tej sledeči polom sta ga zopet zdramila. V Sibiriji je služil v Kolčakovi armadi proti boljševikom; mislil je, da bo Kolčak uresničil misel avtonomne Sibirije, kar je bil ideal Osendovsk;ja. Pa Kolčak je bil velik reakcionar in avtokrat. Zato je pusitl Osendovskij službo v Kolčako-vem finančnem ministrstvu in je postal član poljske misije, Id je bija kakor druge pridružena Kolčakovi vladi. Tedaj je boljševistični val zagrabil Sibirijo v drugič. Osendovskij jo zbežal. Sad tega bega je omenj na knjiga. Na Poljsko prišedšega ga je poslala poljska vlada kot poslanika h konferenci v VVashington. Od tedaj naprej je profesor kemije in gospodarske geografije v Varšavi.
Spisal je še dve knj;gi: V džunglah gozdov in ljudi — ter: Od predsednika v ječo. V prvi pripoveduje doživlj je in opazovanja prejšnjih potovanj, izvršenih v Aziji po naročilu znanstvenih zavodov; v drugi, ki bo izšla v par tednih, pripoveduje dogodke po rusko-japonski vojni, tedaj, ko je organiziral v Vzhodni Sibiriji revolucijo.
Vsekakor zelo burno življenje, polno sprememb in dogodkov. Koliko so pa rj go-ve knjige vredne, to bomo videli po javni razpravi s Sven Ilcdinom.
IZREDNO BOGATO NOVO ODKRITJE.
Lani je priobčil »Slovenec« listek o mongolskem srednjeveškem mestu Karakoto in o raziskovanjih slavnega ruskega učenjaka Ko-zlova. Po dvajsetmesečni odsotnosti se je sedaj Kozlov vrnil- Pripeljal je s seboj nad 50 velikanskih zabojev z najdragocenejšimi predmeti, ki jih je nabral zlasti v puščavi Gobi, oziroma ob njenih robovih. Karakoto, nekdanje glavno mesto Tangutov, je nanovo preiskal. K najdragocenejšim zakladom računi knjižnico 2500 knjig, v sedmih jezikih. Med njimi so zvezki, pisani v doslej neznanem jeziku. Na srečo je pa na?el Kozlov tudi besednjak tega jezika. Poleg knjig omenja, slike, umetne vezenine, zlate in bronasto okraske itd. Leningrajska akademija umetnosti bo napravila za to nenavadno bogato in pomembno zbirko posebno razstavo.
PRODAJA NEMŠKE POSESTI V KAME-RUNU.
Del afriške nemške kolonije Kamenin je pripadel Angl ji. Posestvo prejšnjih nemških lastnikov so Bedaj Angleži na javni dražbi prodali. Nemci so po svojem čmopisju agiti-inli, naj bi s« dražbe udeležili tudi nemški finančn;ki in bi prišlo posestvo tako v nemška rok« nazaj. A večino zemlje je kupil An-
glež Trek Hart za 220.000 funtov. Rekel je, da kupuje samo iz špekulacije, da pa ne bo na noben način prodal niti najmanjšega koščka kakšnemu Nemcu.
O RUSKEM ČASOPISJU,
V	švicarski »Ziirlchor Zeltung« pripove-dujo ruski dopisnik na kako nizki stopnji je rusko časopisje. Vse rusko življenje je mehanizirano in najbolj nam to pokažejo časnl-xi v Moskvi. Navidezno so tako ponosni in samostojni, v resnici so pa samo igrača v rokah boljševizma. Na zunaj govorijo o redu, delu in življenju, doma pa životarjenje, gospodarsko ohromelo, duševno nesamostojno. Navidez je vse Isto kakor prej: isto črke, ista oblika, ista vsebina, inozemstvo In domovina, dežela in glavno mesto, gospodarstvo in pravo, umetnost in znanost. V resnici se pa vrti vso okoli Lenina, okoli marksizma in komunizma, okoli zmage svetovne revolucije. Danes ravno tako kakor pred sedmimi leti, samo v neprimerno večjem merilu. Potem se ne morenro čuditi, da rusko ljudstvo nima objektivnih nazorov o političnih in socialnih strujah v Evropi In da zares veruje v nepremagljivost komunistične mislL
PRAZNOVERJE NA MADAGASKARJU.
Na otokn Madagaskarju pobijejo vsako leto na tisočo otrok. »Čarovniki* izkoriščajo praznoverje ljudstva, vsak na nedeljo ali torek rojeni otrok mora biti takoj umorjen. Kajti ta dva dneva sta nesrečna. Misijonarji se borijo proti tej grozovitostl, kar morejo, pa jim bo lo morala priti državna oblast na pomoč.
KORISTNA MUHA.
Med najbolj nadležne in škodljivo živali štejemo pač po pravici mnho in nutšlee. So pa tudi muhe, ki nam koristijo; na Japonskem in Kitajskem take muhe celo nmetno gojijo in redijo. In sicer zato, ker so to muhe največje sovražnice nekega hrošča, ki razjeda sadje In zelenjavo. V par dneh je vsak sadovnjak očiščen. Amerikanei so zvedeli ^a koristne lastnosti japonske in kitajske muhe In so poslali kar tri ekpedieije tja, da študirajo način reje in način pokončavanja hrošča. Oni hrošč napravi v ameriških sadovnjakih in na zelnikih ogromno škodo.
ČAJNI ŽLICICI V ŽELODCU.
Anglež Cecil Baines je pred štirimi leti požrl dve žličici za čaj. Leta 1920 je nekoga na cesti oropal in so ga obsodili na eno leto ječe. Tri mesece je sedel, nato se jo pa hotel sam umoriti in je požrl dve čajni žllčicL Povedal je zdravnik«, kaj je naredil; ta se mu jo pa v obraz sme al in mn je roke!, da simulira, ker hoče priti v bolnišnico. Odpadel je zapor, pa je bil vsled novega prestopka kmalu spet notri. Tožil je o neznosnih bolečinah v želodcu in je napravil na ministrstvo vlogo, s prošnjo, naj ga rontgenizirajo. Ministrstvo jo prošnji ugodilo, samo sam mora stroške plačati. Rekel je, da jih bo. Preiskali so ga z žarki In so res videli žličici v želodcu. Operirali so ga, ln sedaj jc spot popolnoma zdrav.
KAKO JE ITARP.OTJ) LL0YD POSTAL
FiLMSKI IGRALEC.
Po vsem filmskem svetu je znan priljubljeni kinoigralec veselih prizorov Harrold Lloyd. Zanimivo je, kako je postal igralec. Iztaknil ga je Charlie Chaplin. Harrold Lloyd jo sin revne matere. Preživljal se je, kakor večina velikomestne amerikanske mladine, s prodajanjem časopisov v Chicagi in po vlakih kateri vozijo med Chieago in Ne\v Yorkoin. Med ameriškimi kolporterji jo velika konkurenca. Kdor je sprelnej.ši in glasnejši, tisti več proda in več zasluži. Harrold Lloyd je bil kot 14 leten deček slaboten in tihega glasu. Posel mu ni donašal dovolj. Moral si je pomagati na druge načine. Pri nakupovanju zelenjave, kruha in mesa se je rinil vedno tja, kjer je bilo nnjveč ljudi. Nakupil je, kar sta rabila z mamo za listi dan. Ko je bilo treba plačati, je naenkrat opazil, da mu je denar ukraden ali pa da ga je zgubil. Znal je izvrstno izražati strah in obupanost, kaj bo mama rekla, kaj bota jedla, da bo tepen. Napravil je tak kremžast obraz, kakor da že padajo udarci po njegovih golih bedrih. Večinoma se mu je povsod igra posrečila. Na-kupovalci so ga tolažili, plačali nakupljeno in mu še navrgli kakšen drobiž. V takem velemestu kot je Chieago je šla igra izborno v klasje. Danes tu, prihodnje dni drugje. Bog-ve, kako dolgo bi bil tako vlekel svet in dobre ljudi za nos, da ga ni dobil Charlie Chaplin. Slučaj je namenil, dtt je baš pred njim dva dni zapored ponovil isto igro, kar je nemalo vzbudilo Chaplinovo pozornost. Šc-gavi deček mu je ugajal, pa ga je odpeljal v filmsko mesto Hollywcod,
O BRADI.
V	nemškem listo »Umsehan« boremo, kako pogosto so vplivali na modo brade po-samoznikl, v prvi vrsti vladarji. Do Aleksandra Velikega so nosili Grki polno brado; Aleksander Veliki je brado odpravil in moški bo hodili do rimskega cosarja Iladrlana obriti okoli, ter«j več k«t štiristo l«t (Aleksander je nmrl L JIM pred Kristusom, Ha-drian j« pa vladal 117—188 po Kristusa). Po
Hadrianu se je uveljavila zopet polna brada. In tako naprej. V novejšem času je isto. Le poglejmo brado cesarja Viljema v sedemdesetih letih, cdoseženo je«, (brke pokonci) v devetdesetih lotih itd. Po letu 1918 je na Nemškem polna brada izginilo, kakor da bi hoteli t njo odstraniti tudi spomin na vojna leta, Prišel je kratek čas, ko je bilo videti, da si bo priborila zmago prlkonlčena brada. Pa ta moda se nI držala in danes jo spet vse obrito. Zanimivo je, da začenjajo po »angleško« pristriženo brke izginjati ravno na Angleškem; ln sicer je spet oseba iz vladarjevo bližine vzrok: mož edine kraljeve hčerke nosi polno brke, in ves elegantni svet, ki kaj na to drži, ga je začel posnemati. Človek pač rad posnema.
HITROST DOVOLJENE AVT0M0BILNE VOŽNJE NA ANGLEŠKEM.
Na javnih angleških cestah je bila dovoljena desedaj avtomobilom prav majhna hitrost. Sedaj so jo zvišali in sicer na 32 km na uro. Nam se to silno malo zdi. Krajevne Oblasti hitrosti ne smejo zvišatL Poostrili so kazni za malomarne šoferje.
DVORSKI NOREC.
Kralj Henrik francoski je imel norca, ki jo v beležnico zapisoval neumnosti, ki so se zgodile na dvoru. Nekega dne hoče kralj to beležnico videti. Kako se pa začudi, ko zagleda svoje ime na prvi strani, in vpraša norca, kaj to pomeni. »Sire«, odgovori norec, »človeku, ki ga nič ne poznate ste dali denar, da vam kupi konje. Prav za gotovo ne boste videli ne človeka ne denarja.« — »In če se mož vrne?« vpraša kralj. — »Potem zbrišem Vaše ime in zapišem njegovo.«
OTROCI.
Mati: »Zakaj nisi delil jabolko s svojo sestro?«
Sinček: »Saj sem ga deliL Dal sem ji pečke in če jih vsadi bo imela celo jablano sama.«
DOBER ODGOVOR.
Deček pride iz šole in pravi materi: »Danes »o bili pa samo trije v šoli, ki so znali odgovoriti, kar je g. učitelj vprašal.«
—	»Mislim, da si bit U tudi med temi!«
—	»Seveda sem bil.«
—	»No, kaj je pa vprašal?«
—	»Kdo je šipo ubil?«
OBA DUMAS-A.
Ko je Aleksander Dumas, sin, začel pi-sateljevati, je imel dosti več iluzij nego denarja. Njegov oče pa je bil takrat na vrhuncu aroja slava. Njegovi, rcniani so mu donašali dgfomne vsote, ki jih je razsipal brezskrbno kakor kak Nabob, tako da je bil včaši popolnoma brez denarja. Zato je večkrat poiskal kakega izpcsojevalca, ki nm je pomagal iz zadrege. S te strani je sledeča dogudbica tipična.
Bilo je leta 1851., nekaj časa pred »Damo s kamelijami«.
Aleksander Dumas, sin, se sprehaja mirno po buljvaru in sreča svojega prijatelja, slavnega kritika Fiorentina.
—	Veseli me, da Vas vidim ,dragi prijatelj. Pojdite z mano kosit.
—	Prav rad, dragi Dumas, odgovori Fio-rentino.
Po poti vpraša Dumas: — Ali imate kaj denarja pri sebi? — Fiorentino pa je bil suh.
—	Jaz imam namreč samo 10 frankov in to js premalo za dobro kosilo.
—	Modrijan je z malim zadovoljen.
—	Ne, ne, jaz imani idejo. Moj oče stanuje dva koraka od tu; grem ga »načet«. Po-čakujle me tukaj, pridem takoj.
Za pet minut je Dumas res prišel, toda ves prepadel.
—	No, ste dobili? vpraša Fiorentino.
—	Žalibog, ne! vzdihne Dumas, zdaj imam pn samo 5 frankov.
ZAPEČATENO ZLATO.
Lord Macanlajr (Thomas Babington, velik angleški zgodovinar; r. 1800, u. 1859) je imel rad otroke in se njih druščine ni nikoli naveličal. Ko je pisal svojo veliko zgodovino, se je dostikrat spomnil svojega nečaka s pismom, h kateremu je priložil pol sovereigna (sovoreign = 1 funt šterlingov, angl. zlat denar) v pečat. Pokril ga je skrbno z voskom, da ga ne bi mogla pošta zapaziti. Da ne bi nečak zlatnika prezrl, je v pismu slučajno omenil: »Najboljši del Ženskega pisma je v pripisu, najboljši del stričevega pisma pa ja v pečatu.«
STARI GENERAL.
Stari general Ziethen in več drugih gospodov je obedovalo nekoč s pruskim kraljem Friderikom Velikim. Sedeli so dlje časa za mizo, kakor ima visoka gospoda navado, in stari general, mož osemdesetih let, je zaspal.
Nekateri gospodje so se začeli smejati in so hoteli začeti šale zbijati. Kralj pa je to prepovedal, rekoč resno: »Govorimo po tihem, da ga ne bomo motili, saj je dovolj dolgo čul za nas.«
KAKO SE ZAVEŽE BAHACU JEZIK.
Visok uradnik ia bil strasten lovec. Nekoč s« j« bahal s svojo velik« spretnostjo pri se jo bahal n svoj« veliko spretnostjo pri iskanju zajcev.
Star posestnik, ki je slišal bahata, mu je hotel zapreti usta in Je rekel: »Gospod, da sem jaz zajec, bi se Vam skril nekam, kjer bi me vse leto ne našli.«
»No in to bi bilo?« vpraša radovedno vi« šoki gospod.
»V VaSo pisarno,« odgovori suho po« sestnik.
IRSKA PRIPROSTOST.
Neki častnik, ki je živel v vojašnici, naroči svojemu irskemu slugi, naj mu skuha za zajtrk jajce, toda prav v mehko.
Častnik vzame novine in čita deset minut Pa se začne čuditi, da jajca se ni in pozvoni.
Suga pride in pravi, da jajc« ni še kuhano. Zato počaka častnik še pet minut. Nazadnje pa izgubi potrpljenje in pozvoni drugič.
Sluga pride, toda brez jajca.
»Kje je jajce?« zagrmi častnik.
»Oprostite, gospod,« pravi sluga, ukazali ste mi skuhati jajce v mehko, toda jajce je še zmeraj tako trdo, kakor je bilo prej, dasi ga kuham že četrt ure.«
UKANJEN TAT.
V Ameriki pride tat v prodajalno kupit nekaj volne. Ko je bila volna stehtana in potisnjena v vrečo, gre trgovec po drobiž.
Tat, misleč, da ga nihče ne vidi, porabi priliko, izmakne velik kos sira in ga dene v vrečo.
Toda trgovec je videl vse in ko daje možu drobiž, prime vrečo in vsklikne: »Prav za gotovo sem se moral zmotiti.«
»O, ne,« pravi mož, »prepričan sem, da
se niste.«
»No, dobro,« odgovori trgovec, »saj lahko vrečo še enkrat prav stehtamo,« in položi vrečo na tehtnico. »Vidite, pravi, saj sem rekel, »zmotil sem se skoraj za dvajset funtov. Toda če nočete toliko volne, jo lahko nekaj ven vzamem.«
»Ne, ne,« pravi tat, ki se je bal, da ne bi sira našli, »vzamem vse«, in plača rajši za svoj sir visoko ceno za volno.
UKRADENI KONJ.
Španec ukrade Indijancu konja.
Indijanec gre k sodniku, lu vkaže, pripeljati tatu in konja.
Obtoženec začne prisegati, da je konj njegov in da ga je vedno imel.
Sodniku se zdi jako težko stvar razsoditi in hoče skoraj že konja vrniti Špancu, kar pravi Indijanec: »Ce dovolite, dokažem, da je konj moj.«
Nemudoma sname s sebe plašč, pokrije z njim konju glavo in vpraša Španca, na katero oko je konj slep.	-	—-
Ropar ne ve, kaj bi odgovoril, nazadnje pa pravi, da na desno oko.
Zdaj pa odkrije Indijanec konju glavo in vsklikne:
»Konj ni slep ne na desno ne na levo oko.«
Sodnik pa je takoj razsodil, da j konj Indij ančev.
ZVIT SLEPEC.
Slepec je skril petsto funtov v kot svojega vrta.
Njegov sosed, ki je videl, kam je položil denar, pride ponoči in ga vzame.
Ko je slepec pogrešil denar, je začel sumiti, da ga je morda sosed vzeL
Premišljal in premišljal je dolgo časa, kaj bi storil, da bi dobil denar nazaj.
Nazadnje se mu je zazdelo, da je prišel na pravo misel.
Šel ja k sosedu in mu je med drugim zaupal tudi skrivnost, da ima kakih tisoč funtov in da jih je petsto že zakopal na varnem prostoru. Nadaljo mu je povedal, da hoče ostalih petsto zakopati k že zakopanim.
Sosed mu je prav krepko prigovarjal, naj stori tako, kajti zakopan denar je najbolje spravljen.
Ko je pa slepi mož odšel, gre sosed brž položit ukradeni denar, kjer ga je našel, upajoč, da bo tam kmalu dobil tisoč funtov.
Pa se je grdo zmotil. Slepi mož je šel tja, kjer je bil zakopal denar, toda namesto da bi položil v jamo petsto funtov, je pobral denar, ki mu je bil ukraden, in vskliknil: »Dostikrat slepi ljudje več vidijo, nego drugi na obe očesi.«
Erskine-ov dovtip.
Tole povest pripovedujejo o lordu Erski-ne-u, slovitem odvetniku. Nekoč jo neki pobalinski voznik kruto in neusmiljeno pretepal svojega kočijskega konja. Lordu se je konj smilil in zato je voznika ostro prijel. »Kaj?« pravi fant, »saj je konj moj in delam lahko z njim, kar se mi zdi.« Ko je to izgovoril, je začela padati nova toča udarcev na ubogo žival. Lorda Erskine-a je to silno razdražilo ia ndari z vso silo s palico pretepača po plečih, ki so je zvijal in preklinjal, zakaj ga tepe s palico. »Kaj?« odgovori Erskine, ki se ni mogel premagati, da ne bi porabil prilike za šalo* »saj je moja; ali ne delam lahko z njo, kar se mi zdi?«
DOBER ODGOVOR.
Sodnik Jeffrey je bil sirov in brezčuten v svojih opazkah do jetnikov, ki so jih pripeljali predenj. Nekoč pokaže s palico na moža, ki bi moral biti obsojen, in reče: »Na koncu moje palice je največji lopov.« Jetnik pa odro-zano odvrne: »Na katerem koncu, gospod sodnik?«	Nabral Goorges
Gosp o darstvo.
KriStof Prane, živinorejski Inštruktor:
Razstava živine na veiesejmu v Ljubljani.
(Referat na okrožnem živinorejskem sestanku dne 29. dec. 1924 v VeL Laščah.)
Mnogoštevilen obisk konjerejske razstave na ljubljanskem veiesejmu kakor tudi zanimanje za razstavo živine v preteklem letu, ki pa se radi nepremostljivih ovir, predvsem pomanjkanja potrebnih denarnih sredstev ni mogla izvršiti, mi daje povod, da kot tajnik velesejmskega kmetijskega oddelka že danes na okrožnem sestanku dolenjskih živinorejcev prihajam * načrtom bodoče živinorejske razstave v Ljubljani.
2e leta 1912 sem na okrožnem živinorejskem sestanku v Grosupljem govoril o propagandi prodaje odvišnje plemenske živine. Istotako ni bilo skoro nobenega živinorejskega sestanka, Ejer se ne bi govorilo tudi o prodaji plemenske živine. Tudi na Anketi dne 4. okt t L, katero je sklicalo poljedelsko ministrstvo v bivši deželni dvorec, se je poudarjalo, da je treba skrbeti za ugodno vnovčeva-nje lepe plemenske živine in prašičev. Zato je potrebno, da se takoj resno oprimemo tozadevnih priprav, ki jih nam nudi prilika ve-lesejmske razstave v prihodnjem letu.
Potreba bodočih živinskih razstav. Vsled porasti našega dinarja so se tudi prodajne prilike poslabšale. Vsakovrstno btago je treba danes že spretno ponujati, da se na ta način boljše vnovči. Naš glavni vir dohodkov pa tvori živinoreja in prašičereja. Prihodnje priložnosti na veiesejmu ne smemo zanemariti ter moramo skrbeti, da bo ta razstava pokazala pravo sliko naše živinoreje in prašičereje. Za'■> je treba vse storiti, da ta razstava kar najbolje uspe, z mnogoštevilnimi razstav-Ijalci, kakor tudi obiskovalci-živinorejci.
Kakšne živali naj razstavimo? Razstaviti moramo živali obojega spola tistih pasem, ki se rede v Sloveniji in to so: 1. Ene barvna živina: a) dolenjska in štajerska pšenična in siva živina, b) montafonska živina, c) marija-dvorska živina. 2. Večbarvna živina: a) gorenjska cikasta (pinegavska) in bohinjska, b) simodolska živina.
Kdo naj sodeluje pri bodoči razstavi živine? 1. Vse živinorejske organizacije in to so: a) dolenjsko in gorenjsko živinorejsko okrožje s svojimi živinorejskimi zadrugami; b) živinorejski odseki in krajevni živinorejski odbori; c) kmetijske podružnice; d) okrajni zastopi; e) posamezni živinorejci in veleposestniki; I) kmetijski strokovnjaki. ! Kako se pripravimo za bodočo vclescjm-»ko raistavo? Porabiti moramo zimski čas zlasti mesec januar, da odberemo vse sposobne plemenske živali. Kajti nobena žival, ki ni bila naprej odbrana in točno pregledana, bodisi po rodovni komisiji živinorejske zadruge, bodisi po posebnem odboru velesejmskega razstavnega odbora, se ne more postaviti na razstavo. Živinorejske zadruge bodo lahkio izvršile svoje vpisovanje v redovnik ob enem pa izbrale sposobne živali za razstavo. To predodbiranje ima to prednost da bo vsak iivinorejee na jasnem, je li njegova žival sposobna za razstavo ali ne.Nadalje se bo vsak živinorejec lahko primerno pripravljal z bolj-Sim oskrbovanjem in negovanjem. V ostalem pa naj se pritegnejo ekonomski strokovnjaki in živinozdravniki, ki bodo mogli dati izjave, ali so živali sposobne ali ne. Predvsem se bo ozirati, da so živali zgoraj opisanih pasem; vidno mešanih živali ni mogoče sprejeti v razstavo.
Kdo naj nosi stroške razstav ljalcev? — Stroške dogonov, krmljenja in oskrbovanja bodo morali nositi razstavljale!' sami.
Kdo naj preskrbi denarna sredstva za premije? Denarna sredstva za premije bo moral preskrbeti velesejmski kmetijski odsek. Le ta mora pravočasno zaprositi pri poljedelskem ministrstvu za prispevke, nadalje oddelek za kmetijstvo, Kmetijsko družbo in druge gospodarske organizacije ter posamezne živinorejce. Končno se bo porabil tudi dohodek prejšnje razstave za organizacijske stroške in premije.
Koliko iasa naj traja ta razstava? Razstava živine naj bi trajala vsaj tri dni. Največ pa je odvisno od denarnih sredstev, ki mu bodo za to na razpolago. V najskrajnejšem slučaju bi se megla vršiti razstava le en dan; kar pa je odločno premalo časa, da bi si jo mogli ogledati vsi interesenti, niti ne bi na-pornost dogonov in odgonov prenesla lahko
enodnevne razstave. V načrtu pa so tudi še konjska, prašičerejska, perutninarska razstava ter razstava drobnice in malih živali. Po mnenju ravnatelja velesejmskega urada, naj bi se vršilo več zaporednih razstav, ki naj se prično takoj ob otvoritvi velesejma ter naj trajajo menjaje se vsaka po dva do tri dni. Ker bo moral velesejem prevzeti prireditvene stroške, med katere spada tudi skrb za streho za slučaj dežja, je že iz teh razlogov potrebno, da se vrši več raznovrstnih kmetijskih razstav po vrsti, da se bolj izplača skrbeti za streho. Velesejmski urad namerava postaviti posebno nalašč v te svrhe napravljene šotore iz Nemčije, ki se lahko izposodijo in bi tozadevni stroški ne bili preveliki. Zato pa se ravno namerava prirediti več zaporednih imenovanih razstav.
Okrožni sestanki in kmetijska predavanja ob priliki razstave. Da dva do tridnevno živinsko razstavo čim koristnejše izrabimo, naj se skličejo ob tej priliki živinorejski sestanki. Po nazornih predavanjih naj so vrše obhodi in razkazovanja razstavljene živine. Obiskovalci morajo spoznati vrline in napake razstavljenih živali, da bo več praktičnega uspeha.
Sojem za prodajo plemenske živine naj ee priredi zadnji dan živinske razstave. Zlasti nakupi plemenski bikov za Srbijo in Črnogcro naj se rezervirajo za ta čas, da bo več privlačnosti za po se t.
Na vsak način moramo skrbeti, da oživijo zopet plemenski semnji, zato pa imamo največ prilike ob času velesejma, ko priliaja k nam mnogo tujcev, ko se jim nudi za to priložnost. Le tako nam bo mogoče polagoma prodajati našo odvišnjo plemensko živino tudi v inozemstvo, zlasti pa v Julijsko krajino, kjer se redi enalia živina kot pri nas in tain že poznajo vrline naše plemenske živine.
Predlog. Vse živinorejske zadruge dolenjskega živinorejskega okrožja se naprošajo, da takoj po današnjem sestanku prično s pripravami za bodočo razstavo govedi, prašičev, drobnice in perutnine. Predvsem naj se takoj izvrši odbira rodovnih živali. Poskrbite, da se postavi zadostno število lepih sposobnih plemenjakov, najboljših krav mlekarlc ter najboljših mladih živali z dokazanim potomstvom. Pri kravah mlekaricah naj bo navedena letna množina mleka. Ce se ni izvršila poskusna molža je čas, da se sedaj takoj prične. Kjer so v bližini mlekarne, naj se mleko da tudi na maščobo preizkusiti. Vedeti je treba, da ni važna le množina letno namol-ženega mleka, temveč tudi visok odstotek tolšče v mleku. Te lastnosti se vse prenašajo na zarod, zato so ti podatki najvažnejši. Ob priliki prodaje je mogoče s takimi zanesljivimi podatki opremljeno plemensko živino prodati za visoko ceno, ob enem pa se bo morala precenjevalna komisija ozirati na te podatke in bo torej višina premije zelo odvisna od teh podatkov. Sploh pa morajo člani živinorejskih zadrug z dobrim zgledom pokazati vsem zaostalim živinorejcem, kako moramo usmerili našo bodočo živinorejo, če hočemo, da nam bo donašala toliko, da se izplača. Vse te namere pa naj dajo povod za vse bodoče nadaljne razstave, ko se naj uvede medsebojno tekmovanje hasnovite plemenske živine, da se dožene rentabiliteta, ki je končni cilj vsekega pravega živinorejca. O vseh nadaljnih podrobnostih bodo interesenti po kmetijskem velesejmskem odseku pravočasno obveščeni.
g Vinski sejem priredi vinarska zadruga >LjutomerčaiK r. z. z o. z. za ljutomerski in onnožki okraj v sveji centralni kleti v Obrežu pri Središču, želez, postaja Središče ob Dravi in sicer v torek dne 20. januarja 1025 ob 11. predpoldne po prihodu vlaka. Na poskušnjo in prodaj bodo samo zajamčeno pristna ljutomerska vina 1. 1921, 1922, 1023 in 1924 vseh vrst in goric. Vinogradniki prinesejo ta dan tudi svoje vinske poskušnjo iz celega ljuto-mersko-ormožkega vinogorja v zadružno centralno klet in vinskim kupcem in gostilničarjem bo s tem dana prilika, da se brez večjih stroškov in potov v najkrajšem času orientirajo o našili razpoložljivih vinskih zalogah, o kvaliteti vin, o cenah itd. Razen navadnih namiznih vin in mešanih vrst, bodo na razpolago tudi sortirana vina kakor: šipon, rizling, burgundec, rulandec, rr.uškatni silvanec itd. Vsi znamenitejši vinogradniki in graščinski posestniki ljutomersko-ormožkega okraja bodo imeli ta dan na razpolago svoja vina v zadružni centralni ldeti. Poskusila se bodo lahko
najfinejša vina iz Jeruzalema, Vinskega vrha, Kajžarja, Koga, Gomile, Brebrovnika, novca, železnih dveri itd. Zato se vljudno vabijo vai vinski interesenti, trgovci in gostilničarji ■ prošnjo, da počakajo z nakupom novih vinskih zalog, dokler se ne prepričajo o izvrstni kakovosti in primernih cenah naših ljutomerskih vin. Kdor hoče iti v gorice, so mu Vodniki in tudi vozovi na razpolago. Železniške zveze so zelo ugodne. Vsak pride v Središče ob Dravi okrog pol 11. predpoldne in nekoliko po 4. popoldne zopet odhaja. Vsi vinski Interesenti se prosijo, da javijo takoj svoj prihod po dopisnici na naslov: »Ljutomerčanc, — Sv. Bolfenk pri Središču. — Centralna klet, kjer se vrši dne 20. januarja vinski sejem, leži ob veliki cesti 20 minut od kolodvora Središče. Udeležite se tega vinskega sejma! — Vinarska zadruga >Ljutomerčan« r. z, z o. t, Sv. Bolfenk pri Središču.
g Dinar osem centimov. Kakor se je v v borzijanskih krogih že dolgo pričakovalo, je danes dosegel dinar v Curihu 8 centimov. Medtem ko sta dolar in lira trajno padala, je dinar solidno rastel, kar pomeni, da ima zunanji svet kljub notranjim zmedam zaupanje v finančno moč Jugoslavije. Zanimivo je, da sta se zadnje čase na mednarodnem trgu tudi London,in Pariz okrepila.
g Poravnalno postopanje. — O imovini Edvarda Kadušerja, lastnika koncesijonira-nega kemotehničnega laboratorija >Lavoisier< v Celju se je uvedlo poravnalno postopanje.
g Izredni občni zbor. Zadruga slamnikar-jev in klobučarjev v Domžalah ima svoj redni občni zbor 23. januarja 1925.
g Pogajanja za skenitev trgovske pogodbe s Češkoslovaško. Kakor javljajo listi, se bodo pričela pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe s Češkoslovaško takoj po zaključku pogajanj z Avstrijo. Nova trgovska pogodba bo sklenjena na podlagi največje ugodnosti. Gospodarske korporacije so že začele z zbiranjem potrebnega materijala.
g Plačilne težkočo dunajske Holzbanke. Kakor javljajo listi z Dunaja, se nahaja avstrijska Holzbank v plačilnih težkočah.
g Graška >Gcnossenscha!fsbank« pod poslovnim nadzorstvom. Iz Gradca poročajo, da je zaprosila >Grazer Genossenschaftsbank A. G.< za poslovno nadzorstvo in zaprla svoje blagajne.
g češkoslovaška produkcija železa v leta 1924. »Narodni Listy< cenijo češkoslovaško produkcijo železa v letu 1924. nal.050.000 ton, v letu 1923. na 800.000 ton ter na 380.000 ton v letu 1922.
g Poljaka trgovinska bilanco. V prvih 9 mesecih lani je poljska uvozila za 1003 milijone zlatih frankov tujih produktov, izvozila pa svojih produktov za 893 milijonov zlatih frankov. Potemtakem je bila bilanca poljske zunanje trgovine pasivna za |07 milijonov ziatih frankov.
g Romunija prepovedala izvoz pšenice in moko. Romunski ministr. svet je sklenil prepovedati izvoz pšenice in moke.
g Obtck bankovcev v Češkoslovaški. Na dan 23. dccembra 1924 je znašal obtok bankovcev v Češkoslovaški 8211 milijonov K č., kar pomeni napram prejšnjemu izkazu z dne 15. decembra 1924 porast za 96 milijonov K č.
g Jadranska izložba v Splitu. Splitski listi poročajo, da so bo letos poleti vršila v Splitu gospodarska razstava, ki bo obenem tudi delala propagando za tujski promet. Trgovinsko ministrstvo je za to že odobrilo kredit 150.000 dinarjev.
g Češkoslovaška zunanja trgovina v novembru 192 J. V mesecu novembru lani je znašal izvoz v Češkoslovaško 1515 milijonov češkoslovaških kron, medtem ko jo znašal Izvoz, kakor smo že javili, 1765 milijonov Kč. Iz Jugoslavije je Češkoslovaška uvozila v mesecu novembru lanskega leta za 54 mih jonov Kč, kar predstavlja 3.6 odstotka vsega češkoslovaškega uvoza.— V prvih 11 mesecih lani je nvozila Češkoslovaška za 14.040 milijonov Kč tujih produktov ter izvozila za ! 14.910 milijonov Kč svojih produktov, tako | da je bila bilanca zunanje trgovine v tem razdobju za 870 milijonov Kč aktivna napram 2171 milijonov Ko v istem razdobju leta 1923.
g Produkcija premoga v Nemčiji. V mesecu novembru 1924. je bilo v Nemčiji nako-panih 10.7 milijona ton črnega premoga, 11.5 milijona ton rjavega premoga ter produ-ciranih 2.3 milijona ton koksa.
g Nov carinski agglo na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da je finančni minister odredil s 1. januarjem letos znižanje aggia od 17.000 na 15.000 (toliko papirnatih kron za zlato krono).
Borze.
8. januarja 1926,
DENAR:
Zagreb. V prostem prometa notlrajo: Italija 2.7150 (27050—2.7850), London 806.25 (804.85—307.85), Newyork 63.35 (63.90 de 64.90), Pariz 3.50 (-), Praga 1.95 (1.9480 1.9730), Dunaj 0.0908 (0.09—0.0920), Curih 12.585 (12.56-12.66).
Curih. Belgrad 8 (7.9250), Berlin 1.2210
(1.22), Italija 21.73 (21.65), London 24.36 (24.33), Newyork 513 (513), Pari« 27.84 (27.85), Praga 15.50 (15.45), Dunaj 0.007225 (0.0072), Bukarešt 2.6250 (2.65), Solija 8.75 (3.75).
•
Za 100 dinarjev se Je danes dobilo: 1.45 dolarjev, 7.95 šv. frankov, 6.5 šilingov, 110.000 a. kron, 50.60 Kč, 36.56 lir. 108.695 ogrskih kron, 30.25 belgijskih frankov.
Križem sveta.
Francoska vlada je izdala nove odredbe glede bivanja tujcev na Francoskem: če ostaneš tam več kot 14 dni, si moraš nabaviti v 48 urah identitetno izkaznico. Na tri leta ■• morajo izkaznice obnoviti.
V	Parizu so napravili restavracijo, v k a* teri se mize in stoli premikajo, 170 metrov na uro. Namen je, da pridejo gostje v bližnji stik.
Banka »Di Santo Spirito« v Rimu je za-čela spet poslovati. Ustanovil jo je že papež Pavel V. leta 1606. Leta 1874. so jo zaprli, sedaj pa spet odprli.
Parnik »Moldavia« je pripeljal v London prvo pošiljatev avstralskega surovega masla, napravljenega iz pasterizirane smetane.
Obiskovalci mesta Tripolis v Afriki so očarani ob lepoti izkopane palače rimskega cesarja Septimia Severa; na stotine je spomenikov, večino so prinesli Rimljani iz Grčije tja, nekaj je pa tudi pristno rimskih.
701etnico poroke sta praznovala AngleZ in Angležinja Raven, oba 95 let stara.
Rimski gostilničarji so zelo razburjeni, ker hočejo napraviti oblasti javno obednico za romarje.
Ker je pariška pitna voda dišala po kre« ozotu, so nastavili posebne poskuševalce vode, ki »delajo« po osem ur, vsako uro poskusijo drugo vrsto vode; zelo težko jih je dobiti, ker ne smejo uživati ne alkohola, ne kave, ne čaja, in tudi kaditi ne smejo. Bog ve, koliko jih spravimo v Ljubljani takih skupaj.
Londonska policija ne iuara, da bi imele dame klobuke pregloboko doli potisnjene in previsoke kožuhaste ^ovratnike; ko stopijo iz tramvaja, ne vidijo avtomobilov in se je zato zgodilo že veliko nesreč.
Ruski častnik Rcnner je iz ljubezni do svoje neveste, ki je bila Židinja, prestopil iz pravoslavne cerkve v židovsko; pa se je skesal in se je pred oknom svoje mlade žene obesil na drevo.
Ameriška bojna ladja »Washington«, ki so jo morali po washingtonski pogodbi potopiti, se je potopila šele po štiridnevnem prav hudem obstreljevanju s težkimi ladijskimi topovi.
Francoski finančni minister Clementel namerava odpraviti monopol na tobak in vžigalice.
V	mestu Ribinsk na Ruskem so našli te dni Stradivarijeve gosli, ki so bile pred 20 leti ukradene belgijskemu pianistu Evgenu Ysaye.
Najgloblja točka v morju meri 9921 m, blizu japonske obale.
V	hotelu Majestic v Parizu se je zbralo 20 bogatašev, lastnikov severoatlantskega trgovskega in potniškega brodovja. Govorili so o vprašanjih, tičočih se prekoatlantskega prometa.
Angleški kralj je podaril vsakemu čet 60 let staremu uslužbencu v gradu Windsor ccnt premoga za božičnico; nad 800 oseb je bilo obdarovanih.
Na španskem otoku Mallorca so se po-greznila tla v obsegu 140 kvadratnih kilometrov; več vasi je uničenih, škoda je velika.
Zadnji voz nekega ameriškega vlaka se je odpel in je padel z višine 20 metrov v vodo; bilo je več stopinj pod ničlo; kdor se je rešil, je umrl na posledicah mraza.
V	Carigradu so prišli nasled trgovini • ponarejenim vinom: mešanica bakra, žvepla, alkohola in goveje krvi. Dober tek!
OTROKA VZAMEM
v popotno in dobro oskrbo. Naslov pove uprava pod 92
Franc Erjavec
,,pri rlfcti lopati"
trgoTina t železnico
Ljubljana, Valvazorjev tr £ 7 (prst Bammaractunldt)
priporoča avolo begato zalego raznovrstne zoleralne ter tndl prvovrstni daima-naan ,.romana iibiu" po nizki cmu.
SREČNO NOVO LETO Seli
MARIJA VEHOVC
modna trgovina LJUBLJANA KONGRESNI TRG ST. 4.
SLUŽBO V PISARNI
IŠČE narednik, ki Zeli izstopiti iz vojaSke službe; star 23 let, ima 3 razredov gimnazije in je vajen vseh pisarniikih del Naslov pri upravi »Slovenca« pod 8226
Rrslfšfl ffabfc
izobraženo, simpatično in pošteno, IŠČE SLUŽBE kot plačilna natakarica ali bla-gajničarka, najraje v Mariboru. Sprejme tudi mesto prodafa'ke v trafiki, pekarni ali kaj sličnega. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod šifro: MARIBOR.
Kroiaško POMOČNICO
dobro izurjeno, ki ja zmožna tudi moškefa dela. takoj sprejme LEOP. RlJAVIiČ, krojaSld mojster, Ljubljana,
* MfliloliSeva cesta 7. 47
ANTON HAFNER
FANČI HAFNER ROJ. KERSMANC
POROČENA
9KOFJALOKA KOLODVOR LJUBLJANA VII
4. JANUARJA 1925 OTROKA
vzamem v popolno, dobro oskrbo. Naslov pove up-a-va tista pod številko 53.
S3 Effl £8 8S
tataHBBUiaaaHBaaiiBiiBH
Šutnsko - tehnički biro
»ARB0R«
BEOGRAD
DeEanska ulica Itev. 23
Posreduje pri prodaji in nakupu zgradb, gozdov, žag, produktov lesne industrije.
Išče strok. DELAVCE
za Sumske industr. v Srbiji.
^a Kaos Bananam m
mm do i cc
za priporočilo tvoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverien, da f« temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da so vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki ka| ku-puje ali prodaja, obrne poprej na upravo naSega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške ia se obvaruje Ctiče večje škode.
Dvokolesa železne postelje
»o popoln, prenovirajo emaj-lirajo z ognjem, poniklanje in (hranijo preko zime v oskrbo »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Kar-lovska cesta it. 4. 8150
je sigurna sredstvo ze ohranitev pepketov in llno-leja v njih napačni lepoti.
J0S.PSDK8A1SEK
mirov*,,. ,«iy|WI
LJUBLJANA JURČIČEV TRG
priporoma svojo bogato za, logo vsakovrstnih pletenin modnega blaga ter perila, potrebščin za šivilje — vse po znižanih cenah. Pismena naročila točno z obratno pošto
POZOR)	POZOR!
PROSTOVOLJNA RAZPRODAJA!
Vrli »e dne 3., 4., 5. in 6. Januarja 1925 — Cesta na Rožnik St. 29. Prodal se bo ves tovarniški INVENTAR, ■kupno ali posamezno: Motor 16—18 HP za surovo olje, 1 velika stiskalnica (Exzenterpresse), ena velika stražnica za železo, 1 vliskalni stroj (Sickcn-masehine), 1 brus (Schmir-gelschcibe), vse za pogon, 1 vrtalni stroj, nadalje štiri ročn« stiskalnice (sprudel-presse), orodje in dr. predmeti. Začetek vsaldkrat ob 8. ari Resni kupci vabljeni!
GOSPODIČNA
pridna in poltena, veSča nekoliko pisarniških del — IŠČE primerne službe. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« 55
zložljive, z mrežo, 325 Din, žimnice (inodroce), otoma-ne in tapetniške izdelke ima v zalogi najceneje Rudolf Radovan, tapetuik, Krekov trg It. 7._81.08
POTREBŠČINE ZA MASKIRANJE
Šminke — puder — vazelino — nosni kle| — mastiks m krep za brade — priporoča PARFUMERIJA
»STBMOLI«
Ljuoljana — Pod Trančo 1
ABSOLVENTINJA
drž. dvorazredne trg. lote, z nekaj prakse, želi mesta. Najraje v Ljubljani. Naslov pove uprava pod št. 8215.
SAMOSTOJEN
knfigovodja-
bilančnik
prvovrstna, strokovna moč, z dolgoletno prakso, IŠČE mesta kot knjigovodja ali pisarniški vodja pri večjem podjetju. — Ponudbe pod šifro »KNJIGOVODJA« na upravništvo »Slovenca«.
irbovellshi irra premou
kots
ong eShl premog sltziishe brlhcte
dobavlja ILIRIJA tu Kralja Petra trg8. ral.ZID PliAtlo t«dl na obrok*.
Kože
vevcrinc, 2«i? e. podlaj'?ne
DVE DIJAKINJI
sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista pod Stev. 22.
pristno norveško
za oslabele otroke in odraste
priporoCa
Lekarna dr. G. Piccoli,
Ljubi ana, Dunajska cesta.
DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA
dobro izvežbana, za akord-no delo, sprejme takoj Jos. Pogačar, Radomlje St. 5.
HARMONIJ
dobro ohranjen in koncert-; ne citre ugodno prodani. —
i Naslov v upravi poa 42.
in vse druge, od d i v j a č i n, kupuje v vsaki množim
D. ZDRAVIC
Ljubljana, Sr. Florijana ul. 9.
Elsktrotehn. podjetje A. ARHAR in drug, Spod. Šiška — Jernejev« c. tt. 47.
Prevzema vsakovrst. elektr. dela, gradnje manjših elektrarn in inštalacij ter vsakih daljnovodov po najnižjih cenah in točni postrežbi. — Garancija!	Garancija!
I S ČETE LI
NAMESCENJA ?
Naročite iz Osijeka organ za natečaje in posredovanje služb »Fortuna«. Vsaka Ste- j vilka prinese ca. 300 ogla- > sov iz vseh delov sveta, na- j našajočih sc na prazna me- j sta za moške in ženske v , srbo-hrvatskem, nemškem in ! mažarskem jeziku. Naogled-na številka se brezplačno ne pošilja, kakor tudi ne naročila po povzetju. Cena po-samnim Številkam 10 Din, na en mesec 35 Din, na četrt leta 100 Din. 7458
BBDBBBEBBBBBBBBBSB
Vsled velikega dela in obrata v moji modni in manu-fakturni trgovini iščem za takoj sposobnega
kompanjona
! kateri bi tudi v podjetju lahko sodeloval. Kompanjo-nu stanovanje takoj na razpolago. Reflektanti naj se , blagovolijo — po možnosti — predstaviti osebno pri 1 tvrdki Nlka Zipser, BLED, Slovenija.	19
BSBBSMiBBBBBBBBBBBB
Lepo stanovanje
v vili ▼ MARIBORU
3 ali 4 »obe, kopalnica, z ali bre« vrta, Hd., se odda proti primernemu posojilu. Ponudbe t navedbo rodbinskih članov, vitine posojila itd. te prosi pod »OBRESTI ZA NAJEMNINO« poslati na upravo »SLOVENCA« v MARIBORU.
INKASIRANJE
terjatev in opominjevanje prevzema »Posredovalec«, Sv. Petra cesta 23.
Specijelno cmajliranje
dvokoles v ognju
kakor tudi razae kovinaste predmete, napisne table, postelje, mize, stole itd. Izvršujem vsa pleskarska, lifiar-ska, sobo- in čtkoslikarska dela po zelo ugodnih cenah.
Franc Bokal
Celovška cesta St. 65 -Zgorela Šiška, poleg mitnice. BBBBBBBBBBBBBBBBBB
ZANESLJIVE
POTNIKE
le s prvovrstnimi referencami. ki bi želeli vzeti seboj tudi zelo dobro idoče blago, iSče pletama v PTUJU, PoStni predal Itev. 5.
POHIŠTVO
in sicer 2 kompletni samski spalnici, 1 divan in 4 fotelji, vse v jako dobrem stanju, po ugodni ceni naprodaj. • KRAMARSIČ, Spod. Šiška, Kavškova ulica it. 193, pritličje, desno.	46
Popolnoma varno naložita svoj denar v
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
Raju^edneiše.
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
TRGOVCU
Ob sklepu leta morate sestaviti bilanco, da morete z dokazi ugovarjati proti previsokemu obdavčenju. Izurjen bilančnik v trgovski, industrijski in bančni stroki Vam jo je pripravljen sestaviti, bodisi v mestu ali na deželi; s tem Vam prihrani mnogo časa in bilanca bo pravilna. — Ponudbe na upravo pod »Bilanca« 4S.
. '* »v, v	, -f, :„,» . 1 v,
Bolestnim srcem naznanjamo, da jc naS preljubi brat, svak, ozir. stric, gospod
IVAN PEZDIČ
finančni podtajnik
zasnival večni sen v objemu ledene burje in trdih skal gore Begunjšice.
Truplo ponesrečenega blagopokojnika se prepelje iz Begunj v Kranj, kjer se bode izročilo materi zemlji v ponedeljek. 5. jan. 1925.
Žalni sprevod se prične isti dan ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Kranju, Kokriško predmestje št. 41.
Kranj, dne 3. januarja 1925.
FRAN, CIRIL, brata. — ANGELCA, rojena KUNČIČ, JERICA, roj. VOšNIK, tvaklnfl. — JOŽEK, JANEZEK, SVETOZAR, nečaki.
Posebna obvestila se niso izdala.
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem
sorodnikom, prijateljem in znancem, da je odšel po kratkem trpljenju po svoje plačilo k Bogu naS nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, g.
Matevž škerjanc
posestnik in trgovec
previden s sv. zakramenti danes ob pol 1. uri zjutraj v 67. letu starosti. — Pogreb našega nadvse ljubljenega se vrši v nedeljo, dne 4. januarja ob četrt na U. uro iz hiše žalosti v Šmarci št. 32 na farno pokopališče na Homcu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na Homcu.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Smarca, dne 2. januarja 1923.
Marija škerjanc roj. Slanovec, soproga. Matej, Franc in Ladislav, Peter in Ivan (v Ameriki), sinovi. Ma.ija Grčar roj. Škerjanc, Neža Šker-jan c, sestri. Marija škerjanc roj. Gabrovec snaha (v Ameriki). Metka in Franc, vnuka (v Ameriki). — Vsi osUli sorodniki.

Cita j te in širite »Slovenec«!
Nova hiša in obsežno skladišče
dobro idoča trgovina t DRVI In PREMOGOM m radi selitve po |ako nizki ceni proda. - Stanovanje takoj na razpolago. — MARIBOR, Korolka cesta štev. 49.
IVAN JHX iD SiO
kiiblliu, Ooisosietiki cula t
t
Dne 2. januarja je zaspala v Gospodu
Marijana MikSavčič
roj. Pretnar
posestnica in mlinarica
v Podnartu žtev. 5.
Pogreb bo na Dobršvi v nedeljo 4. januarja pred farno službo božjo ob 8. uri zjutraj.
žalujoči sorodniki.
Najbolj 11 ilvaial stroji in
ileillnl stroji. — It borna onHtrukcijm in elegantni* la-vrAitov 1» tovarnn v iiinco. — Ustanovljen« 1. lts«7. - Velenje poučuje brezplacnu. — Poaa-iriesni deli. — io letna *aran. cija. - P.aalni »troji ,ADLER' iu .URAMA' Kolesa ii i rnb tovarn,DtfHKOPP ,STYE1A\ .VVAiKKNKAO' in .RAVSlOt'
Od ministrstva za trgovino in obrt koncesijonirana
krojna šola
Ljubljana, Židovska ulica 5
Z 2. januarjem nov krojni tečaj za civilne obleke in uniforme, za SU vilje in nešivilje pouk v vsej garde*
robi in otroških oblekah. Vpisovanje od 8—12, 2—7. Tečaj! bodo večerni in dnevni! Za zakasnele učenke vpisovanje do 6. janu*,
arja 19*5. Izdelovanje ln ra7poSiIjanje najmoder» nejšk krojev z natančnim pod^kpm.
ZASTOPSTVO ZA DIINAI
loco in transit jug. izvoznih tvrdk želi prevzeti višji upravni urednik v pokoju bivše a. o. vojne mornarice.
Jugoslovan, vesten in zanesljiv, že več let v industriji in trgovini zaposlen, s L a priporočili. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Zastopstvo Dunaj« Stev. 8163.
Jutranja zvezda.
Sapisal H. Rider llaggard. Iz angleščine provel Peter M. Ceruigoj.
(Dalje.)	69
»Ženina imaš! Tedaj mi utaji njegovo ime, drugače bom ravnal ž njim kakor Set z Osi risom, raztrgal ga bom na kose. Od-kimavaš, gotovo ker veš, da je mož mogočen, pa vendar ti pravim, da ga bom premagal in ga raztrgal na kose za zločin, ki ga vrši, ko se daje ljubiti od tebo. Čuj me! Hotel bi, da postaneš moja kraljica, a bodisi že kraljica ali no, moja boš, ker si v moji oblasti. Siliti te nočem, dal ti bom časa. Toda če se boš v jutru tretjega dne od te ure še vedno branila deliti z menoj moj prestol, tedaj boš sedela ob mojem podnožju.«
Tua je v srdu odgrnila svoj pajčolan in mu pogledala naravnost v oči.
>Ti meniš, da sem mogočna gospa,« Je rekla, »in resnično, prav imaš, zakaj naj sem že kateregakoli stanu, z menoj gredo moji bogovi in v njih meči je moja nedolžnost mogočna. Pusti me, ubogi kraljic, drugače zakličem v nebo in pozovem nate jezo svojih bogov.«
>Pozvala si že, gospa name jezo boginje, tiste Hatliore, o kateri sem govoril, In drugega se ničesar no bojim. Naj store, kar se jim poljubi. Prisegam ti, da boš tretji dan od te ure moja ali kot kraljica, ali kot sužnja. Tale ženska, ki jo imenuješ svojo mater, bodi priča moje prisege in nje izvršitve.«
>Ah, kralj,« ga je prekinila Asti, »pri-£a bom, toda kako boš prisego izvršil, te- I
S a še ne vem. Ali hočeš zvedeti? Pri nas orna so ljudje mislili, da Imam nekaj malo iarovuiškega daru. Včasi mi pride, |
ne vem od kod, in je zelo negotovo — včasi mi služi, včasi pa ne morem storiti ničesar. A zaradi tebe hočem poskusiti. AH bi te veselilo pogledati, kako se bo končal poskus, da prisiliš tole deklico, naj ti bo kraljica ali ljubimka?«
»Zakaj ne,« je odgovoril Janees, >če si kaj spretna ,pokaži, kaj znaš!«
»Tako bodi, kralj; toda dal si ml seveda besedo, da ne boš hud, če se poskus slučajno ne obnese lako, kakor bi ti želel — svojo kraljevsko besedo. Ostani torej tamkaj in glej v vodo, jaz pa bom prosi,« naše bogove, bogove naše dežele, naj ti blagovoljno pokažejo, kaj bo s teboj ob tej uri čez tri dni, ko praviš in upaš, da bo tvoja poročna noč. Zapoj, hči moja, zapoj tisto staro in sveto pesem, ki sem te jo naučila. Krajšala nam bo dolgčas med čakanjem, dokler se bogovi ne razklenejo, če je taka njih volja.«
Nato je Asti pokleknila ob jezercu, sklonila glavo in iztegnila roke nad vodo, Tua pa je seg'a v strune svoje harfe in jela peti zelo slovesno v neznanem jeziku. Besede pesmi so bile počasne in sladke in vendar se je zdelo Janeesu, da padajo kakor led na njegovo kri, tako da mu zmr-zuje v žilah. Najprej je nepremično vpiral oči v njeno lepoto, toda sčasoma mu je nekaj pritegnilo pogled doli k vodi hotanje.
Glej! Na temni površini se je zbirala megla. Kazpršila se je, površje se je zjasnilo in tedaj je zagledal v vodi sliko kakor v ogledalu. Videl je samega sebe, slečenega in mrtvega, ubogo nago telo s široko odprtimi očmi, ki so strmele v nebo, s prerezanim vratom in ranjenimi prsi, iz katerih je tekla kri na mramornata tla njegove ! velike dvorane, uničene po ognju, v kateri ko osmojeni stebri kakor velikanski prsti štrleli proti mesecu. Sam ie ležal tamkaj i
in ob njem je stal pes, njegov lastni pes, ki je dvigal glavo in lajal.
Zadnje besede Tuine pesmi so zamrle in z njimi je izginila tudi slika. Janees jc odskočil od roba kotanje, strmeč v A sto.
»Čarovnica!« je vzkliknil, »če bi ne bila moj gost in če bi se re imenovala mater tiste, ki bo moja kraljica, prisegam ti, da bi umrla še nocoj v mukah za to svoje bedasto glumaštvo.«
»Kaj se hoče,« je odgovorila Asti, omislim, da ne bom umrla, ker se tisti, ki kličejo bogove, ne smejo prepirati z niih prerokbami. Saj niti ne vem, kaj si videl, in morda ni nič drugega, nego domišljija tvojih ali mojih možgan. Pojdimo počivat, prosim te, o kralj, ker medve sva trudni, in pustimo bodočnosti nje skrivnost. V treh dneh jih bomo itak spoznali.«
Tedaj se je Janees brez besede obrnil in odšel.
>Kaj je bilo na vodi, dojilja?«'je vprašala Tua. »Jaz nisem ničesar videla.«
»Senca mrtvega moža, menim,« je odgovorila Asti mračno. »Neki ljubosumni bog je pogledal tega ubogega kralja, čigar zločin je, da te želi, in zato mora umreti. Tvojim ljubimcem, o Amenova zvezda, se prav za prav slabo godi in včasi sem radovedna, ali bo tisti, ki mi je ljub, z boljšo srečo stopil pred tvoje oči. Če se tudi njemu primeri nezgoda, mislim, da se te bom slednjič naučila sovražiti, ki sem te od prvega dne ljubila.«
Ob misli, da bi mogla sama Ramcsu prinesti smrt, so se Tui jele zbirati solze in glas ji je zastajal v grlu.
»Nikar ne govori takih zloslutnih besed,« jo jecljala, »ker dobro veš, da bom morala, če mi vzamejo tistega, zaradi katerega prenašam vse to, slediti mu do konca sveta in dalj. Krivična si. Ali sem jaz ubila princa iz Keša ali kdo drugi?«
>Nekdo drugi, kraljica, toda zaradi tebe.«
_ »In ali bi mar želela, da bi se bila poročila s psom Abijem, z morivcem svojega očeta in tvojega gospoda? In potem, ali sem jaz pokazala temu barbarskemu poglavarju senco v vodi, nli čarovnica Asti, Amenova prerokinja? In slednjič, ali bo mož umrl, če mora umreti, ker me ljubi in bi mu kot ženska to mogla odpustiti, ali ker se me je nasilno polastil, da mu postanem žena ali ljubimka, česar mu ne morem odpustiti? O Asti, dobro veš, da nisem kakor druge ženske. Morda je res, da kroži po mojih žilah še neka druga kri, ki ni človeška; gotovo je, da izvršujem usedo, določeno mi še pred rojstvom, ln naj povzročam gorje ali srečo, vedno hodim tako, kakor mi vodijo stopinjo duhovi in bogovi. Zakaj mi torej očitaš?« je rekla in zaihtela.
»Ne, ne, potolaži se, ničesar ti ne očitam,« je odgovorila Asti, pritisnivši jo na prsi. *Kdo sem jaz, da bi se drznila kaj očitati Amenovi zvezdi in hčeri svoje kraljice? Dobro vem, da je hiša tvoje usode dograjena in da boš morala slednjič skozi nje vrata, če ploves po reki navzgor ali navzdol. Iz strahu za Ramesa sem govorila tako bridko, za Ramesa, svojega edinega otroka, če ga sploh še imam, ker kljub vsej svoji modrosti no morem zvedeti ne od ljudi, ne od duhov, ali še živi, ali pa ie že pri Osirisu, ker visi Črn pajčolan med najinima dušama. Bojim se, da bi bogovi postali ljubosumni na to tvojo visoko ljubezen, da bi poslali svojo jezo nanj, ker si je to ljubezen drznil pridobiti, in da bi ga spravili v grob, preden pride njegov čas. Ta misel mi trga srce.«
C./t.!_ T„. ______..t___
4<p »u« iiiovitia Tiuyu tvinuuim
: B
s
E
IHsd dobrem] uiboijU so:	§s
PFHFF Siualni sfrssji	£
za rodbina, obrt In indnsirila.	S
Večletna garancija,	a
Pouk v vezen a brezplačen.	®
Solidne cene in a godni plačilni pogoji,	g
IGN. VOK	i
LJUBLJANA • CELJE • NOVOMESTO	S
So*n» al. 7 | Kralja Petra a. S* • Glavni (r«	B
■
D ■ ■
^IIIIIIBRIBBIBIIBliSBBBIIIBBa
iii kanarčkov
gotovo 8e ne vedo, da prodajam po znižanih cenah Harcerje, Rollerje in 100 plemenskih samic, cena po dogovoru. Razpošiljam na vse strani. Franjo Omahen, Ljubljana, Mestni trg št. 10.
'» § rujaul, zeleni, beli i
kupuje
GLIVA LJUBIM
sf% =
i Gosposvetska cesta 3. - Wolfova ulica 12. i
bimiiuiifiiiiiiiiiiiiMtiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinij
Naznani
l
Tem potom obveščava vse svoje cenjene odjemalce, ča sva najini manufakturni trgovini
PREŠERNOVA ULICA 14, in podružnico v GOSPOSKI ULICI 15
RAZDRUŽILA, in sicer tako. da prevzame glavno trgovino v Prešernovi ulici St. 14 (zraven nemške cerkve)
gosp. VALENTIN HLADIM
W podružnico v Gosposki ulici Stav. 15 pa
gosp. FRANC DOBOVIČNIK
Zahvaljujeva se za doaedaj nama izkazano zaupanje ter te priporočava še v nadalje.
FRANC DOBOVIČNIK
Gosposka ulice 15.
DANES
domače jetrne in krvave KLOBASE, PURAN, DIVJI ZAJEC ia razne druge spe-cialitete. Se priporoča za obilen obisk Amalija Šmit, restavracija »Roža«. 64
Službe Išče
DEKLE z deželo, k mali, boljši družini ali kot sobarica v večjo trgovsko hišo. Vajena je vseh gospodinskih del ter precej v kuhanju. Ima tudi veselje do otrok. Naslov v upravi pod 8217.
PRODAM KRAVO
debelo za mesarja, ki ima še dnevno 5 litrov mastnega mleka. J. IIABIČ, Srednja vas pri Ljubljani.	54
Perzijska
preproga
pristna (5X6 m, 75 kg težka), naprodaj. Ogleda se v trgovini I. C MAYER.
čedno meblirana, • polno oskrbo, se odda 2 gospodičnama. Rimska cesta 2/L
DVE SOBI
lepa lega, s kuhinjo, se od-daste takoj. Ponudbe pod »čimprej«« na upravo. 73
SPREJMEM
pod ugodnimi pogoji zdravega, krepkega VAJENCA za klobučarsko obrt. Nastop takoj. Frano Bernik, Spod. Šiška Slovenska cesto.
STANOVANJE
v Mariboru zamenjam ca tako v Ljubljani. Naslov v upravi Usta pod štev. 39.
nnmMiiMi&i! MnSmiii
rmMmimn
Stav&eno pocifetfe
Ljubljana
Pisarna: Gruberjevo nabrežje 8. — Telefon St. 426. se priporoča za vsa stavbna dela, ter nudi po konkurenčnih cenah vseh vrst
Ssra j&idr&o opeko
iz lastne opekarne franko poljubna posta,a. — Zaloga cementnih cevi. Zahtevajte ponudbe!	Zahtevajte ponudbe I
HM


Dobavlja nalboliSe bronaste m-nove, po kakovosti nadkril|uje|o one iz predvojne dob«, tisti harmonični glasovi, 4tedensik dobavni rok, večletno lamstvo. — "s53its©wawa tvrdka z zlato kolajno, Cene najnižje v Jugoslaviji
VALENTIN HLADIN
Prešernova nlica 14.
regisfaovana zadruga z neomefeno zauezo v L^ublianl
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. — Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomenjenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost
vseh vlog.
Hranilne vloge znašalo nad 200 milijonov kron
Ustanovljeno 1842.
I« Knoch jermena sa pogon.
Rezano t jamo Iz nal-boljih volovjklh krupo-nov garantirana težlna 0 98—1. šivano, lepile no in protegneno v vseh dirnarzijah na skladiUti
A. Lampret, LJubljana,
Tvorniško skladišče: Zagreb, Ilica 44 Dvorište (Hotel Roya>) Telefon 20—54
prevzema pleskanje stavb, pohištva, centralnih peči, železnih konštrukcij itd.
aafau mmm. i a ai&i«ss*. i&ttm iljoh*.-.
ZAGREB, PALMOTIČEVA ULICA 64 a
TELEFON 25-66. * a *
CENTRALNA KURJAVA
vseh sestavov. — Naprave za pripravo TOPLE VODE. — Moderna KOPALIŠČA in KOPELI. SUŠILNICE za vse materialije. — PARNE KUHINJE. — PARNE PRALNICE. — Naprave za ČIŠČENJE in OMEHČANJE VODE. — HLADILNICE preizkušenega sistema. — Naprave za RAZKUŽEVANJE. — DVIGALA vsake vrste. Naprave ta PONOVNO OHLAJEVANJE vode.
Pojasnila daje
ING. RUDOLF TREO — LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 12 — »d 12 do pol 2 pop.
i m i
na steklo, zid, platno, les, pločevino itd.
Brala Eiii aasl Merilne, Cene s Conp, MM z e. z.
Ljubljana, Igriška ulica št. 6 (poleg dramskega gledališča).
načelnik ministrstva v pok.
J Od
b
i r; _
i h «S
• a"

Zastopstvo v vseh upravnih in davčnih zadevah. Maribar, Cankarjeva tilica 2. Ttleloa 280.
Fratnjo Cvii&k, Slov. Bistrica
bciUnica voska, obrl medu in v o S cen In
«	priporoča preč. duhovščini ter cerkvenim pred-
stojništvom
uašcsniii ml za slonico, sfliftoH, &aiiiia itd.
ier tudi vsem trgovcem lepih okrašenih sveč s podobami, za spomin na prvo sveto obhajilo umetno izdelano.
Tvrdka odlikovana z zlato kolajno na pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru 1922. Cene zmerne! Postrežba solidna in točna!
loifonoDimr
Woll-Lanx novi ali popolno generalno popra, vljenl ln preizkušeni s tovarnliklm Jamstvom ln montaio.
Sirovoolini - Diesel - upoini plin - motor!
BRACA riSCHER S: ZAGRED
Pantovtak 1 b.
Pagladajta nala veliko akladttia
ZDRAVNICA DR. MED.
Eleonoro Jenko-Grojepjeva
zopet redno ordinira od 7. jan. 1925 "^C
od 8. zjutraj do 1. popoldne — LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 6, IL nadstropjo.	33
Stroški pri vpovabi bencina.
Vozi brez
Adaptiral svoj aufo-traktor ali stabilni motor s patent.
HAG-generatorjem.
Kuri Z Prospekt« Ia ratarMica tfaja
ogljem! $ugo-0ag
J Ljubljana t unton s$o
wmmm	Bohoričeva ulica 24.
$»-» Stroški prt »porabi oglja.
Reklami razpis nagrad.
Da seznanimo čim širši krog občinstva z Relchel-___ncami, ki omogočajo, da si lahko vsak sam z malimf stroški in brez težkoč izgotovl najfinejši liker, žganje itd.,
t ,—------------ o	" " " 1 **.*w.* . 1 Agaujc uuH
razpisujemo v smislu spodaj navedenih pogojev, nagrade za pravilno rešitev sledeče uganke:
AJANUOKEEGSLDRIAJVALS
Črke je razporediti tako, da dajo ime znane kraljevine in njenega kralja.
POGOJI i 1. Razpis traja do 15. februarja 1925.
2.	Z vsako rešitvijo je poslati znesek po 25 Din in je navesti, katero izmed naslednjih esenc želi rešitelj prejeti. — a) Za izgotovitev ruma (Jamaica); b) za izgo-tovltev tropinovca; c) za izgotovitev likerja Chartreuse; č) za izgotovitev damskega likerja; d) za izgotovitev Cherry Brandy; e) za izgotovitev malinovca.
3.	Rešitve uganke prispele po 15. februarju 1925 se pri razdelitvi nagrad ne bodo upoštevale. Istolako se ne bodo upoštevale rešitve brez pošiljatve zneska po 25 Din.
4.	Vse rešitve in nakazila je nasloviti nas »ELRA€, družba z o. z. (Reklamni oddelek), Vič pri Ljubljani,
5.	Imena in naslovi nagradenih rešilcev se objavijo na tem mestu v nedeljo dne 8. marca 1925.
6.	Vsaka v smislu teh pogojev napravljena pravilna rešitev dobi tekočo številko, in sicer po vrsti dospelosti. Na podlagi te numeracije se bodo priznale in izplačale sledeče
NAGRADE«
Prvi in nadalje vsaki 50 rešitvi nagrada po 100 Dla Vsakemu 10. nagradenemu rešilcu še posebej 500 Din Vsakemu 25. nagradenemu rešilcu še posebej 1000 Dia Vsakemu 51. nagradenemu rešilcu še posebej 2000 Din Vsakemu 100. nagradenemu rešilcu še posebej 5000 Din
7.	Pravilna rešitev uganke se nahaja v zapečateni kuverti pri g. notarju Hafnerju v Ljubljani, v čigar navzočnosti se bodo dne 21. februarja t, L ob 16. uri tudi nagrade priznale in porazdelile.
Opomba: Na dopise itd., ki bi bili v zvezi ■ tem razpisom, se ne bo odgovarjalo.
VsFIra// trgovina kosmetičnih, tosdetrih In kemičnih /'tli H« predmetov, d. z o. z. — VIČ pri LjubljanL
ilttb I
Oddelek I.
CENITVE
tehničnih naprav industrijskih podjetij ln poslopij vseb vrst in za vse namene.
Oddelek II.
$wmwM mmm
in interesno zastopstvo vseb vrst, ta vse L&u.ene. zaupne izjava in ustanovitve
Oddelek III.
STROJI
Sodelovamem naših oddelkov I. in n. najbolje zveze I Zaio dobave vseh strojev ia naprav — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo.
Radebeul-Dresden (Deutschland).
i.-K.l"!'-'^',. ,

Podružnice: marlbor, Kamnita, Nouomesfo, PlnJ, Rafteh, Konitce, Slooenjgradec
OuraplM cests Sfev. i Cn listni staobi)
Kapital In rezervie Din fi,©00.000'—
IznrJnle ese	posle naTtn*ne;e In na^nlantnege
SSSSSSSSKS
E&spozllnra: Preoalle
Brzo|aoke: Trgooska Telefoni: 139, 146, 458
l ■■—■
Izdaja konsorcil ^Slovenca«,
Odgovorni urednik: Franc Krcmžar v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani