Poštnina platana v gotovini. ŠTEV. 132. V LJUBELJ ANI. petek, 10. julija 1925. Posamezna številka Din P—. LETO II. BP*~—------------------------------------------- r Ishajtt vs&kdan opoldne, izvremši nedelj I c in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po | poiti: Dia 20-—, inozemstvo Din 80*—. Heodvisen političen list UREDNIŠTVO 1» UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. THJSFOH STB V. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 12L63& Potom demokracije do tolerance. Ministrski predsednik Š vehi a je imel pri obisku razstave v Kromefižu znamenit govor, v katerem je opozarjal na velik pomen dejstva, da sta dneva slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda ter Jana Husa državna praznika. Med drugim je dejal: Skoraj vse stare rane verskih sporov so danes nehale boleti.* Vsi vidimo, da nam je naše osvobojeuje in osvobojenje demokracije dalo to olajšanje. Dejstvo, da je bilo mogoče praznike urejajoči zakon doprinesti v sodelovanju vseh, katolikov in nekatoliko\, cenim nad vse visoko... Je v tem jasen dokaz, kako zelo je pri nas napredoval zmisel za toleranco, ki je izraz višje kulture ... Pripadnost k eni cerkvi ne sme biti za nikogar privilegij ali sramota. Smo na dobri poti: to vidimo v tem, da danes složno praznujemo spomin obeh mož, ki sta nam prinesla vero, ko tudi spomin onega moža, ki je oznanjal nujnost njene reformacije. K tej toleranci je mogel priti na vsak način le cd spon oproščeni narod, ki ima svobodo po glasu vesti in čustva, ne pa po diktatu drugih ...« O naši jugoslovenski demokraciji se ne “bi mogel izreči niti podoben slavospev. demokracija je še daleč od tolerance, ker je beseda brez vsebine. Zato je mogoče, da vse govori o demokraciji, toda da nikjer na vidimo tolerance, ki bi morala nujno nastati, če bi bilo pri nas prave demokracije. Nimamo sicer verskih bojev, ker jih vsled enotnega verskega naziranja naroda sploh imeti ne moremo. Toda zato pa je vse polno intolerance v našem zasebnem, ko v javnem življenju. In težko je reči, kje je intoleranca močnejša. Zlasti pa je brez tolerance naše politično življenje. Padli smo že tako daleč, da so nekateri strankarski fanatiki celo ponosni na to, da političnega nasprotnika osebno sovražijo. In ves naš tisk je obvladan od nemorale, da se nasprotni-^ dosledno graja, da se mu ne prizna 11114 najmanjše dobrine, dočim se last-ne8a pristaša kuje v zvezde. Razvila se je naravnost propaganda mrznje do nasprotnika na eni strani in smešno hvalisanje strankarskih pristal sev ob priliki raznih jubilejev, katerih proslava se uprizarja z naravnost mojstrsko iznajdljivostjo. Toleranca pa je potisnjena v kot Pozabljivosti. Kadar ni tolerance, tedaj cvete naravno nasilje. Zalibog da ima pri nas veljavo nasilje najbolj brutalne vrste. Brez vsake obzirnosti se premešča uradnik le iz političnih vzrokov in čeprav je vsled premestitve udarjena v prvi vrcti nedolžna uradnikova rodbina, se nikjer ne vidi sočutja, se nikjer ne sliši pro-testa, ^toleranca je postala identična z barbarizmom. In postala je tudi ovira narodovemu napredku. Kadar so ljudje tako nestrpni, da ne morejo in nočejo mirno poslušati nasprotnikove arguniente> da vsap_ kdo smatra za osebno sramoto, če bi evidentno jasni trditvi nasprotnika pritrdil, tedaj je vsak napredek nemogoč, ker je nemogoča vsaka objektivnost. Človek v samoti, odrezan od družbe in od vsake izmenjave misli, pade neizogibno v divjaštvo, pa naj bo po svojih naravnih talentih tudi največji genij. Isto velja za narod. Ce narod nima prilike za izmenjavo misli, če se ne oploja od izkušenj bližnjega, potem mora v svojem razvoju okosteneti in s tem tudi propadati. Le izmenjava misli omogoča Hrupna seja narodne skupščine. PRETEPI MED POSLANCI. Beograd, 10. julija. Seja narodne skupščine se je začela ob 11. V začetku je seja potekala popolnoma mirno. Bilo je nekoliko odgovorov na vprašanja posameznih poslancev, Tako je med drugimi dr. Žerjav odgovoril na vprašanje posl. Pušenjaka glede težkega položaja rudarjev v državnem premogovniku v Velenju. Subotič je odgovoril na vprašanje Vujiča, zakaj ni odgovoril na 30 interpelacij. Govori o nezakonitem postopanju nekaterih beležnikov v Vojvodini. Finančni minister je odgovoril na vprašanje dr. Radosavljeviča glede izmenjave neupcrabljivih papirnih nov-čanic s kovinskim denarjem. Papirnati denar pride popolnoma iz prometa. Stojadinovič zatrjuje, da se bo izmenjava izvršila mogoče že koncem avgusta. Posl. Moskovljevič govori o kršitvi poslovnika s strani predsedništva skupščine. Njegov govor je izzval veliko ogorčenje. Pride do spopada med Moskovljevičem in Brankovičem (SDS. Z obeh strani padajo žalitve. Predsednik dolgo zvoni. Ob 12. preide skupščina na dnevni red, k nadaljevanju debate o obtožnici proti Lukiniču. Prvi dobi besedo Palaček (SDS), ki govori o Lukiniče-vem slučaju. Spopad med zajedničarji in samostojnimi demokrati postaja neizogiben. Opozicija je zelo nervozna in replicira na govor Palačeka. Samostojni demokrati se prepirajo 'i radičevci. Palaček pojasnjuje, da ima Lukiničev slučaj samo politično ozadje. Da hoče opozicija s tem le markirati svojo nedelavnost. Korupcija da obstoji že dalj Časa in da so jo negovali zlasti v opozicijonalnem bloku. (Opozicija: To ni res, ravno nasprotno!) Palaček govori o šefu neke stranke, ki da se nahaja v opozic. bloku in ga imenuje z »A«. Nato govori o drugem šefu, o nekem »B-ju«. Palačekova izvajanja so vzbudila splošen smeh in razigranost. Poslanci kličejo Palačeku: »A, B.« Dr. Žanič glasno ugovarja Palačeku. Žanič pravi: »Tudi »Reč« je bila financirarffi z denarjem Thum-Taxis in šele kasneje ste pozvali prijatelje, naj list podprejo.« Pribičevič je ves nemiren in skače semin- tja. Končno zavpije trikrat: »Lažete, lažete, lažete!« Žaniča je to ujezilo. Obrne se k Pri-bičeviču in z gromkim glasom zakliče: »Piuj! Ne pristoji ministru, da se tako izraža. Pfuj, pitij! V skupščini nastane vihar in šum, toda Žanič s svojim močnim glasom prevpije vse poslance. Predsednik zvoni, pa ne more napraviti reda. Radi tega prekine sejo. Poslanci zapuščajo skupščino. Dr. Žanič, nedaleč od vrat, pojasnjuje nekaterim poslancem svoj incident s Pribičevičem. V tem hipu pa plane pred njega Valerijan P ribiče > ič in mu pravi: »šutite vi, vi ste jedna banda.< Žanič revotira, prime Valerijana za rame, ga strese in posadi na tla. Nastane panika. Poslanci SDS in nekoliko radikalov, med njimi tudi Veljko Grgurevič, navalijo na Žaniča. Grgurevič sune Žaniča v hrbet. Mc-skovljevič pride Žaniču na pomoč in udari Grgureviča z nogo v trebuh. V splošnem prepiru in pretepu skušata Kobasica in Hadži Oman pomiriti poslance. Po dolgem trudu se jima posreči razdvojiti Žaniča in Grgureviča. Šele čez deset minut je bil red vzpostavljen. Predsednik ponovno otvori sejo. Toda, ker so bili poslanci -zelo razburjeni, prekine sejo in napove prihodnjo ob 17. popoldne. Ko je že polovica poslancev zapustila skupščinsko dvorano, je prišlo do ponovnih incidentov na dvorišču. Grgurevič razžali Moskovljeviča, rekoč: »Kukavica, Ti ne smeš prej oditi, predno ne obračunam s Teboj! Moskovljevič: »Pripravljen sem na obračun.« Grgurevič se vrže na Moskovljeviča in ga sune z glavo v želodec. Moskovljevič ga zgrabi za vrat. Nekoliko radikalov skuša Grgureviča pomiriti. Slednji pa plane na Moskovljeviča, ga udari po obrazu, da mu je razbil očala. Moskovljevič prične krvaveti po licu. Nastane panika. Vsi mislijo, da ga je Grgurevič udaril z nožem, kajti Moskovljevič ima veliko brazgotino na obrazu. Kobasica in Andrič primeta Grgureviča in ga odvedeta. Moskovljevič pa odide s svojimi ljudmi. Ob 13. je bila šele končana dopoldanska seja skupščine. Popoldanska seja. OSTER NASTOP POSL. ŽANIČA PROTI KORUPCIJI SDS - IZ KOROŠKEGA SVINCA ŠLO ZA »JUTRO« EN MILIJON DINARJEV. ^ Beograd, 10. julija. Popoldanska seja skupščine se je začela ob 17. Razpoloženje je bilo v pričetku seje borbeno. Toda Palaček, ki je nadaljeval svojo obrambo napram Lukiniču, je povzročil s svojim govorom obilo smeha in veselega razpoloženja v parlamentu, tako da je prišlo do ponovnih nemirov šele na koncu seje, ko so prišla na vrsto osebna pojasnila. Takoj po otvoritvi seje se podpredsednik spomni smrti Koste Kujundžiča, biv. narod, poslanca iz Bosne, navaja njegove zasluge in mu zakliče »Slava«. Nato dobi besedo posl. Paleček, ki brani Lukiniča. Povprašuje ra-dičevce, ali so po njihovem mišljenju tudi radikali korupcijonisti ali ne. Radičevci da so obtoževali tudi radikale, homogeno radik. vlado in PP. režim, da je korupcijonisti-čen. Dr. Krajač (zajednica): »Ali je govor o Lukiniču, ali o radikalih?« Dr. Žanič: »Tudi za intrige je treba imeti možgane!« Paleček: »O korupciji se govori neobjektivno in po strankarski oportuniteti.« Žanič: »To je z besedami: A, Be-e, Ce-e.« Paleček citira nato razne novine: »Obzor«, »Jutarnji list«, »Hrvat«; kaj pišejo o aferi Thum-Taxis. Neki naslov se glasi tudi takole: Na obtožno klop s plačkaškimi ministri! Remokrat Rankovič: »Tako je, nočemo jih braniti!« Paleček: »Mi vemo, da je HSS hotela v naši državi napraviti...« Pasariček (radič): »Red«. Paleček: ... »hrvatsko fronto...« Trnjar: »proti samostojnim dekratom.« Paleček: ... »v Hrvatski, v SDS.« Velik smeh pri radičevcih: »Kaki Hrvati?« Paleček: »Proti vsem korupcijonistom. Mi smo čisti kakor solnce.« Opozicija se smeja: »Oho, oho...« Paleček nadaljuje: »Mi se nismo nikdar bali odstopiti od prave poti.« Žanič: »Od poti Thurn-Taxis.« Pri osebnih pojasnilih demantira Pribičevič, da bi on rekel, da bi bilo treba Pašiča obesiti na prvo drevo Pečic pravi, da je Thurn-Taxis nemški državljan. Žanič pravi: Pribičevič rabi v svoji obrambi psovke. On se dela, kakor da bi bila to prva afera, ki zadeva njega in njegovo stranko. Medtem pa je svoj čas ravnatelj Jadranske banke Kamenarovič izjavil v javnosti, da je morala dati Jadranska banka en milijon dinarjev za tisk samostojnih demokratov kot proti-uslugo zato, ker je dobila pod ceno svinec! Država je bila pri tem oškodovana za 8 milijonov, samo da je samostojno demokratski tisk dobil en milijon, ki se je porabil za financiranje »Jutra« v Ljubljani. To je povzročilo razkol v demokratski stranki. Sam Žerjav in Pribičevič sta priznala v klubu, da sta prejela za stranko omenjeni milijon dinarjev. Ta afera je bila edini razlog za razcep demokratske stranke na samostojne demokrate In Davidovičevce. Ta milijon dinarjev je prejel dr. Žerjav. Predsednik Subotič opominja Žaniča, naj ne govori o drugih stvareh in naj se drži dnevnega reda, sicer mu bo vzel besedo. Žanič odgovarja: »Pa to je v zvezi z drugo afero!« Razpoloženje v skupščini postaja zopet borbeno in poslanci se dvigajo s sedežev. Zbirajo se v gručah okoli govornika. Samostojni demokrati upadajo v besedo in delajo hrup. Pribičevič nervozno skače s svojega mesta in zahteva od Subotiča, naj prekine sejo. Vsi protesti in vse besede sa- večje spoznanje, ki vodi k napredku. Izmenjava misli pa je uspešna zopet samo tedaj, kadar človek človeka spoštuje. To pa je glavna misel demokracije in zato vodi preko nje pot do tolerance. Nam, ki smo majhen narod, je toleranca zlasti potrebna, ker v medsebojnem sovraštvu ne moremo razviti svojih sil. Ne samo kulturno delo, temveč naravnost dejanje samoohranitve je za nas, da toleranco uveljavimo. Toda s toleriranjem na vodilnih mestih onih, ki so krivi sedanje netoleran-ce, ki so krivi propadanja demokracije, tega ne bomo dosegli. Ni toleranca figa-rija, temveč uvidevnost in sicer pogumna uvidevnost, ki ne trpi zdražbarjev niti v zasebnem in niti v javnem življenju. Zato rabimo aktiven in pozitiven sporazum demokratov, da odvrnemo od naroda nesrečo intolerance. mostojnik demokratov niso mogli ovreči Ža-ničevih trditev. Žerjav je zelo razburjen in krili z rokami. Žanič vprašuje dalje, ali sme Pribičevič po taki aferi nastopati tako, kakor nastopa sedaj! On nima nobene pravice, da tako nastopa. Pred vsem bi moral biti pri takem postopanju sam čist! Subotič opozarja Žaniča, da mu bo odvzel besedo, ako bo še dalje o tem govoril. Žanič ugovarja, da hoče pokazati zvezo med sedanjo in prejšnjo afero, češ da Pribičevič po umazani aferi s Kamenarovičem nima pravice nastopati tako, kakor sedaj to dela. Nastane obča zmešnjava. Predsednik zaključi sejo ob 20.10. Zanič ni mogel dovršiti svojega sijajnega govora proti Pribičeviču, marveč ga bo nadaljeval na današnji seji skupščine, ki se prične ob 9. dopoldne. Moglo se je opaziti, da je Pribičevič večkrat vstajal nemirno z ministrske klopi in klical Subotiču, naj prekine sejo. Pribičevič je bil zelo razburjen in je pihal od same jeze, da se je sploh kdo predrznil govoriti o davni, toda še nepozabljeni aferi. Protokol o pogajanjih za sporazum gotov. Beograd, 10. julija. Včeraj ob 8. dopoldne so se v ministrstvu socijalne politike nadaljevala pogajanja za sporazum. Pogajanja so trajala do 14. Najprej je prišel iz ministrstva g. Nikič, ki je takoj nato telefoniral v Zagreb »Domu«, naj sporoči St. Radiču o poteku pogajanj. Nato je prišel Trifkovie, ki je izjavil, da komunikeja ni. Na vprašanje: Ali ste gotovi? ni odgovoril ničesar. Na vprašanje: Ali boste zvečer gotovi?, je Trifkovie odgovoril: Ne vem, če bomo že jutri gotovi, ali stvar napreduje. Kasneje so prišli iz kabineta Gjuričič, Živkovih, Šuperina in Pavle Radič. Gjuričič je izjavil: Ob 18. se pogajanja nadaljujejo. Stiliziramo protokol sporazuma. Delamo sporazum iz zapisnikov in potem smo pri kraju. Ne vem, kedaj bo sporazum gotov. Sedaj grem k Pašiču. Pavle Radič je izjavil: Izdelujemo poedinosti delovnega programa, ki bo podlaga sporazumu. Popoldne bomo nadaljevali to delo. Takoj nato so se razširile vesti, da je sporazum gotov. Politični krogi so govorili celo o ministrskih kandidatih: Za min. šum in rud Nikič, agrarno reformo — šuperina, socijalno politiko — Pavle Radič. Popoldne je bil radikalni triumvirat pri Pašiču in mu je poročal o pogajanjih. Zvečer ob 18. so se zopet sestali delegati. Prvi je prišel iz kabineta Nikič, ki je izjavil vašemu dopisniku: Morem vam reči v imenu delegatov, da so pogajanja končana in protokol dovršen. Jutri bo protokol prepisan na stroj. Nato se bo vršila formalna seja obeh delegacij, na kateri bo protokol sporazuma podpisan. Protokol bodo podpisali v imenu radikalov Trifkovič, Gjuričič in Zivkovič, v imenu HSS Pavle Radič, Šuperina in Nikič. Radikalni delegati so sinoči posetili Pašiča in mu poročali. Prav tako so radičevci poročali Stjepanu Radiču. Medtem ko so radičevci vsi zelo optimistični je opažati med radikali naraščanje pesimističnega razpoloženja. To pred vsem vsled tega, ker odloči o sporazumu Pašič, za katerega se misli, da bi sklenil sporazum le prisiljen. DRAGOVIČ - ODSTOPIL. Beograd, 10. julija. Podpredsednik radikalnega kluba Dragovič je odstopil, ker ne soglaša s politiko vodstva radikalnega kluba. Zaradi ital. interesov se ubija naše kmetijstvo. Jugoslovenski Lloyd piše: »Te dni je bil v Tergesten zopet dober dan za vse one številne ljudi, ki dan na dan špekulirajo na račun Jugoslavije. To sem tudi danes doživel, ko me je neki star znanec opozoril, da kroži v »zeleni« sobi neko pismo »della Jugoslavia sulla Kerka.« In v resnici je šlo za našo Krko. Uspelo mi je, da prečitam neko italijansko pismo iz Šibenika, ki se v prevodu glasi: »Naš pravni zastopnik nam poroča iz Beograda, da je finančni minister končno vendarle naredbenim potom izdal novo carinsko tarifo in jo obenem predložil skupščini v zakonito odobrenje. Ta tarifa je stopila dne 20. junija v veljavo in to skoraj čisto tako, kakor smo zahtevali, ker je čilski konkurenčni produkt (čilski soliter) obremenjen na vsakih 100 kilogramov z do 12 zlatih dinarjev carine.« V prvem hipu nisem razumel za kaj gre, toda sem istočasno izvedel, da so delnice družbe »Kerka — kakor jih tu imenujejo — čvrste. Opažajoč vedno večjo radost vsled te vesti, sem se informiral pri nekem našem dobro o vsem obveščenem človeku in ta mi je razložil vso stvar: Še pred vojno so Italijani ustanovili delniško društvo »Societa per 1'utilizzagione dele forze idrauliche dalma-ie« (S. U. F. I. D.) — Društvo za izkoriščanje dalmatinskih vodnih sil. Najprej so zgradili v Šibeniku, potem na Ratu pri Omišu velike tovarne, izkoriščajoč vodopade Krke pri Skradini in vodopade Gu-bavice pri Omišu. Najprej so izdelovali karbid, pozneje pa so se poprijeli industrije apnenega dušika (calcium cianamid) za umetna gnojila. Kapital in delavna sila je bila povečini iz Italije ter se je na teh mestih, zlasti pa v Šibeniku razvilo gnezdo irre-dentizma. Avstrijske oblasti so vsled tega nekatere nastavljence izgnale in poskrbele, da je tudi domači kapital« bil udeležen v teh anacionalnih podjetij je velika, zlasti še, delale, po vojni pa so polagoma razvile svoje delo. Danes je italijanska uprava družbe, čeprav so v njej tudi nekateri »naši« ljudje, bolj agresivna ko pod Avstrijo. Nevarnost teh anacionalnih podjetij je velika, zlasti še ko se iz italijanske strani stalno govori o osvojitvi naših pristanišč in v prvi vrsti Šibenika ... Ta italijanska družba, ki producira drugovrstno umetno gnojilo se mora v prvi vrsti boriti proti čilskemu solitru in sicer tako v Italiji ko v Jugoslaviji. V Italiji, kjer obstoje tudi druge take tvornice, ni nobene zaščitne carine, ker je italijanska vlada nedavno izjavila, da se ima forsirati kmetijstvo ... Mussolini se je postavil celo na čelo zasebne fašistovske organizacije »Za naš krulv. Torej — kar ni to po kapitalu, upravi, sedežu uprave v Trstu in velikim delom tudi delovne sile dejansko italijansko društvo — moglo doseči v Italiji, to je doseglo potom agentov in pravnih zastopnikov v Šibeniku in Beogradu. Minister dr. Stojadino-vič je moral grozno nasesti nekemu brezvestnemu uradniku, da je upeljal zaščitno carino na čilski soliter. In če se ta stvar takoj ne popravi, doživeli bomo najtežje posledice. Evo, zakaj: Čilski soliter je poznan po vsem svetu kot izvrstno gnojilo in to zlasti tedaj, kadar ra- bi rastlina hitre pomoči za slučaj slabih semen. Polagoma se je to koristno gnojilo uvedlo tudi v naši državi in to v prvi vrsti po zaslugi naših odličnih rojakov iz Amerike, katerih imena so slavna v vrsti narodnih dobrotnikov: Baburica, Petrinovič, Lu-kinovič, Mitrovič in mnogi drugi. Ti ljudje, ki so za časa vojne po vsej Južni Ameriki organizirali »Narodne Obrano«, ki so iz lasi nih sredstev poslali par milijonov frankov »Srbskemu Rdečemu Križu«, ki so po veliki meri vzdržali Jugoslovenski Odbor v Londonu, ki so dali znatne vsote našim invalidom in vojnim sirotam, ti naši dobrotniki so se po vojni potrudili, da dvignejo naše kmetijstvo... Tako so se zavzeli, da je bil čilski soliter, katerega produkcija je v veliki meri v njihovih rokah in kjer si je mnogo naših ljudi našlo kruha in blagostanja, uveden in razdan po naši državi. V to svrho je bila ustanovljena v Beogradu posebna pisarna, ki dela samo propagando za čilski soliter in ki daje navodila za njegovo uporabo. Uspehi te pisarne so bili priznani tudi na lanski privredni konferenci. Gg. Baburica, Petrinovič in tovariši pa se niso s tem zadovoljili, temveč so ustanovili parobrodno družbo, našo narodno, s sedežem v Splitu. V par mesecih so nabavili 4 velike prekooceanske parobrode, namestili izključno samo naše jadne in še vedno od državne uprave zapuščene pomorce ter dirigirali prevoz trgovine iz Amerike v Evropo na te parnike, na katerih se vije naša državna zastava in ki nosijo imena naših vojvod-osvoboditeljev. Ti naši dobrotniki so dalje zaprosili od prometnega ministrstva koncesijo za zgradbo velikih skladišč, da bi se mogla vsa prekomorska trgovina usmeriti na naše obale ne samo za naše potrebe, temveč tudi za zaledje. In g. Baburica in Petrinovič hočeta še druge dobrote storiti v naši državi. In to v Trstu dobro vedo in zato se trudijo z .vsemi silami, da se v kali zatre ta velika in nad vse koristna akcija naših rojakov iz Južne Amerike. Železniško ministrstvo je že brezmiselno koinpliciralo vprašanje skladišč z Reko ... Sedaj pa uvaja finančni minister uvozno carino na čilski soliter in ga tako podraži za 25 odstotkov. Našemu kmetijstvu se jemlje uprav blagodejno sredstvo, da se zaščiti italijanski rop. Naše parnike moramo privezati k obali, ker čilski soliter, na katerem toliko naših ljudi zasluži kruh, ne more vsled zaščitne carine priti v državo, naši parniki pa ne morejo prazni odhajati iz Amerike in bodo prevažali čilski soliter v Italijo, za dvig italijanskega kmetijstva ... Tako se ubija naše kmetijstvo zaradi blagra italijanskih iredentistov! Tako plačuje Jugoslavija dobrote, ki jih je prejela od južnoameriških Jugoslovenov! Tako se ubija naša prekomorska trgovina! In naši nacionalisti molče in ploskajo »nacionalnemu« bloku, pod čegar vlado se vse to dogaja! Ne! V Beogradu je predsedstvo tamošnje Orjune izpregovorilo in sicer — proti sporazumu! Zakaj, to da zahteva njeno nadstrankarstvo! Bilo bi za ves nas znatno bolje, če bi bili s strankarstvom vred rešeni tudi takega »nadstrankarstva«. Mednarodni železničarski kongres v Beilinzoni. V dneh od 30. junija do 1. julija je zbo- j oval v Bellinizoni mednarodni kongres ze- j ezničarjev. Udeležba je bila zelo dobra in i e ga je udeležilo 26 organizacij iz 19 dr- I a v, med drugim so prišli celo delegati iz lolandske Indije. Prisotnih je bilo 66 dele--atov, ki so zastopali 1,095.230 organiziranih lelezničarjev. Desei organizacij iz devetih Iržav je svojo udeležbo deloma vsled po-nanjkanja sredstev, deloma pa \sled politic- ( lega terorja odpovedalo. Predsedoval je kongresu dosedanji predsednik Mednarodne ze-ezničarske organizacije Robert \Villiams, irugi dan pa njegov od generalnega sveta dedu. žel. organizacije določeni naslednik Jramp. Zelo obsežna in stvarna debata se je razrila vsled preganjanja železničarjev v raz-lih državah. Poročevalec Nathans je povdar- ; jal, da je v nekaterih državah koalicijska j pravica železničarjev docela ogrožena. Po-ilo 8 ubitih in 16 poškodovanih. Na cestnih železnicah je bilo leta 1924 17 oseb ubitih, 319 poškodovanih, v maju leta 1925 pa 44 poškodovanih. — Enouren štrajk poštnih uslužbencev. Poštnotelegrafski uslužbenci so podvzeli v torek zvečer v znak protesta, ker je bila njihova zahteva glede zvišanja plač odklonjena, enouren štrajk. — Petnajst samomorov v enem dnevu. V pondeljek ni bilo v Berlinu nič manj kakor 15 poskusov samomora. Vsi kandidati smrti so se zastrupili s plinom. V vseh slučajih je intervenirala požarna hramba, kateri se je posrečilo spravit 10 živi jen sitih oseb zopet do zavesti, dočim se je ostalim 5 samomor posrečil. — Število žrtev bostonske katastrofe znaša po zadnjih poročilih 250 mrtvih in 400 ranjenih. — Pozno došel red. Jaš Tomič, takratni urednik »Zastave«, je bil leta 1920 odlikovan. »Službene Novine so prinesle dekret o odlikovanju. Toda Tomič reda ni dobil. Sedaj, po' 5 letih, je red prišel, toda Tomič je že pred dvemi leti umrl. Novosadski načelnik ga je hotel te dni izročiti njegovi vdovi, toda tudi te ni več v Novem Sadu. — Inkvizicija v kleti financarjev. V torek sta bila zaslišana na sarajevskem policijskem ravnateljstvu Joco Tolj in Stjepan Kordič, dva železniška uslužbenca, ki so ju aretirali dne 19. julija financarji radi tihotapljenja tobaka. Zaslišana sla bila o zverinstvih, ki so jih uganjali ž njima financarji v svoji vojašnici in izpovedala sta neverjetne stvari. Dne 19. junija sta prišla k njima 2 financar-ja, ki sta ju pozvala, da jima sledita v poslopje finančne kontrole. Pravita, da nista vedela, zakaj ju kličejo, zato se nista upirala. Pri finančni kontroli so jima veleli, da počakata v pisarni. Ko se je zmračilo, sta prišla dva civilista, jima zvezala roke ter ju peljala v klet, kjer sta ju privezala k zidu ter pričela klofutati. Pri tem sta ju spraševala civilista neprestano, kje je tobak. Ker Tolj in Kordič nista, kakor pravita, vedela za noben tobak, sta vedno odgovarjala, da ne vesta ničesar. Nato sta ju pretepala mučitelja s 3/i kg težkim železom po ramenih. Ko sta se »civilista-: utrudila, je prišel neki financ-ar, ki je odvedel jetnika zopet v pisarno, kjer sta ostala rlo 2. ponoči. Ob 2. je prišel komandant Pavičič, ki ju je velel odvesti v zapor. Tam sta ostala do drugega dne. Zvečer sta prišla zopet dva financarja ter vedla jetnika v klet, kjer sta ju izpraševala sprva z lepa. Ker nista mogla jetnika, kakor trdita, o tobaku ničesar povedati, sta morala sleči čevlje, nakar so ju bili financarji sprva s pasi, pozneje z bikovkami cele 4 ure po golih Podplatih, dokler se niso utrudili in odšli. 1’ošlcodbe so zdravniško ugotovljene. ~ Velik požar v Glasgowu. V sredo je upepelil v Glasgowu požar eno trgovsko hišo m eno cerkev. Na kak način je požar nastal, še ni znano. — Političen umor. Iz Brusja poročajo: Pred par tedni je izgnala belgijska vlada 8 zidovskih visokosolcev, rumunskih državljanov, toda ruske narodnosti, radi komunistič- ne propagande iz Litiha. Te dni, takoj po odhodu teh komunistov je bilo najdeno v Masi truplo mladega visokošolca Kostrela. Sprva se je domnevalo, da gre za samomor. Toda kmalu se je izkazalo, da gre za umor, ker je ugotovila zdravniška preiskava na truplu poškodbe, ki jih Kostrel ni mogel do-| biti v vodi. Poleg tega so izpovedali stanovalci bližnjih hiš, da so čuli v noči od 21. na 1 22. junija vpitje in klice na pomoč ter videli štiri sumljive individije, ki so izginili v temni noči, ko so opazili, da se bližajo Ijud-lje. Domneva se, da so Kostrela umorili njegovi tovariši. Zakaj bil je član iste organizacije, kakor oni, vendar pa ni bil izgnan. Zato so mislili njegovi tovariši najbrže, da jih je izdal ter so ga umorili. — Hiša se je zrušila. Steklar Fudorič v Zagrebu je adaptiral staro hišo, ki jo je kupil pred 6 meseci v namenu, da otvori v njej prodajalno. Prenovil je že vse, treba je bilo le še predelati pritličje v trgovski lokal. Fudorič je prosil za potrebno obrtno dovoljenje, toda predno je dovoljenje dobil, je najel zidarskega mojstra Trajbarja, ki je bil pripravljen izvršiti adaptacijska dela s pomočjo treh delavcev. Kopali so in kopali, tako da so srečno izpodkopali temelj za 40 cm. V torek ob 2. popoldne so začuli v kleti, da nekaj škriplje, kmalu je začel pokati in padati omet. Delavci so Fudoriča svarili, toda mož se ni bal, dejal je: »le kopljite, da bomo pričeli preje z betoniranjem«. Okrog treh so opazili stanovalci, da so se začeli tresti zidovi in tla. Hitro so zbežali vsi na ulico. Samo 70 letni Tomo Fudorič, oče lastnika hiše, ni mogel bežati, ker ni mogel odpreti vrat, ki so se stisnila ter vpognila vsled' pritiska podirajočega se zida. Komaj so bili vsi drugi stanovalci, 18 po številu, na cesti, pa se je podrl del pročelja ter je padlo več stropov v pritličje. Prihitela je požarna bramba, ki je podvzela potrebna zavarovalna in rešilna dela. Stari Fudorič je imel pri vsem tem še srečo, kajti bil je samo nekoliko poškodovan. Škoda je precej velika. Fudorič je kupil hišo za 450.000 Din, poleg tega so pokončale ruševine mnogo pohištva, nekemu najemniku pa so pokopale 20.000 Din gotovine. Vsega sta kriva Fudorič in Trajbar. Sedaj bodo hišo popolnoma podrli, ker stoji izven regularne črte pa Fudorič niti nove .ie bo smel sezidati. — Strela udarila v radioanteno. V torek popoldne je bil na Dunaju hud vihar, ki ga je spremljal grom in blisk. Ob 3. popoldne je treščilo v neko staro hišo. Nesrečo je povzročila nestrokovnjaško postavljena ra-dioantena. Strela je stekla preko strehe, prebila okno nekega stanovanja ter zdrknila Iio napeti anteni v zemljo. Pri tem se je užgal na oknu zastor. Žena, ki je bila v sobi, je ostala nepoškodovana Ogenj so pogasili, še predno je prišla na licu mesta požarna bramba. —- Požar orožniške vojašnice. V sredo je uničil v Bitolju požar orožniško vojašnico. Poslopje je pogorelo do tal. Orožniki pravijo, da so požar zanetili kaznjenci, vendar preiskava še ni ugotovila pravih krivcev. — Maščevanje kačakov. Iz Prizrena poročajo: Te dni je uničil požar v vasi Radževu več hiš. Škoda je precej velika, ker je pogorel del letošnje žetve. Več rodbin je brez strehe. Sicer še ni ugotovljeno, če je nastal požar slučajno, ali pa ga je zanetila hudobna roka. Domneva pa se, da so zažgali kačaki, ki se klatijo momentano tam okrog, ne da bi jim dal kdo hrano ali streho. — Samomor bančnega uradnika. V torek se je ustrelil v Zagrebu v sobi ravnatelja I. lirvatske štedionice bančni uradnik Slavko Kuhar, sin zagrebškega mestnega fizika. Samomor je izvršil medtem, ko ga je zasliševal neki policijski uradnik radi 150 komadov akcij Hrvatske Štedionice, ki so izginile. Preiskava se kljub temu nadaljuje, ker se govori, da je izginilo veliko več akcij kakor 150. — Dve ljubavni noči sta ga stali 16.000 dinarjev. Ivo Bregovič; arhitekt v Beogradu slovi kot mož, ki ima uspehe pri ženskah. Vendar se ne meni dosti za dame iz boljših krogov, demimondke so mu ljubše. V teh krogih je v svojem elemer*u. Tako je srečal te dni v Beogradu neko svojo prijateljico, s katero je živel pred par leti v intimnih od-nošajih v Rokavici. Peljal je elegantno oblečeno damo na krok in končno, ko mu je potožila, da v Beogradu še nima sobe, v svoje stanovanje. Uživala je njegovo gostoljubnost dva dni in dve moči, nakar se je moral arhitekt po opravkih odpeljati iz Beograda. Ko se je vrnil, je opazil, da mu je zmanjkalo v njegovi odsotnosti več vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 16.000 Din. Ker so bila vrata stanovanja ob njegovem pvoratku lepo zaklenjena ter rezervnega ključa ni mogel nikjer najti, si je bil hitro na jasnem, da je obiskala njegovo stanovanje njegova prijateljica Anka Ivkov, ki je imela za časa, ko jo je imel pod streho dve noči in dva dni dovolj prilike, da si jo prilastila rezervni ključ. Sedaj je pozabil Bregovič na ljubezenske urice ter je izročil lepo Anko policiji. Ljubljana. 1— Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da se bodo sprejeli v L letnik Gre-mijalne trgovske šole le oni vajenci, kateri bodo sprejeti v trgovino v času do 39. avgusta 1925. Vpisovanje v Gremijalno šolo se bode pravočasno objavilo. 1— Pijani ponočnjaki so uganjali svoja pobalinstva v torek ponoči v šiški. Začeli so pred Galletovim gradičem, kjer so razbili električno svetilko. Nato so se preselili na vrt gostilne pri Kamniti mizi. Tam .so polomili par stolov, nato pa znesli več stolov in miz na sredo Vodnikove ceste. Po tem junaškem učinu so jo mahnili na Večno pot. Pred Rojinovo hišo so izruvali leseno klop. Nedaleč od hiše so položili čez cesto velik hlod. Le slučaju se je zahvaliti, da se ni zgodila kaka nesreča, ker ni pasiral ceste v temi noben vehikel. — Umestno bi bilo, da policija zlikovce, ako jih aruira, prav pošteno . zapre, da jim preide veselje za drugi pot. I TURNEJA PEVSKEGA ZBORA LJUBLJANSKEGA UČITELJIŠČA PO DALMACIJI. Senj, 7. julija 1925. Sijajno razpoloženi smo se odpeljali minuli teden v popoldanskem vlaku iz Ljubljane. Voz je natrpan. Zbora nas je okoli 60, z nami gg. prof. Adamič in Grobming, par gospodov in dam. Na kolodvoru sta se prišla od nas poslovit gg. pevovodji Kumar in Pre-lovc, želeč nam lepe koncertne uspehe itt obilo nedolžne zabave. V vlaku silno vroče, fantje v svojem oddelku pojo, g. Adamič kon-trolira svojo vojsko. Novomesto—Karlovec— Sušak. Noč smo prespali in zato tudi nič videli. Plase! Utrujeni in zbiti. Čakal nas je voz za prtljago, sami pa smo morali v hudi vročini peš skoro tri ure. Kraljeviča. Prenočišče so nam pripravili v šoli. Zvečer se je vršil prvi koncert. Dvorana razprodana, poslušalci zelo zadovoljni. Naš skrbno izbrani vzpered je zelo ugajal. Nastop lep, ženski zbor v črnih oblekah. Peli smo navdušeno, tembolj, ker so bili aplavzi čezdalje gromovi-tejši. Ugajali so najbolj zbori: E. Adamičev »Mlad junak«, Hubadova »Bratci veseli vsi«, narodna »Pojdeta na Hrvatsko« in Mokranj-čeva II. rulcovet. Vspeh koncerta vsestranski. Konec šele ob en četrt na polnoč. Nato k počitku. — Drugi dan koncert na občinskem vrtu. Vzpored je bil isti razven nastopa kvarteta, ki je imponiral. Prelovčeva narodna »Oj Doberdob«, ki je že skoro ponarodela je žela viharen aplavz ter jo je kvartet moral ponoviti. Na prostem se težje poje kot v zaprtem prostoru, na tem vrtu pa nismo imeli odra in klavirja ter je moral peti ženski zbor otroške pesmi brez spremljevanja. — V Kraljeviči je prijetno, vreme imamo ugodno. — Dve uri vožnje do Crikvenice. Tu še prijetnejše. Mnogo gostov raznih narodnosti. Naš Jadran se oživlja, vsako leto ima ved obiskovalcev. Ne samo zaradi lepot, tudi radi — cen, ker tu je jako po ceni. Zato polno gostov, naš divni Bled s svojimi enormnimi cenami pa prazen. — V Crikvenici nas podpirajo in vse potrebno za naš koncert so uredili Sokoli, Orjuna, posebno je za nas skrbel Slovenec Menče (Pension Triglav). Koncert (3. t. m.) v Grand hotelu Miramare je častno uspel. Publika povsod vzljubi slovensko pesem. Nabito polna dvorana, navdušenje veliko. Tujci ne morejo nas prehvaliti. Na koncertu so bili polnoštevilno navzoči člani pevskega društva »Crikveniška Vila«, udeležil se ga je tudi zagrebški skladatelj Božidar širola. Žal, da koncerta tu nismo mogli ponoviti, ker je bilo treba nadaljevati pot v Senj. Vožnja precej huda, morske bolezni več slučajev. Ogledali smo si mesto-. Namesto, da’ bi se po načrtu odpeljali na Rab, smo ostali tu. Zadržali so nas. 4. t. m. zvečer smo sodelovali pri serenadi in obhodu po mestu v proslavo 1000 letnice hrv. kraljestva. Velike manifestacije. Nato v polni sokolski dvorani improvizirani koncert z dobrim moralnim in materijelnim uspehom. V nedeljo popoldne nas je občinstvo z godbo, med pokanjem topičev spremilo na parnik. Zvečer so nas prisrčno pričakali v Rabu z godbo in pozdravnimi govori. Koncert na Rabu razprodan. Sami sebi se čudimo, da moremo še lepo peti, ker smo precej utrujeni. Turneja bo za en dan podaljšana, ker smo ostali na Rabu, da se malo odpočijemo. Imamo krasno vreme, solnce pripeka, sedimo na obrežju in se kopljemo. Jutri na Baško. — Dopis. »Pevsko društvo v Dolenji vasi pri Ribnici« zapoje v nedeljo, 12. julija 14 prelepih pesmi na svoji vrtni veselici. Nastopi moški, ženski in mešani zbor. Cenjeno občinstvo iz Ribnice in Kočevja gotovo ne pozabi posetiti na ta dan naš zbor, kajti naši vrli fantje in naša pridna dekleta se že skrbno pripravljajo na ta poset. Kličemo vsem: »Na veselo svidenje!« Sokolstvo. »Ljubljanski Sokok poziva svoje članstvo, da se vdeleži polnoštevilno v kroju slavnosti razvitja prapora Sokolskega društva na Viču, ki se vrši v nedeljo dne 12. t. m. Zbirališče pred »Narodnim domom« točno ob 2. uri popoldne. — Zdravo! Odbor. »Ljubljanski Sokol«, P. t. roditeljem se naznanja, da se za časa počitnic telovadba moške deee ukine. — Prednjaški zbor. Sokolsko društvo v Domžalah priredi v nedeljo 12. julija javno telovadbo na svojem telovadišču. Veselica na senčnatem vrtu br. Slokarja pri Kuharju. Društva s sokolsko železniško legitimacijo imajo polovično vožnjo. Za Ljubljančane krasen izlet! Ob 14.10 iz Ljubljane, ob 21.10 iz Domžal nazaj. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 9. julija 1925. Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 65; Loterijska 2 'A% državna renta za vojno škodo den. 235, bi. 239; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 206; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 265; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Prva hrvatska štedioniea, Zagreb den. 800, bi. 808; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d, Ljubljana den. 104; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana dea. 165, bi. 180; 4'A'% zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20; 4K% kom. zadolžnic* Kranjske deželne banke den. 20. Blago: Zaboji za. slive, 225-3, fco nakladat na postaja bi. 5.50; zaboji za slive, 25, feo nakladalna postaja bi. 7.50; zaboji za slive, 30, fco nakladalna postaja bi. 11; zaboji za slive, 33, fco nakladalna postaja bi. 11.50; deske, 20 in 25 mm, monte, fco meja bh 520; oglje, la, vilano eksp., fco meja, 2 vag. den. .92,.bi. 92; pšanica Hardwinter II., fco Postojna trans. bi. 405; pšenica, slavonska, 76/77, 2%, par. Ljubljana, julij b). 320; ječmen, slavonski, 62/63, par. Ljubljana, julij bi. ‘230; koruza, slavonska, par. slavonska postaja den. 195; koruza, defektna, gl. vzorca, par. Ljubljana, 1 vag. den. 185, bi. 200. BOILŽ5E. Zagrel), 9. julija. Curili 1104.5 do 1114.5, Praga 168.05 do 170.45, Ne\vyork 56.63 do 57.43, Pariz 267.5 do 272.5, London 276.5 do 279.5, Milan 208.1 do 211.1, Dunaj 0.0799 do 0.0811. Curih, 9. julija. Beograd 9.05, Newyork 515.10, London 25.04, Pariz 24.15, Milan 13.90, Praga 15.25, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.50, Sofija 3.725, Dunaj 72.55. X Lipski velesejem. Jesenski sejem se vrši letos od 30. avgusta do 5. septembra; pomladanski 1926’ od 28. februarja do 6. marca 1926, jesenski pa od 29. avgusta do 4. septembra 1926. Zastopništvo je poverjeno tvrdki Stegu in drug, Ljubljana. X Popust železniške tarife za prevoz blaga preko Sušaka. Trgovska in obrtniška zbornica nam sporoča, da je 30% znižanje železniške tarife, katero je odobrilo prometno ministrstvo z odlokom z dne 23. februarja 1925, M S br. 3473, za čas od 1. marca do 30. junija 1925, bilo včeraj podaljšano za en mesec, to je do konca meseca julija. X Prodajo starega železnega materijala razpisuje direkcija državnih železnic v Ljubljani na dan 6. avgusta t. 1. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 6. avgusta t. L pri direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave bakrenih peči; pri komandi mesta v Sisku glede dobave 166.000 kg ovsa. —- Dne 7. avgusta t. 1. pri komandi Otočackega vojnega okruga v Otcčacu glede dobave 101.000 kilogramov ovsa; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave razne pločevine, raznih vijakov, matic, svinčenih cevi, žebljev, železa itd. — Dne 8. avgusta t. 3. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 191.000 kg ovsa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Prodaja starega železa in jeklenega materijala se bo vršila dne 7. avgusta t. L. pri direkciji državnih železnic v Subotici. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. STRASNOV V TAJNI POLITIČNI MISIJI. Strasnov je prišel v tajni politični misiji v Zagreb. V tej krinki je vlekel Strasnov, mali židovski gledališki tajnik iz Budimpešte ves visoki zagrebški klerus za nos. Smrtni strah je vzbujal med duhovščino, po-čenši od najmlajšega seminarista do knezo-škofa. Ugnal je kozji rog hrvatskega bana, cesarskega namestnika grofa Pejačeviča, du-piral enega od najbolj prevejanih politikov, prisilil je knezoškofa, da je podaril pol milj. kron (pri tem treba pomisliit, da se je zgodilo to leta 1907.) — za humanitarne na- mene. Zasedel je vakantno Skotijo, reorganiziral je zagrebški knezoškofijski seminar, končno pa se je spodtaknil samo radi tega, ker se mu je njegovo dejanje preveč dobro posrečilo. I)a je bil Strasnov to, zakar se je izdal, mu ne bi bilo treba pozneje sedeti 10 mesecev v ječi, temveč pozvan bi bil v zahvalo za svoj purifikacijski talent na kako izredno visoko upravno mesto. Strasnov ni prišel v Zagreb kot visok državni funkcijonar, da napravi red, prišel je pod krinko ministerijalnega uradnika z Dunaja. Kako je bilo mogoče, da so se dati oslepariti izobraženi ljudje — eden od njih je bil advokat in eden od najbolj zvitih lisjakov v monarhiji, — da so se dali ti ljudje od Strasnova, ki je bil marsikateremu izmed njih glede izobrazbe daleč inferioren? Skrivnost tiči v tem, da Strasnov ni bil samo gospod ministerijalni svetnik Berger-Waldenegg, pod čigar imenom je nastopal. Bil je mnogo več. Bil je utelešena slaba vest teh ljudi. Knezoškof je izkoriščal svojo škofijo že leta in leta. Vporabljal je cerkvene dohodke — njegova škofija je bila ena od najbogatejših v monarhiji — skoro izr ključno samo zase. Dasi je znašalo njegovo premoženje mnogo milijonov, je daroval v človekoljubne namene kvečjemu včasih kak stotak. Njegov seminar je bil podoben jetnišnici. Seminaristi so živeli ob kruhu in vodi, dočim se je on gostil s svojo rodbino na kneževskih pojedinah. Voditelj najmočnejše opozicijonalne stranke, Starčevičeve stranke, je bil izdajalec, ki je prodajal svojo deželo in svojo stranko ob enem avstrijskemu dvoru in Habsburžanom sovražili madžarski vladi, pri čemur pa oferiranega blaga ni nikdar dobavil, Ravnatelj seminarja, ki je vzgajal seminariste v nesnagi in capah, je vporabljal znaten del od knezoškofa itak skromno odmerjene mu hranarine zato, da je podkupoval gospoda ministerijalnega svetnika Berger-Waidenegga. Čemu? Zato; da bi bil postal škof v Gyaikovaru. In kaj šele hrvatski ban? Strasnov je banu strašno imponiral, zato je ban sklenil, da ministerijalnega svetnika sploh ne bo izpustil več izpred oči. Zagrebški policijski predsednik in banov tajnik sta se peljala za njim v Budimpešto. Tam sta ugotovila v veliko veselje policije, da se je tresel ban »samo« pred: Strasnovom. FRIEDRICH VELIKI IN J. J. ROUSSEAU. Znano je, da je skušal Friedrich Veliki privabiti na svoj dvor vse znamenite ljudi znanosti in umetnosti. Tako si je silno prizadeval, da privabi na dvor Voltairja in tudi Rousseau-a. Ivo je izvedel, da j£ Rousseau preganjan, mu je poslal pismo, v katerem mu obljublja prostorno hišo, eno uro od Berlina in veliko posestvo, da bi mogel rediti kravo, perutnino in gojiti zelenjavo. »Ponujam Vam hišo, penzijo in svobodo«, tako je končalo pismo Friedricha. Rousseau je odgovoril: »Vašo Veličanstvo mi ponuja hišo in obljublja svobodo. Toda Vi imate meč in ste kralj! Ponujate penzijo meni, ki ni ničesar storil za Vas. Ali ste že dali pokojnino vsem onim, ki so za Vas nekaj storili? Vsem onim, ki so v Vaši službi: .zgubili roko ali nogo?« Odgovor Rousseau-a je dal kralju mnogo* misliti in svojega povabila ni ponovil. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar AleksandeS Tiska tiskarna »Merkur« t Ljubljani. (27) V oklopnjaku okoli svita. Spisal Robert Kraft. »Kaj je?« vpraša ona, a glave ne obrne. »Jaz — ne morem več.« »Ne morete več hoditi?« »Ne.« »Zakaj ne? Saj hodimo šele komaj dve uri.« »Ne, moči me še ne zapuščajo ali... moji podplati me nečejo več nositi; silno jih je pobodla ostra trava.« »Ali, cenjeni gospod, kako naj vam pomagam, svojih čevljev vam vendar ne morem dati.« »Ne, teh ljubkih čeveljčkov bi gotovo ne spravil na svoje noge,« se smehlja Deaeon, v zadnji kavalirski moči, »ampak vaš gospod inženir mi morda posodi -svoje copate... ?« Prestrašen se prekine. Z žabjim skokom je zeleni možiček pred njim. »Kaj, moje copate hočete imeti?!« vpije na Deaco-na s svojim visokim glasom. »Le za kratek čas, le da se nekoliko...« »Človek, ali norite? Moje copate? Ali veste kakšne copate so to? To je moja iznajdba — prav moja iznajdba — to je pleteno steklo, ki se nikdar ne shodi, temveč postaja vedno debelejše...« Adam se prekine, nato veselo vzklikne, se pripogne in nekaj pobere. »Kaj pa imate?« vpraša Leonor, a se ne obrne. »Hura, to kar sem že ves čas iskal — košček tobaka!« »Košček tobaka? Zdaj ste pa vi menda tisti, ki je izgubil pamet?« »Ne, res, košček tobaka, seveda ni pristen Špa-nijol.« Košček suhega lesa je, ki ga ponosno pokaže; prava redkost v preriji, kjer ni videti ne dreves, ne grmov. Adam potegne žepni nož, ki ima tudi pilo, zname cilinder ter pili vanj suhi les; lesni prah pomeša potem z ostankom tobaka v dozi. »Voda, tam je voda!« zakliče tedaj Leonor ter pokaže v daljavi bleščečo se vodno črto, in njen glas, že nekoliko hrapav, izraža veselje. »Ah, kaj je meni do vode, če imam tobak,« meni Adam, uživajoč zmes iz lesne moke in tobaka. »Pristen Španjol to seveda ni, ali... nos mora to verjeti. Izvolite tobaka mr. Deaeon? Ne? Pa pustite. A mojih copat tudi ne dobite.« Deaeon ne misli več o tem, tudi ne o drugih čevljih, v pričakovanju na vodo pozabi na vse muke; gotovo je tudi on že zelo žejen. Leonor, ki je prva, se nekoliko vdre, a gre dalje in vsi za njo, le mojster Adam sezuje copate in sleče zelene nogavice. Precej časa morajo bresti, da pridejo do prave čiste vode. Leonor tedaj kar enostavno poklekne in pije v dolgih požirkih; tovariši store isto, Deaeon si pri tem najmanj pokvari svojo toaleto. In kar dalje jo mahnejo preko reke, plavati ni treba. »Ali ne bomo tu nekoliko počivali?« vpraša Dea-con malodušno, ko so premagali enostransko močvirje. »Ne, šele danes zvečer,« odloči Leonor kratko. »Ali saj moramo vendar jesti! Čemu pa nosimo s seboj ustreljene ptiče?« »Šele zvečer. Počivali bomo tedaj, ko vsled temine bomo več razločevali sledi.« »Sreča je, da imamo pravkar prvi krajec,« meni še Adam, »sicer bi tekli kar vso noč.« In Leonor drži besedo. Občudovanja vredni sta njena krepost in njena vztrajnost. Končno, ima vse drugačno postavo, kakor izsušeni zeleni možiček, ki pa vseeno pogumno koraka v svojih copatah. Zdajpazdaj si natlači nos, potem zopet pili košček lesa v cilinder, novodcbljeni prah skrbno strese v dozo, zmes na ta način seveda ni boljša. Deaconovega stokanja ne bomo navajali. Slednjič preneha. Leonor mu je kar naravnost povedala, da se vedno lahko vrne ali vleže v travo; kaj se bo potem z njim zgodilo, ji je vseeno. Sreča je, da pridejo približno vsaki dve uri do> kake reke. Ko se sobice nagne k zatonu, dospo na rob gozda, kjer je avto naredil največjo sled. Nedaleč v gozdu je potok in tja nameri Leonor" korake. »Tam bomo taborili. Sicer je nekoliko v stran odr sledi, po kateri se bo vračal Hartung — če Bog da — ali jaz zaupam njegovim zmožnostim, iskal bo naše odtiske in opazil, da smo šli v stran.« Dobrih sto metrov od avtomobilove poti se uta-bore pred drevjem. Hitro narede ogenj in očedijo vodne ptice, ki jih je dosti za pet lačnih ljudi. Peče jih Tom na zelenih vejah. Da medtem raziskujejo Sioux-Indijanci njihove sledi in se jim natihoma bližajo, tega potniki niti ne-slutijo. (Dalje prihodnjič.) 6DHAUF0V0 umetno gnojilo za cvetlica izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bajnega razvo|a tn vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve Cen« zavofčku Din 3*—. Razpošilja društvo: ^VRTNARSKA ŠOLA" V KRANJU. tl Harauumsk?, Kor sika, Adria, Bajc, Urbardč, Kana MAM OGLASI -n* -v • 4 . - c*:'-. VrT Cene ordftsom do 20 besed Din ^—, vsak« nadalfn« beseda 58 fara. Oglase n vse liste naše kraljevine sprejema po originalni ceni. Biro »Reklama«, Beograd, Knez Mihajlova ulica 11, telefon 2639. Fižol vseh vrst, suhe gobe, repno seme, kumno, mravljinčna jajca in druge pridelke kupuje SEVER & KOMP., LJUBLJANA. Cene sporočamo na zahtevo. Gospodična poučuje citre proti nizkemu hono-Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista. 2 trafiki se oddasta v najem na sejmišču eb priliki letošnjega velesejma. Po-mudbe naj se predlože do 11. julija ravnateljstvu velesejmskega urada. Potne vizume od strani konzulatov v Beogradu preskrbuje najhitreje za zelo nizek honorar Biro »Reklama«, Beograd, št. 2639. Po pošti poslani potni listi se takoj vidirajo in se vrnejo^ priporočeno z doplačilom stroškov. Abs. jurist vstopi v odvetniško pisarno. Cenj. ponudbe prosi pod šifro »Vesten« na upravo lista. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z 0. z., Ljubljana, nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. ■ S Zahtevajte ponudbo I Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje. »♦»IMS*............................ *■ I U Tekstilbazar Ljubljana, Krekov trg. 10, prvo nadstropje, prodaja: FROTIRJE, K REPE, DELENE, CEFIRJE, MIZNE-PRTE itd. po vnovič znižanih cenah. II „QROM“ CJUUNSKO POSUMliKI W SPBmOIJMa ■UMflA.U LJUBLJANA, KOLODVORSKA Naslov bnojavkami Tcleton l«V«p*kN* .OTOM”. «•▼. PODRUŽNICE: Maribor. Jesenice, Rakek. USavlia vsa v to stroko spadajola po*1* *»«lhIU«5j® ln pod kutsuntnlml poooji. Zastopniki družbe spalnih voa S. O. E. «a ekspresne pošiljke. 9 Akademik mlad, dobro situiran, želi znanstva z istotako gospodično v starosti od 18 do 22 let v svrho ženitve. Dopisi pod šifro »Srečen zakon« na upravo »Narodnega Dnevnika«. Ženitev. Kmet — vdovec — bi se rad oženil. Prednost imajo one, katere posedujejo nekoliko premoženja U An 11 /IKa Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar došli! Oblike damske od Din 70'— do Din 150'—, otroške od Din 50'— do Din 70’- nakileni od Din 100'-naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi MINKA HORVAT, Ljubljana, Sterl trg šter. 21 Opeka** psvovrst«* si&ake jjd^oroča O op«kanut n n EM ir D, D, To vsans R« VIS« (Snte) — Pl»*ra* v 2»r*£a.feovl m!** *. prtiHV«. e Visokošolec išče primerne zaposlitve za čas počitnic. Sprejme tudi inštrukcije za jesenske izpite (humanist). Ponudbe na upravo lista pod »Visokošolec«. Tapetniki! Morsko travo dobite pri »Fruetus«, Ljubljana, trg št. 10.