,ET0XXXII..ŠT.7
Ptuj, 22. februarja 1979
CENA 4 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Srečanja bratstva in prijateljstva (stran 3)
RazporedHev Šolskega prostora v Ptiiu (stran 4)
80 let Krambergerjeve mamestran 5)
Veteriiar ii §e marsicaj (stran 6)
V letošnjem letu še aktivnejši (stran 11)
Delegati se bodo sestali 1. marca
Delegati vseh treh zborov ptujske občinske
skupščine se bodo prihodnji četrtek sestali na
ločenih sejah. Seji zbora združenega dela in
zbora krajevnih skupnosti bosta nekoliko daljši,
sai bodo delegati razpravljali o 15. točkah
dnevnega reda, medtem ko jih imajo dekgati
družbenopolitičnega zbora 10.
Naj navedemo najprej točke dnevnega reda o
katerih bodo razpravljali delegati vseh treh
zborov. Poslušali bodo poročilo odbora
podpisnikov dogovora o temeljih družbenega
nlana s predlogom sprememb in dopolnitev
družbenega dogovora o temeljih družbenega
plana SRS za obdobje 1976—1980, poročilo
skupščinske komisije o ugotovitvah stanja v
TOZD ,,Petovia" Kmetijskega kombinata Ptuj,
poročilo o zbiranju in razporejanju sredstev
samoprispevka za sofinanciranje programa
gradnje šolskega prostora v občini.
Razpravljali in sprejemali bodo osnutek
programa dela vseh treh zborov SO Ptuj od 1.
aprila do 31. decembra 1979, osnutek odloka o
pripravi in sprejetju družbenega plana občine za
obdobje 1981 — 1985 in osnutek odloka o
pripravi in sprejetju družbenega plana ptujske
občine za obdobje 1986—2000. Odločali bodo 04
spretjetju predloga sklepa o soglasju za
ustanovitev oddelka komercialne šole za
zaposlene in oddelka poslovodske šole za
zaposlene, na dnevnem redu pa so tudi volitve
in imenovanja ter delegatska vprašanja.
Delegati zbora združenega dela in zbora
krajevnih skupnosti bodo sprejemali predlog
družbenega dogovora o usklajevanju davčne
politike v letu 1979, osnutek odloka o
spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov v ptujski občini, o dopolnitvi odloka o
odpravi izvenproračunskih sredstev ter osnutek
odloka o merilih za razvrstitev objektov, ki so
že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijske-
ga dovoljenja. Poleg tega bodo sprejemali še
pobudo za sprejem zakona o izločevanju in
usmeritvi dela dohodka OZD, ki koristijo
hidroakumulacijske objekte.
N. D.
ORMOŽ
Pred
zasedanjem
skupščinskih
zborov
Na skupnem zasedanju skupščin-
skih zborov občine Ormož, ki bo
prihodnjo sredo, bodo delegati na
skupni seji najprej razpravljali o
resoluciji izvajanja družbenega na-
črta razvoja za letošnje leto in ob-
ravnavali poročilo o delu občinske
kulturne skupnosti v obdobju
1974-78.
Skupščina občine Ormož je o
osnutku resolucije izvajanja druž-
benega načrta občine že razprav-
ljala. Na osnutek so podane tudi
prve pripombe in sicer so pripombe
podali trgovsko podjetje Zarja, ki v
letošnjem letu predvideva zgraditi
trgovsko hišo v Središču ob Dravi,
zgraditi skladiščne prostore, sofi-
nancirati trgovske lokale pri Toma-
žu in Veliki Nedelji ter stanovanja v
krajevni skupnosti Velika Nedelja.
KS Podgorci predlaga, da se v
letošnjem letu dokonča gradnja vo-
dovodnega omrežja Cvetkovci —
Osluševci, splošna bolnišnica Ptuj,
tozd Psihiatrični oddelek predlaga
povečanje število zdravnikov in za-
gotavljanje denarnih sredstev za
stanovanja za zdravnike in drugo
osebje. Občinska kulturna skup-
nost dopolnjuje besedilo resolucije
z obnovo prosvetne dvorane v
Ivanjkovcih itd.
Na ločenih zasedanjih zborov
občinske skupščine bodo delegati
med drugim razpravljali še o druž-
wnem dogovoru slovenjegoriškega
'ovsko gojitvenega območja, o
usklajevanju davčne politike in o
aružbenem dogovoru o skupnih os-
novah in merilih za podeljevanje
Pnznavaiftn udeležencem NOB in
drugih vojn. V osrednji točki dnev-
nega reda pa bodo delegati sprejeli
P^^f^^ili predlog resolucije izva-
kT ^"^^^enega načrta razvoja
^f^fine Ormož za letošnje leto. zk
Pregled dela in prihodnje naloge
SKUPŠČINA
AMD PTUJ
v nedeljo so člani AMD Ptuj
zbrani na volilni skupščini ocenili
štiriletno delo in se pogovorili o
prihodnjih nalogah. V uvodu so z
minuto tišine počastili spomin
velikega revolucionarja Edvarda
Kardelja in se spomnili tistih, ki
so v teh štirih letih za vedno odšli
iz njihovih vrst. Avto moto društ-
vo Ptuj je v tem času doseglo
pomembne uspehe tako na
področju širitve materialne osno-
ve, pov^anju števila članstva in na
športnem področju ter tako
postali pomembna družbena
organizacija v ptujski občini.
Na skupščini so se zahvalili
dosedanjemu vodstvu za uspešno
delo, izvolili nove organe in
zaslužnim članom podelili prizna-
nja. O tem podrobneje na 11. stra-
ni.	1. k.
Skupščina med delum	— toiu iA. Kude
Zvončari na Srbskem ti^u v Ptuju	Foto: R
Halubajski zvončari v deželi kurentov
v soboto so v Ptuju zaplesali
halubajski zvončari z Reke. Bili so
gostje odbora za pripravo kuren-
tovanja, ki je tega dne pripravil
tudi krajšo priložnostno sloves-
nost ob odprtju razstave ob jubi-
leju F D Ptuj in folklorne sekcije
Markovci v razstavnem paviljonu
Dušana Kvedra.
Odkod izvirajo halubajski
zvončan? Halubje je del Kastav-
ščine, vzhodno od mesta Kastav v
neposredni bližini Reke. To je
star ovčarski kraj, kije znan po
ljudskih običajih, šegah in nava-
dah, med katerimi so najbolj
poznani običaji obhoda zvonča-
rev ne dan »Pusneg pundejka«
vsako leto. Tega dne se moški v
zreli dobi odenejo v ovčji kožuh in
sinadenejo živalsko masko,okrog
pasu si pričvrste zvonce: tri man-
jše in enega velikega in tako odeti
v že znanem in ustaljenem ritmu
in gibanju obhodijo Halubje.
Običaj zvončarev je povezan z
govejsko-pastirskimi kulturami
ter vpada v čas, ko je čredi, lju-
dem. družbi, v kateri živimo, naj-
bolj potrebna p>omoč.
Prvič bi se naj zvončari pojavili
po ljudskem verovanju že v
obdobju, ko so Turki in Tatari
prišli do Grobničkeea polja.
Zvončari nastopajo uvrščeni v
kolo; vsak njihov premik je po-
vezan z močnim premikom telesa.
S svojim nastopom so halubaj-
ski zvončari močno navdušilima-
loštevilne Ptujčane.
MG
dobitniki plakete bratstva
in prijateljstva
■■a	medrepubliškegaodbo-
^'ovenHe	^^^^ sindikatov hrvatske in
Maribor	Cakovec, Koprivnica, Krapina,
^ VaražH - Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica
'^^o^ili nlS-' ^ u^ svečani seji v Slovenski Bistrici
Pi^ejeli: ^ bratstva in prijateljstva, ki so jih
'^ton HA^^cv
u ^ osnovna organizacija Zveze
^akove^o "»^atske TOZD Čaraparija - MTČ
I Ml:iH P"°^^®^"ovnihšolobčine Koprivnica
bratstvo inbrigada ZSMS in SSOH
Kr^ Pnjateljstvo - Otok mladosti 77, iz
glasbena	JAKOPiC in Osnovna
izobči,	Krapina; Boris POL-
^^anca o^ "rmož; Janko Bezjak in Osnovna šola
^sojnika Ptuj, Vida LIPOGLAV in II.
Mladinska delovna brigada SSOH in ZSMS »Brat-
stvo in prijateljstvo — Kozjansko '78, iz občine
Slovenska Bistrica in Mihovil ŠPREM, iz občine
Varaždin.
Plaketa bratstva in je najvišje priznanje za aktiv-
no sodelovanje v programih tradicionalnih delav-
skih srečanj bratstva in prijateljstva, za razvijanje
medrepubliškega sodelovanja in širjenja bratstva,
prijateljstva in enotnosti med narodi in narodnost-
mi socialistične Jugoslavije, ki jo podeljuje medob-
činsko medrepubliški odbor občinskih svetov Zveze
sindikatov bratskih občin SR Hrvatske in SR Slove-
nije.
Dobitnikom plakete bratstva in prijateljstva
iskreno čestita tudi naše uredništvo!
FB
OBČINSKI SVET O SINDIKALNIH STALIŠČIH
IN ZAKLJUČNIH RAČUNIH
Akcija temeljito
pripravljena
v ptujski občini lahko rečemo, da smo se na akcijo sprejema in
ustreme aktivnosti ob obravnavi zaključnih računov za poslovno leto
1978 izredno dobro pripraviU in tudi omanizirah. Pri načrtovanju akcije
sta skupno sodelovala komite OK ZK^ Ptuj in občinski svetZS Ptuj.
Pomanjkljivosti^ ki so se pojavile ob akciji zalcljučni račun, kažejo še na
znake kampanje, predvsem zaradi nepoznavanja določil zatona o
Združenem delu in tudi zaradi ostankov stare prakse, ko je bila razprava
9 zaključnem računu zgolj formalnost. Tokratna akcija nas tudi zavezu-
je, da se temeljito organiziramo in razpravljamo o rezultatih gospodar-
jeiria ob vsakokratnem periodičnem obračunu. Samo tako, lx)mo lahko
tuai sprotno odpravljali pomajkljivosti v gospodarjenju. Za to pa so
zadolzene družbeno—politične organizacije, strokovne službe, poslo-
vodni organi in seveda delavci.
Zaključni račun smo doslej obravnavah le kot zbir oziroma oceno
podatkov, na katere ni mogoče več vplivati; tudi letošnja akcija kaže še
na take primere, vendar so redki. Prve analize aktivnosti so tudi pokaza-
le, da so v n^več primerih čakah na rezultate bilance. Zato so se pone-
kod tudi najbolj posvetili vprašanjem delitve, nekoliko manj pa pogo-
jem, v katerih dohodek nastaja. Potek akcije le bil podrobno nakazan,
vendar je ponekod prišlo do odstopanj. Tako so se premaknili roki
razprave povsod tam, kjer strokovne službe niso pripravile podatkov do
postavljenega roka. To sedaj vpliva na to, da zmanjkuje časa za razprave
po sindikalnih skupinah.
Dokončno ocena razprave zaključnih računov je bila podana na
včerajšnji seji občinskega sveta ZS Ptuj, na kateri so razpravljali tudi o
sindikalnih stališčih in nalogah sindikata na tem področju. Za tem so
člani sveta sklepali še o predlogu poslovnika o notranji organiziranosti
in načinih delovanja občinskega sveta v letošnjem letu^ programu dela
sveta v enakem obdobju in o zaključnem računu občmskega sveta za
preteklo leto.
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
22. febmar 1979 -
tednik
RAZPRAVA O SINDIKALNIH STALIŠČIH
Zajeti najširši krog
delovnih ljudi
Predsedstvo republiškega sveta je na seji 30. januarja sprejelo sindi-
kalna stališča in ob tem opredelilo naloge sindikata. Ta dokument je
izrednega pomena in ima ima daljnosežen pomen; o njem pa je potreb-
no temeljito razpravljati v sleherni delovni organizaciji. Tako kot smo se
organizirali ob razpravi zaključnih računov, tako se je potrebno tudi
organizirati ob razpravi stališč oziroma nalog pri pridobivanju in
razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu in rezulta-
tih dela. Povedati je potrebno, da ta stališča zamenjajo dosedanjo
sindikalno listo.
Po dogovoru bo razprava o sindikalnih stališčih trajala do 25. marca.
Začetek javne razprave v ptujski občin i je bil torkov posvet predsednikov
osnovnih organizacij sindikata in sindikalnih konferenc. Takrat so se
tudi dogovorili, daje potrebno o sindikalnih stališčih najprej razpravlja-
ti v izvršnih odborih osnovnih organizacij, nato pa nada jevati z razpra-
vo v sindikalnih skupinah; izvršni odbori zaključijo obravnavo s tem, da
potrdijo stališča do tega dokumenta. Osnovne organizacije sindikata so
dolžne poleg ostalega, da v razpravi o aktivnostih uresničevanja teh
stališč, ocenijo tudi ustreznost ali neustreznost svojih meril o delitvi.
Občinski svet ZS Ptuj je pozval vse sindikalne organizacije, da pripom be
k sindikalnim stališčem pošljejo naobčinski svet do 25. marca. V razpra-
vi o sindikalnih stališčih bodo sodelovali tudi vsi občinski odbori sindi-
kata delavcev posameznih dejavnosti, sveti in komisije.
Občinski svet ZS Ptuj je tudi priporočil, da bi o stališčih razpravljale
vse družbeno—politične organizacije, izvršni svet SO Ptuj in zbori
skupščine občine. Potrebno se bo tako organizirati, kot smo se organizi-
rali ob razpravi zaključnih računov.
Po razpravi o sindikalnih stališčih, se bomo odločali o sprejemu
družbenih dogovorov, v katerih bodo opredeljena načela delitve v
takšnih okvirih, kot dosedaj v sindikalni listi. Za tem pa bodo sprejeti še
ustrezni sporazumi in pravilniki. Gre za izredno zahtevne naloge, kijih
bodo morali reševati vsi delovni ljudje že v razpravah o sindikalnih
stališčih in tako prispevati k tvornemu reševanju vprašanj s področja
delitve.
MG
TGA KIDRIČEVO
Ponovno na zborih
delavcev
v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti
skupnih služb v TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo bodo v naslednjih dneh
ponovno zbori delavcev, na katerih bodo razpravljali o drugem delu za-
ključnega računa za leto 1978, ki ga bodo sprejeli po dvofaznem postopku.
Pred tem so se že sestale vse družbeno-politične organizacije v TGA, ki
so sprejele konkretna in enotna stališča o delitvi čistega dohodka. Svoje
predloge so posredovali delavskim svetom, ti pa jih bodo predložili zborom
delavcev kot stališča DPO izoblikovana na skupnem sestanku v delovni
organizaciji TGA.
Velja poudariti, da so bile priprave na razpravo o zaključnem računu
in stališča DPO izvedene resnično tako kot je treba, vendar je kljub temu
težko predvideti v naprej, kakšni sklepi bodo sprejeti na zborih delavcev, ki
bodo izrekli zadnjo besedo glede delitve čistega dohodka.	p
0 PRIPRAVI DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PTUJ ZA RAZDOBJE 1981-1985
Z deli bo treba pričeti takoj
v letu 1980 se izteče izvajanje srednjeročnega
družbenega plana za razdobje od leta 1976 do
1980, kar pomeni, da je treba do konca leta
1980 pripraviti in sprejeti družbeni plan občine
Ptuj /a naslednje petletno razdobje. V skladu z
zakonom o	temeljih sistema
družbenega planiranja in o družbenem planu
Jugoslavije in družbenega plana SR Slovenije je
dana tudi pravna podlaga za predložitev
odloka zborom občinske skupščine, kakor tudi
za sprejetje sklepov drugih samoupravnih orga-
nizacij ali skupnosti o pripravi in sprejetju
njihovih srednjeročnih planov m isto razdobje.
V pripravah in sprejemanju planov za
naslednje srednjeročno plansko razdobje je
treba zagotoviti dosledno izvajanje novega
sistema družbenega planiranja, kar med drugim
■pomeni zahtevno samoupravno sporazumevanje
in dogovarjanje o temeljih planov samou-
pravnih organizacij in skupnosti ter dogovorov
in družbenih planov družbenopolitičnih
skupnosti. To zahtevno razdobje bo
potrebovalo več časa, zato je nujno treba pričeti
s pripravami tudi za izdelavo občinskega sred-
njeročnega plana kot tudi srednjeročnih planov
ostalih nosilcev v občini, v začetku leta 1979. S
predloženim odlokom občine so predvideni tudi
roki, v katerih naj izvršni svet predloži
skupščini občine smernice - izhodišča za
pripravo družbenega plana občine Ptuj in za
predlog dogovora o	temeljih
družbenega plana občine Ptuj ter element za
dogovor o temeljih družbenega plana SR
Slovenije.
S tem skupščina občine Ptui v določeni meri
opredeljuje časovni potek priprav
družbenega plana občine Ptuj m se vključuje v
enoten program dela SR Slovenije.
Delo na pripravi družbenega plana občine
Ptuj in delo na pripravi planov samoupravnih
organizacij (TOZD,DO,SOZD in drugi'
asociacij), krajevnih skupnosti, samoupravnih
interesnih skupnosti s področja materialne in
nematerialne proizvodnje bo moralo potekati
medsebojno usklajeno in v skladu s programom
Slovenije za isto razdobje.
Z odlokom se zagotovijo tudi posebna
sredstva za raziskovalne naloge kot
osnova za pripravo in izdelavo družbenega
plana občine Ptuj. Njihov obseg in poraba
bosta določena v občinskih proračunih za leti
1979 in 1980. Poraba teh sredstev bo
opredeljena s programom dela in to glede na
povezanost strokovnih podlag za izdelavo
srednjeročnega in dolgoročnega plana, s
skupnim programom potrebnih raziskovalnih
del.
Nosilec aktivnosti pri	pripravi in
izdelavi srednjeročnega družbenega plana
občine bo strokovna služba za planiranje
občine, upravni organi skupščine občine in
druge strokovne službe občine, samoupravne
interesne skupnosti in druge raziskovalne insti-
tucije.
Takojšnji pričetek dela na pripravi srednje-
ročnega družbenega plana občine pomeni, da
mora izvršni svet sprejeti program za pripravo
tega plana. V skladu s tem programom morajo
pričeti z ustrezno aktivnostjo vse samoupravne
organizacije (TOZD, DO, SOZD in druge
asociacije), krajevne skupnosti in samoupravne
interesne skupnosti materialne in nematerialne
proizvodnje v občini k čemer jih zavezuje odlok
o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slo-
venija za razdobje od leta 1981 do 1985 in
odlokk, ki ga bo sprejela skupščina občine Ptuj.
iz gradiva za sejo zborov SO Ptuj
SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ
Program in finančni načrt dela
Na jutrišnji seji skupščine komunalne
skupnosti občine Ptuj bodo delegati skupščine
najprej sklepali o zapisniku prejšnjega zaseda-
nja, nato pa se bodo odločali o zaključnem
računu skupnosti za prejšnje leto.
Finančni načrt skupnosti za leto 1978 je bil
zaradi znanih vzrokov sprejet precej pozno,
kljub temu pa je bil realiziran v višini 86
odstotkov načrtovanega. Finančni načrt je
predvideval prihodke v višini 21,922.216,55
dinarjev in prav toliko odhodkov. Prihodki so
bili realizirani v višini 22,909.517,95 dinarjev ali
105 odstotkov, odhodki pa v znesku
18,903.164,90 dinarjev ali 86 odstotkov. V
precejšnji meri gre za izpad potrebnih sredstev
za vodovod.
Kljub vsemu je potrebno poudariti, da bo
delo skupnosti v tem letu lahko bolje steklo kot
prejšnja obdobja, saj bosta pravočasno sprejeta
program dela in finančni načrt. Seveda moramo
dodati, da je rešeno tudi vprašanje financiranja
vzdrževanja komunalnih objektov in naprav
skupne rabe. Odlok je bil sprejet in velja od
prvega februarja letos dalje. Prispevek pa se
plačuje po- stopnji 0,8 odstotka od bruto
osebnega dohodka po zaposlenem v občini.
Program za letos je grajen v okvirih razpolo-
žljivih sredstev, prav tako pa so urejeni oziroma
usklajeni določeni viri sredstev, kajti doslej se je
pojavljalo, da so se določena sredstva uporab-
ljala nenamensko, čeprav je s predpisi to
konkretno določeno. Finančni načrt skupnosti
za letos predvideva prihodke v višini
64.351.526,25 dinarjev in prav toliko odho-
dkov. Med pomembnimi viri financiranja je
potrebno omeniti prispevek sredstev po aneksu
k samoupravnemu sporazumu o razvoju vodo-
vodne mreže v občini Ptuj v obdobju
1976—1980 v letu 1979. Ugotavlja se, da aneks
ni v celoti podpisan. Tudi tu se skupnost srečuje
.še z ostanki stare prakse, ko se obveznosti ne
plačuje po posameznih periodičnih obračunih,
ampak po zaključnem računu. Tako so se v
skupnosti odločili, da bodo počakali še na spre-
jem zaključnih računov, nato pa ugotovili kon-
čno stanje plačevanja prispevka po aneksu in po
potrebi sklicali tudi skupen posvet s
poslovodnimi organi. Drugi večji vir v leto-
šnjem letu je tudi dohodek iz nadomestila
stavbnega zemljišča. V skupnosti pričakujejo,
da bodo izterjani vsi dolgovi iz prejšnjih let.
Tako, da se bo teh sredstev zbralo okrog 14
milijonov dinarjev. Pomemben dohodek pa je
tudi prispevek iz cene vode in kanalščine.
Komunalno gospodarstvo pa se bo v leto-
šnjem letu srečevalo tudi z veliko obvezo
plačevanja anuitet, ki so povezane z gradnjo
SD—II, ureditvijo parka, ostalih naprav,
vodovodnega omrežja in drugega.
Program dela za letos obsega izgradnjo
vodovodne mreže skladno s sprejetimi srednje-
ročnimi programi: Dolane — Cirkulane (vodo-
hram Bori), razdelilni vod Juršinci in vodohram
Nova vas, medtem ko je bil program vodovoda
Stojnci—Dolane realiziran že v preteklem letu.
Za tem dokončanje že začetih del iz lanskega
leta in zagotovitev potrebne dokumentacije za
prihodnje leto. Poleg tega pa še vzdrževanje
komunalnih objektov in naprav skupne rabe,
razvoj vodovodne mreže, razvoj kanalizacijske
mreže, izgradnjo komunalnih objektov in
naprav individualne rabe v usmerjeni stanova-
njski izgradnji.
Poleg tega se bo del sredstev porabil tudi za
sofinanciranje nalog v manj razvitih krajevnih
skupnostih občine. V ta namen je skupnost
pripravila poseben vprašalnik, v katerem, je
spraševala za neurejena vprašanja s področja
komunalnega gospodarstva. Odgovor je prišel
le od KS Stoperce, vse ostale pa kažejo dolo-
čeno nezainteresiranost. Zato bo v prihodnje
potrebno tudi temu vprašanju posvetiti precej
pozornosti. Program skupnosti zajema še skup-
ne naloge v okviru občine in sicer na območjih
KS Kidričevo, Hajdina, Majšperk, Rogoznica in
na območju mesta Ptuj.
Podroben program dela skupnosti pa bo
objavljen v eni izmed prihodnjih številk Tedni-
ka.
MG
POROČILO IZVRŠNEGA SVETA SODRMOŽ
O politiki izvajanja družbenega
plana v letu 1979
Skupščina občine	Ormož je na zadnji
seji v lanskem letu razpravljala o osnutku resolucije o
izvajanju družbenega plana občine Ormož za
obdobje 1976-1980 v letu 1979 in priporočila vsem
nosilcem planiranja in delegatski bazi, da do konca
januarja končajo z javno razpravo. To so tudi napra-
vili in predlagatelju resolucije poslali vrsto
dopolnitev, spreminjevalnih predlogov in vprašanj.
,,Mercator-Zarja" Ormož, trgovsko podjetje na
veliko in malo je predlagalo konkretno dopolnitev
resolucije, ki ga je predlagatelj v celoti sprejel. Tako
bodo v letošnjem letu končali z gradnjo trgovske hiše
v Središču ob Dravi, gradili skladišča gradbenega
materiala, odkupili in adaptirali trgovski prostor v
najemu za prodajalno v Knegincu občina Varaždin,
se vključili v zgraditev trgovskih prostorov ob gradnji
stanovanjskega bloka pri Veliki Nedelji, če bodo z
gradnjo začeli že v letošnjem letu in začeli s
pripravami za zgraditev novih trgovskih prostorov in
modernizacijo obsoječih pri Tomažu.
KS Podgorci je predlagala, da bi v letošnjem letu
napeljali vodovod na relaciji Cvetkovci-Osluševci. KS
Ivanjkovci je menila, da je predlog resolucije
premalo konkreten. Zato so predlagali, da se naj
turistična ,,pot v gorice,, bolj konkretizira skozi
katere kraje bo potekala, da se naj telefonska
centrala v KS poveča za 20 priključkov, da bi bilo
potrebno zagotoviti 50 % sredstev za modernizacijo
cest Ivanjkovci - Lahonci, Ivanjkovci - Veličane in
del ceste Ključarovci - Runeč. Vrsto predlogov so dali
tudi posameznim SIS, med drugim gradnjo stanovanj
za zdravnika, zobozdravnika in za prosvetne delavce,
ureditev lastninskega odnosa kulturnih prostorov in
prednost zaposlovanja domačim kadrom.
[Na vecmo pripomo m vprašanj so posamezne
interesne skupnosti dale ustrezne odgovore, izvršni
svet SO Ormož pa je vse predloge iz javne razprave,
kolikor je največ bilo mogoče, upošteval v predlogu
resolucije, o kateri bodo sklepali vsi trije zbori skup-
ščine občine Ormož na seji 28. februarja 1979. -f
OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA IN ŽIVILSKE
INDUSTRUE OBČINE PTUJ
Podpora predloženim ukrepom
Na ponedeljkovi seji občinskega odbora sindikata
delavcev kmetijstva in živilske industrije so med dru-
gim govorili tudi o izvajanju sanacijskega programa v
TOZD Petovia. Predstavniki te temeljne organizacije
so prisotne seznanili z izvajanjem sanacijskega
programa zadnjih let, ki že kaže bistven napredek.
Tako je organizacija v lanskem letu bistveno
zmanjšala izgubo; pričakovati pa je, da bo po
sprejetju predloženih ukrepov, stanje v kratkem še
boljše.
Posebno pozornost so namenili tudi razpravi o
razvoju mlekarstva v občini in regiji. Ob tem je bilo
rečeno, da sta obe mlekarni tako mariborska kot
ptujska potrebni rekonstrukcije, vendar obstaja pri
tem poglavitna naloga daljnosežnega in perspektivne-
ga reševanja tega vprašanja. Nesmiselno bi bilo nam-
reč postavljanje dveh novih mlekarn, zato prevladuje
mnenje, da bi šli v skupno naložbo. Mariborčani že
razpolagajo z lokacijo v Bohovi, v katero so vložili že
nekaj sredstev; v ptujski občini pa se predlaga, da bi
nova mlekarna stala na območju Slovenja
vas—Zlatoličje, kjer že nekaj let stoji hladilnica mesa
in kjer bi se naj v prihodnje koncentrirala živilska
industrija.
O tem vprašanju bi naj že v prihodnjem tednu
razpravljala gospodarska zbornica. Odbor se je zav-
zel, da se o obeh predlogih objektivno razpravlja in
doseže najugodnejšo rešitev. Nujno pa je zagotoviti
ustrezen prostor mlekarstvu tudi v občini, saj
predvidena urbanistična rešitev ne zagotavlja rešitve
tega problema.
Pripravlja se tudi projekt razvoja agroživilstva v
SV Sloveniji do leta 2000, v katerem bo nujno
odgovoriti na vsa vprašanja okrog nerešenih lokacij
in jih tudi začrtati tako, da bo jasna povezava
primerne kmetijske proizvodnje prek predelovalcev,
trgovine do potrošnikov.
Ob tej priložnosti so člani odbora razpravljali tudi
o stališčih republiškega sveta ZS Slovenije o
pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavlja-
nju načel delitve po delu in rezultatih, dela.
Dogovorili so se za potek razprave in soglašali, da je
o tem vprašanju potrebno izredno odgovorno
razpravljati. Predlagali so takšna merila za
formiranje sredstev sklada skupne porabe kot veljajo
za delitev osebnega dohodka.	MG
Razprava o poslovnem poročilu
Jutri se bodo na redni seji sestali delegati konfe-
rence članic poslovne enote Kreditne banke Maribor v
Ptuju. V osrednji točki dnevnega reda bodo govorili o
gradivu zaključnega računa, med drugim tudi o
poročilu poslovanja poslovne enote v lanskem letu.
Preostalo gradivo k omenjeni razpravi je še poročilo o
uresničevanju srednjeročnega plana KB Maribor v letu
1978, predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa
KB Maribor za preteklo leto, predlog sklepa o ugoto-
vitvi in razporeditvi skupnega dohodka in predlog
sklepa o združevanju sredstev v sklade KB Maribor.
Poslovna enota v Ptuju je bila ustanovljena
koncem leta 1977; upravljajo jo članice banke, ki v
njej združujejo delo in sredstva. Bilančna vsota
poslovne enote je konec leta 1978 dosegla 1.640 mili-
jonov dinarjev, kar predstavlja 99 odstotkov vseh na-
črtovanih sredstev. Čeprav ne izkazuje vseh zbranih
sredstev z območja ptujske občine, je večja v pri-
merjavi z letom poprej za 261 milijonov dinarjev.
Tako povečanje pa je posledica porasta sredstev
prebivalstva in tudi zaradi dviga sredstev OZD in
TOZD.
Sredstva prebivalstva v bilančni vsoti so tako
zastopana z 32 odstotki. Dinarske hranilne vloge so ob
koncu leta izkazovale 32 odstotni dvig v primerjavi z
letom nazaj. V pionirskih in mladinskih hranilnicah
varčuje skupno 6.334 varčevalcev, ki so privarčevali
740.000 dinarjev. Tudi devizne vloge beležijo določen
porast, kljub temu, da zaposlovanje naših delavcevv
tujini že nekaj let miruje.
Skupni prihodki poslovne enote so v lanskem letu
znašali 85.497.101,07 dinarjev, kar ja za en odstotek
več kot v letu 1977. V minulem obdobju je poslovna
enota namenila tudi določena sredstva za izboljšanje
materialne podlage dela. Tako se je na novo uredila
bivša stavba SDK za potrebe likvidatur.
Kreditni odbor poslovne enote je v preteklem letu
odobril 52 investicijskih kreditov za osnovna in 9 kre-
ditov za obratna sredstva; kratkoročnih kreditov pa je
posebna komisija v enakem obdobju odobrila 84 za
potrebe OZD in 57 zasebnim obrtnikom. NajveJ
investicijskih kreditov je bilo usmerjeno na področje
kmetijstva in sicer kar 56 odstotkov, od tega na
področje družbenega sektorja 42 odstotkov, ostanek
pa v zasebno kmetijstvo.
\ i- MC
RAZPRAVA O VARSTVU NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Naj odločijo delovni ljudje
v četrtek, 15. februarja 1979^ je bila v Ljubljani
razprava o predlogu za izdajo zakona o varstvu na-
ravne in kulturne dediščine, ki jo je organizirala
republiška konferenca ZSMS. Razpravo sta vodila
Zeljka Nardin, sekretar komisije za kulturo pri
republiški konferenci ZSMS in Andrej Ujčič, član
izvršnega sveta in predsednik republiškega komiteja za
kulturo. Udeležili smo se je mladi, zaposleni v kulturi
in kjer teh ni bilo, starejši. Vsi prisotni iz muzejev, ga-
lerij, zavodov za spomeniško varstvo, arhiva, akade-
mije filozofske fakultete, društva arhitektov, turisti-
čne zveze Slovenije in Biroja 71 smo pozdravili priza-
devanja za zakonsko opredelitev varstva naravne in
kulturne dediščine.
Celovit zakon je nujno potreben, kajti danes
imamo nekaj zakonov za posamezne veje in področja,
vendar so nekateri zastareli (zakon o varstvu spomeni-
kov), drugi niso v skladu z ustavo (zakon o urba-
nističnem planiranju), pri nekaterih področjih pa se
lahko naslonimo le na mednarodne konvencije.
Predvsem bi naj novi zakon uzakonil v skladu z našim
sistemom in ustavo možnost odločanja delovnih ljudi
na področju varstva kulturne in naravne dediščine.
kar pa bo seveda povezano z določnimi pravnimi i"
materialnimi posledicami.
Razprava udeležencev o osnutku predloga je
predvsem v smeri konkretne problematike kot npfj
kako se bo dalo izvesti načelno organiziranost n^^
službo in verifikacijskimi telesi, ki bodo razglas"'
nekaj za spomenik, ali so izdelana merila po katerih
bodo določali posebno pomembni in posebno znaCf^''
spomeniki, vprašanje spomenika, ki ga delovni ljudi'
ne bodo vkomponirali v. svoj plan. da bi potem ^^^
odgovorni za njegovo vzdrževanje, kdo bo odg""
voren za tak spomenik, zakaj bi se naj število spoi"^
nikov zmanjšalo, itd. Tovariš Ujčič je povdaril, dat*"
zakon uzakonil družbeno ekonomsko osnovo varst^"
kulturne in naravne dediščine, predvsem gre za to, ^
bo baza po lastni presoji in odločitvi obdavčila sai"'
sebe, da bo potem vzdrževala spomenik, ne pa, da'"
delovnim ljudem drugi določali (doslej Zavod zasp*?"
meniško varstvo in urbanisti) spomenik, delovni Iju^J'
ga morajo sami vključiti v sistem družbenega pl^''
ranja in bodo potem seveda materialno in prav^
odgovorni zanj. Zakon bi naj bil verificiran še v te"'
letu.
KRISTINA SAMPEI^
tednik - 22- feb^ar 1979
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
SPOMINSKA RAZSTA VA
V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI
Poleg številnih žalnih sveča-
nosti in drugih priložnostnih
manifestacij posvečenih tovarišu
Hdvardu Kardelju, — članu
predsedstva SI R Jugoslavije in
članu predsedstva centralnega
komiteja ZK.I. so ob njegovi smrti
pripravili delavci študijskega od-
delka ptujske ljudske in študijske
knji/nice razstavo njegovih del in
se na tak sporočilni način oddolži-
li spominu velikega revolucionar-
ja. politika in btirca.
Nemo m spoštljivo .so se
minule dni ustavljali ob vitrinah
mladi bralci, študentje in drugi
obiskovalci knjižnice — tako kotse
lx)do v teh dneh še ob delih enega
velikega sinu slovenskega naroda
— pesnika Karla Destovnika-Ka-
juha.	mš
Veliko delo Edvarda Kardelja »staja nam, da ga uresničujemo.
P^oto: mš
Žalne
slovesnosti
v ptujski
vojašnici
Ob smrti velikega revolucionarja
Edvarda Kardelja so v ptujski voja-
šnici pripravili več žalnih slovesno-
sti. Na panojih so v sliki in besedi
predstavili življenje in delo tov.
Kardelja; imeli pa so tudi
zgodovinsko uro, med katero so se
seznanili i. drobci iz njegovega živ-
ljenja in z bogastvom izročila, ki ga
je zapustil v svojih delih.
Izdali so tudi posebno številko
biltena in jo v celoti posvetili
Hdvardu Kardelju.
MG
Slovo od
revolucionarja
v torek, 13. februarja ob šestih
zjutraj, je izpred magistrata krenilo
pet avtobusov. Vsi so hiteli k iste-
mu cilju — v Ljubljano na Trg re-
volucije, po zadnje slovo od revo-
lucionarja Edvarda Kardelja.
Na pogreb smo šli tudi nekateri
dijaki ptujskih srednjih šol. Tokrat
ni bilo slišati šal iz šolskih klopi,
vso pot nas je spremljal molk.
V Ljubljani je deževalo. Na Trgu
revolucije smo se stisnili pod de-
žnike in čakali. Vztrajali smo. Za-
man smo stegovali vratove, morali
smo se zadovoljiti z govori. Toliko
obrazov: mladih in starih je v teh
trenutkih mislilo isto.
Tudi mladi iz ptujskih srednjih
šol smo pokazali, da cenimo prido-
bitve NOV in ljubimo tiste, ki so
nam dali svobodno domovino.
Karmen Cokl
PROGRAM DELA KRAJEVNIH KONFERBVC SZDL
O stanovanjih, socialni varnosti
in pohodu
Pred krajevnimi konferencami socialistične zveze v
krajevnih skupnostih je v prvem polletju veliko po-
membnih nalog. Med najpomembnejše prav gotovo
sodi planiranje in priprava načpta srednjeročnega ob-
dobja 1981 — 85. Po izvedbi temeljnih kandidacijskih
konferenc bo v krajevnih skupnostih sledila razprava
o stanovanjski politiki, vključujoč v to ekonomske
starine, oprema in financiranje stanovanj in drugo. V
organizacijah socialistične zveze bo stekla tudi razpra-
va o svobodni menjavi dela družbenih dejavnosti v ob-
čini ter uresničevanje kmetijskih zakonov.
Prek odborov ljudske obrambe, družbene samo-
za.ščite in civilne zaščite se bodo morali člani krajevnih
konferenc vključevati v pripravo in izvedbo akcije
,,Nič nas ne sme presenetiti". Pri KK SZDL bo zato
nemudoma treba oblikovati koordinacijske odbore za
ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Določene
aktivnosti bodo potrebne tudi pri delu potrošniških
svetov. Reči je treba, da nekateri potrošniški sveti v
krajevnih skupnostih sploh ne delujejo. Tudi o organi-
ziranosti in samoupravnem delovanju društev bo treba
širša akcija in ocena stanja. Aktualna tema v tem
polletju je tudi socialna varnost borcev NOB. Konec
junija pa bodo krajevne konference SZDL ocenile
delegatske odnose v krajevni samoupravi.
Med naloge sodi tudi udeležba na pohodu po poteh
revolucije v Mostje, ki bo 21. aprila 1979. Naloga kra-
jevnih konferenc SZDL je, da se poveže z osnovnimi
šolami, temeljnimi organizacijami združenega dela v
KS, z borci in mladino ter imenuje komandanta ude-
ležencev pohoda.
zk
LETNA KONFERENCA PLANINSKEGA DRUŠTVA PTUJ
Letos pod geslom „Nič nas ne sme
presenetiti r'
Leto 1978 je bilo leto planinskih jubilejev, od 200
— Icrntee prvega pristopa na Triglav in 85-letnice
Slovenskega planiHskega društva do 25-letnice pla-
ninskega društva Ptuj. Ptujski planinci so vse te jubi-
leje proslavili rnnožično in dostojno s številnimi poho-
di m slavnostnimi zbori ter drugimi manifestacijami.
Razveseljivo je dejstvo, da je od 1.095 članov PD
Ptuj kar 8% mladincev in pionirjev, to je porok več,
da bo planinstvo v občini Ptuj tudi v bodoče tako
množično in aktivno. Razen tega deluje v okviru PD
Ptuj še 20 planinskih skupin na 11 osnovnih šolah, 3
srednješolskih zavodih v 5 delovnih organizacijah in 1
skupina starejših planincev.
Na letni konferenci Planinskega društva Ptuj, v po-
nedeljek 19. februarja so z zadovoljstvom ugotavli^i.
da vse te planinske skupine in sekcije delujejo aktivno,
nekatere celo izstopajo, i aksni zagnanosti pn delu pa
gre levji delež predvsem izobraževanju v planinskih
solah, seminarjev, predavani ia drugih oblik. Tudi
letos so prejeli diplome in planinske značke številni
no\i planinski inštruktorji, mentorji in vodniki.
t^omembno je, da se tudi ptujski planinci z vsemi
svojimi možnostmi vključujejo v podružbljanje
Koncepta splošnega ljudskega odpora, družbene
samozaščite m varstva človekovega okolja. Ne samo,
to zapisano v njihovih pravilih, ampak je
idKorekoc vgrajeno v njihov vsakdan. S tem se sre-
^ujejo tudi mladi ljudje ob vsakem pohodu, ma-
niiestaciji m srečanju. Glede na to, da v letošnjem letu
praznujemo več pomembnih jubilejev so v program
^Mc D^fi^o™'	zapisali geslo „NlC NAS NE
S P^^ESENETITI ' 79". Razen tega. da bodo tudi
•eios navajali občane, zlasti delovne ljudi, cicibane,
van';,"^-'^ "Gladino k aktivnemu masovnemu delo-
ctnju v naravi, predvsem v gorah, bodo z vsemi svoji-
jih v^^'"'	P" ljudeh ljubezen do domovine,
samr.	v duhu revolucionarnih prireditev,
"oupravne ureditve in nadaljnjega podružbljanja
SLO, družbene samozaščite in varstva narave ter
bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavi-
je.
Iz vsega tega je razvidno, da so člani PD Ptuj zares
aktivni na vseh področjih, da se ta njihova aktivnost
povsod odraža, zato je toliko bolj razveseljivo
dejstvo, da je predsednik republike Josip Broz TITO,
odlikoval pet najzaslužnejših člano/ PD Ptuj z viso-
kimi državnimi odlikovanji: Lipe Izlakar je prejel
odlikovanje ,,red zaslug za narod s srebrno zvezdo,"
Lojze Cajnko prav tako ,,red zaslug za narod s
srebrno zvezdo," Marjana Podgoršek, Mirko
Bezjak "in Hemina Misotič pa so prejeli ,,red dela s
srebrnim vencem." Visoka odlikovanja sta jim pode-
lila dr. Cveto Doplihar, predsednik SO Ptuj in Feliks
Bagar, predsednik komisije za odlikovanja SO Ptuj.
-OM
Državna odlikovanja so prejeli (z leve) Lipe Izlakar,
Hermina Mis<)tič, Marjana Podgoršek, Lojze Cajnko
in Mirko Bezjak	^
Obračun dela v
I preteklem letu
Prihodnjo sredo se bodo sestali
delegati obeh zborov skupščine
telesnokultume skupnosti občine
Ptuj. Največ pozornosti bodo na-
menili obravnavi dela skupnosti v
preteklem letu. Tako bodo
obravnavali poročila o delu skup-
nosti z izvedbo finančnega načrta,
gradbenegaodbora. samoupravne
kontrole in o delu skupnih služb
samoupravnih interesnih skup-
nosti družbenih dejavnosti v
ptujskii- občini. Nato bo na vrsti
analiza delovanja delegatskega
sistema, združevanje sredstev za
skupne naloge pri telesnokultumi
skupnosti Slovenije in predlog
sklepa o organizaciji ljudske
obrambe.
Vsa poročila so prejele delega-
cije skupaj z vabilom.	1. k.
Zaključek
bo v Ptuju
Prizadevni člani plavalnega
kluba Toplice so z uspešno
organizacijo državnega prvenstva
za starejše pionirje dokazali, da
lahko tudi v Ptuju pripravimo
večja tekmovanja. Predsedstvo
Plavalne zveze Jugoslavije se je
zatt) odločilo, da bo finale jugos-
lovanskega plavalnega pokala le-
tos v organizaciji in izvedbi PK
Toplice. Tekmovanje bo 10. in 11.
marca v pokritem bazenu Ptujskih
toplic. Nastopilo bo šest najbol-
jših plavalnih kolektivov v SFRJ,
ki so si to uvrstitev priborili na
izvedenih predtekmovanjih.
Organizacija tako kvalitetnega
tekmovanja bo zahtevala veliko
dela in prizadevanja članov kluba
ter .seveda pomoč širše družbe
zlasti delovnih organizacij. S
strokovnimi nasveti in pomočjo bo
sodelovala Plavalna zveza Slove-
nije.
Finale plavalnega pokala Ju-
toslavije lahko štejemo med naj-
valitetnejše prireditve v ptujski
občini v letu telesne kulture. 1. k.
Obrambna vzgoja za SLO -
prednostna naloga
Ski Ric^?' poklicni kovinarski in lesni šoli v Sloven-
Prvi d^'' ^ petek 16. februarja zbrali na svoji
periodi?^"' ^	izmeni. S^ola ima namreč
finske orp;,"-®^"'-^'^'^® ^^^^ ^^^ otežkočadelo mla-
Preostali f	učenci v šoli le pet mesecev,
organizacifl^T^^ praktično izobražujejo v delovnih
pa so do^li-- r'" aktivnost sicer ne preneha, vendar
ci, ki so v	povezanost med mladin-
^'nskeea	so aktivni na področju mla-
sklenili H ^ delovnih organizacijah. Na seji
•Osebno no ^^	problemu namenili še
pogovori	Izvolili so tudi novo vodstvo in se
DeS' 1 ^'■^^'■amudela.
^ štirih komisijah (komisija za druž-
l^oniisiia Ip 1 A?-	za kulturno dejavnost,
^	odpor in družbeno samozaščito,
^o SI iih m^' rekreacijo). Program aktivnosti,
"■"Utežno iv^, v	^ svojem delovnem načrtu, je
posvečen trem jubilejem: 35-letnici zname-
nitega pohoda XIV. divizije na Štajersko, 60. obletnici
SKOJ-a in ZKJ ter 30. obletnici organiziranega uspo-
sabljcnja mladine za SLO. Slednjemu sb namenili v
občini Slovenska Bistrica še posebno pozornost, saj v
ta namen deluje poseben štab, s katerim osnovna
organizacija ZSMS na poklicni šoli tesno sodeluje.
Osrednji tekmovalni dejavnosti, posvečeni temu
jubileju, bosta streljanje z vojaško puško in orienta-
cijski pohod, v okviru katerega bodo vključene različ-
ne aktivnosti. Poglavitni namen te športne in vzgojne
manife.stacije je, da mladi množično preizkusijo zna-
nje o obrambni sposobnosti in pokažejo kako so
pripravljeni m obrambo naše socialistične samouprav-
ne skupnosti.
Po.sebno pozornost bodo mladi na poklicni šoli
posvetili tudi vključevanju mladincev v enote
teritorialne obrambe in pripravam za vstop v članstvo
ZK.
T. Drame
xvii. SRFCANJA bratstva in prijateljstva
Pregled izvedenih akcij
na področju medrepubliškega
sodelovanja v letu 1978
Na zaključni .seji medobčinsko-medrepubliškega odbora občin-
skih .svetov SSH in ZSS občin: Cakovec, Koprivnica, Krapina,
Maribor, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin, ki
je bila v Slovenski Bistrici, 17. februarja 1979, so ugotovili, da so bile
v okviru programa XV11. tradicionalnih delavskih srečanj bratstva in
prijateljstva v letu 1978 izvedene naslednje akcije na področju
medrepubliškega sodelovanja:
v	občini čakovec
Posvetovanje o stanovanjski izgradnji in o uveljavljanju samou-
pravne stanovanjske politike, v Čakovcu.
Tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe za prehodni
pokal Bratstva in enotnosti, v Vukanovcu.
Koncert moškega in mladinskega pevskega zbora DPD »Svobo-
da« Slovenska Bistrica, v Kotoribi.
Tradicionalne delavske športne igre delavcev upravnih organov
občinskih skupščin Čakovec in Ptuj, v Čakovcu.
v občini koprivnica
Likovna razstava pod naslovom »Delavska likovna ustvarjal-
nost«, v Koprivnici. Sodelovali so slikarji amaterji izobčin: Čakovec,
Koprivnica, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin.
Tekmovanje ribičev v športnem ribolovu za prehodni pokal Brat-
stva in enotnosti, na Šoderici.
Gostovanje pionirske folklorne skupine in folklorne skupine
»Anton Štrafela« Markovci pri Ptuju, v Koprivniškem Ivancu v
okviru tradicionalne folklorne smotre »Ivanečki kresoi«.
V	OBČINI KRAPINA
Dan bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske v okviru Tedna
kajkavske kulture, v Krapini. Sodelovali so: M KUD »Fran Galovič«
Koprivnica; Ptujski instrumentalni kvintet DPD »Svoboda« Ptuj;
KUD »Naprijed« Hum na Sutli; KUD »Polet« Djurmanec; KUDZ
»Ivo Mikac« Varaždin.
Gostovanje pevskega zbora, tamburaškega orkestra in folklorne
skupine prosvetnega društva Cirkovce, v Krapini ob Dnevu žena za
delavke Krapinske tekstilne industrije.
Koncert mladinskega pevskega zbora Maribor, v Krapini v
okviru programa »Kajkavsko pesništvo« pod naslovom »Najmlajši
kaj«.
V	OBČINI MARIBOR
VIII. revija mladinskih pevskih zborov osnovnih šol, v Mariboru.
Sodelovali so: Mladinski pevski zbor prve osnovne šole Čakovec;
Mladinski pevski zbor osnovne šole Hlebine iz občine Koprivnica;
Mladinski pevski zbor osnovne šole Kamnica iz občine Maribor;
Dekliški pevski zbor DPD »Svoboda« Majšperk iz občine Ptuj;
Mladinski pevski zbor celodnevne osnovne šole Poljčane iz občine
Slovenska Bistrica in Mladinski pevski zbor osnovne šole »Božena
Slukan« iz občine Varaždin.
Likovna razstava pionirske likovne ustvarjalnosti, v Mariboru.
Sodelovali so pionirji osnovnih šol iz občin: Koprivnica, Krapina,
Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin.
Gostovanje folklorne skupine in tam buraškega orkestra KUDŽ
»Ivo Mikac« Varaždin, na Vurberku.
V OBČINI ORMOŽ
Tekmovanje gasilskih društev, v Veliki Nedelji ob dnevu gasilcev
občine Ormož.
V	OBČINI PREGRADA
Gostovanje Narodno zabavnega ansambla Toneta Kmetca —
DPD »Svoboda« Ptuj, v Pregradi v okviru tradicionalne gospodar-
sko-turistične prireditve Trgatev grozdja — Pregrada ^8«.
V OBČINI PTUJ
II. medrepubliška praktično reševalna vaja enot in štabov civilne
zaščite SR Hrvatske in SR Slovenije, v Ptuju, pod geslom: Bratstvo
enotnost-solidamost-Ptuj )8«, ob Dnevu civilne zaščite Jugoslavije.
Sodelovale so enote in štabi civilne zaščite iz občin: Čakovec, Ko-
privnica, Krapina, Lendava, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj
in Varaždin.
11. Revija pihalnih orkestrov, v Ptuju^ Sodelovali so: Pihalni
orkester Čakovec; Pihalni orkester KUD »Željezničar« Koprivnica;
Pihalni orkester gasilskega društva Krapina; Pihalni orkester KUD
»Pošta« Maribor; Pihalni orkester Ptuj in Pihabii orkester KUDŽ
»Ivo Mikac« Varaždin.
Posvetovanje novinarjev organizacij združenega dela in lokalnih
informativnih sredstev, v Ptuju, na temo: »Uresničevanje vpliva
združenega dela na sredstva javnega obveščanja«. Sodelovali so
novinarji iz občin: Čakovec, Koprivnica, Ormož, Maribor, Ptuj,
Slovenska Bistrica in Varaždin.
II. ženski rokometni turnir, v Ptuju, za prehodni pokal Skupščine
občine Ptuj. Sodelovale so ženske rokometne ekipe izobčin: Čako-
vec, Krapina, Ptuj in Varaždin.
II. tekmovanje v plavanju, v Ptuju, za prehodni px)kal Ptujskih
toplic.
I. tekmovanje pionirjev osnovne šole 8. maj Varaždin in osnovne
šole Toneta Žnidariča Ptuj, v Ptuju, v poznavanju cestno prometnih
predpisov ter v spretnostni vožnji z dvokolesom.
Tostovanje folklorne skupine in tam buraškega orkestra KUDŽ
»Ivo Mikac« Varaždin, v Domavi, za brigadirje mladinske delovne
akcije »Slovenske gorice 78«.
Gostovanje folklorne skupine in tamburaškega orkestra KUD
»Bratstvo« Koprivnica, na Destmiku.
V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA "
Formiranje II. mladinske delovne brigade SSOH in ZSMS
»Bratstvo in prijateljstvo«, ki je sodelovala na zvezni mladinski
delovni akciji »Kozjansko 78«. V brigadi so sodelovali brigadirji iz
občin: Čakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož, Ptuj,
Slovenska Bistrica in Varaždin.
Srečanje mladine in borcev NOV SR Hrvatske in SR Slovenije,
na Osankarici.
Srečanje delavcev SR Hrvatske in SR Slovenije, na Osankarici.
V	OBČINI VARAŽDIN
Srečanje članov Zveze rezervnih vojaškimi starešin SR Slovenije
in SR H rvatske, v Vinici pri Varaždinu. Sodelovali so člani ZRVS iz
občin:'Čakovec, Ivanec, Koprivnica, iCrapina, Ludbreg, Maribor,
Novi Marof, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin.
Koncert okteta Miloša Zidanška iz Maribora, v Varaždinu.
Koncert učencev o.snovne glasbene .šole »Ivica Božič« Krapina,
v Varaždinu ob Dnevu samoupravljalcev Jugoslavije.
Srečanje prosvetnih delavcev in pionirjev osnovne šole Babinec
in osnovne šole Franca Osojnika Ptuj, v Babincu. Šoli sta sprejeli in
podpisali listino o pobratenju.
IV. tradicionalne delavske športne igre delavcev organizacij
združenega dela: Podravka Koprivnica, Koka Varaždin in Perutnina
Ptuj. v Varaždinu.
XVII. tradicionalna delavska Srečanja bratstva in prijateljstva, ki
so se odvijala skozi vse leto 1978 so bila posvečena: 35. obletnici
drugega za.sedanja AVNOJ, 35. obleuiici bitke na Neretvi, XI.
kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, V. kongresu Zveze sindika-
tov Hrvatske in IX. kongresu Zveze sindikatov Slovenije.
Feliks Bagar
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
22. februar 1979 —
tednik
Razporeditev
šolskega prostora
v Ptuju
Gradnja novih prostorov za ptujski srednješolski zavod je v zaključni
fazi, tako da bodo končani do začetka novega šolskega leta. Tako bomo
pridobili 66 novih učilnic, kar bo zadoščalo za sedanje potrebe srednjih šol
v Ptuju. Ob tem se bodo sprostili prostori sedanje gimnazije in gosix)dar-
sko-upravnih šol.
Ze ob načrtovanju gradnje srednješolskega centra je bilo dogovorje-
no, da bi sedanje prostore srednjih šol uporabili za izobraževanje osnov-
nošolske mladine. Prostore sedanjih gospodarsko upravnih šol bi naj
dobila osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, ki sedaj dela v zelo neprimernih
prostorih, tako po površini kot po opremljenosti.
Vemo, da so tudi ostale osnovne šole v Ptuju zelo napolnjene, saj
delajo v popolnih dveh izmenah, grozi pa jim celo tretja izmena. Pri delitvi
učilnic bi se ta težava precej omilila, tako da bi prešli na približno eno in
pol izmene, morda celo manj. Predlogov za organizacijo izobraževanja
osnovnošolcev v prostorih gimnazije je več. Prvi je ta, da bi v gimnazijskih
prostorih ustanovili novo osnovno šolo, ki bi imela okrog 18 oddelkov.
Tako bi dobili novo zaključeno pedagoško enoto. Eden izmed predlogov je
bil tudi, da bi bila šola podružnica ena izmed ptujskih osnovnih šol ali da bi
bili v teh prostorih samo učenci višjih razredov osnovne šole.
Komisija, ki je ustanovljena pri izvršnem odboru občinske izobraže-
valne skupnosti Ptuj, se je sestala v ponedeljek. Pripravili so predlog, o
katerem bo tekla razprava v krajevnih skupnostih in na zborih staršev.
Menili so, da bi bilo najbolje ustanoviti v prostorih gimnazije novo
osnovno šolo, ki bi razbremenila osnovno šolo Franc Osojnik in Tone
Znidarič, saj bi bila v vsakem razredu po dva oddelka.
Šolski okoliš za osnovno šolo Franc Osojnik bi bil naslednji: del kra-
jevne skupnosti Rogoznica, kot doslej, del Podvinc, KS Franc Osojnik v
celoti, KS dr. Jože Potrč do Gregorčičevega drevoreda.
Šolski okoliš za osnovno šolo Tone Znidarič zajema KS Tone Znida-
rič, Budino—Brstje, del KS dr. Jože Potrč, delno KS Dušan Kveder in
delno S puh Ij o.
Krajevna skupnost Boris Ziherl in Rabeljčja vas bi bili gibljivi šolski
okoliš.
Nova šola v Prešernovi ulici pa naj bi imela naslednji šolski okoliš: KS
Olga Meglič, KS Bratje Reš, načelno KS Boris Ziherl in naselja Mestni vrh,
Krčevina, Stuki ter Placar.
Kot smo zapisali, se bodo o šolskih okoliših odločali starši in krajani
na zborih. Za dokončno odločitev pa ne ostaja dosti časa, saj bi se naj
pouk v sedanjih prostorih gimnazije pričel to jesen, prostore pa bo
potrebno tudi prilagoditi za osnovnošolski pouk.	N. D.
Obsežne naloge na
področju zdravstva
Občinska zdravstvena skupnost Ormož si bo v letošnjem letu še
posebej prizadevala, da bodo na ustrezni ravni zagotavljali zdravstveno
varstvo delovnih ljudi in občanov,sočasno pa bodo reševali prostorske in
materialne probleme delavcev, ki delajo v zdravstvu.
Pri uresničevanju prednostnih nalog iz srednjeročnega programa bodo
v sodelovanju z Zdravstvenim centrom Ptuj—Ormož zlasti skrbeli za
povečanje števila zdravnikov na območju občine Ormož, upoštevaje^ pri
tem zdravstvene normative. V določenih vejah medicine želijo preiti na
dispanzerski način dela in razvijati specialistično dejavnost. Želijo tudi
namestiti zdravnika, ki bo analiziral, planiral, usklajeval možnosti in
potrebe zdravstvenega stanja prebivalstva, ob tem pa skrbeti za popolno
izenačitev enotnega programa zdravstvenega varstva.
Občinska zdravstvena skupnost bo ob sodelovanju z Zdravstvenim
centrom Ptuj—Ormož vplivala tudi na druge družbene dejavnike, pa tudi
sama sodelovala, da se zagotovijo sredstva za stanovanja zdravstvenih
delavcev, da se dokonča gradnja zdravstvenega doma Ormož in da se
pristopi k uresničevanju sanacijskega načrta TOZD psihiatrični oddelek
Ormož ob pogojih, da se doseže medregijski sporazum o financiranju.
Težili bodo tudi za tem, da se del delavcev skupnih služb, zaposlenih
v Zdravstvenem centru Ptuj—Ormož, namensko dodeli ormoškemu zd-
ravstvu, saj bodo s tem vsebinsko izpopolnili samoupravljanje v zdrav-
stvu.	. f
OBVESTILO ESPERANTISTOM
v zadnji številki TEDNIKA, na 8. strani nam je ponagajal
tiskarski škrat, kar popravljamo.
Slavnostni govor profesorja dr. Ivota Lapenna, bomo po-
slušali v torek, 6. marca in ne v soboto, kot je bilo pomo-
toma objavljeno.
Za esperantsko sekcijo: J. D.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN
URBANIZEM
OBVEŠČA
vse občane, ki nameravajo graditi na območju občine Ptuj
kakršenkoli objekt, za katerega si morajo pridobiti lokacijsko
in gradbeno dovoljenje, da od 1. marca 1979 dalje vlagajo
vloge v sprejemni pisarni uprave Skupščine občine Ptuj, že
pred izdelavo lokacijske dokumentacije in ne več tako kot do-
slej, po izdelavi lokacijske dokumentacije.
Zaradi hitrejšega reševanja postopka je to delo koordinirano s
pooblaščeno organizacijo združenega dela Projekta inženiring
Ptuj tako, da ta izdela lokacijsko dokumentacijo po po-
gojih, ki se ugotovijo na lokacijski obravnavi, pridobi- so-
glasje Kmetijske zemljiške skupnosti in soglasje Komunal-
nega podjetja Ptuj.
Stranka sama si pridobi soglasje pristojne krajevne skupnosti
in vodnogospodarsko soglasje, če je prizadet vodni režim.
Vsa ostala soglasja pridobi oddelek za gospodarstvo in
urbanizem. Pismene informacije o poteku in seznam listin, ki
jih mora stranka priložiti k zahtevku za izdajo lokacijskega in
gradbenega dovoljenja je občanu na razpolago v sprejemni pi-
sarni uprave Skupščine občine Ptuj in sedežih krajevnih
pisarn.
S SEJE SKUPŠČINE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ
Za raziskovalno dejavnost še vedno premalo posluha
Tudi zadnja seja skupščine raziskovalne
skupnosti je pokazala na določeno neaktivnost
na tem področju dela. Pomanjkljiva razprava,
minimalna udeležba delegatov, saj se je od
skupnega števila 75 delegatov, seje udeležilo le
41 delegatov ali 54,5 odstotka; dokazujejo
nemaren odnos do raziskovalne in inventivne
dejavnosti v ptujski občini. Tako se pogreša
takih raziskovalnih nalog, ki prispevajo k
reševanju določene problematike, tudi nalog s
področja agroživilskega kompleksa, kovinsko-
predelovalne industrije in barvne metalurgije
pa tudi s področja družbenih dejavnosti. Tej
dejavnosti posvečajo največ pozornosti v
Kidričevem, AGIS-u, Tehnoservisu in Olgi
Meglič; morda pa še kje.
Manjka tudi podatkov o vplivu raziskovalne
dejavnosti na dvig produktivnosti in poveča-
nja, dohodka v določeni sredini; delovne
organizacije tudi ne poročajo o svojih razisko-
valnih nalogah, tako gre mnogo nalog mimo
skupnosti; veliko pa je tudi takih, ki so premalo
konstruktivne in tudi obetavne.
Vsa poročila, ki so bila posredovana na
minuli skupščini, so bila sicer skrbno pripra-
vljena, vendar po vsebinski plati izredno
skopa, kar je tudi razumljivo glede na stanje v
raziskovalni dejavnosti in njeno prisotnost v
delu in življenju skupnosti. Zato bo skupnost,
ki je zadolžena za vzpodbujanje te dejavnosti,
morala temeljito analizirati stanje in na
podlagi tega sprejeti tudi ustrezne ukrepp.
Posebej se ugotavlja, da manjka raziskoval-
nih nalog s področja kmetijstva in obrtne
dejavnosti. Morda bo k izboljšanju in k pove-
čanju aktivnosti na področju inovacijske
dejavnosti prispeval samoupravni sporazum o
ptispeševanju inovacijske dejavnosti v ptujski
občini in pravilnik o podeljevanju nagrad in
priznanj inovatoijem v občini Ptuj. Nagrade
po pravilniku bodo zgolj simbolične, saj
inovatorji dobe nagrade za svoje delo v skladu
s pravilnikom lastne delovne sredine. Zato je
tudi nerazumljivo, da so delegati na skupščini
spra.ševali le o tem, zakaj se predvidevajo tako
male nagrade inovatorjem.
Iz tega tudi izhaja, da bo morala skupnost
napeti vse sile in najti poti, da bo raziskovalna
.dejavnost v resnici zaživela. Za to pa nosi
odgovornost celotna družbena skupnost.
MG
V četrtek, 15. februarja dopol-
dne , sta prvič na ločenih sejah
zasedala zbor uporabnikov in zbor
izvajalcev skupščine občinske
zdravstvene skupnosti Ptuj. To je
med drugim zahtevala tudi sama
vsebina dnevnega reda. Silva
Gorjup, predsednica skupščine
občinske zdravstvene skupnosti
Ptuj nam je o tem uvodoma
povedala:
,,Na tej seji smo razen potrditve
sporazumov o menjavi dela z
izvajalci zdravstvenega varstva v
regiji za leto 1978 in praktično bi
lahko rekla zraven analize naših
preteklih napak, ko sporazume
sprejemamo za pretečeno obdobje,
obravnavali še vrsto drugih
pomembnih stvari.
Z ozirom na odločitev sprejema-
nja aneksov v letu 1978 je bila
situacija takšna, da drugače ni bilo
mogoče, v zdravstvu nismo imeli
dovolj sredstev. Gre za pokritje 95
odstotkov sprejetih izhodišč iz
začetka leta. V mesecu novembru
smo skupaj z dopolnili za
srednjeročno planiranje in
financiranje srednjeročnega plana
za obdobje 1979—80, predložili
združenemu delu tudi dopolnila za
dodatno financiranje v višini 10
milijonov dinarjev presežkov, ki bi
se zbrali na račun višjih osebnih
dohodkov v zdravstveni skupnosti.
Združeno delo je ta dopolnila v
večini sprejelo, zato smo v decem-
bru sklepali in obravnavali nova
izhodišča, ki bi naj bila
1 "inancirana za področje
zdravstvenega varstva za leto 1978.
Tako smo na četrtkovi seji sklepali
o menjavi dela za zdravstvene
delovne organizacije ptujske in
mariborske, občine, ker se v
mariborski bolnišnici poslužujejo
oddelkov, ki jih v ptujski nimamo.
Hkrati je na ločenih sejah tekla
razprava o novih družbeno-
ekonomskih odnosih, predvsem o
novih odnosih na področju menja-
ve dela. V mesecu novembru lani
smo sprejeli akcijski pgoram za
pripravo sporazumov o menjavi
dela za leto 1979 in hkrati na
skupščini imenovali komisijo, ki je
pripravila predlog kadrovskih
normativov. Ta predlog je
skupščina sprejela, ker je usklajen
z našimi možnostmi financiranja
in tudi z našimi možnostmi
ponudbe zdravstvenih storitev.
Prav gotovo smo napravili velik
korak naprej na področju
družbenoekonomskih odnosov v
zdravstvu. Tako predvidevamo, da
bomo najkasneje v marcu
sporazume o menjavi dela že lahko
sprejeli z vsemi zdravstvenimi
delovnimi organizacijami v
Sloveniji."
O čem so uporabniki še sklepali
na ločeni seji?
,,Hkrati so se uporabniki
odločili tudi za dodatne storitve, se
pravi da na osnovi predloga
kadrovskih normativov, na osnovi
katerih se bodo zdravstvene
organizacije tudi pripravile na
programe dela za leto 1979 in ki
jih bomo lahko skupaj tudi
ovrednotili v okviru možnih
finančnih sredstev. Na zboru
uporabnikov pa je tekla tudi aktiv-
na razprava o potrebah,
pripravljenosti zdravstvenih delav-
cev, predvsem zdravnikov in sester
v času, ko bi turnus ali redno delo
ne bilo potrebno. Tako so se
odločili, da bi takrat, ko turnusno
delo ni potrebno, bila v vsakem
oddelku bolnišnice dežurna ali v
stanju pripravljenosti ekipa z
zdravnikom in sicer na kirurgiji
celotna ekipa, na transfuziji prav
tako en zdravstveni delavec, v
laboratoriju tudi, pa tudi na
rentgenskem oddelku zaradi hitrej-
ših intervencij."
Verjetno je bila najbolj zanimi-
va razprava, ko so uporabniki
sklepali o valorizaciji prispevkov k
stroškom zdravstvenega varstva.
,,To je bila gotovo ena izmed
važnejših točk dnevnega reda.
Lansko leto smo se s samouprav-
nim sporazumom o pravicah in
obveznostih odločili, da vsak
uporabnik — razen za pravice iz
enotnega programa — prispeva
delež k stroškom za zdravstveno
varstvo ali takozvano participaci-
jo. Omenjeni samoupravni spora-
zum določa, da se vsako leto
participacija povišuje v odstotku
glede na naraščanje stroškov za
zdravstvene storitve v preteklem
letu. Ugotovljeno je, da so stroški
za zdravstveno varstvo v občinski
zdravstveni skupnosti Ptuj porasli
za 22 odstotkov. Na tej osnovi bi
morala naša skupnost tudi
valorizirati participacijo. Želeli pa
smo, da se ti stroški poenotijo za
celotno Slovenijo, zato smo zajeli
povprečne stroške 20 odstotkov.
Nekateri delegati so bili mnenja,
da bi načeli postopek za
razveljavitev člena, ki določa te
spremembe ter so bili mnenja, da
participacija ni umestna, čeprav so
bile določene socialne kategorije
posebej opredeljene, nekatere so
oproščene participacije. Menim,
da je minimalna participacija, ki
smo jo na skupščini sprejeli s
pretežno večino glasov pogojena
tudi s solidarnostjo. Težko bi
namreč odklonili participacijo v
občini Ptuj, ko pa vemo, da vedno
dobivamo določena solidarnostna
sredstva za sofinanciranje enotne-
ga programa. Tudi program je
pogojen in občine, ki financirajo
manj razvita območja, bi se težko
sprijaznile s tem, da bi same
plačevale solidarnost, občine, ki so
te solidarnosti deležne pa ne bi
dajale tistega minimalnega
prispevka k stroškom za
zdravstvene storitve. Slclep o
valorizaciji participacije je pa bil
sprejet pogojno, velja šele tedaj,
ko bo v celotni republiki ta
participacija sprejeta."
Do kakšnih zaključkov ste prišli
v razpravi o sprejemanju obračuna
solidarnostnih sredstev za
uresničevanje enotnega programa
zdravstvenega varstva za leto
1978?
,,Predvsem je bila podana anali-
za realizacije enotnega programa,
ki smo ga v občinski zdravstveni
skupnosti Ptuj realizirali za 102
odstotka, se pravi več, kot je bilo
predvideno, na drugi strani pa tudi
zagotovitev finančnih sredstev soli-
darnosti. V letu 1978 smo po
programu imeli zagotovljenih 10
milijonov 500.000 din solidarnost-
nih sredstev za pokritje enotnega
programa. Zaradi presežka pa smo
dobili 100.000 din več od
predvidenega. Nekatere občine, ki
niso dosegle programa, pa so ta
solidarnostna sredstva imele
občutno znižana."
Prav gotovo je bilo na ločeni seji
nekaj zanimivih delegatskih
vprašanj?
,,Vsekakor, je prva ločena seja
potekala zelo aktivno, verjetno
tudi zato, ker so uporabniki
zasedali samostojno. Delegatskih
vprašanj je bilo tokrat izredno
veliko. Eno izmed najzanimivejših
je bilo, da uporabnike res zanima-
jo analize potrošnje, kjer je dejan-
sko največ obolevnosti, kakšne so
te obolevnosti in ali je naša
zdravstvena služba sposobna
združenemu delu te podatke
predložiti. Ravno tako je bilo
zanimivo, ko so se odločali o
dodatnih sredstvih za stalno
pripravljenost ekip, za popol-
danski delovni čas zdravnikov, da
bi manj trpelo delo in produktiv-
nost ter istočasno tudi za urnik
zdravstvenih delavcev v osnovni
zdravstveni službi, ki doslej ni bil
prisoten. Veliko pripomb je bilo,
da zdravstveni delaVci ne delajo
polnega delovnega časa in da so
velikokrat ambulante prazne, zato
je bila postavljena zahteva da se
uredi urnik, od kdaj do kdaj
ambulanta obratuje in točen čas,
ki je določen za malico. Zanimivo
je bilo tudi vprašanje, na koga naj
se obrnejo uporabniki, če je bila
kršena njihova pravica. Zato je bi-
la dana pobuda, da pripravi izvršni
odbor do naslednje seje predlog
komisije, ki naj bo sestavljena iz
uporabnikov in izvajalcev. Na to
komisijo naj bi pozneje naslovljali
svoje pritožbe uporabniki pa tudi
izvajalci. Vsekakor je razčiščeva-
nje vseh problemov v dobro tako
enih kot drugih."	— OM
Silva Gorjup, predsednica
skupščine občinske zdravstvene
skupnosti Ptuj. Foto: M. Ozmec
Živahna dejavnost na področju socialnega
skrbstva
Na področju socialnega skrbstva
beležimo v preteklem letu zelo
pomembno in živahno dejavnost.
Ze ustaljena praksa, daje skupnost
za vse programske in planske doku-
mente iskala odločitve v združenem
delu, se je z volitvami v marcu pre-
teklega leta prenesla na dosledno
odločanje delegatov — v zbor upo-
rabnikov, v katerem ima združeno
delo 40 delegatskih mest in krajev-
ne skupnosti 35. Zbor izvajalcev pa
je bil spremenjen tako, da je dele-
gatsko mesto pridobila strokovna
služba skupnosti za zaposlovanje in
dve delegatski mesti strokovna
služba skupnosti socialnega skrb-
stva, ki je organizirana kot delovna
skupnost. Dijaški dom v Ptuju in
osnovna šola dr. Ljudevita Pivka je
bila uvrščena med uporabnike.
Področje samoupravnega spo-
razumevanja je bilo polno težav
zaradi neusklajenosti planskih
dokumentov, zamujanja rokov in
nekaterih razlik v pristopu k spora-
zumevanju, ki so značilne za vsa
področja družbenih dejavnosti v
SR Sloveniji.
Svet za varstvo družine je obrav-
naval skupno 1535 zadev, od tega
največ valorizacij preživnin, svetu
za varstvo odraslih pa je bilo posla-
nih v razpravo 605 različnih
prošenj, največ za dodelitev druž-
benih denarnih pomoči. Ce pri-
merjamo dejavnost z letom poprej
je število obravnavanm primerov
zelo naraslo. K temu je pripomoglo
tudi dejstvo, da je bilo v lanskem
letu na novo urejeno usposabljanje
za 111 otrok, ki jim skupnost zago-
tavlja plačilo stroškov usposablja-
nja namesto prejšnjih — izobra-
ževalne ter skupnosti za pokojnin-
sko in invalidsko zavarovanje.
Iniciativni odbor za pripravo ted-
na starejših občanov pri skupščini
socialnega skrbstva je pod pokrovi-
teljstvom SZDL pripravil dramsko
predstavo in izlet, ki se ga je ude-
ležilo 307 občanov, starih nad 70
let.
Financiranje skupnosti socialne-
ga skrbstva je bilo urejeno s pris-
pevno stopnjo, s solidarnostnimi
sredstvi in s prispevki uporabnikov
— samoplačnikov.
V letu 1978 je po hudih neurjih s
točo v Sloveniji stekla solidarnost-
na akcija, ki je je bila deležna tudi
občina Ptuj in sicer v višini 846 ti-
soč dinarjev, ki so jih namenili
družinam in občanom kot denarno
pomoč v najnujnejših primerih.
Tako lahko rečemo, da je skup-
nost v preteklem letu delovala na
večih področjih razgibano in dokaj
uspešno, zlasti na področju samo-
upravnega sporazumevanja in tudi
pri usposabljanju in dograjevanju
delegatskega sistema.
mš
Skupščina Požarne
skupnosti
občine Ptuj
Delegati obeh zborov skupščine Po-
žarne skupnosti se bodo sestali v sredo,
28. februarja, da bi najprej razpravljali
in potrdili zaključni račun za leto 1978.
Zatem bodo obravnavali predlog
sprememb in dopolnitev samouprav-
nega sporazuma o ustanovitvi Požarne
skupnosti in spremembe ter dopolnitve
statuta. Delegati se bodo odločali o
sprejemu predloga poslovnika skup-
ščine in izvršilnega odbora ter o pred-
logu poslovnika za delo samoupravne
delavske kontrole Požarne skupnosti.
Ob koncu bodo posredovali še dele-
gatska vprašanja.
N. D.
Razprava O osnudoi zai(ona O usmeijenem
■ I v__ ■
izoiiraž6vaiyi
v sredo, 28. februarja se bodo na 5. redni seji
skupščine sestali delegati zbora uporabnikov in zbora
izvajalcev skupščine izobraževalne skupnosti občine
Ptuj. Najprej bodo razpravljali o osnutku zakona o
usmerjenem izobraževanju, ki je bil objavljen v prilogi
št. 1. Poročevalca z dne 29. januar 1979, o predlogu za
izdajo zakona o osnovni šoli in o predlogu za izdajo
zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok.
Sledila bo razprava o poročilih o delu skupnosti z
realizacijo finančnega načrta za leto 1978 in o izvaja-
nju investicij, o delu skupnih služb SIS družbenih
dejavnosti in o poročilu samoupravne delavske kon-
trole IS Ptuj. Zatem se bodo delegati odločali o spre-
jemu predloga sklepa o podaljšanju začasnega finan-
ciranja skupnosti v tem letu, o predlogu investicijske-
ga programa za gradnjo Doma učencev v Ptviju in o
sprejemu samoupravnega sporazuma o ugotavljanjih
in razporejanju prihodkov, skupnega dohodka in o
združevanju skladov v Kreditni banki Maribor
združeni v Ljubljanski banki — Združeni banki.
Ob koncu bodo delegati posredovali še vprašanja
delegacij.	N. D-
tednik ~
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Samoupravljanje
v učnem procesu
Skladno s pripravami na usmer-
jeno izobraževanje v srednjem šol-
stvu, že dalj časa poteka razvoj
novih samoupravnih odnosov v uč-
nem procesu.
Učitelj in učenec, ki sta povezana
nied seboj s prenosom informacij,
tako od učitelja na učenca kot od
učenca na učitelja; samoupravljata
v razredu, ki je temeljna delovna
enota. Samoupravljanje uresniču-
jeta tako, da organizirata pouk ozi-
roma učenje, pripravljata letni de-
lovni program, razpravljata in od-
ločata o učnem uspehu, priprav-
ljata in vodita razredne konference.
Razredne konference ali oddelč-
ne konference (ta izraz se je bolj
udomačil) so nov^ oblika dela v
šoli. Doslej smo bili navajeni, da
smo o uspehih in neuspehih raz-
pravljali le učitelji in to v zborni-
cah, v okolju, kjer se problemi niso
rojevali. Pri razpravah je ponavadi
sodeloval tudi razredni predstav-
nik, vendar je bilo to sodelovanje
zgolj formalno. Učenci so sodelo-
vali, niso pa odločali.
Oddelčna konferenca pa je zbor
učencev in učiteljev, kjer vsi učenci
in učitelji razpravljajo in odločajo
o učnem uspehu, o načinu dela, po-
moči sošolcem, o odnosih med uči-
telji in učenci, o delu razredne
skupnosti. Na ta zbor povabimo
delegate starše, večkrat pa kar vse
starše. Oddelčne konference sprej-
mejo ustrezne sklepe, ki so obvezu-
joči za učence in učitelje. Učitelj-
skemu zboru je tako ostala samo
vloga usmerjanja, usklajevanja in
načrtovanja.
Na gospodarsko-upravnih šolah
imamo oddelčne konference že
tretje leto, vendar nekatere še niso
zaživele tako kot bi morale. Zato se
v letošnjem šolskem letu veliko več
pogovarjamo o vlogi oddelčne kon-
ference, saj mora biti le-ta jasno
opredeljena vsem učiteljem. Učenci
oddelčne konference jemljejo z
veliko resnostjo, saj v njih vidijo
rešitev svojih problemov.
Kako izgleda takšna konferenca?
Odbor razredne skupnosti pripravi
skupaj z razrednikom ali sam dnev-
ni red, določi delovno predsedstvo
in zapisnikarja. Na konferenco po-
vabijo starše ali delegate staršev,
ravnatelja, učitelje, ki učijo v raz-
redu, vzgojitelja v domu, v razre-
dih šole za prodajalce pa predstav-
nika ustreznega trgovskega podje-
tja.
Na podano poročilo o uspehu,
poda ga razrednik, se običajno raz-
vije izredno živahna razprava, ki
narekuje sprejem določenih skle-
pov.
Ob prvem polletju so učenci naj-
večkrat sprejemali sklepe o izbolj-
šanju učnega uspeha. Na udaru pa
so bili zlasti učenci z negativnimi
ocenami. Tako so v nekaterih raz-
redih tem učencem določili tudi
pomoč pri učenju v času počitnic in
tudi datume, do katerih morajo
popraviti ocene. Za predmete, kjer
je več negativnih ocen smo uvedli
tudi dopolnilne ure, krožke, ki jih
vodijo sami učenci. Sprejeli so se
tudi sklepi glede podelitve pohval
in vzgojnih ukrepov; ocenili svoje
vedenje in vedenje svojih .sošolcev.
Na vseh oddelčnih konferencah
pišejo zapisnike, iz katerih je
pozneje moči zaznati osnovno vse-
bino vseh razgovorov. Tako se je
ugotovilo, da so učenci na teh kon-
ferencah ob polletju imeli nekaj
pripomb tudi na delo učiteljev. Te
pripombe so učitelji z učenci razre-
šili v tistih sredinah, kjer so se poja-
vili in obenem poskušali svoje delo
tudi izboljšati.
V prihodnjem obdobju pa bo po-
trebno te sklepe konferenc tudi
izpolniti. Tako je treba izboljšati
učni uspeh.
Zavedamo se tudi, da so ti kora-
ki, ki smo jih doslej naredili, šele
začetni in da nas čaka še težka pot,
da bo samoupravljanje v šolskih
klopeh zaživelo v pravi meri in s
polno odgovornostjo učencev in
učiteljev.
M. Gojkovič
URESNIČEVANJE TITOVIH BESED V PRAKSI
SREČANJE BRATSTVA
IN PRIJATEUSTVA
Na seji Medobčinsko-medrepubliškega
odbora občinskih svetov Zveze sindikatov
Hrvatske in Zveze sindikatov Slovenije občin
Cakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor,
Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica in
Varaždin, ki je bila v Slovenski Bistrici 17.
februarja 1979, so svečano z.aključili 17.
tradicionalna medrepubliška delavska Srečanja
bratstva in prijateljstva — Slovenska Bistrica
'78. V sklepni politični oceni je ugotovljeno, da
so bile vse naloge po programu medrepubliške-
ga sodelovanja v letu 1978 uspešno uresničene.
Program je izvajalo nad 5.000 aktivnih članov
kulturnih in športnih društev, družbe-
nopolitičnih organizacij, pripadnikov civilne
zaščite, mladine in pionirjev. Kulturne, športne
in druge prireditve si je ogledalo nad 25.000
ljudi.
Najbolj razgibana aktivnost se je odvijala na
področju medrepubliške kulturne izmenjave, v
kateri je aktivno sodelovalo nad 2.000 članov 34
pevskih zborov, tamburaških in pihalnih orke-
strov, ansamblov, likovnih in drugih kulturnih
skupin, ki so s svojimi skrbno in kvalitetno
pripravljenimi kulturnimi programi gostovali na
območju SR Hrvatske in SR Slovenije. Močan
odmev med prebivalstvom so imele skupne
kulturne prireditve na katerih so sodelovale
kulturne skupine sodelujočih občin obeh brat-
skih republik, in to: Razstava ,,Delavska likov-
na ustvarjalnost", v Koprivnici; Revija kuhur-
nih skupin ob Dnevu bratskih občin v okviru
Tedna kajkavske kulture, v Krapini; Revija
pihalnih orkestrov, v Ptuju; Revija mladinskih
pevskih zborov osnovnih šol in razstava pionir-
skih likovnih del, v Mariboru.
Med najuspešnejše akcije v letu 1978 se
uvršča druga medrepubliška praktično reševalna
vaja enot in štabov civilne zaščite ,,Brat-
stvo—enotnost—solidarnost—Ptuj '78", v
Ptuju, ki jo je izvajalo 1.100 pripadnikov civil-
ne zaščite SR Hrvatske in SR Slovenije ob
sodelovanju krajanov krajevne skupnosti Jožeta
Potrča Ptuj. Vajo si je ogledalo nad 4.000 ljudi
iz 74 občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Na
zboru udeležencev vaje je bil sprejet sklep o
podpisu Listine o solidarnosti in sodelovanju
enot in štabov civilne zaščite pri reševanju in
zaščiti prebivalstva, kulturnih in drugih dobrin
v vseh situacijah v miru ali vojni.
Tradicionalnega srečanja članov Zveze
rezervnih vojaških starešin, v Vinici pri
Varaždinu, se je udeležilo nad 100 članov, ki so
se pomerili v šahu, v streljanju z polavtomatsko
puško, poslušali predavanje generala Višnjiča in
izmenjali iskušnje o delu ZRVS.
Druga mladinska delovna brigada SSOH in
ZSMS ,,Bratstvo—prijateljstvo" je dosegla
odlične delovne uspehe na zvezni mladinski
delovni akciji ,,Kozjansko '78" ter se uvrstila
med najboljše mladinske delovne brigade.
V Čakovcu je bilo posvetovanje o stanovanj-
ski izgradnji in o uveljavljanju samoupravne
stanovanjske politike v praksi. V Ptuju so se
sestali novinarji organizacij združenega dela in
lokalnih informativnih sredstev ter razpravljali
o uveljavljanju vpliva združenega dela na sred-
stva javnega obveščanja. Obeh posvetovanj se
je udeležilo nad 130 udeležencev, ki so se zavze-
li, da se tudi v prihodnje izmenjujejo izkušnje
preko dobro organiziranih posvetovanj.
Na Osankarici na kraju poslednjega boja
Pohorskega bataljona se je srečalo nad 1.000
delavcev, mladine in borcev NOV SR Hrvatske
in SR Slovenije. V Babincu v občini Varaždin
so se srečali prosvetni delavci in pionirji osnov-
ne šole Babinec in osnovne šole Franc Osojnik
Ptuj ter sprejeli in podpisali Listino o pobrate-
nju obeh šol.
Na športnih in drugih tekmovanjih se je
srečalo nad 1.000 delavcev, ki so se pomerili v
športnih veščinah v Čakovcu, Koprivnici, Ptuju
in v Varaždinu. V tekmovanju so sodelovah
tudi pionirji osnovne šole 8. Maj Varaždin in
osnovne šole Toneta Žnidariča Ptuj, v Ptuju, ki
so preiskusili svoje znanje v poznavanju cestno
prometnih predpisov in v spretnostnih vožnjah
z dvokolesom.
17. medrepubliška delavska Srečanja bratstva
in prijateljstva ter doseženi uspehi so ponovno
potrdili pravilnost odločitve občinskih svetov
SSH in ZSS občin Cakovec, Ptuj in Varaždin,
ko so 16. septembra 1961 na skupni seji v Ptuju
sprejeli programsko usmeritev organiziranih
oblik medrepubliškega sodelovanja. Praksa
dokazuje, da se v uresničevanje programa
medrepubliškega sodelovanja iz leta v leto
vključuje vse več novih ljudi, organizacij
združenega dela, krajevnih skupnosti, šol,
društev in organizacij. Pomembno vlogo pri
razvijanju medrepubliškega sodelovanja
opravljajo javna informativna sredstva, ki
seznanjajo javnost o akcijah, ki se izvajajo po
programu medrepubliških delavskih Srečanj
bratstva in prijateljstva.
Uspehi medrepubliškega sodelovanja so še
toliko bolj pomembni, ker akcije sodelovanja
segajo v organizacije združenega dela med
delavce, v krajevne "skupnosti med občane, v
šole med pionirje in mladino, skratka v vsak
kotiček, kjer dela in živi ustvarjalec in upravlja-
lec naše družbe. Medrepubliško sodelovanje ni
zaprto v forumske oblike dela, kajti skupno
dogovorjene naloge zahtevajo konkretne akcije,
ki jih v vsakodnevni praksi uresničujejo delavci,
kmetje, mladina in pionirji.
Največja vrednota medrepubliškega
sodelovanja se zrcali v nenehnem utrjevanju
bratstva, enotnosti, prijateljstva in sodelovanja
med narodi in narodnostmi socialistične
Jugoslavije. Vredno je posebej poudariti, da vse
akcije na področju medrepubliškega sodelova-
nja in doseženi uspehi skupnega dela v pravem
pomenu besede pomenijo uresničevanje TITO-
VIH besed o bratstvu in enotnosti v vsakodnev-
ni praksi.
FELIKS BAGAR
OB 35. LETNICI ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE
PRIREDITVE SKOZI
VSE LETO
35-letnico organov za notranje
zadeve bodo delavci UJV Maribor
letos obeležili še posebej slovesno,
saj sovpada praznovanje tudi s 60-
letnico SKOJ-a, z obletnico smrti
Dura Dakoviča in Nikole Hečimo-
viča in 35-letnico prihoda XIV. di-
vizije na Štajersko.
Številne prireditve in slovesnosti
se bodo zvrstile skozi vse leto v vseh
večjih središčih podravske in koro-
ške regije, glavni namen pa je pri-
bližati in utrditi sodelovanje delav-
cev UJV z delovnimi ljudmi in ob-
čani ter tako okrepiti družbeno sa-
mozaščito in podružbljanje varno-
sti nasploh.
Program prireditev je razdeljen
na tri dele, na kulturni, športni in
pohodniški del.
Iz sporeda športnih prireditev je
v nedeljo 18. februarja potekalo pri
Partizanskem domu na Pohorju
tradicionalno tekmovanje v smuča-
nju. Med seboj seje pomerilo prek
100 pripadnikov UJV, JLA in teri-
torialne obrambe.
V	okviru kulturnih prireditev pa
bo danes zvečer v veliki Unionski
dvorani v Mariboru jubilejni kon-
cert godbe milice iz Ljubljane.
Hkrati so v avli dvorane pripravili
razstavo fotografij ob 30 letnici
delovanja godbe milice.
Delavci UJV Maribor priprav-
ljajo zanimivo razstavo likovnih
del upokojenih in aktivnih delavcev
milice ter strokovno razstavo kri-
minalistično tehničnih pripomoč-
kov in delovne opreme milice.
Razstavo bodo pripravili v sodelo-
vanju s kriminalističnim muzejem
iz Ljubljane. Za tem, ko bodo obe
razstavi predstavili mariborskemu
občinstvu ju bodo prenesli še v
Ravne na Koroškem in v Ptuj. V
okviru Borštnikovega srečanja pa
bodo delavci UJV organizirali go-
stovanje enega izmed ansamblov v
Slovenj Gradcu.
Od športnih prireditev naj ome-
nimo še tekmovanja v plavanju, ki
bo marca potekalo v kopališču Pri-
stan v Mariboru. Razen tega bodo
delavci UJV pripravili še tekmova-
nja v kegljanju, v streljanju in tra-
dicionalno tekmovanje za prehodni
pokal UJV Maribor.
Največ prireditev bo ob tednu
varnosti v maju. Proslave bodo v
vseh občinskih središčih, osrednja
pa bo 13. maja na sam dan varnosti
v Mariboru, kjer bodo najzasluž-
nejšim delavcem UJV podelili
plakete samoupravljanja.
V	okviru pohodnega programa
bodo pripravili 26. in 27. maja po-
hod na Duh, ki se ga bodo udeležile
tudi delegacije nekaterih krajevnih
skupnosti ter skupina šolskega cen-
tra v Tacnu in miličniške šole v Ma-
riboru. Razen tega bodo pripravili
še vrsto izletov in pohodov k po-
mnikom NOB ter tovariško sreča-
nje mladine z udeleženci pohoda
XIV. divizije na Štajersko in druge
prireditve. Celotno praznovarije v
jubilejnem letu bodo delavci UJV
zaključili s svečanostjo ob 29. no-
vembru, dnevu republike.
Prav bi bilo, da se občani polno-
številno udeležujemo vseh priredi-
tev, v počastitev 35-letnice organov
za notranje zadeve in drugih
jubilejnih prireditev ter tako sami
prispevamo k večjemu podružblja-
nju varnosti.
M. Ozmec
80let Krambergerjeve mame
V krogu svoje družine je minulo
soboto proslavila svoj 80. rojstni
dan Nežka Krambergerjeva iz
ftuja, nosilka spomenice 1941 in
številnih odlikovanj, ki jih je za
svoje delo sprejela v povojnem ča-
su. Tovarišica Nežka je kljub
visokim letom še vedno čila in
polna življenjskega optimizma, ki
p ni izgubila v njenih natežjih
'etih, polnih trpljenja in prestane-
ga vojnega gorja.
Se danes se živo spominja
predvojnih let, ko se je njen mož
rranc Kramberger vključil v
koinunistično partijo Jugoslavije
'".ko je skupaj z njim pomagala
Pr' težkem ilegalnem političnem
aelu. Njen dom je po vdoru
Okupatorja postal stalno zbirališče
a^ivistov iz vseh krajev in domala
sa družina je pomagala postavlja-
" temelje Osvobodilni fronti v
ptujskem okolišu. V hiši delavca v
železniških delavnicah v Ptuju in
^omumsta Franca Krambergerja
^^ njegove žene Nežke so
prioravljali tiskarno, širili ilegalni
tisk, zbirali hrano in drugi material
za partizane ter opravljali številne
kurirske poti.
Okupator je kmalu izvedel za
njihovo dejavnost in že decembra
1941 aretiral Nežko ter jo skupaj z
mladoletnima hčerkama Štefko in
Mileno odpeljal v zloglasno
taborišče Rawensbruck. Ob
aretaciji je možu Francu uspelo
pobegniti in se je umaknil v
ilegalo; kot borec Lackove čete je
padel 8. avgusta 1942 leta v
znanem poslednjem boju pri
Most ju.
Nežka Krambergerjeva je aktiv-
no politično delovala tudi v tabori-
šču v katerem so si številne zaved-
ne Slovenke zadale nalogo, da
bodo kar največ sabotirale in pri
tem tudi delno uspevale. Vendar v
večjem številu ni bilo mogoče, ker
so bile tudi med internirankami
takšne, ki so vsak sumljiv
postopek ovajale paznikom.
V dnevih in letih — polnih
trpljenja je bila tovarišica Nežka
priča umorov tisočih otrok, žena
in mater iz vseh koncev Evrope, ki
jih je nacizem zasužnjil in hotel
iztrebiti. Vendar Nežka tudi v
najtežjem času ni omagala. Trdo
kmečko življenje, ki ga je bila
vedno vajena, občutek moči ob
največjih strahotah in vera v
pravičnejši in lepši čas je Nežki
dajalo tiste energije, ki ji je bila še
potrebna, da je preživela in se po
zlomu fašizma vrnila v svojo
osvobojeno domovino skupaj s
hčerkama Štefko in Mileno. Takoj
se je vključila v obnovo in utrjeva-
nje ljudske oblasti zakar je bila
tudi večkrat odlikovana.
Kljub temu, da so strahote
vojne, trpljenje v taborišču in trdo
povojno delo pustili v Nežkinem
zdravju marsikatero posledico, je
16. februarja letos dočakala svoj
80. rojstni dan h kateremu ji v
imenu borcev in aktivistov NOV
ter ostalih občanov in delovnih
ljudi ptujske občine iskreno
čestitamo!	mš
*	svojih pravnakov. Manjka najmlajši Vidko, ki
fotografskega aparata.	fotocmš
Nežka Krambergerjeva
foto: mš
Problemi prepre&vanjp
zanositve- kontracepcija
(4. nadaljevanje)
Toda takoimenovana klientska napaka, ki jo povzroča PRE-
MALO NATANČNA UPORABA, je dokaj pomembna. Napa-
ke so tri: 1) pozaba použiti tableto ob pravem času; 2) izbira 5.
dne kot začetek jemanje tablet v piA'em ciklu uporabljanja in 3)
prekinitev jemanja zaradi eventualnih nerednosti v krvavitvah.
Kontraceptivno mediciniranje je tako zelo množično, da bi
moralo biti čim enostavnejše, lahko izvedljivo in bi moralo biti
tudi primemo poceni. V civiliziranem svetu je to zadovoljivo
urejeno. Toda tam. kjer bi bilo najbolj umestno, celo nujno; v
revnih, nenaprednih in preobljudenih deželah, je IZ MATE-
RIALNIH RAZLOGOV ZA NAJBOLJ POTREBNO VEČI-
NO PRAKTIČNO NEDOSEGLJIVO.
Manj pomembna pomanjkljivost te metode je. da REVER-
ZIBILNOST NI POPOLNOMA ZANESLJIVA, saj nastopajo
nemotene ovulacije (izleženje ženskega spolnega jajčeca) po
prekinitvi jemanja hormonske tablete v prvem mesecu komaj v
73 %. To se pravi, da 27 % žensk tudi po prekinitvi ostaja za
nedoločen čas funkcionalno sterilnih. Skoraj vedno se prvo
ponovno menstrualno obdobje podaljša na približno 35 dni.
Včasih pa nastopi takoimenovana postpilulama amenoreja —
izostanek mesečnega perila. Tako sekundarno prenehanje
menstruiranja pa navadno ni direktna posledica antikoncepcije,
temveč je pogojeno po konstitucijonalni, vrojeni labilnosti
nihajočega menstrualnega ciklusa. Isto se včasih pojavlja tudi
pri t istih ženskah, ki so začele z zakasnelim začetkom menstruira-
nja.
Cim bolj zgodaj je menstruiranje pričelo-in čim bolj redno se
je nadaljevalo, tembolj redno se ponovno pojavi po prekinitvi
antikoncepcije. pa čeprav bi ta trajala tudi več zaporednih let.
Tako mora ženska, ki je začela z menstruacijo pozno okrog 17.
leta starosti — in je nato zelo neredno menstruirala, pričakovati
po prekinitvi kontracepcijske kure eventualno ustavitev men-
struiranja. pa četudi bi poprej jemala hormonalno antikoncep-
tivno sredstvo le nekaj mesecev.
V takih primerih ni umestno uvajati običajnih prekinitev
antikoncepcije. ker je praksa pokazala, da PRAV V TAKIH
PRIMERIH ČESTO PRIHAJA DO NEZAŽELENIH ZANO-
SITEV.
Medicina ima sicer na razpolago sredstva, s katerimi lahko
nezaželjeno prekinitev menstruiranja znova spravi v tek.
Posebno poglavje pri kontracepciji so NEZAŽELJEN
STRANSKI POJAVI VPLIVI. OZIROMA CELO ŠKODLJ!
VOSTl. Pogostnost in težina takih pojavov je zelo različna
Opažamo različnost delovanja po različnih narodnostih, indivi-
dualna reagiranja od ženske do ženske, pa tudi psihična vpliv-
nost osebnega zdravnikovega posvetovanja igra pomembno
vlogo.
Hormonalna kontracepcija je na splošno pod pomembnim
vplivom psihičnega stanja klientke in zaupanje v uspešnost le
metode. Nastrojenje obravnavane ženske pa je seveda pod
direktnim vplivanjem zdravnika. Se pravi, da bi bilo najbolj
idealno, da bi si posamezne ženske izbrale SEBI NAJBOLJ
PRIMERNEGA IN ZAUPNEGA ZDRAVNIKA, s katerim bi
bila takorekoč v prijateljskih ingloboko zaupnih odnosih. Žal pa
je to v vsakem primeru težko izvedljivo.
Se nekaj je vredno pojasniti, namreč to. da ni vedno mogoče
zgolj s spreminjanjem doziranja antikonceptivnih sredstev
direktno vplivali na stranske učinke.
Sledi 5. nadaljevanje in konec
6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
22. februar 1979 - tednik
70 KAMENČKOV V MOZAIKU ŽIVLJENJA FRANCA IRGLA
Veterinar in še marsikaj
Franc Irgl je doma iz Ormoža, še
vedno je krepak iri prijazen možak.
Najbrž ni človeka v Ormožu in nje-
govi okolici, ki bi ga ne poznal. Že
lani v decembru je dodal mozaiku
življenja 70. kamenček. Zakaj ima
besedo prav veterinar in pozneje
inšpektor Franc Irgl?. Vzrokov za
to je več. V njegovem življenju je
bilo veliko zanimivosti in doživetij,
v njegovem delu mnogo zamisli,
idej in konkretnosti. Bil je kmečki
sin in njegovo življenje je bilo že v
rani mladosti povezano s kmečkim
delom, opravki z živino itd. Najbrž
je to eden od razlogov, da se je ka-
sneje posvetil zdravljenju živine.
Ja, veliko mu je pomenilo zdravje,
ureienost itd.
Takoj po vojni ste bili v Ormožu
pobudnik kolektivnega zavarova-
nja živine in takrat ste tudi postavili
prve trdne temelje za zdravljenje ži-
vine. Zakaj te pobude in želie?
,,Pobude za kolektivno zavaro-
vanje govedi, konjev in drugih
živali so pravzaprav nastale že v ta-
kratni Kmetijski zadrugi v Ormožu
in Si^edišču ob Dravi. Takrat je de-
loval Medzadružni živinorejski od-
bor, ki je to zavarovanje vodil in
sprejemal razne predloge. Takoj po
vojni je bila zavarovana samo
rodovniška živina, kasneje so živi-
norejci iz okoliških vasi predlagali,
da se naj kolektivno zavarujejo
tudi ostale domače živali. Pogoj za
kolektivno zavarovanje je bilo
članstvo v kmetijski zadrugi. Prav
tu so bile moje prve pobude. Mno-
gim kmetom sem predlagal član-
stvo in jim omenjal zavarovanje
živine. Ko je takemu zavarovanju
odprl zeleno luč še mariborski
DOZ, ki je znižal premijo zavaro-
vanja, smo v Ormožu pravzaprav
začeli s kolektivnim zavarovanjem.
K zavarovalnini živine sta del de-
narnih sredstev poleg DOZ-a
prispevali tudi KZ Ormož in Sredi-
šče.
Ko smo v občini nekako uredili
kolektivno zavarovanje živine, reči
moram, da so kmetje takšno zami-
sel zelo dobro sprejeli, smo začeli
iskati odgovore na vprašanje o
zdravljenju te živine. Zamisel je na-
stala, naj ne bo preveč smešno, v
gostilni. Bili smo trije, predstavnik
DOZ-a, mariborskega živinorejske-
ga referata in jaz, ki smo nekako
začeli postavljati temelje zdravlje-
nja. Ker smo imeli v Ormožu zava-
rovano veliko število živine, smo
dobili tudi sredstva za zdravljenje
te živine. Prav to je bilo najvaž-
nejše. Druga pomembnejša zadeva
je bila brezplačno zdravljenje živi-
ne. Tudi tu smo uspeli. Brezplačno
smo zdravili govedo in konje. Po-
sledica vseh teh prizadevanj je bila,
da smo dosegli obvezno zavarova-
nje živine z brezplačnim zdravlje-
njem. V občini je bilo v začetku
nekaj težav pri kolektivnem
zavarovanju, kasneje jih je bilo
vedno manj."
Danes je takšno zavarovanje
normalno, nobenih težav ni. Kako
so kmetje sprejemali te novosti?
,,Zdi se mi, da so jih sprejemali
dobro, le zdravljenje jim ni bilo
povsem jasno. Lahko si predstav-
ljate, kako je bilo kmetu in veteri-
narju pri srcu, ko je bilo treba
ozdraviti kakšno ubogo kravico,
edino v hlevu. Denarja ni bilo na
pretek, kmet ni imel denarja za
zdravila niti za veterinarja. Ko smo
začeli uveljavljati brezplačno
zdravljenje, se je stanje izboljšalo.
Živinorejci so novosti osvajali hi-
tro, skoraj brez besed. Slo je nam-
reč za življenje živine. Tudi poklic
veterinarja je postal lažji."
Reči je treba, da ste opravili kar
precej pionirskega dela. Zanimivo
bi bili izvedeti, kod vas je vodila
pot in s čim ste potovali?
„Po bregačah in dolinah, po sla-
bih in blatnih poteh in stezah. Obi-
skal sem domala vse hribovske do-
mačije v ormoški občini. In s kakš-
nimi prevoznimi sredstvi? Največ
peš; no, prevažal pa sem se tudi s
kolesom, motorjem in z unimogo-
vim vozilom. Nikoli ne bom poza-
bil koliko sem prepešačil, kaj danes
pomeni priti na Gomilo,
Jeruzalem, Kog itd. Nič, a vča-
sih ,, , nimam besed."
Ste bili sami, ali ste imeli kakš-
nega pomočnika?
„Od leta 1945 do 1958 sem bil
sam. Pri delu mi je pomagal samo
bolničar, leta 1958 je delo postalo
nekoliko lažje, prišel je Jože Bešvir
in delo sva si razdelila."
Dogodkov ni bilo malo, se Spo-
mnite kakšnega posebnega?
,,Kako da ne. Veliko je bilo
pripetljajev v tem mojem mozaiku
življenja. Vseh se ne morem spo-
mniti. No, pa vseeno. Bilo je neke
noči, jaz jo imenujem najvzburlji-
vejša in najvznemirljivejša noč
mojega dela. Tako seje dogajalo: z
Unimogom rinemo skozi blato,
prebijamo se v Hermance, v neko
viničarijo, da bi rešili tele in kravo.
Ko se lotim dela, me kliče že človek
iz Središča, kar sam je prišel k
meni, medtem pa me je doma že
iskal neki kmet, ki je ženi zatrjeval,
da kobila ne more skotiti. Skratka,
bilo je burno, delovno in napeto.
Se najslabše se je godilo ženi doma.
Tisti kmet jo je kar naprej nadle-
goval,toda ne v slabem smislu be-
sede in spraševal, če sem že doma.
Proti jutru sem končno ,,priro-
mal" domov. Ko sem zlezel z Uni-
moga, se k meni najprej priplazi
senca, potem človek, ki reče: ,,Pa
ste res bili zunaj, žena ni lagala."
Ko zvem, kaj je, se seveda odpra-
vim k njemu in sem rešil še žrebi-
čka. Dogajalo se je, da sem bil noč
in dan na nogah. Delo ni bilo
lahko, podobno mojemu življe-
nju."
Se beseda o umetnem osemenje-
vanju živine. Bili ste prvi v Severo-
vzhodni Sloveniji in tretji v
Sloveniji pri uveljavljanju umetne-
ga osemenjevanja živine. Od kod te
pobude?
,,Pobudnik sem res bil, vendar to
še ne pomeni uspeha. Od pobude
ne bi bilo ničesar, če ne bi v akciji
sodelovala kmetijska zadruga. V
Ormožu smo si zelo želeli, da bi
imeli lepo govedo. Za to nam je
bilo potrebno pravo seme. Obiskali
smo znanstveni veterinarski center
v Ljubljani in tam videli zdrave, le-
pe in kvalitetne bike. Tudi mi smo
si želeli takšnih. Dogovorili smo se,
da bomo iz Ljubljane dobivali
seme. Od takrat naprej smo seme
dobivali trikrat tedensko. Uspeli
smo, čeprav nas je marsikatero
kmečko oko silno kritično gledalo.
Kmalu se je živinorejec navadil tudi
tega. Umetno osemenjevanje je
moralo biti, če ga ne bi bilo, bi
danes še vedno capljali v razvoju
živinoreje. Danes smo lahko kar
ponosni na tista leta od 1950 do
1960, ko smo začeli z osemenjeva-
njem in ga tudi popolnoma osvo-
jili."
Že uvodoma ste omenili kmetij-
sko zadrugo, najbrž ne brez razlo-
ga. Pionirsko delo ste opravili tudi
na področju zadružništva. Kaj
lahko rečete o tem?
,,Zadružništvo v Ormožu in Sre-
dišču je bilo močno že pred vojno.
Po vojni je bila naloga kmetijskih
delavcev, da^pet organizirajo kme-
tijske zadruge in oblike zadružni-
štva. Kmetijske zadruge so bile sre-
dišče kmečkih dogajanj, pa ne
samo to. V zadrugah so bili stroji,
semena, literatura itd. To je zdru-
ževalo kmete med seboj. K temu
smo veterinarji dodali še skupin-
sko zavarovanje in brezplačno
zdravljenje in zadruga je imela
veliko možnosti, da k sodelovanju
povabi kmete. Kmetje so ugotovili,
da s takšno pomočjo postajajo mo-
čnejši in boljši živinorejci in polje-
delci. Kmalu po vojni smo organi-
zirali tudi odkup živine, začeli z
raziskovanjem bolezni pri živini
itd. To so torej osnovne oblike za-
družništva. Mislim, da smo na tem
področju veliko konkretnega
napravili/'
Kakšna so bila vaša prizadevanja
pri zatiranju metljavosti, te hude
živalske bolezni?
,,Na ormoškem območju je bilo
zaradi metljavosti veliko material-
ne škode. V letu 1955 sem izraču-
nal, da je bilo v občini kar 300
milijonov škode. To ni bilo malo.
Najhujše je bilo spomladi. Živina
je obležala, pomoči ni bilo. V 50
letih smo začeli z načrtnim delom.
Na ljubljanski veterinarski zavod
smo poslali veliko vzorcev, vsi so
bili pozitivni. Vzrok za to bolezen
so močvirnata tla, poplavljene
doline itd. Metilj se razvija v
malem blatnem polžku, kasneje se
prilepi na travo in tako zaide med
hrano živine. Zajedalca smo začeli
zatirati ob pomoči in sodelovanju
ljubljanskega veterinarskega zavo-
da in naše kmetijske zadruge ter za-
varovalnica, ki je financirala zdra-
vila. Po nekaj letih smo uspeli.
Skoda je bila vedno manjša, vedno
več živine smo ohranili pri življenju
in dobrem zdravju. Tudi danes se
še pojavi metljavosti, vendar v
manjšem obsegu. Regulacija poto-
kov, melioracija in drugo so danes
zelo omejili pojave metljavosti."
Seveda tukaj še ni konec priza-
devanj in dela veterinarja Franca
Irgla. Njegova prizadevanja so bila
tudi nagrajena. Poleg nekaterih ob-
činskih priznanj se v njegovih
rokah skriva Red dela s srebrnim in
zlatim vencem, odlikovanja, ki jih
podeljuje predsednik republike.
Tudi za delo na strokovnem podro-
čju je bil nagrajen. Pred leti so mu
izročili Zlato plaketo društva mari-
borskih in celiskih veterinarjev.
Franc Irgl se je rodil v Jane-
žovcih, bilo je to leta 1908. Mladost
je preživljal tako kot tisoče drugih
kmečkih sinov. Kot sam pravi, mu
je hlev že od nekdaj bil všeč. Rad je
gledal očeta, kaj počenjfe tam pri
kravah in teličkih. Kar naprej je
vtikal svoj nosek med vrata hleva.
No, leta 1934. se mu je želja ures-
ničila. Diplomiral je in postal vete-
rinar, 1936 se je zaposlil v Veliki
Gorici pri Zagrebu, potem je 3 leta
delal v Makedoniji, pred vojno se
je vrnil v Janežovce, med vojno pa
je bil nekaj časa v Ormožu, potem
tri leta v Avstriji. Konec vojne je
dočakal v Ptuju, od tu pa v Ormož,
kjer prijazen veterinar živi še
danes. Kaj vse je še počel? Pel je v
oktetu, igral na amaterskih odrih,
telovadil itd. Skratka njegova živ-
ljenjska pot je bila kot pot hudour-
nika. Vzgoja je bila trda, neizpro-
sna. ,,Vzgajalo me je samo življe-
nje in me metalo sem ter tja in prav
zaradi tega imam toliko življenj-
skih in delovnih moči," je še ob
slovesu rekel.
zk
Bil sem tudi veterinarski in-
špektor pri občinski skupščini
Recept za dolgo živ^enje: delo!
foto: zk
Širše o cestni problematiki
V ptujski občini
Lokalna skupnost za ceste občine Ptuj je bila usta-
novljena leta 1975. Ker je delo skupnosti kljub temu še
malo znano, smo se odločili, da vam v današnjem in v
prihodnjih številkah Tednika predstavimo delo
skupnosti. Skušali bomo čim boljše osvetliti delo in
probleme skupnosti. Danes posredujemo srednjeročni
program vzdrževanja in izgradnje magistralnih, regio-
nalnih in lokalnih cest v ptujski občini v obdobju 1976
—	1980 v letih 1976, 1977 in 1978. V prihodnji številki
pa bomo govorili o uresničevanju zastavljenih ciljev
razvoja. Prispevek je pripravil Jože Kolar, predsednik
izvršilnega odbora lokalne skupnosti za ceste.
Program modernizacije kategoriziranih cest je
opredeljen v srednjeročnem planu vzdrževanja in
izgradnje republiških cest v SR Sloveniji za obdobje
1976 — 1980, ki ga je sprejela Republiška skupnost za
ceste in v srednjeročnem planu lokalnih cest Lokalne
skupnosti za ceste občine Ptuj. Oba srednjeročna
plana sta bila sprejeta s samoupravnimi sporazumi.
Osnova plana je pospešena modernizacija vseh
kategoriziranih cest, predvsem na manj razvitih
območjih Haloz in Slov. goric.
Pri tem je treba poudariti, da je omrežje katego-
riziranih cest v občini Ptuj eno najgostejših v SR Slo-
veniji saj znaša gostota cestnega omrežja pri nas
1.04 km/100 ha površine med tem ko je republiško
povprečje 0,64 km/100 ha. Razen gostote obreme-
njuje našo cestno gospodarstvo tudi tehnično stanje
cest ter veliko število km makadamskega vozišča.
Leta 1975 to je pred pričetkom sedanjega srednje-
ročnega planskega obdobja je bilo stanje modernizi-
ranih cest v občini Ptuj naslednje:
Skupna	Dolžina	' %
dolžina	moder,	modernizacije
Magistralne ceste 41 j	41 j	100
Regionalne ceste \25,1	48,4	38,5
Lokalne ceste Ali.—	149,9	31,4
Skupaj: 543^8	239.4	37,2
Plan 1976— 1980 ter njegovo izvajanje:
Za izvajanje srednjeročnega plana modernizacije
in izgradnje kategoriziranih cest na območju občine
Ptuj so predvidena naslednja sredstva:
Rep. skup. za ceste — redni plan	130.700.000
Lokalna skupnost za ceste	52.340.000
Rep. skup. za ceste iz sredstev več
zbranega posojila na območju občine 11.000.000
Skupaj:	194.040.000
Z navedenimi sredstvi bi se moralo v obdobju 1976
—	1980 modernizirati naslednje število km cest ter
zgraditi most pri Borlu na reki Dravi.
—	magistralnih cest 13.75 km v vrednosti 22.100.000
—	regionalnih cest 45.55 km v vrednosti 84.600.000
—	lokalnih cest 86.60 km v vrednosti 52.340.000
—	most Bori	v vrednosti 35.000.000
Že ob sprejemanju srednjeročnega plana smo ugo-
tovili nevsklajenost med fizičnim obsegom plana in
predvidenimi sredstvi za njegovo izvajanje, saj so bila
izračunana na podlagi cen iz maja 1975.
To je prikaz stanja cdotnega cestnega omrežja
kategoriziranih cest v naši občini pred pričetkom izva-
janja srednjeročnega programa. Bolj podrobno pa bi
želel prikazati razvoj lokalnih cest v občini Ptuj za
plansko obdobje 1976— 1980.
V skladu z nalogami za katere je ustanovljena
lokalna skupnost za ceste bodo v tem srednjeročnem
obdobju realizirani naslednji cilji in naloge:
—	Redno vzdrževanje makadamskih cest 326 km
—	Redno vzdrževanje moderniziranih cest 150 km
—	nabava signalizacije
—	Modernizacija lokalnih cest	78,6 km
—	Modernizacija rep. cest	8 km
Za izvedbo programskih nalog v srednjeročnem
obdobju 1976— 1980 bo potrebno zagotoviti sredstva
v skupnem znesku 90.340.000 ta sredstva pa bi se upo-
rabila za:	J
1.	Funkcionalni izdatki	din 2,500.000
2.	Vračilo kreditov in obresti iz
preteklega obdobja	din 5,500.000
3.	Sofinanciranje vzdrževanja križišč
z železnico	din 2,000.000
4.	Redno vzdrževanje lokalnih cest
(makadamskih)	din 15,000.000
5.	Vzdrževanje (položitev asfaltbetona)
asfaltiranih lokalnih cest	din 11.000.000
6.	Nabava signalizacije	din 2,000.000
7.	Modernizacija lokalnih cest	din 47,540.000
8.	Modernizacija regionalnih cest	din 4,800.000
Skupaj: din 90,340.000
Sredstva za uresničitev ciljev bodo zagotovljena iz
naslednjih virov:
, 11.
1.	Izvirni dohodki Lokalne skupnosti za
ceste	din 45,440.000
2.	Sredstva krajevnih skupnosti
, (samoprispevek)	din 16,200.000
3.	Sredstva republiške skupnosti za
ceste	din 2,200.000
4.	Združena sredstva gospodarstva din 21,0(X).000
5.	Krediti	din 5,500.000
,Skupaj: din 90,340.000
Izvirni dohodki lokalne skupnosti za ceste
predstavljajo v tem planslčem obdobju 45.440.000 to
so dosedanji dohodki skupnosti. Ta sredstva se bodo v
glavnem upravljala za redno dejavnost skupnosti to je
vzdrževanje cest za funkcionalne izdatke, poravnavo
zakonskih obveznosti, en del pa tudi za modernizacijo
cest.
Krajevne skupnosti na območju katerih se bodo
izvajale modernizacije cest pa bodo v srednjeročnem
obdobju prispevale svoj delež v višini 16.200.000 din
oziroma za modernizacijo posameznih odsekov cest
kot je razvidno iz vsklajevalnega dokumenta Lokalna
skupnost za ceste pa bo pri modernizaciji regionalnih
cest pritegnila k sofinanciranju tudi republiško skup-
nost za ceste, ki ima v svojem srednjeročnem
programu predvideno tudi takšno obliko delovanja.
Sredstva iz gospodarstva v višini 21,000.000 se bodo
uporabila za modernizacijo.
Zaščitno cepljenje otrok proti
nalezljivim boleznim
Za preprečevanje mnogih na-
lezljivih bolezni so cepljenja zaen-
krat najvažnejši protiepidemiološki
ukrep, ki nam omogoča, da neka-
tere nalezljive bolezni uspešno zni-
žujemo.
Nalezljive bolezni zapuščajo pri
človeku, ki jih je prebolel, krajšo
ali daljšo, včasih pa tudi dosmrtno
imunost ali odpornost. Medicinska
znanost pa si je že od nekdaj priza-
devala, da bi na umeten način do-
segla to odpornost in se izognila
vsemu tveganju, ki ga prizanaša z
naravno okužbo pridobljena na-
lezljiva bolezen, ker se lahko konča
s trajnimi okvarami ali celo smrtjo
človeka.
Pridobivanje imunosti na ume-
ten način imenujemo cepljenje.
Cepljenje — imunizacija — je v
bistvu umetna ali hotena okužba
človeka ali živali. Izvedemo jo
tako, da največkrat v podkožje ali
mišico, redkeje tudi v samo kožo
vbrizgamo bolezenske povzročitelje
ali njihove izločke, ki so mrtvi,
oslabljeni, ali tako spremenjeni, da
ne morejo povzročiti bolezni.
Vendar pa sprožijo stvarjanje pro-
titeles, ki ostanejo v človekovi krvi
več let in omogočijo pri kasnejši
naravni okužbi uspešen odpor žive-
ga bitja proti polnomočnim
istovrstnim mikroorganizmom ali
njih strupov. Ker človek v tem pri-
meru tvori protitelesa, govorimo o
aktivnem cepljenju. S cepivom
vnašamo torej v telo človeka snovi,
ki sprožijo nastajanje protiteles, —
ki nato organizem zavarujejo pred
nalezljivimi boleznimi.
Po injekciji cepiva se prve zašči-
tne snovi t. j. protitelesa pojavijo v
organizmu čez dva, tri tedne. Ena
sama doza cepiva pri prvem
cepljenju ne more pri človeku
povzročiti zadostne tvorbe proti-
teles in s tem imunosti. Sele več
zaporednih injekcij cepiva, ki si
slede v časovnih presledkih od 4-6
tednov, usposobi organizem za
hitro in zadostno odpornost. Se
boljši uspeh dosežemo in v večji
meri nastajajo zaščitne snovi v
organizmu, če cepimo ponovno ali
strokovno povedano revakcinira-
mo. To ponovno cepljenje mora
praviloma po enem ali dveh letih
slediti prvemu, tako imenovanemu
bazičnemu ali osnovnemu
cepljenju.
Znano je, da mora biti najmanj
85 % imunih ljudi, ker šele potem
začne nalezljiva bolezen, za katero
so ljudje tako visoko imuni,
pomembneje upadati. To pomeni,
da moramo s cepljenjem zajeti
najmanj tolikšen odstotek otrok, če
želimo, da bi se nalezljiva bolezen,
proti kateri cepimo v večji meri
znižala.
V Sloveniji se po zakonskih
predpisih vrši cepljenje otrok proti:
davici, tetanusu, oslovskemu
kašlju, otroški paralizi, ošpicam,
rdečkam. V letu 1979 pa se uvaja
tudi cepljenje proti mumsu ali pa-
rotitisu.
Kot prejšnja leta, se bo tudi v le-
tošnjem letu pričelo na področju
občine Ptuj in Ormož obvezno
cepljenje otrok proti davici,
tetanusu in oslovskemu kašlju t. j. s
kombiniranim cepivom proti na-
vedenim boleznim. To kombinira-
mo cepivo, daje prednost v
manjšem številu p>otrebnih injekcij
in pa skladno kombinaciji nasta-
janja protiteles za čim zado-
voljnejši učinek.
Cepivo dajemo trikrat s 6 te-
denskimi presledki. Obvezniki za
letošnje spomladansko cepljenje so
otroci rojeni v letu 1978 in
eventuelno starejši, če do sedaj še
niso bili popolno — trikrat cepljeni
v preje določenih presledkih. Po-
novna cepljenja, ali revakcinacije
sledijo v enem do treh letih po tretji
dozi prvega cepljenja. Zato bodo k
temu ponovnemu cepljenju pozva-
ni otroci, ki so lani opravili
trikratno cepljenje t. j. predvsem
letnik 1977 in otroci, ki so pred
dvema letoma že opravili prvo re-
vakcinadjo — ali ponovitev, to so
otroci stari 4-5 let. Istočasno cepi-
mo otroke tudi proti otroški para-
lizi. Otrok popije z žličko sadnega
soka ali sirupa dodano cepivo
otrpške paralize.
Vsa navedena cepljenja bodo od
konca meseca februarja do konca
meseca junija. Vsi obvezniki za
posamezna cepljenja bodo pravo-
časno prejeli pismena vabila z do-
ločenim datumom, uro in krajem
cepljenja, dolžnost staršev pa je, da
se vaši otroci pozivu odzovejo.
K. J.
tednik
- 22. febmar 1979
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI - 7
V krajevnih skupnostih največ materialnih,
prostorskih in kadrovskih težav
prostorski problemi in seveda v
enaki meri kadrovski in materialni
so v nekaterih krajevnih skupno-
stih ptujske občine zelo hudi.
Sestanki nekaterih izvršilnih
organov kcjijevne samouprave,
družbenopolitičnih organizacij in
društev so celo v gostinskih
prostorih. Na tem področju smo v
občini že rešili veliko vozlov. Veli-
1(0 je ostalo še nerešenih. Ko
pravimo, da je krajevna skupnost
temeljna družbena skupnost,
moramo misliti tudi na to, da tej
skupnosti omogočimo dobre
delovne pogoje. O tem seveda
odločamo vsi, tako delavec v
združenem delu, študent na
univerzi, kmet, upokojenec, pionir
in mladinec. Prav je, če tem
problemom in težavam spet
posvetimo nekaj prostora in besed.
Pred dnevi so predstavniki
občinske konference SZDL in
izvršnega sveta SO Ptuj končali z
obiski v krajevnih skupnostih
ptujske občine. Tovariš Masten
bili ste v delegaciji, ki je obiskala
vseh 35 KS, zakaj je bil obisk
potreben in kakšna je vaša ocena
obiskov?
,,Na predsedstvu občinske
konference SZDL Ptuj smo
obravnavali kadrovske, materialne
in prostorske probleme v krajevnih
skupnostih. Sklenili smo, da na
osnovi nastalih problemov skupno
z izvršnim svetom (komisija za
vsklajevanje razvoja in spremlja-
nje delovanja KS) občinske
skupščine obiščemo vse KS in z
vprašalnikom ugotovimo trenutno
stanje. Ob koncu obiska smo
pripravili še oceno tega stanja,
oziroma analizirali smo celotno
delovanje krajevne samouprave,
družbenopolitičnih organizacij in
društev. Ob razgovorih smo
ugotovili, da so takšni obiski zelo
dobrodošli. V KS so ljudje, ki so
pripravljeni delati v organih
samouprave, družbenopolitičnih
organizacijah in društvih. Temu
dokaz je visok odstotek obiska na
teh skupnih razgovorih. V oceni
smo zapisali tudi to, da v KS
obstajajo dokaj veliki prostorski in
materialni problemi. Ugotovili
smo, da je delovanje delegatov
ponekod zelo slabo. Še najboljše
delujejo in se povezujejo delegati
za zbor KS pri občinski skupščini,
najslabše stanje je pri delegacijah
samoupravnih interesnih skupno-
sti. Dogaja se, da predstavniki KS,
družbenopolitičnih organizacij itd.
sploh ne vedo kdo je kdo v
delegacijah. No, ko že govorim o
delu delegacij, moram poudariti
tudi to, da svet KS ne deluje tako
kot bi moral, v mislih imam delo
tako imenovanih gospodarskih
SIS. Na osnovi teh ugotovitev,
sklepamo, da bomo morali v
prihodnosti opraviti veliko dela.
Zanj smo odgovorni takorekoč
vsi."
Kakšne rešitve ste nakazali?
,,Za boljše delo delegacij v KS,
bomo interesnim skupnostim
predlagali, da pošiljajo material
vodjem delegacij posebej in KS
posebej. V najkrajšem času bo
potrebno resiti vprašanja
financiranja tega dela delegatskega
sistema: podobno kot smo to rešili
za družbenopolitično skupnost.
Poleg tega so v krajevnih skupno-
stih obljubili, da bodo tem proble-
mom posvetili več pozornosti."
Največji problem v KS?
,,Čeprav so ljudje pripravljeni
delati, ugotavljamo, da v KS
največji problem predstavljajo
kadri. Rad bi izpostavil kadrovske
probleme v društvih, tu so zares
največji in najtežji. V nobeni
krajevni skupnosti nismo
ugotovili, da bi KS in DPO
kadrovskim problemom društev
posvetili večjo pozornost. V bodo-
če bi KK SZDL morale v program
dela zajeti tudi delo društev,
njihovo samoupravno orga-
niziranost itd. K temu je
potrebno dodati še ugotovitev, da
so občani in delovni ljudje silno
nezadovoljni z realizacijo
srednjeročnih programov. Trdijo,
da se ti kar naprej spreminjajo in
tudi uresničujejo se ne. V KS
pričakujejo, da v srednjeročnem
obdobju oziroma še pred njim
dobijo ustrezne napotke za pripra-
vo in izvedbo plana. Tudi o
usklajevanju bi morali kaj reči."
In drugo pomembnejše
pripombe?
,,V nekaterih krajevnih skupno-
stih ugotavljajo, da se mnogokrat
zgodi cepljenje sil. Dogaja se, da ni
enotnih stališč in akcij. Veliko
problemov je bilo prav sedaj v
času volitev v krajevno
samoupravo. Čeprav je to bila
akcija in naloga SZDL, so se v
volitve vključevali vsi, po
nepotrebnem seveda. Predstavniki
krajevnih dejavnikov so nas
opozorili tudi na to, da KS kot
temeljna skupnost težko prodre z
kakšno svojo akcijo, to pa zato,
ker prihaja preveč nalog ,,od
zgoraj" iz republike in občine.
Veliko preglavic jim povzroča tudi
področje ljudske obrambe,
družbene samozaščite in civilne
zaščite. Navodila se hitro
spreminjajo, ustreznih kadrov ni
itd."
Najzanimivejše je področje
materialnih pogojev. Kakšpa je
vaša ocena in kako ste jo razdelili?
,,To področje smo razdelili na
dva dela. V prvem delu smo zajeli
delo in materialne pogoje v 24 KS,
v drugem pa 11 mestnih KS. V 24
zunanjih KS je 18 krajevnih
pisarn, 16 pisarn KS, 12 domov
občanov, 18 gasilskih domov in 22
šol. Rekli bi, da je za uspešno delo
krajevnih dejavnikov to dovolj,
vendar pri podrobnejši analizi
ugotovimo, da temu ni tako. Vse
osnovne šole in gasilski domovi žal
ne ustrezajo za delo in sestanek
izvršilnih organov, služijo le za
sklic zborov občanov ali kakšnih
drugih množičnih razprav. Za te
prostore namreč obstaja problem
ogrevanja, plačevanja električne
energije itd. Krajevni uradi tudi
niso primerni za sestanke, kajti
opremljeni so samo za potrebe
delavca pisarne."
Kje so najslabše možnosti
delovanja?
,,V KS Cirkulane, Dolena,
Leskovec, Podlehnik, Polenšak,
Ptujska gora, Stoperce in Trnov-
ska vas. V Cirkulanah se občani
lahko sestajajo samo v prostorih
osnovne šole, tudi v Doleni obstaja
možnost zbiranja v šoli, tudi v
Leskovcu. V tej KS so možnosti še
v domu občanov, ki pa žal ni
opremljen, podobno stanje je v KS
Podlehnik, na Polenšaku so poleg
možnosti sestankovanja v šoli
samo še v gostinskih prostorih, na
Ptujski gori imajo zelo tesne
prostore, v Stopercah se zbirajo le
v šoli, prav tako tudi v Trnovski
vasi."
In kje so boljše možnosti za delo
krajevne samouprave?
,,Dobre pogoje za delo imajo v
KS Cirkovce, kjer potrebujejo le
večjo konferenčno mizo, v Grajeni
je potrebna adaptacija prostorov,
pri Lovrencu potrebujejo notranjo
opremo, tudi v Vitomarcih je
potrebna oprema, seveda pa mora-
jo najprej rešiti problem kaj bo z
objektom, v Zavrču bodo problem
rešili tako, da bodo združili
oziroma razporedili prostore in
opremo, v krajevni skupnosti
Zetale je potrebna oprema kot na
primer stoli, mize itd. V drugih
krajevnih skupnostih je stanje
dokaj dobro. Na osnovi vprašalni-
ka ugotavljamo, da bi na sedežih
krajevnih skupnostih morala biti
naslednja minimalna oprema: v 24
KS bi potrebovali 85 arhivskih
omar, 16 konferenčnih miz, 13
razmnoževalnih strojev, 18
računskih strojev, 3 pisalne stroje,
9 pisalnih miz in okoli 360
stolov."
V letu 1977 se je v Ptuju
organiziralo in oblikovalo 11 novih
krajevnih skupnosti, kakšni so
problemi v teh?
,,Tudi v mestnih krajevnih
skupnostih je problematika
podobna. Nič nenavadnega ni, če
rečem, da so skoraj v vseh 11 KS
materialne in prostorske težave.
KS Boris Ziherl gostuje v Domu
upokojencev, tudi v KS Bratov Reš
je podobna situacija. Sestanki so
ponavadi v garaži, v KS Budina-
Brstje sestankujejo v gostilniških
prostorih, v KS Spuhlja se sestaja-
jo v Domu gasilcev, sestanki v KS
Tone Znidarič so v osnovni šoli.
Za ostale krajevne skupnosti je
nekako urejeno."
Na osnovi te analize v krajevnih
skupnostih pričakujejo konkretno
akcijo, kako ste jo zastavili?
,,Analiza je izdelana pri občin-
ski konferenci SZDL, pripravljena
pa je tudi pri izvršnem svetu. O
analizah bodo morali razpravljati
člani občinske konference SZDL in
o teh problemih zavzeti določene
zaključke. Med temi bodo: v tem
ali prihodnjem letu v vseh KS
zagotoviti minimalne pogoje dela,
kar pomeni, da je potrebna opre-
ma, finančna sredstva in ustrezen
prostor. To so tudi pogoji za
dobro in kvalitetno delo organov
krajevne	samouprave,
družbenopolitičnih organizacij,
društev in delegacij."	zk
Zvone Masten: Z obiski po krajev-
nih skupnosti smo dosegli namen.
foto: zk
Še o družbeni samozaščiti v krajevni
skupnosti
. P9ročali smo že iz Rogoznice, da
je bilo v januarju izvedeno kvali-
tetno predavanje na temo; druž-
bena samozaščita v KS. Krajani
nase KS, kot morda še ne veste, od
lanskega novembra nosi ime po na-
sem narodnem heroju Jožetu
smo z zanimanjem prisluh-
^mu razgovoru. Nekaj o njem
lahko prebrali že v eni od prej-
šnjih številk Tednika, tokrat pa
posredujem še drugi del, ki je
'tmatsko bolj navezan na specifič-
no področje DS.
i^red dvema letoma, na praznik
uneva republike leta 1976 smo na
g^^S^ni proslavi v domu Slovensko-
s^ čete sprejeli samoupravni
i^razum o družbeni samozaščiti,
^nutek je bil v javni razpravi,
t^ "gotovih smo, da krajani o
m^^Področju (morda celo najpo-
membnejšem, najobsežnejšem) ze-
rnaio vedo. In prav zato smo se
^ločih za takšno najbolj nepo-
^^^no obliko seznanjanja.
cah ^^^vP'''^otna v mnogih instan-
mn5n ^^^"ega življenja. V vseh
Si f-	smo dolžni, da vsi,
sami ' prebivalstva, branimo
nie	družbeni sistem in v
sami sebe. Vedno znova
moramo dojemati, da za to niso
poklicane le enote teritorialne
obrambe, vojske in milica. V KS in
OZD so in morajo biti izdelani var-
nostni načrti, ki obrazlagajo vsa
področja družbenega življenja:
javni red, promet, čuvanje okolja
pred požari in onesnaževanjem,
kriminal... Tako vsako leto ocenju-
jemo varnostne razmere. Ugotav-
ljamo, da so največkrat normalne.
Ne da se nič nezaželjenega ne bi
dogajalo, le iz leta v leto so na neki
ustaljeni ravni. V Ptuju je vedno
manj prestopkov s področja ustav-
nosti. Največkrat so to le verbalni
izpadi vinjenih ali mladoletnikov,
ki jim je takšno obnašanje ena od
že tako redkih poti za uveljavlja-
nje.
Zavedati se moramo, da imamo
zunanje in notranje sovražnike.
Naše meje so na vse strani zelo
odprte, kar gotovo povečuje mož-
nost zunanjih vplivov. Po svetu še
vedno rovarijo nasprotniki našega
samoupravnega sistema in ob
priložnosti mečejo polena pod
noge. Naša dolžnost je, da se ob
takšnih incidentih vedno prepriča-
mo o resničnosti protijugoslovan-
ske propagande. Močno vpliva na
"nas tudi zahodna literatura. S temi
dejavniki se danes ukvarjajo že šte-
vilni inštituti, ki skušajo čim hitreje
razložiti in upravičiti aktivnost
naših nasprotnikov. Lahko pa smo
ponosni na to, da je z nami ves
napredni svet. (Spomnimo se samo
preprečitve velike teroristične
akcije v Sydneyu v prvi polovici
februarja letos).
Pravico imamo, da pravočasno
izvemo za manjke artiklov v naši
trgovini. Za kavo npr. gre velik del
celotnega turističnega izkupička.
Zelo domače je pri nas nakupo-
vanje v Italiji ali Avstriji. Morda so
nekatere stvari potrebne kot dopol-
nilo, toda v glavnem kupujemo to,
kar bi tudi pri nas dobili. Malokdo
pa se zaveda, da s tem močno slabi
naše gospodarstvo.
Naši prijatelji v priložnostnih
družbah včasih nasprotujejo naše-
mu sistemu. V takih primerih so še
skoraj vedno ugotovili, daje vzrok
nevednost in zato večja možnost
zmote. Pomembna je tudi ugotovi-
tev, da političnih zapornikov pri
nas skoraj ni.
Največ prestopkov v ptujski
občini odpade poleg prometnih še
na vaške veselice in ,,žalovanja" ob
odhodu naših fantov v JLA. Žal
smo priče tudi ubojem. (Vseeno
kje, tudi na ulici v Ptuju, navadno
pa v vinjenem stanju). Poleg
odmerjene kazni pa kasneje
neizbrisno obvisi na človeku
madež, ki ga bolj ali manj spremlja
vse življenje. Zato je potuha v
takšnih primerih gotovo popolno-
ma zgrešena!
Zavzemanje za varnostno kultu-
ro je zavestno dejanje, saj se
razumsko odločamo za vsa načela
DS, spoštovanje predpisov, tujega
dela itd.
Alojz Gojčič, sekretar MK ZKS
Maribor, je na eni od razprav
postavil tudi tole vprašanje: Ljudje
so pripravljeni, da branijo svojo
domovino, toda, ali so pripravlje-
ni, da branijo svoj samoupravni
socialistični sistem? Ljudi ocenimo
najpristneje, če opazujemo najširše
kroge samoupravljalcev. Zaradi
strukture naše družbe sicer ne
čutijo odtujenosti in si drugačen
položaj (slabši seveda) težko zamiš-
ljajo. Ko je delovni človek postav-
ljen pred akcijo odlaga in se zana-
ša, ko pa je prizadet, kritizira.
Kaj pa obnašanje v prestopkih?
Mnoge reakcije še ostajajo iz na-
vade. Marsikaj bi napravili druga-
če, če bi pozabili na ustaljeno
misel: Kaj bodo pa drugi rekli?
Vendar je kljub takšnim, tudi dru-
gačnih veliko. Nekaterim ni več
težko prijavili prometnega prestop-
ka. Vse lepo in prav, dokler ni to le
maščevanje ali koristoljubje.
Te dejavnike moramo imeti
vedno pred očmi, trezno presojamo
in kar najhitreje ukrepajmo!
Dlakocepci ne smemo biti. Vse
probleme skušajmo preprečevati,
če pa že enkrat nastopijo se jih loti-
mo preudarno. In družbena samo-
zaščita je zato družbena, ker zaupa
vsakemu človeku. Zakaj bi to
zaupanje zapravili?	g
50 LET GD DESENCI
sob ^^''^'^o društvo Desenci v Slovenskih goricah je v
P''oslavilo 50. obletnico uspešnega delovanja.
tej jubilejni slovesnosti, je gasilsko
veijj,^® ^ ^^^^ petdesetih letih aktivno delovalo in
■''"opevalo za požarno varnost v tem delu Slo-
Da goric. Priča izredno hitremu razvoju društva
zadnjih petih letih.
ZgrajP'^°^tovoljnim delom in prispevki so krajani
in or H gasilski dom, nabavili potrebno opremo
bili n ^ gašenje požarov. Ob tem tudi niso poza-
Podtiif	izpopolnjevanje. Skrbijo tudi za
^'^ek, saj imajo v Desencih v Slovenskih goricah
Kar tri pionirske-mladinske desetine. Gasilsko društvo
je dalo tudi velik prispevek k dvigu kulturnega življe-
nja v tem koncu Slovenskih goric.
Na 50-jubilejnem občnem zboru so za predsednika
društva ponovno izvolili Franca Rodeša, ki si že več let
s srcem in dušo prizadeva za vsestransko delovanje
društva. Naj še povemo, da bodo gasilci v Desencih
letos nadaljevali z deli pri gasilskem domu, nabavili
bodo novo vozilo za gašenje, vso pozornost pa bodo
namenili tudi uresničevanju nalog s področja civilne
zaščite, DSZin SLO.
G. F.
Problemi Vitomarčanov
Krajevna skupnost Vitomarci s 1300 prebivalci je na najbolj nerazvi-
tem območju Slovenskih goric na SV meji ptujske občine. Tu prevladuje
drobnolastniška kmetijska dejavnost. Najbližji industrijski obrati so od-
daljeni najmanj 20 km (Ptuj, Lenart, Maribor). Občani se jezijo, da ni v
ptujskem delu Slovenskih goric nobenega industrijskega obrata. Veliko
moških in nekaj žensk se vsakodnevno vozi na delo.
Ze 31. decembra 1978 seje v Vitomarcih iztekel prvi krajevni samopri-
sevek. Največ denarja iz tega je šlo za ilovnate krajevne ceste: Okoli 1300
kubičnih metrov gramoza je to še zdaleč premalo, da bi bile vse vsaj za silo
prevozne. Nekaj sredstev je dobilo tudi gasilsko društvo (45 članov) za do-
zidavo doma, nekaj mladina ... V novembru 1978 je začel delati odbor za
pripravo referenduma za drugi krajevni samoprispevek, ker brez tega v
nobeni KS ne gre. Zbori občanov so sprejeli predlog odbora in se odločili
za: čas trajanja samoprispevka 7 let — od 1979 do 1985; prispevne stopnje:
1 % od OD, 3 % od KD, 1 "lo od pokojnin in 500 din letno za zaposlene v
tujini.
Odbor je pripravil tudi po predhodnih izračunih zbranih sredstev plan
nalog, ki bi jih SOFINANCIRALI V 7 LETIH in ga tudi približno
finančno ovrednotili:
1.	vzdrževanje krajevnih cest v KS	530.000,00 din
2.	popravilo ostrešja stare šole	150.000,00 din
3.	razširitev telefonskega omrežja v
krajevni skupnosti	50.000,00 din
4.	izgradnja večnamenskega objekta	400.000,00 din
5.	modernizacija ceste Vitomarci—
Grlinci	100.000,00 din
6.	dokončna ureditev gasilskega doma	50.000,00 din
7.	ureditev mrliške vežice	30.000,00 din
8.	delovanje krajevne samoupravne,
DPO, ljudske obrambe, civilne in
družbene samozaščite	50.000,00 din
9.	nakup igrišča-travnatega	40.000,00 din
Skupaj: 1400.000,00 din
S predloženim planom pa se vsi krajani niso strinjali, zlasti ne oni iz
oddaljenejših vasi: Slavšine, Novinc ... ves samoprispevek naj bi namenili
za ceste! Posebno nepotreben se jim zdi večnamenski prostor. KS Vitomar-
ci ima ,,center" dejansko ob svojem zahodnem robu, meji. Zato so naselja
Slavšina, Gibina Novinci . . . oddaljena od ,.središča" tudi 7 km.
Ljudje, ki se iz teh krajev vsakodnevno vozijo na delo in otroci, ki obi-
skujejo višje razrede OS in druge šole v Ptuju, morajo najprej peš do avto-
busne postaje v ,,centru" do 7 km in šele nato se peljejo pozimi premraženi
še 20 km v Ptuj. Zato so krajani omenjenih vasi v letu 1978 zbrali 150.000
din in z Lokalno skupnostjo za ceste Ptuj sklenili pogodbo, da bo ta do 31.
maja 1978 usposobila cesto Hvaletinci—Gibina—Slavšina—Novinci za
podaljšanje avtobusne proge vsaj za delavce in šolarje. Pogodbe lokalna
skupnost ni izvršila, krajani pa so svoj prispevek dali. Zato ni čudno, da
so ti krajani nezadovoljni. Zaradi oddaljenosti se ta del prebivalstva naše
KS v dovoljni meri ne vključuje v samoupravljanje, ne v gasilsko m ne v
prosvetno društvo; prav tako zelo slabo obiskuje naše kulturne prireditve.
Zato se prav v teh vaseh nekateri ne strinjajo, da je odbor 400.000 din na-
menil za gradnjo večnamenskega prostora. Nekateri menijo, da imajo nji-
hovi otroci dovolj telovadbe že s potjo v šolo.
OS in prosvetno društvo Vitomarci pa se zavzemata, da bi ob novi pet
razredni šoli, ki smo jo dobili po več kot 20 letnem čakanju brez sofinanci-
ranja naše KS leta 1976 brez telovadnice, (ZOŠ predpisuje ob vsaki novo-
zgrajeni šoli telovadnico!) zgradili večnamenski prostor. Ta bi služil za tele-
sno vzgojo šolske in pošolske mladine, obenem pa bi to bila tudi kulturna
dvorana z odrom. V pododrju pa bi bili prostori za dejavnost PD: glasbena
soba, knjižnica, soba za dramske vaje ter shramba za živila, ki je nova šola
nima.
Otroci naše šole imajo za pouk telesne vzgoje slabše pogoje kot v stari
(pozimi in ob slabem vremenu), učilnice so manjše in natrpane z učili,
shrambe za telovadne rekvizite pa ni. S telovadnico bi dobila šola pogoj za
celodnevno šolo, kar bi ogromno pripomoglo h kulturno-izobraževalnemu
napredku našega kraja.
PD Vitomarci pa bo, ko bo v letu 1980 zgrajena v Trnovski vasi nova
šola in prav tako večnamenski prostor, edino v občini Ptuj, ki ne bo imelo
lastnega prostora. Zdaj nastopa v nekdanji cerkveni ,,preši", ki jo ima v
najemu. Kljub temu pridno delajo 4 sekcije: Knjižnica, dramska sekcija
(med boljšimi v občini), mladinski tamburaški orkester, mešani pevski
zbor, skupaj 70 aktivnih članov (okrog 75 % pod 20 let), ki tedensko vadijo
po štiri ure v premalo ogretih prostorih.
Na iniciativo PD in OŠ smo poslali dopise ustreznim SIS in jih prosili,
da načrtujejo ta naš večnamenski prostor v srednjeročnem obdobju 1981 —
85. Kulturna skupnost nam je obljubila najmanj 600.000 din,
telesnokulturna prav tako enako vsoto, izobraževalna pa je odgovorila, da
nas je evidentirala za razpravo ob sestavi novega srednjeročnega programa.
Vprašujem:
—	Ali bi bilo prav, da zato, ker lokalna skupnost ni izpolnila pogodbe
in jo letos prav gotovo bo, propadejo vsa naša prizadevanja za kulturni
dvig našega kraja za sedem let, saj doslej 34 let po osvoboditvi KS za ta
namen ni dala niti dinarja?
—	Ali bi s temi 400.000 din, ki smo jih planirali za večnamenski pro-
stor, problem cest v kraju popolnoma rešili? To se najbrž še ne bo hitro
zgodilo brez izdatnejše pomoči širše družbene skupnosti. Za vsako tako
pomoč pa se bomo morali po svojih delegatih pošteno boriti.
V. T. predsednica PD, članica komisije za
informativno dejavnost pri KS,
članica pripravljalnega odbora za
referendum
„V gorice" na ormoškem obmoqu
v okviru poslovne skupnosti za turizem je bila oktobra lani odprta
turistična pot ,,v gorice". Pot začne na mariborskem letališču, nato pa
vodi skozi Koreno, Voličino, Zavrh, Lenart, Gradišče, čez Janžev vrh v
Radgono, od tu na Kapelo, v Radenci, Ljutomer, skozi Železne dveri, na
Jeruzalem in Mihalovci, skozi Litmerk do Ormoža.
Naloga poslovne skupnosti kot celote, organizacij združenega dela, ki
so v tej skupnosti, predvsem pa krajevnih skupnosti skozi katere poteka ta
pot je, da v letošnjem letu to pot opremijo s kazalci smeri, počivališči, da
urejajo okolja, naselja in opravijo druge naloge, ki so povezane s tem, da
bo pot za turiste kar najbolj privlačna.
Glede na to, da precejšnji del poti ,,v gorice" poteka na območju KS
Ivanjkovci, je skupščina občine Ormož posebej opozorila krajevne dejav-
nike, da se angažirajo na tem področju, saj bodo s tem krepko pospešili
turizem na svojem območju.
- f
Na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja 1976 so v Vitomar-
cih odprli novo 5 razredno šolo, žal brez telovadnice, ki jim je nujno potre-
bna
8 - IZ naSih krajev
22. februar 1979 - xednik
Dober den, van vsen želin. Gnes gdo van jaz toto pismo pil^n je vuni
čista jesensko vremen. Dež rosi no po naših kloncih se blato cedi. Tak je
pač novadno te }^d<) se pomiod gor na zimo sprovla. Odjuga nan je sneg
pojela, malo toplej^) vremen pa nas je od kmečkih peči v gorice no na
sndno drevje pregnalo. Je pač tak, — treski čokajo, da jin od lenske toče
potučeno rozge obrežemo pa tudi sodno drevje terja, da ga malo sfrizira-
nu) no mo suhe no od kapara napodjene veje odrež^emo. l^epo je pogledati
tak prta pomiodi začne trsek oči odpirati, strašno hujdo pa je misliti, da
bi se lehko tudi letos spomladanski mraz ponova...
Pa ne mislimo na hujdo. Rajši si kaj boj veselega porajtajmo.
Fašenk, vseh norcov sTetek nan na drevi trka. Drgoč mo si lorfe gor
nateknoli no si svoje ksihte skrili. Če bi to delali samo ob fašenki, še to
niti tak hujdo ne bi bilo. Malo huj.še pa je to, da se večkrot keri skrije za
drugi ksiht, če glih je fašenk že dovno mina ali pa je še daleč od njega.
Moja Mica me že droži: »l^bi možek fašenk se bliža no boš godovno
proslovla...« Jaz ali ne ven, zakaj bi glih moški mogli meti na fašenk
godovno, če pa majo ženske svoj proznikS. mere, ki se nan glih tak bliža
no ga seveda moški boj praznuvlemo, kak ženske. Jaz sen seveda za
enakoprovnost med moškimi in ženskami, sen pa že sklena, da mo se
vpisa v društvo 40 mučenikov, ki ga pre mojo v Bukovcih na Ptujsken
poli ustanovlenega. Zanimle me, kejko je članarina no<kokšni so pogoji,
da lehko član postoneš. Lepo bi prosa enega od člonov tote mo.ške
bratovščine, da mi napiše pismo no razloži kak je s toto zadevo. Če je
keri od pogojov, da moreš biti dober pivec no pevec te sen jaz takoj
kandidat, če pa so potrebne tudi kokšne seksisentimentalne aktivnosti te
pa bi bija samo še za podpornega člana sposoben.
Tejko za gnes. Vesele fašenkove proznike van želin, delavcom v
podjetjih pa vošin uspešne zaključne račune.
Vaš Lujzek
Priprave na praznovanje
dneva žena
v naslednjih dneh se bo na svoji prvi redni seji v novi mandatni dobi
sestal izvršni odbor krajevne konference SZDL Kidričevo in razpravljal o
pripravah na praznovanje 8. marca — dneva žena, kar zahteva precej or-
ganizacijskega dela.
Pomembna razprava na seji bo stekla tudi o pripravah na praznovanje
krajevnega praznika Kidričevega, ki bo v mesecu aprilu, v spomin na
umrlega revolucionarja in narodnega heroja Borisa Kidriča po katerem je
kraj tudi poimenovan. Ta program praznovanja bo treba uskladiti s
skupščino in svetom KS ter z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v
krajevni skupnosti.	F. Meško
Ormoški Koraki
Koraki, tak naslov nosi glasilo ormoških mladincev. Prvo številko so
pripravili v okviru centra za obveščanje in propagando pri občinski
koiiferenci ZSMS, v uredniškem odboru pa zasledimo Branka Jovanovi-
ča, Slavka Severja, Jožeta Boraka, Mirana Fišerja, Slavico Golubič,
Vlada Gašpariča, Viktorja Soka in Blanko Žižek. Koraki so izšli sredi
februarja, število pa prinaša, tako je tudi prav, celovit pregled akcijskega
dela ormoške mladine v letošnjem letu.
V uvodu so mladi zapisali, da z glasilom hočejo doseči tri cilje:
informirati mlade o vseh oblikah delovanja občinske organizacije
ZSMS, slediti kulturnim dogajanjem in prizadevanjem mladih in
reševanje aktualnih vprašanj osnovnih organizacij in aktivov. Prihodnja
številka bo izšla v začetku marca, vsaj tako obljubljajo.'	zk
NASTOP UUDSKIH PEVCEV, GODCEV
IN PLESALCEV
„Pravluštnoje res
na deželi"
Vsa izpoved ljudskih šeg, navad in običajev bo ponovno zaživela z
jutrišnjim nastopom ljudskih pevcev, godcev in plesalcev. Pričetek
revije, ki bo v ptujskem gledališču, je določen za 19. uro; organizator
srečanja ljudskih pevcev, godcev in plesalcev je odbor za pripravo
kurentovanja.
S pesmijo, plesom in glasbo nas bodo razveselili lukarice iz Zabovec,
kosci iz Markovec, trgači iz Vidma, mlatci iz Lancove vasi, tamburaši iz
Vidma, žanjice iz Cirkovc, ljudski godci iz Podlehnika, godci iz Brstja,
pevke iz Stojnc, bratje Bezjak iz Vurberka in še drugi.
Nastop ljudskih pevcev, godcev in plesalcev bo pod naslovom:
»Prav luštno je res na deželi«.
Obeta se zanimiv folklorni nastop; organizator vabi vse ljubitelje
izvirne umetnosti, da si prireditev ogledajo.
MG
Občni zbor GD Apače
člani gasilskega društva Apače na Dravskem polju so se zbrali na
rednem občnem zboru. Navzočih je bilo veliko število članov vseh
generacij, od najstarejših pa do najmlajših. Na občni zbor so povabili
tudi predstavnike drugih gasilskih društev in predstavnike družbeno—
političnih organizacij. V preteklem letu so bili gasilci v Apačah aktivni,
saj so izvedli več gasilskih vaj, pomagali so v primerih požarov, napravi-
li nova vhodna vrata pred svojim domom in še bi lahko naštevali.
Gasilci v Apačah imajo veliko željo — gasilski avtomobil, za katere-
ga že dolgo časa štedijo denar. Člani plačujejo članarino, nekaj sredstev
jim je dala KS Kidričevo, prodajali so koledarje, prirejali veselice. Na
vse načine .se borijo, da bi prihranili toliko, da bi si lahko nabavili
gasilski avtomobil. Težko je namreč voziti gasilsko črpalko v osebnem
avtomobilu ali pa celo na traktorju.
Velik problem predstavljajo obilne padavine, to pa zato. ker ni
urejen odtočni kanal in voda večkrat prodre v prostore gasilskega
društva. Pred gasilci iz Apač je še veliko nalog. Te pa bodo lahko izpelja-
li samo s sodelovanjem velikega števila svojega članstva, kakor tudi vseh
organizacij v vasi Apače.	Danilo Klajnšek
„IZ VAS! V VAS" V KS PODLEHMK
Danes lahko še redko slišimo orglice trstenke in haloško žveglo.
Prijetne melodije sta iz teh dveh starih in doma narejenih instru-
mentov zvabila 74-letni Franc Laporšček in 57-letni Maks
Hemec.
V »malem« podlehniškem ansamblu so se predstavili Izidor
Cafuta, Maks Hemec, Jaka Dolinšek in Božo Šlehta (od desne
proti levi).
V nedeljo, 18. februarja je
stekel novi krog priljubljene radij-
ske oddaje IZ VASI V VAS, ki jo
naše uredništvo po več kot 7-
letnem premoru pripravlja že
tretje leto zapored. Tako smo
doslej že predstavili številne kraje
in krajevne skupnosti od Sloven-
skih goric prek Dravskega in
Ptujskega polja do Haloz.
Nešteto lepih spominov in
vtisov je ostalo na dnu, ki jih je
naša skromna snemalna ekipa
dveh ljudi preživela ob delu na
terenu. Neizbrisna so srečanja s
številnimi ljudmi vseh starosti in
poklicev, ki so tako zavzeto pripo-
vedovali o sebi in svojem življe-
nju nekoč in danes, s tistimi, ki
tako spoštljivo in zanosno govore
o današnji stvarnosti, o življenju,
ki jim v rani mladosti ni kazalo
preveč rožnate prihodnosti, ven-
dar so je v polni meri deležni v
novi — Titovi Jugoslaviji.
Več sto pesmi, že skoraj po-
zabljenih, tistih, ki jih v svojem
spominu hranijo le še najstarejši,
je ostalo v radijskem arhivu kar
predstavlja za današnji čas pravo
narodno bogastvo. Ljudje nam
pripovedujejo o starih običajij, se
spominjajo svojih mladostnih let
in spet za trenutek zaživijo v njih.
Lahko zapišemo, da je oddaja
vseskozi naletela na izredno od-
mevnost in da skorajda ni občana,
kije vsaj enkrat ne bi slišal. To nas
je tudi vodilo, da smo seje lotili še
v tem letu. Tokrat smo se ustavili
na območju krajevne skupnosti
Podlehnik, ki smo jo v prvem delu
minulo nedeljo tudi nekoliko
podrobneje spoznali, slišali pa
smo tudi nekaj izvmih glasbenih
posnetkov in veliko tega je še
pripravljenega za predvajanje.
Drugemu delu oddaje prisluhnite
v nedeljo, 4. marca ob 11. uri in
40 minut.	mš
Med muzikanti, ki še znajo
zaigrati ta pravo staro sta tudi
Andrej Klaneček — harmoni-
ka in Janez Sakelšek — bas.
Slišimo pa lahko tudi pevke Ljudmilo Jelen, Marijo RodoSek in
Amalijo Grlica, vse doma iz Sedlaška.
Nastopilo bo 17 folklornih in večje število
karnevalskih skupin
Priprave-na 19. kurentovanje gredo h kraju. Odbor za pripravo
kurentovanja je prejel prijave številnih skupin, od katerih naj omenimo
novi skupini, ki letos prvič sodelujeta KOLEDARJI iz SR Srbije in
PERCHTE iz Avstrije.
Želja odbora je, da bi Ptujčani množičneje kot doslej sodelovali v
karnevalski povorki, prav tako, da bi »pustno našemili« tudi pročelja hiš,
okna in podobno. Prav tako, da bi pridno kupovali vstopnice, ki veljajo
15 dinarjev za odrasle in 5 dinarjev za otroke. Namesto vstopnice bodo
obiskovalci lahko kupili še značke po 20 dinarjev in si 'ih pripeli kot
vstopnico.
Poleg tega je potrebno opozoriti, da bi stanovalci v predelih, kjer se
bo vila povorka, ne parkirali avtomobilov in tako onemogočali norma-
len obhod pustnih šem.
V karnevalske prireditve se vključujejo tudi otroška maškarada, ki bo
26. februarja ob 15. uri v športni dvorani Mladika in mladinska maška-
rada, ki bo na pustni torek. Karnevalska povorka tega dne bo tekla po
Krempljevi ulici, Miklošičevi, Srbskem trgu in Trstenjakovi; zaključila
bo pot pred ptujskim hotelom, kjer bo tudi svečan pokop pusta.
Nedeljska prireditev bo potekala v dveh delih: ob 10. uri bodo na
Titovem trgu nastopile folklorne skupine; karnevalski pa bo ob 14.30 uri.
Obhodna pot povorke je enaka kot prejšnje leto in je razvidna iz progra-
ma prireditve, ki ga objavljamo na prvi strani.
.Koranti v Markovcih so zadnje tedne često trenirali, včasih pa
tudi požirali	FotorS.Pičerko
PRIPRAVLJAJO IZLET
Pred dnevi smo se mladi osnovne organizacije Cirkovce sestali na
mladinskem sestanku. Najprej smo se dogovorili, da bomo ob 35. letnici
pohoda XIV. divizije na Štajersko povabili enega od borcev. Namen
tega povabila je, da bomo gostu zastavljali vprašanja iz vojnih časov.
Spomini na te težke čase ne smejo nikoli zatoniti v pozabo. Srečanje bo
23. februarja.
Izvolili smo tudi naslednje komisije: kulturno, kadrovsko, komisijo za
ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in civilno zaščito, komisijo za
informiranje in propagando ter komisijo za delo s pionirji. V vsako smo
izvolili dva člana in predsednika. Vsi trije so bili obveščeni o delu in
nalogah, kijih bodo opravljali. Naloga komisij je, da izdela načrt dela, ki
jim bo osnovno vodilo za izvrševanje nalog.
Najzanimivejši je bil pogovor o izletu. Dogovorili smo se, da obišče-
mo Bihač in Plitvička jezera. Po dolgem času seje tako mladim ponudila
priložnost, da pojdemo na daljši izlet. Brez omahovanja smo bili vsi za
to. Izlet bomo organizirali v maju. V nadaljevanju je bila beseda še o
športnih udejstvovanjih mladih. Kljub zimskemu času je v krajevni
skupnosti Cirkovce poskrbljeno za šport in rekreacijo. To nam omogoča
telovadnica v Domu krajanov. Tako pri TVD Partizanu delujeta košar-
karski in rekreacijski krožek.
Med drugim smo govorili še o naši aktivnosti in udeležbi na sestankih.
Želja vseh je bila. da nas bo naslednjič še več.
Ob koncu smo velik poudarek namenili še delovanju mladih, ki so
izvoljeni v komisije. Njihove uspehe šele pričakujemo.
Metka Jerič
GASILCI ZAKLJUČILI
USPEŠNO
v soboto je bila v gasilskem domu Medvedce 28. redna letna konferefl"
ca gasilskega društva Medvedce. Na konferenci so pregledali delo v pretek-
lem letu, za katerega lahko rečemo, daje bilo uspešno.
Društvo je v preteklem letu med drugim nabavilo novo gasilsk"
črpalko, nekaj gasilske opreme, ter osebno opremo. V kratkem pričakujejo
še opremo za pionirje. Prav tako načrtujejo v prihodnje nabaviti tudi nove
cevi. Kljub temu,da je nekatera oprema že zastarela, pa so gasilci uspešno
nastopili v vseh primerih, ko je ,,rdeči petelin" ogrožal prebivalce. Društvo
si med drugim prizadeva, da bi med svojimi člani imelo čim več mladih'
Dokaz za to je, da so na konferenco povabili tudi pionirje. Uspešno sodC"
lujejo tudi s številnimi gasilskimi društvi v občini, s katerimi so v dobrih
medsebojnih odnosih.
Že nekaj časa pa se kaže uspešno sodelovanje med mladinskim akf'
vom Medvedce in gasilskim društvom. Ker se mladi v tem kraju srečujejo'
prostorskimi težavami, so ta problem rešili tako, da koristijo prostor^
gasilskega doma. Sodelovanje se kaže na različnih področjih. N"^
prispevek k nadaljnemu sodelovanju pa je nedvomno to, da je druŠtvO
sprejelo žensko desetino iz vrst mladih. Ne smemo pozabiti na to, da je^
mladih vedno večja želja, da v primeru elementarne nesreče pomagajo s""
človeku, zato je medsebojno sodelovanje nujno.
V preteklem letu se je članska desetina pomerila tudi v gasilskih spr^^'
nostih v občinskem merilu. Pripravljajo pa se že na številna tekmovanja^
tem letu.	V.
fsdnik
- 22. febmar 1979
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
Uspešno deb
ladtume skipiosti
2a skupno zasedanje vseh treh
zborov SO Ormož je občinska kuUuma
skupnost pripravila obširno poročik) o
delu v obdobju od leta 1974 do 1978.
Izvršni svet skupščine občine Ormož je
ocenil, da je bik) delo uspešno, kar je
razvidno tudi iz skrbno pripravljenega
poročila.
Izvršni svet predlaga, da naj občin-
ska skupščina ix)ročilo potrdi, obenem
pa priporoči, da naj občinska kulturna
skupnost Ormož skupno z občinsko
raziskovalno skupnostjo stori vse po-
trebno, da bo Raziskovakia skupnost
Slovenije namenila del svojih sredstev
za arheoki<ike raziskave v Ormožu.
Občinska kulturna skupnost v
Ormožu naj tudi vztraja, da Pokrajinski
muzej v Ptuju poskrbi za izdajo »ka-
laloga arheoloških izkopavanj«.
Prav bi bilo tudi sprejeti predlog
2avoda za spomeniško varstvo Mari-
5or glede odstranitve prizidka h gradu
Velika Nedelja, kije novejšega datuma
^ s svojim obstojem zmanjšuje spo-
meniško pričevalnost gradu.
Nadalje priporočajo, da je treba
preučiti financiranje godbe v Oimožu,
ki mora postati po kvaliteti in sestavi
vsaj približno takšna kot je bila v pre-
jšnjem obdobju. Prav tako bi bilo treba
opozoriti krajevne skupnosti, da se bolj
vključujejo v izvajanje investicijskih
programov na področju kulture.
Tri leta dela ptujske folklore
v mesecu decembru, leta 1975 je
bila v okviru delavsko prosvetnega
društva Svoboda v Ptuju
ustanovliena folklorna sekciia. ki
se je s svojim aktivnim de-
številne mlade ljubitelje tega
narodnega bogastva in danes je v
njihovem programu že splet
belokranjskih, štajerskih,
gorenjskih, prekmurskih.
hovo dejavnost in tudi folkloristi
niso pri tem izvzeti. Do nedavnega
so gostovali v prostorih narodnega
doma iz katerega so se zaradi
prezasedenosti morali preseliti na
oder gledališča. Ansambel je z£lo
mlad-tako po času delovanja kot
po starosti članov in stalno ga
spremlja odhajanje članov,
prihajanje novih plesalcev in s tem
povezano tudi težave v pri-
pravljanju programa, ker kljub
potrebnim osvežitvam skupina
mora nekaj časa trdo delati, da
lahko doseže željeno kvaliteto v
predstavitvi bogatega folklornega
izročila jugoslovanskih narodov in
narodnosti.
V minulem obdobju se lahko
člani folklorne sekcije Ptuj
pohvalijo s svojimi nastopi v
organizacijah združenega dela.
Tako so se predstavili v tovarni
glinice in aluminija v
Kidričevem, v Kolektivih Olge
Meglič, Mercator, pri graditeljih
vodovoda na mladinski delovni
akciji Slovenske gorice, v
Leskovcu, v Ptuju in drugod.
Folklorna sekcija delavsko
prosvetnega društva Svoboda v
Ptuju bi pri svojem delu nujno
potrebovala stalno glasbeno
spremljavo in to je trenutno njihov
največji problem, ki ga bo
potrebno s skupnimi močmi in
sredstvi tudi hitro reševati. mš
lom vključila v dokaj ra-
zgibano kulturno življenje
mesta. To je poleg markoške in
cirkovške, tretja skupina
folklornih plesalcev, ki je združila
šumadijskih in drugih plesov.
Na nedavnem občnem zboru
ptujske Svobode je bila
povdarjena . prostorska proble-
matika posameznih skupin za nji-
Želeli bi boljše pogoje za delo
Ptujska ljubiteljska gledališka
skupina se je po dolgem času spet
predstavila svojemu zvestemu
občinstvu in sicer s tremi Servan-
tesovimi medigrami v režiji Pra-
nja Potočnika o čimer smo v
Tedniku že obširneje pisali. Z
nekaterimi predstavniki in člani
ptujskega gledališča smo se tudi
pogovarjali o današnjem gledali-
škem trenutku v Ptuju in pri DPD
Svoboda, o materialnih in ka-
drovskih pogojih dela. V zvezi s
tem nam' je tajnik gledališke
sekcije Mirko Vaupotič dejal;
»O problematiki ptujskega gle-
dališča govorimo že vse od
njegove adaptacije v letu 1966.
Menim, da nismo prišli nikamor,
ampak smo celo na slabšem.
Ostali smo brez poklicnega reži-
serja in to je eden izmed največjih
problemov, kijih trenutno imamo
v ansamblu, saj je njegova rast
lahko v največji meri odvisna in
pogojena s kvalitetnim delom
režiserja, ki gaje dodobra spoznal
in lahko ob njem raste tudi
kvaliteta dela.
Nekako smo prebrodili težave v
zvezi z zadostnim številom igralk,
predvesem mlajših in tako ka-
drovsko nismo preveč okrnjeni. S
tem pa seveda ni rečeno, da so
zaprta vrata vsem tistim, ki želijo
priti k nam in z nami ob večerih
delati ter se na tak kulturni način
udejstvovati.
V zvezi z razpoložljivimi mate-
rialnimi sredstvi lahko rečem, da
so težave kot povsod drugod. Ce
hočemo narediti dobro predstavo
vemo, da ne smemo imeti preveli-
kih finančnih težav, ki se po nava-
di začenjajo pri režiserju in
končajo pri izdelavi scene, kostu-
"lov itd. Zaradi tega predstave
zelo osiromašimo. Težko je reči
kdaj bo boljše, vendar menim, da
01 se morali resno zamisliti ne
samo mi, ki delamo v ptujski
gledališki hiši, temveč še marsikdo
v občinskem prostoru in izven
njega — kdaj bomo začeli dajati
za kulturo več sredstev in če si v
Ptuju takšno gledališče želimo.
Ce si ga — kaj potem narediti za
njega«.
O pripravi same predstave in o
njenem režiserju lahko rečem, da
tovariša Potočnika poznam že od
njegove prve predstavitve v ptuj-
skem gledališču, ko je pripravljal
dramo LOV NA ČAROVNICE.
Z njegovim delom smo bili zelo
zadovoljni, ker nam je zelo pri
srcu njegova človeška vrlina —
doslednost pri delu in točno
določena pot od bralne vaje do
premiere. Ve kaj hoče in to je
amaterskemu igralcu v veliko
pomoč. Ob njem se čuti zelo
»sigurnega « na odru, kot mi temu
rečemo in po svoje tudi močno
uživa v delu, čeprav le-to teče
dolgo v noč. Sicer pa smo na
ptujskem gledališkem odru zato,
da svoje vemo občinstvo razvese-
limo, kar pa je tudi največja
nagrada za naše delo.
V dobri veri, da počenjamo
nekaj koristnega in da ptujsko
gledališče ne sme prenehati z
dejavnostjo smo že doslej iskali
različne rešitve in se pogovarjali
tudi z drugimi režiserji za sodelo-
vanje. Vendar so bili postavljeni
pogoji glede vaj, te bi morale biti
predvsem ob sobotah in nede-
jah, nesprejemljivi in do sodelo-
vanja ni moglo priti. Dejstvo pa
je tudi, da nekateri režiserji ne
kažejo volje, da bi delali z amater-
skimi skupinami, ki jih morajo
pogosto učiti osnovne igralske
abecede in .drugih elementov.
Tovariš Potočnik pa je eden
izmed tistih, ki zna človeka voditi
po odru in s tem lahko marsikaj
pridobimo.
Ne bom povedal nič novega, če
rečem, da si naš ansambel želi
svojega režiserja, ki bi delo pre-
vzel kot svojo stalno obvezo v
ptujskem gledališču. Želeli pa bi
vsaj podobne delovne pogoje kot
jih imajo v Prešernovem gledali-
šču v Kranju kjer je ves tehnični
del ansambla profesionalen,
amaterji so samo igralci in zato ni
čudno, da jim delo tako dobro
uspeva in je tudi na precej visoki
umetniški ravni. Torej so osnovni
pogoji za delo eden izmed po-
membnih elementov uspeha.
Dolgoletni igralec Lojze Ma-
tjašič je eden tistih, ki je ravno
pod režiserskim vodstvom Pranja
Potočnika dosegel svoj največji
igralski uspeh v naslovni vlogi
HLAPCA JERNEJA (29 pred-
stav) in je po predstavi izjavil:
»Delo s tovarišem Potočnikom
je zelo prijetno in moram prizna-
ti, da me je novica o ponovnem
sodelovanju močno razveselila.
Že doslej sem nastopil v vseh
njegovih predstavah v Ptuju in
vedno se ob njem naučim tudi
nekaj novega. Tudi ta predstava
je novost za nas vse, ki v njej
sodelujemo in za občinstvo. Na
oder pridemo skozi dvorano in ob
odprti sceni, ki jo nato sami
postavimo. Upam, da smo dose-
gli vsaj nekaj tega kar sije režiser
zamislil in kaj je hotel s tem
delom povedati.«
Sonja Rogina sodi v mlajšo
generacijo igralk, ki seje v ptujski
gledališki ansambel vključila pred
dobrima dvema letoma:
»Tudi mi mlajši člani gledali-
.šča smo z velikim zanimanjem
pričakovali to režisersko osvežite-
V in moram reči, da smo bili
prijetno presenečeni z njegovim
načinam dela. Z odprtimi očmi in
rokami smo sprejeli to, kar nam je
ta človek dajal.
Za mano je samo ena večja
vloga v drami, tu pa igram v dveh
medigrah in še to v komediji. Vse
to pomeni zame veliko spremem-
bo in so ostali tudi čudoviti vtisi,
ki se jih bomo mi, mladi igralci,
dolgo spominjali.«
mš
Utrinek s predstave, v spredju igralec M išo DAM IS foto: Ozmec
VIDA ROJIC
UPORNE
SLOVENSKE GORICE
[85. nadaljevanje)
"^tSTNl ODBOR OP PTUJ
^au t ^^ so ustanovili maja ali junija mestni odbor OP v Ptuju.
sgL , kovnem sestanku so se zbrali v Koroščevem mlinu na Bregu. Za
tem so izvolili Rudija LUTRA mladega nameščenca v gradbe-
e; P^^tju Nemca Dengga v Ptuju. Doma je bil v Prekmurju. Za
Ven, ml ^^ ^ izbrali Marka StreIca-Groma, ekonoma v Korošče-
njevč "^"le^enca Leopolda Košenino-Poldeta, Kristino Kosta-
•^ibič^"' gospodinjo. Vero Ošlovnikovo-Sonjo, uslužbenko, Alfreda
"pravit	^ njegovo ženo, bivšo učiteljico ter bivšega šolskega
•^imov t Jančiča. Ustanovnega sestanka se je udeležil Tone
l^^^^.c-Francoz, tedaj sekretar KP ptujskega okrožja,
mestne Marko Korošec, pri katerem je bil ustanovni sestanek
Z razvo^^ odbora OP, je deloval v osvobodilnem gibanju od leta 1941.
bolj jj ^^ ^ potrebe za hrano ilegalcem OP in partizanom vedno
mi koli^- ^ Marko Korošec je zato podpiral OP z vedno izdatnejši-
hčerkal moke. Moko pa je Osvobodilni fronti dobavljala tudi
Liza	drugega mlina v tedanji ptujski obpčini, Jožica Zorčič-
člani^^S*''	odbor OP se je septembra 1944 razširil z novimi
So izv^ij.l^l^^tjeodšel v partizane sekretar Rudi Luter. Na njegovo mesto
bili: Fran'	šolskega upravitelja Iva Jančiča, novi člani odbora so
dr.	profesor; Marko Peklar zaposlen pri vodni upravi,
'^"^^acin^ Poznik, sodnik; mizar Jože Sagadin, čevljarja Stanko
•'^žica 7 ^^Pold Tušek, nameščenka Angela Lovrec; študentka kemije
Od£. in 5e nekateri.
Dor se je shajal v dvoriščni stav bi hiše dr. Kuharja v Trstenjako-
vi ulici, v Koroščevem mlinu na Bregu, pri Senčarjevih v Zabovcih m
pri Igličevih na Bregu.
Odbor je imenoval dvanajst poverjenikov, ki so vzdrževali zvezo z
odbori OP v ožji ptujski okolici, na pr. z budinskim odborom OP, ki ga
poznamo ž£ iz leta 1943.
Ptujski uporniki so nestrpno čakali na konec vojne in osvoboditev
domovine. Nemci pa so seveda budno opazovali nezanesljive Slovence
in merili njihove korake. Toda v tajnost zaviti osvobodilni boj niso mogli
prodreti, kot so si to želeli. Žal pa je nekaj ovaduhovslužbi okupatorja
še odkrivalo sodelavce OP in povzročilo izgubo dragocenih članov OP.
Iz Ptuja so leta 1944 zaprli 16 sodelavcev OP, med njimi tri člane
mestnega odbora OP: Marka Strelca-Groma (40) in Vero Ošlovnikovo
(24), ki so ju prijeli 30. novembra ter Leopolda Košenino (30), ki so ga
zaprli 6. decembra. Grom je umrl leta 1945 v taborišču.
PTUJSKA MLADINA V OP
V Ptuju sta posebno aktivno delovala v OP kot organizatorja ZSM
RUDI LUTER, nameščenec in ŠTEPKA KOLARiC-GOZDANA,
šiviljska pomočnica. V dokumentu iz tistih dni beremo, da sta žela lepe
uspehe pri svojem delu.
Med mladimi moramo imenovati še VELENO OSOLETOVO,
dijakinjo, kije kot kurirkavzdrževala zvezo z Brežicami in izpolnjevala
druge pomembne natoge. Toda Nemci sojo leta 1945 zaprli in ustrelili.
Smiljana Senjor, pravnica, zaposlena pri nemškem trgovcu Schar-
nerju, je prinašala v Haloze zbrane potrebščine za partizane. Tudi njo je
čakala smrt iz maščevalne roke okupatorja leta 1^5.
Mlada nameščenka IRM A SEVER iz Nove vasi pri Ptuju je imela
več sreče, kajti okupator ni odkril njenih poti za OP. Irma je skrila na
svojem domu Švicarja Josega Gramota (33), ki so ga zaprli v ptujske
zapore 9. julija 1944. Pri poizkusu bega je bilobstreljen v nogi in poslan
v bolnišnico, kjer so mu dali noge v mavec. Iz bohiišnice gaje rešil 5.
avgusta Rudi Luter. Nesel ga je do Irme Severjeve. Pozneje so ga
sprejeli v oskrbo na Mestnem vrhu Domiterjevi.
Šiviljska pomočnica MILICA VUČAK je leta 1944 vzdrževala stike
s 14. TV piostajo. Zanjo je opravljala zaupne kurirske poti. Pot jo je
vodila tudi med partizane na Pohorje v zvezi z odhodom mobiliziran-
cev v partizane. S kurirji se je shajab na njihovi postojanki pri Rozi
Silakovi, kmetici v Strejacih v Slovenskih goricaih, na rogozniškem
pokopališču in za Lovrenčičevo hišo v Novi vasi pri Ptuju. Stanovala je
v Štukih v Zavčevi hiši. kjer je, kot vemo, že leta 1942 sodelovala s
partizani Slovenskogoriške čete.
Šiviljska pomočnica KATICA KOJC, članica budinskega odbora
OP je prenašala zbrane potrebščine za 14 TV postajo na postojanko pri
Kolaričevih v Novi vasi. Njena sestra Lojzka, ki se je vrnila januarja
1944 iz Oswiencima pa se je povezala v Cerkvenjaku v Stovenskih
goricah, kjer se je zaf)oslila v trgovini po prihodu iz taborišča.
V	Osvobodilni fronti so v tedanji ptujski občini sodek)vali še mnogi
mladi ljudje, med njimi že omenjena študentka Jožica
V	osvotK)dihii fronti so v tedanji ptujski občini sodetovali še mnogi
mladi ljudje, med njimi že omenjena študentka Jožica Zorčič, trgovski
pomočnici Cilka Vnuk in Slava Pk)hl ter njena sestra Mara. Ida Peric,
Milica Brezočnik, Jožica in Justika Kolarič in drugi.
POPRAVEK	Nadaljevanje prihodnjič
V	84. nadaljevanju sestavka UPORNE SLOVENSKE GORICE je
pravilno, daje bil JOŽE LAMPRET delegat Pokrajinskega odbora OP
(natiskano lOOP). Tone Ulrih-Kristl pa je govoril na mitingu v imenu
okrožjiega odbora OP Maribor (natiskano — v imenu POOP).
Dr. Franc Rakusa, zdravnik v
ptujski bolnišnici do septembra
1944, sodelavec OF, nato partizan
Veiena Osole (1924), dijakinja,
kurirka, Nemci so jo ujeli in
ustrelili leta 1945
OTVORITEV RAZSTAVE OB 10. LETNICI FD PTUJ
IN roiKLORNE SEKCUE MARKOVCI
Folklorna dejavnost
v sliki in besedi
Neprecenljiv je delež folklornega društva Ptuj pri ohranjanju ljudskih šeg,
navad in običajev, prav tako tudi ostalih folklornih sekcij v občini, ki so še
starejše od ptujskega, je bilo med drugim poudarjeno na sobotni otvoritvi
razstave ob 10- letnici FD Ptuj in 40- letnici folklorne sekcije Mark ovci.
Majhna skupina ljudi, ljubiteljev kulture, ki se je udeležila otvoritve, je
lahko skozi pisano besedo in s pomočjo slike, v kratkem spoznal
poslanstvo obeh. V spodnjem prostoru razstavnega prostora je prikaz
dejavnosti FD Ptuj, v zgornjem pa tudi markovške sekcije.
V imenu FD Ptuj je udeležence otvoritve pozdravil predsednik Jože
Strafela, ki je širše spregovoril o društvenem jubileju in se ob tej priložnosti
zahvalil vsem vodjem folklornih sekcij, ki si izredno prizadevajo, da bi
navade, šege in običaje obdržali pri življenju, poleg tega pa še prenesli na
mladi rod. Posebej pa se je zahvalil pokrajinskemu muzeju v Ptuju za
strokovno pomoč pri ureditvi razstave.
Za tem je govorila še Marija Magdalene, predsednica skupščine Kulturne
skupnosti občine Ptuj, kije zlasti poudarila pomen kulturnega snovanja v
družbi in se osredotočila na dejavnost FD Ptuj in sekcije Markovci. Poleg
tega je poudarila izredno pomembno vlogo, ki ga ima društvo v širšem
družbenem prostoru in uspehe pri gostovanjih izven naših meja.
Majda Cehova iz Pokrajinskega muzeja pa je v kratkih črtah predstavila
razstavljeno gradivo.
V okviru sobotne svečanosti so se Ptujčanom predstavili tudi halubajski
zvončari iz Reke^Viškovo. Skupina podobna kurentom je vnesla nov
nemir v deželo kurentov; maloštevilni občani, ki so jih pozdravili, so jim
navdušeno prisluhnili. Zal ostali Ptujčani kot že velikokrat doslej za nastop
zvončarjev niso vedeli.
Kljub vsemu pa smo lahko zadovoljni, saj je odboru za pripravo kuren-
tovanja slednjič le uspelo prebiti led in pripraviti več prireditev že pred
osrednjo karnevalsko prireditvijo. Razstava v razstavnem paviljonu
Dušana Kvedra bo odprta do 28. februarja in sicer:vsak dan od 8. do 12.
ure in od 14. do 17. ure; na pustno nedeljo pa bo odprta ves dan.
MG
Otvoritev razstave
(foto: OM)
Najbolj obiskana razstava
Pokrajinski muzej Ptuj. kije pripravil razstavo Ptuj skozi arheološka
obdobja je sporočil, da si je razstavo v desetih dneh ogledalo 2553
obiskovalcev. Najbrže pa je bilo med njimi tudi precej takih, ki se v
knjigo obiskovalcev niso vpisali. Glede na veliko zanimanje med ptujski-
mi občani je pričakovati, da bomo te vrste razstav videli v Ptuju še
večkrat, posebej še zato, ker je naše območje dovolj bogato »delovišče«
za arheologe.
Ob tem pa velja opozoriti na razstavo, ki je bila odprta v razstav-
nem paviljonu Dušana Kvedra v soboto, 17. februarja. Tudi razstava o
10-letnem delovanju Folklornega društva Ptuj in 4(j-letnem delovanju
sekcije Markovci je vredna pozornosti, saj si društvo in sekcija v svojem
dolgolemem delovanju neprestano prizadevata za ohranjanje ljudskih
običajev, šeg in navad, seveda skupno z ostalimi sekcijami v okviru PD
Ptuj.
N.D.
10 - NAŠI DOPISNIKI
22. februar 1979 -
tednik
Utrujeni ko ran t
Terezija Matjašič
Foto: R
Pustna
Ptujčani kaj bi
veseli ne bili
saj rojstni dan kurenta
bomo slavili
Vsako leto
za pustni ta čas
on zmagoslavno
pride med nas.
Poslance ojg. svoje
drugam razdeli
sam se seveda
doma veseli.
Veliko gajžlo
vzame v roko
ko z bičem poči
plug orje zemljo.
Ko je že dobro
pripravljen teren
poseje on repo
in vtakne koren.
Veselo zavriska
okrog se obrne
spremstvo njegovo
krog njega se zgrne.
Medved na verigi
nisa kamela
-to je njegova
družba vesela.
Po tem pa še
.druge skupine
prleška gostija
in pustne norčije.
Kdor hoče videti
zanimivega kaj
obišče naj kurentov
rojstni ta kraj.
Srečanje pesnikov
in pisateljev začetnikov
v Gradišču
v Gradišču je bilo 10. februarja sedmo srečanje pesnikov in pisate-
ljev začetnikov, ki je bilo posvečeno stoletnici rojstva Josipa Muma-
Aleksandrova in sto tridesetletnici smrti Franceta Prešerna.
V	majhni dvorani kulturnega doma se je zjutraj v Gradišču začelo
srečanje. Napraktikablih v treh kotih dvorane so sedele skupine mladih
pesnikov in pisateljev. Po uvodni glasbi in diapozitivu je vodja Milan
Krapež razložil namen teh srečanj. Takoj za njim je tov. Hvalica že
predstavil prvo skupino. Po krajši glasbi in diapozitivih iz Celja in
Murske Sobote sta nam svojo poezijo predstavila Nenad Lončar iz
Žalca in Slavica Bratuša iz Sp. Ivanjc. Nenad nam je prebral svojo
pesem »Pri Janezu doma«, ki se spusti v problem osamljenega, lačnega
človeka. Slavica je v svoji pesmi »V tvojih očeh« obujala spomine na
minulo ljubezen, ki umira.
Sledil je krajši premor ob glasbi in diapozitivih, ki so predstavljali
mesta, od koder so pri.šli pesniki in pisatelji druge skupine. To skupino
nam je predstavila tovarišica Cvetka Bufolinova. Prva se nam je pred-
stavila Lidija Gračnik iz Mirne. Prebrala je odlomek iz »Zgodbe o
iskanju svetlobe«. Razmišljala je o razdvojenosti človeka, smrti in
večnosti. Iz Trsta je na srečanje prišel Milan Bufan. Odlomek iz »Po-
nočnjaka« nam je prikazal življenje v pristani.šču — otroke, golobe,
smrad, lačnega starca. Ob vsej tej pisani množici v pristanišču se spo-
mni svoje liv.hezni, ki je minila. Vida Mokrin iz Nove Gorice nam je
prebrala d c pesmi »Jezdece«, ki govori o morju in »Peščeno sliko«.
Prvi del srečanja je bil tako končan. Plesno scenska skupina iz Ptuja
je predstavila izrazni ples. Skupino je vodila Mira Mijačevič. Z njo pa
sta zaplesali še dve dekleti.
Po tov. Krapežu, ki nam je povedal nekaj o plesu je dobil besedo
Doro Hvalica, kije uvedel tretji vogal. Prva je bila na vrsti Irena Pintarič
iz Dobove. Njena proza »Oče naš« ali »Pri nas se pod večer skoraj nikoli
kaj dosti ne dogaja« nam je prikazala tih večer v družini. Ljudje so si tuji,
vsak je zatopljen v svoje misli in le prostor, ter tiha molitev stare mame
jih povezuje med seboj. Breda Trinkaus iz Zg. Kungote nam je prebrala
svojo pesem »Tipaje se mi približuje« sodelovala je na področnem
srečanju na Ptuju. Zanimiva je tudi proza Vladimirja Verdnika iz Cme
na Koroškem. Prebral nam je odlomek iz »Gebunca«. Na področnem
srečanju v Ptuju smo za srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov
izbrali tudi Branka Ciglar. Njegovi pesmi »Hotel sem biti poet« in »V
rosi« je prebrala Nevenka Gerl, ker Branko ne bere rad.
V	četrti skupini sta bila France Fajdiga iz Ljubljane in Matjaž
Hribar iz Kamnika. France Fajdiga nam je prebral odlomek iz »Katar-
ze«, Matjaž Hribar pa svojo pesem »Potem napišem svoj portret«.
Po glasbi je Milan Krapež zaključil srečanje. Dela mladih pesnikov
in pisateljev so bila zelo zanimiva. Tudi organizacija je bila dobra.
Škoda pa je bilo, ker predvsem poezije niso brali recitatorji in je bilo
zaradi tega težko razumeti vsebine pesmi.
Nas ednji dan je bilo samo delovno srečanje, zaradi žalovanja ob
smrti tovariša Edvarda Kardelja. Vsi udeleženci so dobili priznanje
ZKOS in plaketo revije Antena; dobili so tudi knjižne nagrade RK
ZSMS in časopisa Kmečki glas.
Vsi. ki smo zadovoljni zapustili Gradišče,smo mladim začetnikom
želeli uspešno delo. Upam, da se bomo čim prej spet slišali.
Nina Kodela
Zavarovati in zaščititi
redke ptice
Zapis Bojana Rodeta v /adnji številki lednika in nekaj
tednov prej objavljena novica, daje neodgovoren lovec v Mar-
kovcih ustrelil lalx)da meje spodbudil, da napi.šem nekaj be.sed
v obrambo in /a.ščito teh ptic. čudovitega okrasa naše narave.
Primer na Dravi pri Bresternici ob mariborskem jezeru,
/adnji primer v Markovcih in še kje nas resno opozarja, da
moramo prav vsi varovati te redke ptice, saj je marsikje katera
že končala zaradi brezbri/.no.sii posameznikov ali lakomnosti.
Dol/ni smo tem pa ludi drugim okrasnim in koristnim živalim
pomagali v stiski za hrano, po.sebno pa še takrat, kadar jim grozi
nevarnost, žal prav od človeka.	France Meško
Labod se hitro privadi na bližino človeka....
Foto: K. Zoreč
Ali bo tudi letos tako?
Najmlajši stanovalci Kidričevega so vedno radi sodelovali na pustnih
prireditvah.	poto: K. Zoreč
Enako kot povsod drugod se pustnega časa veselijo tudi v Kidri-
čevem, saj so prav tu pred leti znali pustne prireditve dobro organizirati.
Predv.sem veselo je bilo vsako leto na pustni maškaradi, posebno prisrčni
pa so vedno najmlajši, ne le za starše, ljubeče mamice, temveč tudi za
druge občane.
Glede na to, da se v zadnjem času na območju Kidričevega vse bolj
ukinjajo razjie. nekoč izredno uspele prireditve, želim s tem kratkim
zapisom in sliko opozoriti, da z malo truda in dobre volje letos ne
pozabimo na prireditve v veselje naših najmlajših pa tudi odraslih.
F. Meško
Umrl je
Edvard Kardelj
Edvard Kardelj se je -rodil
27. januarja 1910 v Ljubljani.
Že s šestnajstimi leti je postal
član SKOJ-a (Savez komuni-
stične omladine Jugoslavije).
Znal je več jezikov in je mno-
go potoval (Moskva, Pariz in
druga mesta) in se povezoval
s komuiiisti raznih dežel.
Na.Čebinah je bil med
ustanovitelji KP Slovenije.
Bil je tudi na ustanovnem
sestanku OF, na Kočevskem
zboru, na 11. zasedanju AV-
NOJ-a v Jajcu. Zraven Borisa
Kidriča-Petra, je Edvard
Kardelj-Krištof bil ožji sveto-
valec tovarišu TITU.
Po osvoboditvi je bil Ed-
vard Kardelj na mnogih naj-
odgovornejših položajih, med
drugim član predsedstva
SFRJ in CK ZKJ.
Tovariš Kardelj je bil že 5
let bolan. Kljub temu je
vedno delal. Še pred smrtjo je
zapisoval zadnje vrstice....
Truplo tovariša Kardelja
so upepelili. Žara s pepelom
je položena v grobnico na-
rodnih herojev v Ljubljani. Z
njim smo Slovenci izgubili
svojega najpomembnejšega
človeka.
Edita Kostanjevec,
4. razred OŠ Vitomarci
Večer
besede
in glasbe
v Klubu mladih je bil 7.
februarja 1979 zvečer literarni
večer v počastitev slovenskega
kulturnega praznika. Predstavili so
se recitatorji gimnazije D. Kveder,
ki pa so tokrat delali brez
mentorja, torej je bila to njihova
lastna predstava.
Velik plakat z naslovom: Večer
besede in glasbe, je privabil v Klub
mladih mnogo gledalcev. Prižgani
reflektorji, kitara ob stolu, scena
narejena iz balonov. Prijetno
vzdušje.
Izhodišče recitala so bili naši
slovenski klasiki: Prešeren,
Župančič, Kosovel. Toda njihov
namen je bil prikazati sedanjo,
moderno poezijo. Predstavili so
nam recitale sodobnih pesnikov. V
njih opisujejo odnos družbe do
pesnikov in literatov nasploh.
Obsojajo današnjo družbo, da je
nesvobodna, vklenjena v sivi beton
in astronomske številke. Ljudje
postajajo sužnji civilizacije, ki jih
uničuje. Ne znajo misliti, njihovi
možgani so preutrujeni od hrupa
motorjev in strojev. Želijo si
poezije polne humorja, norčeva-
nja, ki naj ne bi klečala pred tipi,
ki se imenujejo kritiki, saj jih že
kolena bolijo od samega klečanja
pred tako zlorabljeno tradicijo.
Zaključek recitala so besede:
Utelešeni krik. In protest. Nihče
nas ne sliši. Nihče ne posluša. Mi.
Sami. Reflektorji ugasnejo. Zvoki
kitare zamrejo. Aplavz...
Večer je uspel. Čeprav so se
lotili prireditve takorekoč
,,goloroki", so jo izpeljali brez
večjih napak. Zlasti pohvalno je,
da je ideja o večeru prišla povsem
spontano iz vrst gimnazijcev.
SANJA BOGDANOVlC
SKUPINA GRIF V PTUJU
Pet mladih, nadarjenih glasbe-
nikov si je od nekdaj želelo zaba-
vati mlade v klubu. Vendar to ni
bilo enostavno, kajti mladi v
Ptuju so zelo kritični in ker je
mariborska skupina GRIF bolj ali
manj zasedena, to zares ni bilo
mogoče. Sicer pa ustreči mladim,
ki se jim zdi trideset dinarjev
preveč za zabavo je bolj ali manj
težko, povrhu pa še pridejo v zelo
malem številu poslušat glasbo, ki
jo je skupina GRIF izbrala za
ptujsko mladino.
Vodja skupine je Milan Pristan
— kitara — vokal (Vulkan. Grif)
Konrad Peter — bobni (Dlan,
Grif) Milan Vučkovič — klavija-
ture — vokal (Trileks, Grif) Borut
Sešek — kongi — solo vokalist
(Dlan, GriO Branko Potočnik —
bas kitara — vokal (Grif in v
drugih ročk ter komercialnih
skupinah).
Skupna GRIF obstaja že od
leta 1975 in od takrat je skupina
menjala več članov. Kot pravijo
fantje se prilagajajo mladim, to
pa so tudi dokazali v Klubu
mladih. Igrali so bolj ali manj
disco glasbo s katero so Ptujčani
obsedeni. Fantje sicer igrajo ročk,
vendar v posebnem stilu, ki ga pa
žal ni imelo smisla igrati, kajti
ročk glasbo je treba razumeti, šele
potem kritizirati. Fantje so zares
glasbeniki z rutino ter kvaliteto in
nenazadnje uspešni študentje.
Skupina GRIF je trenutno
najboljša ročk skupina na Štajer-
skem, ki se res ne more pohvaliti
na tem področju, zato pa bi bilo
pametno negovati tisto kar ima-
mo. V Mariboru so potrkali na
Kava vrata in se obrnili k pravim
judem. V mislih imam Radio
Maribor za katerega so posneli 10
lastnih skladb. Želje in mish so pa
še pri RTV Ljubljana in pri
Jugotonu ali Helidonu. Zanimivo
je slišati Grife tudi takrat kadar se
jim pridruži profesionalec Miro-
slav Mah. kije pred kratkim prišel
iz Nemčije in je skupini dal neki
novi sond in s saksafonom pope-
stril že tako bogat repertoar.
Mladi so bili zadovoljni, spra-
šujem pa se zakaj vsaka dva
meseca pri nas gostuje kakšna
skupina, zakaj ne večkrat. Le tako
mladi in tisti, ki se počutijo mladi
bomo lahko imeli tisto kar imamo
radi. Jugoslovanska ročk glasba se
razvija v srednje razviti občini
Ptuj, tega pa ni opaziti.
Drago Purg
Kurentovanje naj bo odsev etnografske kulture
PUST, PUST, KRIVIH UST
tri dni nas loči od letošnje,
največje etnografske — kulturne
prireditve — kurentovanja. Kot
prejšnja leta tako bodo tudi letos v
povorki kurenti nekakšni osrednji
liki ptujskega kurentovanja, so kot
nekakšni demoni, ki so nekdaj po
ljudskem verovanju preganjali
starko zimo in prinašali na polja,
kmetije dobro letino, srečo. Ljudje
so vanje verovali, jih zato
obdarovali, ko so prišli k hiši. Na
kmetih je ^edaj bil nekakšen praz-
nik, ki so mu in mu še danes
pravijo ,,fašenk".
Kot smo zvedeli, se na letošnje
že 19. kurentovanje pripravljajo
kurenti, posamezniki kot tudi
skupine s podeželja in tudi v
delovnih organizacijah. V nekate-
nh delovnih organizacijah so za
ideje, izvirnosti razpisali celo
posebne nagrade. Vse to je torej
i=!ak, da bo Ptuj na pustno nede-
■: živel v nekakšnem veselem
razpoloženju. Skupaj z občani pa
seveda na tisoče obiskovalcev, ki
bodo prišli, da si to pustno
prireditev ogledajo iz raznih krajev
Slovenije, Hrvatske pa tudi iz
zamejstva.
Pri vsem tem pa bi radi
pravočasno opozorili na to, da je
zaželjeno, da naj bodo maske in
sploh skupine, ki želijo prikazati
res nekaj izvirnega, domiselnega
kar se da dostojno opremljene,
našemljene. Proč torej s starimi
capami, umazanimi vozovi,
glodanjem nekakšnih kosti. Vsaka
maska se naj na ulici, med
povorko vede res kulturno. To
velja tudi za večje skupine, zlasti
tiste, ki bodo nastopile s
podeželja, iz delovnih kolektivov.
Menimo, da na naše res
starodavne ulice že zdavnaj več ne
spadajo liki ciganov, ki jim pravi-
lno pravimo tudi Romi. To je
nacionalne etnične skupine in ne
pustni lik. Ali ni to sramotenje
njih dostojanstva? Spomnirho se
tudi za leto dni nazaj, ko je neka
skupina na dokaj nehuman in
nekulturen način prikazala
nekakšne domače koline.
Na kurentovanje so pripeljali
zajetnega pujska ter ga nekje f)od
gradom, na Prešernovi cesti klali,
da je njegovo cvilenje in hropenje
odmevalo daleč naokoli, in v
ušesih gledalcev. Pri tem pa so se
,,mesarji" veselo smejali, se
zalivali z nekakšno tekočino, ki bi
naj bila žganje.
Vse to in še kaj res ne spada na
kurentovanje, ker to pač ni in ne
more biti nobena etnografsko-
kuhurna zanimivost, pa čeravno
je kdo izmed gledalcev tem
prizorom prvi trenutek le nasrne;
jal. Prav zato bi kazalo, da bi bil)
prireditelji in reditelji v tem pogl^"
du res nepopustljivi ter bi takšnii^
skupinam onemogočili nastop P^
mestnih ulicah.
Pust naj torej ima kriva usta;
kot pravi neka otroška pesem. N^J
s svojo masko zabava staro
mlado. Naj ljudje ugibajo, kdo ^
pod masko skriva. Naj bo r^^
nekaj lepega. Naj res predstavlja
neko posebnost, pa četud'
dimnikarja, le da bo ,,kostim
res lep, da mu pristoja, da na njei^
ne bodo le nekakšne krpe. V le^^
primeru se nam res ne bo treb^
sramovati naše res najveCj^
etnografsko-kulturne prireditve,
v naše mesto prav gotovo priva'''
vsako leto največ ljudi.
JOH
tednik
- 22. februar 1979
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11
ZIMSKO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA PK)NIRKE
OBETAVEN NARAŠČAJ
Občinska /veza za telesno kultu-
ro	rokometni klub Drava
sta preteklo soboto izvedla zimsko
občinsko prvenstvo v rokometu za
pionirke. Tekmovanja, ki je
noiekalo v športni dvorani, se je
udeležilo ^cst ekip. Razdeljene so
j^jlg v dve skupini. V
. predtekmovanju so bili doseženi
naslednji i/idi: skupina A: Hajdi-
na^Gorišnica 11:19 (8:7), F.
Osojnik—Hajdina 14:7 (6:3) in
Ciorišnica —F. Osojnik 11:11
(V6)S: skupina B: T. Žnida-
Jie^Cirkulane 21:5 (12:3), Juršin-
ci—Cirkulane 16:6 (10:2) in T.
2nidarič—Juršinci 8:8 (5:5). V
finale sta se po boljši razliki v
zadetkih uvrstile ekipe osnovnih
Tone Žnidarič in Franc Osoj-
nik. Za tretje mesto sta se pomerili
ekipi Juršinc in Gorišnice. Igralke
iz Gorišnice so bile boljše in
zmagale s 24:15 (11:8). Finalni
obračun je bil izredno razburljiv in
zanimiv. Igralke O^ Tone Žnidarič
io bile /.anesljivejše in ob koncu
slavile. Rezultat je bil 12:11 (7:5)
za 0§ T. Žnidarič. Zmagovalna
ekipa je nastopila v naslednji
postavi: Kokol, Vršič, BaŠl, Indjič,
Kmetec, Domiter, Sankovič,
Galun, Doki, Lebar, Tukovič,
Stalcer in Hvaleč, vodil pa jo je
Ljubo Gajzer.
Ob koncu so najuspešnejšim
ekipam podelili medalje in prizna-
nje. Najboljša strelka je bila
Snežana Liplin iz Gorišnice,
najboljša vratarka pa Bernarda
Cafuk s Hajdine.N^boljša igralka
tekmovanja pa je bila Ingrid Kme-
tec iz OŠ Tone Znidarič Ptuj.
Tekmovanje je pokazalo, da
imamo v rokometu obilico nadarjenih igralk.	|
Prizor s finalnega srečanja — foto M. Ozmec
Razglasitev najboljših — foto M. Ozmec
Drava-
Železničar
1:5
Na Igrišču NK Aluminija v
Kidričevem >ta sc v prijateljskem
niigomctncm srečanju pomerili
scIckciji ptujske Drave in mari-
borskega Železničarja. V prvem
polčasu smo bili priča dinamični
igri na obeh straneh. Igralci obeh
■»^kip Ml se dokaj dobro gibali po
delno zasneženem terenu. Povedli
so gostje, nato so igralei
Drave rezultat izenačili z zadet-
kom l.meršiča. (lostje so nato po
dveh enostavnih kombinacijah
rezultat povečali.
Tudi v drugem polčasu so ig-
ralci Drave poskušali z akcijami
po sredini igrišča, vendarjim toni
uspevalo. Ciostje pa so izvedeli
veliko preprostih kombinacij v
sredini igrišča in igrali veliko
preko obeh kril.
Igralcem Drave se pozjia, da
imajo za seboj naporne priprave.
V četrtek so odigrali prijateljsko
tekmo s Steklarjem (Rogaška
Slatina), v petek so trenirali, v
soboto pa še tekma z močnim
nasprotnikom. Zato poraz ne sme
delovali negativno na igralce in
vodstvo, ampak kot opozorilo, da
morajo še bolje delati in biti bolj
zagrizeni v igri. Boljše je. da do-
živiš poraz v prijateljski tekmi, kot
pa na prvenstvu. Pri Dravi se do-
bro dela. zalo .se bodo rezultati
dela pokazali v bližajočem se
prvenstvu.
Danilo Klajnšek
ZAVZETO PRED NADAUEVANJEM
PRIPRAVE NOGOMETNE SELEKCIJE
Do začetka nadaljevanja tek-
movanja v obeh skupinah repub-
liške nogometne lige je ostalo še
zelo malo časa, z ozirom na vre-
menske razmere pa tudi dobrih
pogojev za kvalitetne priprave, ki
so pogoj za kasnej.še dobre igre in
ustrezne rezultate. Prvo kolo na-
daljevanja bo 11. marca. Igralci
pete selekcije Drave iz Ptuja, v
katero s« vključeni igralci z vseh
območij ptujske občine in občine
Slovenska Bistrica, sedaj zavzeto
vadijo štirikrat na teden. Prvi del
priprav vodsho ocenjuje kot
uspešen. V tem času so največ
pozornosti namenili fizični pri-
pravljenosti igralcev. Sedanje pri-
prave so razširjene na tehnični in
taktični del, kar dosegajo tudi z
odigravanjem prijateljskih sre-
čanj. Vadbo bi s prijateljskimi
srečanji tako lahko razširili še za
en dan v tednu. Trener Marjan
IxMiartič ima na voljo 22 igralcev,
ki so kandidati za pno moštvo.
Obisk na treningih je z ozirom na
službene in .šolske obveznosti ig-
ralcev zelo dober, saj se jih zbere
tudi po 20. Od pete selekcije
Medobčinske nogometne zveze z
ozimm na igralski kader in
spremljajoče pogoje velikih rezul-
tatov še ne moremo pričakovati.
Možnosti v sedanjem prvenstvu za
uvrstitev v takoimenovano super
ligo so ševedno,vendarnebizačeli
s prevelikimi željami, čeprav tudi
ta cilj ni nedosegljiv. O tem bo
veliko več znanega že po prvem
srečanju nadaljevanja, ko Drava
gostuje v Lendavi.
I. kotar
Kandidati za prvo moštvo — foto B. Rode
S prijateljskega srečanja z Železničarjem — foto B. Rode
V LETOŠNJEM LETU ŠE AKTIVNEJŠI
BRODARSKO DRUŠTVO RANČA PTUJ
Brodarsko društvo Ranča v
je bilo ustanovljeno pred
^drnimi leti. Danes v svojih
\rstah združuje prek 90 članov, ki
J'n.veseli čolnarjenje. V preteklih
'^'■n je bilo njihovo delo usmerje-
no predvsem na motonavtiko, v
e^u 1978 pa .so začeli z gojitvijo
oj-talih vodnih športov, zlasti se
/'^'».'ja veslanje, ki ima v Ptuju že
tradicijo.
^^ delu brodarskega društva
janea je Fvgen Cafuta, tajnik
""^"^tva uvodoma povedal:
r,'*^ letu 1978 smo imeli na
^ravi več prireditev. Najpo-
'cmbnejša pa je gotovo vsakolet-
^ brodarska štafeta mladosti, ki
j,,/7Peljemo brodarji iz vse
nam	do Beograda. Lani
vreme nagajalo in na
Dr območju prevoz štafete po
de/,^'	zaradi izdatnega
štifo,"	smo pravi čas
odko)	do Varaždma.
Jal,e n? pozneje prepeljali
proti Beogradu.
PoL IT	^^ ^^'J
nom - ^^ ^'•rno našim čla-
Caij zla.sti pa mladini omogo-
Drav^^ ^^^'jo udejstvovanje na
nekai'"'^ ^^'rn- da bomo kupili
^P^":inih čolnov na vesla
Se h.rl , '"•^^inujev —skaterimi
Dravi ,	člani vozili po
doer. ..-'^''.ero.ki je nastalo z
II na^Vj® Hidroelektrarne SD
Za o^- ^^J^ zelo dobre možjiosti
gojitev vodnih .športov, še
zlasti veslanja. Tudi jadranje seje
z lanskim letom začelo uspešno
razvijati.«
Kako pa je drugače s član-
stvom. kakšna je struktura in
kakšni so pogoji za vstop v brodar-
-.ki: društvo?
Struktura naših članov je
izredni- pestra. Razjii poklici so
zajeti, žal pa je v naših vrstah
razmeroma malo mladine. To
praznino želimo v letošnjem letu
zapolniti. Sicer pa se zavedamo,
da mladim članom nismo pravza-
prav ničesar nudili, ker je bilo
delo društva omejeno le na
motonavtiko. Mladi pa se v to
zvrst športa težje vključujejo, ker
je nabava in oprema za čolne
izredno draga. Ko bomo imeli
.svoje športne čolne na vesla,
bomo lahko mladini nudili mno-
go več možnosti za aktivnost. V
delo društva .se lahko vključi
vsakdo, vpis ni omejen za nikogar,
želimo da sc v bodoče vsi ljubite-
lji in privrženci vodnih športov še
raje vključujejo v naše vrste.«
Predvidevate v leto.šnjem letu
kak.šno po.sebno akcijo?
»Tudi letos bomo največ po-
zornosti namenili brodarski štafe-
ti mladosti, ki b(i sredi maja
združena z lokalno štafeto, ki sc
bo priključila zvezni štafeti mla-
dosti. Razen tega pripravljamo
seminar za opravljanje izpitov za
voditelje motornih čolnov. Ti
izpiti predstavljajo del našega
izobraževalnega programa, pote-
kali bodo v mesecu marcu. Seve-
da predstavljajo del našega i/^i-
braževalnega programa in pred-
videvamo. da se b(: prijavilo prek
50 kandidatov. Precej jih že
imamo, vabimo pa še ostale, da se
prijavijo k opravljanju izpitov za
voditelje motornih čolnov. Prija-
ve sprejemajo na športnem od-
delku blagovnice v Ptuju, do
prvega marca letos. Vsem prija-
vljencem bomo po pošti poslali
ustrezno literaturo, izpiti sami pa
bodo 24. marca.«
Čemu boste po programu dela
v letošnjem letu še namenili
pozornost?
»Ja,največ dela bomo morali
nameniti našemu pristanišču na
desni obali Drave v Ptuju. Name-
ravamo si urediti pontonske spla-
ve. investitor HE SD II nam bo
asfaltiral .še dostopno cesto, z
našimi sredstvi pa bomo uredili
okolico in parkirni prostor. Zasa-
dili bomo okrasna drevesca in
morda .še kaj. če bomo imeli na
voljo denar.
V letošnjem letu bomo v
sodelovanju z oddelkom za ljud-
sko obrambo pri SO Ptuj pripra-
vili vajo na Dravi, priredili pa
bomo še nekaj tekmovanj, vendar
še program ni v celoti izdelan, ker
ga moramo vskladiti s progra-
mom tekmovanj v republiki. Pro-
gram dela bo potrdila skupščina
našega društva 2. marca, nakar
b<.imo seveda takoj pristopili k
realizaciji zastavljenih nak)g.<
M. Ozmce
Evgen Cafuta, tajnik brodar-
skega društva Ranča Ptuj
Foto: M. Ozmec
AMD Ptuj - pomemben
družbeni dejavnik
Ob prisotmisti precejšnjega
števila clani>v in predstavnikov
AMZ Slovenije in sosednjih
društev so člani AMD Ptuj svoje
delo v preteklih štirih letih ocenili
kol uspešno, saj su povečali
število članov za 80 odstotkov
(kljub temu je v društvo vključe-
nih le 35 odstotkov »motorizira-
nih« občanov ptujske občine),
razširili dejavnost, povečali mate-
rialno osnovo precej pozornosti
posvetili vzgoji in varnosti v
cestnem prometu, razširili šolsko
dejavnost ter dosegli pomembne
športne rezultate. Kljub temu pa
Jih na vseh teh področjih v
prihodnje čakajo še velike in
odgovorne naloge, pomembne
tudi za naš širši razvoj, zlasti na
področju večje varnosti v ccst-
ncm prometu, kjer smo še prema-
lo naredili. Na športnem področ-
ju jih tarejo finančne težave in
uvozne omejitve kljub temu. da
so po rezultatih v vrhu jugoslo-
vanskega moto športa.
Z dosedanjim delom so ustva^
rili trdno osnovo uspešni izvedbi
prihodnjih nalog. Zato so se
zahvalili do.sedanjemu vodstvu
za uspešno delo in izvolili nove
organe društva. Ob koncu so
zaslužnim članom podelili zlate
častne znake AMZS. priznanja in
odlikovanja. Bronasto je prejel
Rudi Novak, srebrno Janez Bel-
šak m zlato Viktor Kranjc. Jubilg-
no zlato medaljo za več kot 30
letno uspešno delo so podelili
Petru Seguli. Nato na so predva-
jali film Lahka konjenica, ki
prikazuje vse zvrsti moto športa v
eni tekmovalni sezoni.
O posameznih dejavnostih
društva bomo podrobnjeje poro-
čali v prihodnjih števillcah Ted-
nika.
I. kotar
Viktor Kranjc — dosedanji pred-
sednik AMD Ptuj
— foto B. Rode
Peter Šegula prejema jubilejno zlato medaljo
— foto B. Rode
Priprave za novo sezono
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so se zbrali na uvodnem
sestanku pred novo sezono. Tako člani vodstva kot nogometaši so se
dogomorili za potek treningov, o prijateljskih tekmah in ostalih stvareh.
Nogometaši Aluminija bodo trenirali trikrat tedensko, odigrali pa bodo
tudi eno prijateljsko tekmo v tednu.
Program je res natrpan za rekreativce, pa vseeno bodo mladi
nogometaši delali kot da niso rekreatimci. Bolj kot hrvenstvena srečanja
bodo zanimiva prijateljska nogometna srečanja, to pa zaradi tega, ker
bodo na stadionu Aluminija gostovali izredno močni nasprotniki. Za
ljubitelje nogometa v Kidričevem se tako obeta bogata nogometna
sezona.	Danilo Klajnšek
Občinsko ligaško tekmovanje
osnovnih šol 79
Rezultati II. kola — starejši pio-
nirji:
Tone Žnidarič — Franc Osojnik
57:37
Majšperk — Dornava 44:30
Kidričevo — Podlehnik 105:26
Lestvica po 11. kolu — starejši
pionirji:
1.	Kidričevo	2 2 0 4
2.	Majšperk	2 2 0 4
3.	T. Žnidarič	2 112
4.	F. Osojnik	2 112
5.	Dornava	2 0 2 0
6.	Podlehnik	2 0 2 0
Rezultati H. kola — starejše pio-
nirke
Tone Žnidarič — Franc Osojnik
28:22
Majšperk — Dornava 22:30
Kidričevo — Podlehnik 39:16
Lestvica po 11. kolu — starejše
pionirke:
1.Kidričevo	2 2 0 4
2.	Dornava	2 2 0 4
3.	T. Žnidarič	2 112
4.	Podlehnik	2 112
5.	F. Osojnik	2 0 2 0
6.	Majšperk	2 0 2 0
MG
Planinci o svojem delu
Ptujsko planinsko društvo je imelo^onedeljek 12. februarja 1979
svoj^ 11. sejo organov Planinskega društva Ptuj.
Pred sporedom dnevnega reda, smo se poklonili spominu našega
velikega revolucionarja Edvarda Kardelja. Pokojnk je bil tudi ljubitelj
narave. Slava njegovemu spominu!
Za tem smo na seji razpravljali o pripravah društvene konference.
Naslednja točka. Akcija: • Kredarica je stekla \< In zadnja točka, določi-
tev posameznih članov /j udeležbo raznih izobraževalnih seminarjev,
predvsem za mlajše člane društva.	Foto in tekst: R. R
Predsednik PD Ptuj, Maks Žmauc je najprej spregovoril o
?ivljenski poti tovariša Kardelja.
12 - ZA RAZVEDRILO
22. februar 1979 -
tednik
HUMOR
—	Poglej Jaka, kakšne luknje nam je naredila ta zima!
—	Ne samo na cestah, tudi na žepih. Poglej, celi družini sem
nakupil smučarsko opremo, da bi se ^učala doma, ko je tako
lepo kazalo, potem pa so morali oditi v hribe, če so hoteli opremo
preizkusiti
Tovariši, jutri je zadnji rok za dostavo zaključnega računa na
SDK. Kdo je za to, da ga sprejmemo po hitrem postopku?
—	A se ne bojiš, da bi te zaradi te maske ob pomanjkanju
mesa ustrelili?
—	Kaj pa ti, te ni strah, da bi te spričo pomanjkanja sposob-
nih kadrov kam izvolili ali imenovali?
Janez Ledič, dobitnik občinske zlate medalje, ki je letošnjo
zimo edini predrsal vse neočiščene in neposipane pločnike v
Ptuju ne da bi en samkrat padel....
Demaskirane maske: (z leve v prvi vrsti) individualni vratar,
sekretarka tajništva, strokovni svetovalec (druga vrsta) direktor
skladišča, šef plana, vodja komerciale in poslovodja družbene
prehrane
ASANOVA = sovjetski
filmski režiser (Dinari,
Detelčka ne boli glava")
DEVI = desni pritok reke
Mahanadi pri mestu Cuttack
V vzhodni Indiji
ELAM = davna država
alarodskih narodov ob
spodnjem Tigrisu
GAST = nemški skladatelj,
avtor opere Beneški lev
(Peter, 1854-1918)
HANO = kartažanski
pomorščak, ki je obplul
zahodno obalo Afrike (tudi
Hanno)
KALININ = industrijsko
mesto ob reki Volgi,
nekdanji Tver
RATTIGAN = angleški
dramatik in pisec filmskih
scenarijev (Terence,
,, Ločene mize")
ROME = ameriška filmska
igralka
REŠITEV PREJŠNJE
KRIŽANKE
VODORAVNO:
Sramotnik, katahreza, agar,
Aron, Eilington, denar,
Radika, obi, urin. Na, atol,
TO, troskok, kip, Rafael,
kante, raka, Milivoj, Anio,
skiro, Malanima, Joan
Baez, lla, Klearh, Ripanj,
utor, Azori, KO, soli, radič,
AD.
tednik
- 22. febmar 1979
OGLASI IN OBJAVE - 13
Pred skupščino skupnosti otroškega varstva
v ponedeljek, 26. februarja se bodo v dvo-
rani narodnega doma v Ptuju zbrali delegati
obeh zborov skupščine skupnosti otroškega
varstva občine Ptuj, da bi v osrednji točki
dnevnega reda govorili predvsem o dejavnosti in
finančnih vprašanjih za minulo in letošnje leto.
V prvem polletju lanskega leta je bilo vklju-
čenih v varstvo v 51. oddelkih 1065 otrok, z
usposobitvijo vrtca na Hajdini pa v 57.
oddelkih skupno 1 185 otrok. Prvega septembra
pa je bil začasno ukinjen oddelek vrtca v
Vitomarcih /aradi premajhnega števila vpisanih
otrok, znatno pa je upadlo tudi število vpisanih
otrok v vseh zunanjih vrtcih na osnovi česar
ugotavljamo, da je število vpisanih otrok, bre/
upoštevanja vrtca na Hajdini, nižje za 7 »/o,
oziroma ob upoštevanju tega vrtca višje za 4 »/o,
če primerjamo dejanske zmogljivosti v vzgojno-
varstvenih ustanovah je 7 ®/o otrok zajetih nad
pedagoško zdravstvenimi normativi. In še en
podatek — ob koncu preteklega leta smo imeli v
ptujski občini vključenih v varstvo 14 % vseh
predšolskih otrok, oziroma 2 % več kot leto
poprej.
V 80-urni vzgojni program ali tako imenova-
no cicibanovo šolo je bilo vključenih 5(K) otrok
ali kar 360 več kot leta 1977. Ob koncu
preteklega leta pa smo imeli organizirano tudi
varstvo pri eni družini za šest otrok starih do tri
leta.
Za subvencioniranje cene je bilo lani
obravnavanih 38 vlog in kar 35 jih je komisija
ugodno rešila za 39 otrok, ki jim je bila
priznana nižja cena in s tem pomoč naše
družbene skupnosti. Za otroški kmečki
dodatek pa je posebna komisija obravnavala
13S4 otrok iz 680 družin. V kmečkih družinah s
katastrskim dohodkom do 2.000 dinarjev ali
6(X) dinarjev na družinskega člana je bilo zajetih
1036 otrok, v družinah, ki presegajo to mejo pa
so ugotovili slabše socialno stanje in odobrili
izplačilo otroškega dodatka za 212 otrok. V 68.
družinah brez katastrskega dohodka pa je
prejemalo kmečki otroški dodatek 136 otrok,
314 pa posebni dodatek v 226 družinah in sicer
v 208 družinah z edinim hranilcem v katerih je
295 otrok in 18 družin s težjo telesno ali dušev-
no okvaro.
Kmečkim in drugim družinam prizadetim po
toči so bile izplačane tudi enkratne denarne
pomoči in sicer m 194 otrok v 104 družinah v
KS Cirkulane, l.eskovec in Destrnik v znesku
4(K) dinarjev.
mš
OBISK IZ REPUBUŠKE KONFERENCE ZSMS
Jože Poglajen in Dušan Najdič med mladimi
ptujske občine
v ponedeljek, 19. februarja je
bila v delavskem domu Franc
Kramberger v Ptuju skupna seja
političnega aktiva SO Ptuj in pred-
sedstva občinske konference ZSMS
Ptuj, na kateri je sodeloval tudi Jo-
že Poglajen, predsednik centra za
obveščanje in propagando pri RK
ZSMS in član sekretariata RK
ZSMS. Mladi so skupaj s člani po-
litičnega aktiva razpravljali o reali-
zaciji programa v preteklih mesecih
in ocenili svoje delo po komisijah
in področnih konferencah.
Jože Poglajen je nato skupaj z
Dušanom Najdičem predsednikom
medobčinskega sveta ZSMS in ob-
činske konference ZSMS Maribor
ter s člani sekretariata predsedstva
občinske konference ZSMS Ptuj
obiskal koordinacijski svet ZSMS v
TGA Boris Kidrič v Kidričevem. Z
mladimi delavci so se pogovarjali o
problematiki, ki je prisotna pri nji-
hovem delu in je značilna za večino
delovnih organizacij na območju
ptujske občine. Zato so se dogovo-
rili, da bodo vso podobno proble-
matiko reševali enotno preko
konference mladih delavcev pri OK
ZSMS Ptuj.
Isto popoldne je v enaki sestavi
sledil razgovor gostov z dijaki gim-
nazije Dušana Kvedra v Ptuju, kjer
je v zadnjem času mladina vse
aktivnejša. Razgovor je stekel o
problematiki samoupravljanja na
srednjih šolah, o usmerjenem iz-
obraževanju in nasploh o proble-
mih, ki so prisotni med gimnazijci.
Zvečer je sledil podoben razgo-
vor z mladinskim aktivom v Rogoz-
nici, ki sodi med najaktivnejše na
območju OK ZSMS Ptuj. Gostje so
sodelovali na sestanku aktiva, kjer
so med drugim razpravljali o pred-
logu za reorganizacijo mladih na
območju KS Rogoznica. Do sedaj
deluje v okviru osnovne organiza-
cije ZSMS Rogoznica več aktivov,
ki jih bi v skladu z novim statutom
ZSMS reorganizirali. Tako naj bi v
okviru KS Rogoznica ustanovili
krajevni svet ZSMS, vanj pa bi naj
bile vključene vse osnovne
organizacije, ki sedaj delujejo še
kot aktivi, v krajevni svet naj bi
vključili tudi mlade iz Opekarne
Ptuj. Skupna ugotovitev ob koncu
sestanka je bila, da je delo mladih v
Rogoznid izredno razgibano in pe-
stro, lahko je za vzgled marsikomu.
— OM
Jože Poglajen, Dušan Najdič in člani sekretariata predsedstva OK ZSMS
Ptuj v razgovoru z dijaki ptujske gimnazge.	Foto: M. Ozmec
V dneh od 5. do vključno 19. februarja so miličniki postaje milice Ptuj
in njenih oddelkov posredovali v 8 prometnih nesrečah. Smrtnih žrtev ni
bilo, 3 osebe so dobile hude, 6pa lažje telesne poškodbe. Med vzroki nesreč
je tokrat na prvem mestu neprimerna hitrost glede na stanje cestišča, na
drugem mestu je neprevidna vožnja s kolesi, na tretjem pa nepravilna stran
vožnje.
Skupna materialna škoda na vseh vozilih znaša tokrat okoli 190.000
din.
TRČIL V PEŠCA
Hud^^prometna nesreča se je
zgodila v soboto, 17. februaijaob
19.45 na magistralni cesti v Bo-
rovcih. Do nezgode je prišlo, ko je
voznik osebnega avtomobila Sta-
nislav Vinkovič iz Gajevec vozil iz
smeri Ormoža proti Ptuju. Iz na-
sprotne smeri je po levi strani
prihajal pešecFranc Petek iz Bo-
rovec. Zaradi neenakomerne hoje
po cestiščuje voznik zadel Petka
in ga zbil. Pri tem je dobil Petek
hude poškodbe, odrejen pa je bil
odvzem krvi, zaradi suma, daje bil
pod vplivom alhkkohola.
PADLA ZARADI POSOD Z
MLEKOM
Večkrat se zgodi, da je
vzrok tej ali oni prometni ne-
sreči dokaj nenavaden. Tako je
bilo tudi v nedeljo, 18. februalja
ob 7.45 na magistralni cesti v
Moškanjcih. Kolesarka K. M.
(otrok) iz Moškanjc seje peljala iz
smeri Ptuja proti Ormožu. Na
kolesu je imela dve večji posodi za
mleko, kar jo je pri vožnji oviralo in
zmanjšalo stabilnost, tako, da je
padla in pri tem udarila z roko po
osebnem avtomobilu, ki je tisti
trenutek pripeljal mimo. Pri tem se
je hudo poškodovala.
Zoper otrokove starše bodo
ukrepali, zaradi tega, ker so
odredili otroku naj vozi kolo z
neprimernim tovorom ter ga tako
spravili vneposredno nevarnost, ki
bi se lahko končala še bolj tra-
gično.	_ OM
krvodajalci
Dolena — Sela, 8. februarja
1979:
Jože Cebek, Zg. Pristava 10;
Martina Beranič, Sela 6/a; Hen-
rik Potočnik, Sela 30; Alojz Mla-
kar, Sela 25; Maks Čoh, Barislavci
22; Roman Božičko, Zg. Pristava
42; Elizabeta Emeršič, Barislavci
24; Jakob Sitar, Barislavci 6;
Štefka Repec, Zg. Pristava 37; Ida
Vek,Zg.Pristava21;JakobCebek,
Zg. Pristava 10; Ivan Cebek, Zg.
Pristava 10; Viktor Mlakar, Po-
povci 9; Franc Angel, Bolečka vas
3; Stanko Vaupotič, Popovci 15;
Marija Svenšek, Popovci 9; Roza-
lija Vek, Zg. Pristava 14; Franc
Potočnik, Popovci 2.
TGA Kidričevo, 13. februarja
1979:
Fran jo Petek, Središče 6; Franc
Dokša, Obrež I24/a; Drago Šva-
gan, Majšperk 57; Edvard Dob-
nik, Sp. Hajdina 46; Ivan Fur-
man, Kidričevo 19; Franc Gaš-
)eršič, Draženci 39; Miran Ke-
enc, Cunkovci 12; Ivan Žnidarič,
Njiverce 40/b; Danijel Nahber-
ger, Gerečja vas n. h.; Janko
Letič, Popovci 21; Slavko Princi,
Kidričevo 13; Franc Smolinger,
Lovrenc 81; Vida Resnik, Sikole
79; Ladislav Fajt, Potrčeva 48;
Jože Cafuta, Kidričevo 13/a;
Anton Kmetec, Slovenja vas 22;
Franc Žlaus, Kidričevo 62; Miran
Cafuta, Kidričevo 68; Maijan
Vrabl, Zg. Hajdina 36; Franc
Selinšek, Trstenjakova 16; Alojz
Strelec, Bukovci 62; Drago Amuš,
Kidričevo 10; Jože Bauman,
Mihovce 17/a; Franc Bratušek,
Šturmovec 28" Franc Jazbec,
Podlože 121; Štefan Vogrinec,
Popovci 17; Franc Zaje, Kidriče-
vo 29; Ivan Kelenc, Formin 30;
Štefan Krapše, Beograjska 45,
Maribor; Štefan Petek, Hajdoše
12/a; Mirko Štrucl, Njiverce 13;
Marko Mihelič, Kidričevo 4;
Janko Krapša, Potrčeva 46; Aloj-
zija Bogdan, Kidričevo 30; Lucija
Cafuta, Skorba 57" Anica Šemrl,
B. Kreigherja 13; Štefan Hadler,
Potrčeva 50; Milan Slavinec,
Strma ul. 11; Franc Tašner,
Mestni vrh 89; Jože Bratušek,
Prvenci 71/d; Danijel Koletnik,
Kajuhova 1; Janez Pišek, Lovrenc
106; Branko Mohorko, Kungota
20; Janez Marinič, Zg. Pristava
12; Anton Medved, Ptujska gora
141; Franc Nahberger, Sela 46;
Janez Serdinšek, Lovrenc 65;
Mirko Kuhar, Spuhlja 3/a.
Družbena samozaščita
in sodelovanje organov
milice
v petek 16. februarja 1979 ob
18. uri je lastnik osebnega avtomo-
bila ZASTAVA 101 pred hotelom
PETOVIO Ptuj parkiral svoje
vozilo direktno na zelenici preko
lepotičnega grmičevja. Na pobudo
občanov je direktor hotela takoj o
tem obvestil postajo milice v Ptuju.
Ker pa dežurni miličnik vse do 19.
ure ni ukrenil ničesar, sem se s
svojim prijateljem napotil na
postajo milice zadevo urgirati. Pri-
čakoval sem, da bo dežurni mili-
čnik hvaležen za sodelovanje pri
odkrivanju prekrška, kot nam to
nalaga zakon o družbeni samoza-
ščiti. Na moje veliko presenečenje
pa me je navedeni miličnik vprašal:
,,kaj pa bi sploh radi", s pri-
pombo, da bi v konkretnem prime-
ru morala ukrepati narodna zašči-
ta. Poskušal sem mu pojasniti, da v
konkretnem primeru ne gre za
dejanje, zaradi katerega bi morala
nastopiti narodna zaščita, pa tega
nikakor ni razumel in ni hotel razu-
meti. Postalo mi je jasno, da
dežurnemu miličniku še vedno ni
jasno, kaj so naloge narodne
zaščite, pa sem odnehal.
Sprašujem se, kako se naj občani
aktivno vključujejo v naloge
družbene samozaščite, ko pa pri
tem v Ptuju ne najdejo ustreznega
sodelovanja z organi milice? V
bodoče bo .nujno, da bodo organi
milice v Ptuju morali spremeniti
odnos do tega vprašanja, sicer ni
pričakovati, da bo družbena
samozaščita med občani zaživela.
Posebej bi želel nakazati na
problem prometa in parkiranja v
samem mestu, ki že predstavlja
pravo anarhijo. Znano je sicer, da
v Ptuju še vedno nismo rešili
velikega problema parkirnih
prostorov, pa je zato razumljivo,
da organi milice ne kaznujejo
vsakogar, ki nepravilno parkira.
Nujno pa bi bilo, da energično
intervenirajo v primeru, ko brez-
vestni vozniki svoja vozila
parkirajo na pločnikih, kot je to
pogosto primer pred trgovino
TEHNIKA na Ulici heroja Lacka
in v Trstenjakovi ulici pred lekar-
no. Iz varnostnih razlogov pa bi
morali tudi prepovedati parkiranje
pred poslopjem bank in službe dru-
žbenega knjigovodstva.'
Adi Sarman
vreme
do nede^e, 4. marca 1979
Mlaj bo v ponede^ek, 26.
februaga.
Napoved: Sneg, ki bo zapadel
te dni bo držal še približno do
10. marca, ko bo deževalo. V
času, ko bo v vi^ih legah snežilo
bo pri nas, zlasti v m)okianskem
času deževalo. Zato lahko
pričakujemo več poledice kot
pa snega. Do 1. ali 2. marca še
spremen^ivo, nato se bo
ustalilo. V primegavi z drugimi
kraji nam na našem obmoi^u
letos vreme še kar prizanaša, saj
nismo imeU vei^ih poplav in ne
snežnih žametov tako kot v
mnogih drugih krajih,
k	Alojz Cestnik
109.LETNA KONFERENCA PTUJSKIH
GASILCEV
Prvič v novem
domu
Člani gasilskega društva Ptuj so se skupaj s številnimi gosti ijj
predstavniki drugih gasilskih društev sestali v petek 16. februarja na I09
redni letni konferenci, prvi v novem domu gasilcev Ptuj.
V	lanskem letu je ptujsko gasilsko društvo doživelo zgodovinsko
preokretnico, saj se je končno preselilo v nov sodoben dom. Stari dom je
dotrajal in v njem ni bilo več mogoče varno delati. Selitev v novi dom je
gasilcem vzela precej časa in dela. Kljub temu v lanskem letu niso bistve-
no odstopali od zastavljenega plana operative. Na tekmovalnem področju
so se najbolje odrezali mlajši člani.
Da so operativne naloge lahko uspešno izvajali so se med letom
redno usposabljali na tedenskih vajah, v zimskem času pa na predavanjih
in tečajih za mlade člane. Naj povdarimo tesno sodelovanje gasilcev s
civilno zaščito, s pomočjo katere je v preteklem letu opravil tečaj poseben
specializiran vod reševanja. Sicer pa so naloge gasilcev iz dneva v d^u
zahtevnejše in za to je potrebna moderna oprema in yx)sobnost samih
članov. Kljub zadovoljivi opremljenosti ptujskega druStva bodo v tem
letu nabavili novo specializirano vozilo FAP, opremljeno s topofh, peno
in prahom, takorekoč univerzalno vozilo, namenjeno predvsem gašenju
večjih požarov. Vozilo bo s pomočjo Požarne skupnosti občine Ptuj in
nekaterih delovnih organizacij dobavljeno še letos.
V	GD Ptuj je trenutno včlanjenih 99 gasilcev, od tega veliko mladih,
kljub temu pa nenehno stremijo za tem, da bi v svoje vrste privabili Je
druge. Tudi v lanskem letu so po šolah organizirali in izvedli številna
predavanja ter omogočili 1200 učencem, da so si pridobili gasilska
priznanja in značke pionir—gasilec.
Od skupno 84 akcij v občini Ptuj je operativna enota GD Ptuj
sodelovala v 81 akcijah, bodisi gašenja ali reševanja premoženja. Pri vseh
intervencijah je sodelovalo 2224 gasilcev, za akcije pa so porabili 6415 ur.
Skupna materialna škoda pri vseh požarih je ocenjena na okoli
14,228.000 din, kolikšen je del preprečene škode zaradi pravočasne
intervencije gasilcev je težko oceniti, gotovo pa je ta delež ogromen.
Naj sedaj opozorimo še na nekaj problemov, ki tarejo gasilce po
vselitvi v novi dom ob Natašini poti. Pri izvozu na Rogozniško cesto bi
namreč bilo nujno postaviti semaforje, kužno znamenje pa bi bilo treba
prestaviti kam drugam, ker je velika ovira pri izvozu na glavno cesto.
Resno pa bo treba razmisliti o izgradnji novega mostu oaroma nadvoza
čez progo na Natašini poti, kjer je nekoč že stal. Tako bi skrajšali pot do
industrijskega predela čez progo, hkrati pa bi razbremenili tudi obstojeCi
železniški prehod na Ormoški cesti.
Na letni konferenci so ptujski gasilci za svojega predsednika ponovno
izvolili Marjana Berliča, ki to dolžnost opravlja že vrsto let, za
podpredsednika so izvolili Martina Slana, za tajnika pa ponovno Antona
Beleta. Poveljnik društva je še naprej Ivan Grahl, gospodar Albin Duh,
vodja mladine pa Anton Brmež.	*
Najzaslužnejšim in vztrajnim gasilcem so podelili priznanja in značke
za 10, 20, 30 in 40-letno delo.
Naj zaključimo z željo, da bi v tem letu bilo čim manj požarov, da bi
imeli gasilci čim manj dela, da ne bi bilo nepotrebne škode in gorja.
Seveda je sama želja zdaleč premalo, vsi se obnašajmo bolj varno in
bodimo previdni z ognjem.
M. Ozmec
RODILE SO:
Verica Požega, Bišečki vrh 30 —
deklico; Kristina Mlakar, Markov-
ci 56 — Andreja; Zdenka
Kostanjevec, Frasova 3 — Mateja;
Jerica Marin, Vrtnarska pot 4 —
dečka; Elizabeta Brodnjak, Mali
Okič 16 — dečka; Simona Dolinar,
Ptujska 16, Ormož — Marka; Bo-
ža Novak, Kidričevo 38 — deklico;
Olga Roškar, Prvenci 26 —
deklico; Ana Lozinšek, Podlehnik
53 — dečka; Marija Kuharič,
Loperšice 19 — dečka; Marica Ko-
drič, Trubarjeva 11 — Aljoša;
Danica Žižek, Potrčeva 32 —
Dorotejo; Elizabeta Ber, Doklece
28 — dečka; Marjeta Strelec,
Placarovci 8 — Tanjo; Danica
Kogej, Murkova 4 — Janjo;
Veronika Sirec, Tržeč 20 — dekli-
co; Matilda Trafela, Pobrežje
118/b — dva dečka; Ana Koled-
nik, Pohorje 35 — dečka; Danica
Blažič, Hajdoše 107 — Katjo;
Marjana Samec, Budina 66/b —
dečka; Dragica Gojčič, Zlatoličje
37 — Dejana; Pavla Vivola,
Dobrina 42 — dečka; Vlasta Top-
lak, Mostje 8 — dečka; Nada
Vujasin, Dolenjska cesta 48,
Ljubljana — Mitja; Antonija
Plohi, Rucmanci 3 — dečka; Silva
Korže, Kajuhova 1 — Vesno;
Irena Pungračič, Goričak 5 —
Boruta; Terezija Raušl, Savci 35
—	Natašo; Ivica Ličen, Ziherlova
ploščad 7 — Miha; Jelka Knaus,
Kidričevo 15 — Majo; Marija
Petrovič, Cirkulane 45 — dečka;
Marija Toplak, Kukava 69 —
deklico; Helena Kosi, Sp.
Ključarovci 33 — Roberta; Angela
Perhag, Placar 14 — dečka; Mari-
ja Kline, Budina 66/b — Ksenijo;
Majda Kozel, Miklošičeva 2 —
dečka; Ana Šalamun, Podvinci 118
—	deklico.
POROKE:
Franc Kobale, Zg. Polskava 8/a
in Jožica Skrjanec, Zg. Polskava
8/a; Branko Butolen, Cermožiše
23 in Jožica Farkaš, Kajuhova 3;
Franc Leskovar, Kidričevo 60 in
Marija Fric, Kungota pri Ptuju 29;
Anton Bolčevič, Maribor,
Radovanova 17 in Anastazija Gčtz,
Maribor, Radovanova 17; Janez
Hazimali, Stojnci 23 in Majda Le-
ben, Formin 15/b; Miroslav Zele-
nik, Spuhlja 138 in Danica Bedja-
nič. Selci 6; Jožef Zavec, Mala
Varnica 8 in Ana Krajnc, Sp.
Leskovec 4; Danilo Zupanič, Sp.
Hajdina 57 in Angela Malek, Sp.
Hajdina 50; Anton Habjanič,
Njiverce n. h. in Marija Rotvein,
Popovci 30; Milan Herga, Drstelja
29 in Dragica Rebernišek, Mestni
vrh 42; Alojz Pleteršek, Mihovce
49 in Darinka Kocijan, Sp.
Polskava 131; Franc Kaisersber-
ger, Gerečja vas 2/d in Nada
Vogrinec, Gerečja vas 95; Ivan
Koren, Pleterje 62 in Marica To5,
Drbetinci 52; Franc Jurgec,
Bukovci 133 in Marija Kostanje-
vec, Bukovci 119; Alojz Satler,
Pobrežje 148 in Majda Karnekar,
Vespazianova 9; Vlado Znidarič,
Cesta Olge Meglič 12 in Silva
Kopp, Bezena 49; Franc Lah,
Sodinci 36 in Frančiška Vajda,
Muretinci 47; Vladimir Šalamun,
Lešje 24 in Emilija Zafošnik,
Zupečja vas 53; Stanislav Bobna-
rič, Maribor, Miklavška 12 in
Viktorija Slana, Moškanjci 43/b;
Janez Bezjak, Bukovci 37 in Ivan-
ka Vrtačnik, Nova vas pri
Markovcih 4; Franc Celan, Sp.
Gorica 36 in Marija Kovačič,
Sestrže 13; Janez Galun, Podvinci
71 in Marjeta Prelog, Mala vas 2;
Dušan Petek, Celje, Gubčeva 10 in
Cvetka Zagode, Celje, Goriška 6;
Srečko Horvat, Pobrežje 31 i"
Darinka Kaučevič, Barislovci 10;
Marjan Kelc, Stojnci 53 in Milena
Znidarič, Stojnci 106; Franc Go-
lob, Brstje 9 in Štefka Krajnc,
Apače 230.
UMRLI SO:
Rozalija Kovačič, Preša 3, roj.
1905, umrla 13. februarja 1979;
Ivana Vuk. Mlinska 11, roj. 1897,
umrla 15. februarja 1979: Daniel
Virag, Sakušak 66, roj. 1907,
urml 14. februarja 1979; Petef
Sakelšek, Ob Studenčnici 6, roj-
1900, umrl 10. februarja 1979.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radi]
sko dejavnost RADIO-TEDNI^
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošti'
predal 99. Ureja uredniški koleg')'
ki ga sestavljajo vsi novinarji
voda, direktor in glavni uredn''*
MIHAEL GOBEC, odgovor^'
urednik FRANC FIDERŠEK.
Uredništvo in uprava Radio-Tf^d
nik telefon (062) 771-079
771 226. Celoletna naročmjj
znaša 200 dinarjev, za tujino
dinarjev. Žiro račun SDK P^^'
52400 603-31023. Tiska ČGP |
riborski tisk. Na podlagi zakof]^
o obdavčevanju proizvodov 'j:
storitev v prometu spada TEDN''^
med proizvode, za katere se
t)lačujo temeljni davek od prom^
ta proizvodov.
Jakob Emeršič
Anton Slodnjah in mi
/Misli ob 80 letnici rojstva/
Ko sem se lotil tega ses-
tavka oziroma jubilejnega
zapisa o našem rojaku iz
Slovenskih goric Antonu
Slodnjaku, se mi je nehote
vrnila misel na komenta-
torje komentarjev o starih
indijskih filozofskih in re-
ligioznih Vedah. Zdelo se
mi je namreč malo tvegano
pisati o možu, o pisatelju,
kije vse svoje življenje po-
svetil življenju in delu slo-
venskih pesnikov in pisa-
teljev. In vendar je v tem
njegovem delovanju malo
več kot preprosto ugotav-
ljanje golih faktografskih
podatkov, suho označeva-
nje in opisovanje dela.
Resničen literarni zgodo-
vinar bo uporabil te zuna-
nje podatke kot mrežo, kot
kosti, katere bo napolnil z
mesom, z bistvom, z du-
hom. Njegova naloga bo v
prvi vrsti obuditi ideje,
ustvarjalno silo umetnika
in to prenesti, približati
novim rodovom. Naloga
literarnega zgodovinarja
— osebnosti b^o dviganje
narodnega ponosa, prena-
šanje pomena m smisla
ustvarjanja med široke
množice in vendar ostati z
močjo in lepoto literarne-
ga dela na višini, ki si jo je
zamislil in ustvaril umet-
nik. Končno je tudi njego-
va naloga, da posreduje,
preda umetnino tudi v
mednarodne vode, pokaže
svetu bisere, ki se skrivajo v
majhnem narodu in s tem
posredno predstavi svetu
svoj rod in njegove ustvar-
jalce. S tem se kaže ple-
menit in zvišen poklic lite-
rarnega zgodovinarja, ki se
odpove sebi, ki stopi v
službo višjih vrednot, ki z
navidez nepomembnih
podatkov, s suhoparnih
listin, z zaprašenih knjig
časopisov, črpa bogastvo,
ki ga tako radi spregleda-
mo.
Mnogo ljudi bere knjige,
ne da bi jih zanimalo, kdo
je pisatelj ali pesnik, ne da
bi prebrali uvodno besedo
ali besedo o avtorju, saj se
jim to zdi nepotrebno.
Tako so prikrajšani za celo
vrsto pogledov na umetni-
no in njihovo razumeva-
nje literarnega dela je po-
dobno razumevanju ne-
ukega pastirja za atomski
cea-ktor. - Res je sicer, da
lahko kritik, oziroma lite-
rarni zgodovinar, kije sicer
tudi kritik, čeprav ga mora
preseči, prikaže umetnino
skozi svoje oči, včasih celo
enostransko, jo vendar
obogati na ta ali drugačen
način in je zlasti kritičnemu
bralcu dragocen vir in pri-
pomoček Y doumevanju
stvaritve. Če je umetnik
ustvarjaliec, je literarni
zgodovinar poustvarjalec,
medij, ki hoče umetnino
postaviti v konkreten svet.
In vsem pozitivnim oz-
nakam literarnega zgodo-
vinarja odgovarja v vsej
svoji ljubezni do Prešerna,
Levstika. Cankarja, našega
štajerskega Vraza, Murka
idr. naših pesnikov in pi-
sateljev Prlek iz Bodkovec
pri Juršincih, 80-Ietni An-
ton Slodnjak. O jubilanto-
vem življenju, ki je 13.
junija doživel 80 let, so
obširno pisah drugi (tudi v
Tedniku ob 70-letnici roj-
stva) in sem se zato omejil
na splošne misli. O samem
Slodnjaku omenim le naj-
važnejše življenske po-
datke o njegovem šolanju v
Mariboru, študiju slavis-
tike v Ljubljani pri Kidriču
pri Prijatelju ter v Krakovu
na Poljskem. Med okupa-
cijo so ga trikrat zaprli, po
vojni pa je bil univerzitetni
profesor v Ljubljani in
Zagrebu, pa tudi v ostalih
republikah in v tujini. Na
videz navadna pot, kot jo
prehodi na tisoče profe-
sorjev, vendar je zanj živ-
ljenje polno raziskovanja,
zlasti Prešerna. Zanimivo
je, da je Prlek, dedič tistih
štajerskih kulturnih delav-
cev. kot so Krempl, Vol-'
kmer, A. Murko, Vraz idr.,
teh, kijih je Prešeren dokaj
krivično zaznamoval v
svojih satirah, daje ta Prlek
eden naših največjih pre-
šernoslovcev. In vendar je
ob vsej tej ljubezni do
Prešerna vedel najti pravo
in objektivno podobo šta-
jerskega človeka in umet-
nika, pokazati njegovo
moč in nemoč. Nas pa
ravno zanima ta stran
Slodnjakovega raziskova-
nja. Saj Slovenske gorice,
kjer je rojen Slodnja, niso
samo po iemnu slovenske,
temveč tudi po svojem
značaju, po imenih vasi in
zlasti po ljudeh, ki so dali
naši slovenski kulturni
zakladnici obilo darov, saj
ni slovenske pokrajine, ki
bi bila po osebnostih tako
bogata, kot ta vinorodni
košček naše dežele.
Osebnosti, ki so se tukaj
rodile, delovale, je toliko,
da bi le golo naštevanje
imen zahtevalo več pros-
tora, kot ta članek. Vendar
omenimo važnejše može
V:ot so pesniki Leopold
Volkmer, Štefan Modri-
njak, Stanko Vraz, Rados-
lav Razlag,' Jakob Go-
milšak, Božidar Flegerič,
Fran Ks. Meško, Josip
Freunsfeld, Ivan Vuk,
Fran Mohorič, France
Borko, Leopold Stanek,
Ivan Klobasa, Peter Sku-
hala, Edvard Kocbek,
Manko Golar, Stanko Ja-
nežič. Tone Kuntner, Mi-
roslav Slana..., pisatelji in
dramatiki F. K. Meško,
Stanko Cajnkar, Ivan Po-
trč, Bratko Kreft, Vekoslav
Špindler, Jože Kerenčič,
Karolina Kolmanič, Ignac
Koprivec, Manica Lobnik,
Mlena Mohorič. Janez
Švajncer...; narodni pre-
poroditelji, zgodovinarji in
slovničarji kot so kajkavec
Anton Vramec iz 16. stol.,
Peter Dajnko, Anton
Krempl, Anton Murko,
Fran Miklošič, Jožef Mur-
šec, Davorin Trstenjak,
Božidar Raič, Ivan Macun,
Jurij Caf, Štefan Kočevar,
Matija Prelog, Matej Sle-
kovec, Fran Ilešič, Fran
Kovačič, Anton Trstenjak,
Marija Murko, Jakob Ke-
lemina, Ivan Dečko, Aloj-
zij Trstenjak, Rudolf Ko-
larič, Rudolf Drofenik,
Janko Jurančič, Viktor
Vrbnjak, Franček in Slav-
ko Bohanec, Ivo Brnčič,
Joža Glonar, Lavoslav
Gregorec, Emilijan Lilek,
Matija Ljubša, Franc Si-
monič, Franc Slavič...; psi-
hologi in filozofi Anton
Trstenjak, France Veber...;
• pedagogi in znani .šolniki
Henrik Schreiner, Anton
Kosi, Kari Ozvald, Vladi-
mir Cvetko, Davorin
Trstenjak; glasbeniki kot
so Slavko Osterc, Dragotin
Cvetko; slikarji in kiparji
Roman Fekonja, Ivan Kos,
Ivan Žabota, Ante Trste-
njak, Kovačič, Gabrijel
Kolbič; teološki pisci kot so,
Ivan Križanič, Vekoslav
Grmič, Janez Janžekovič,
kardinal Jakob Missia;
zdravnikAndrej Perlachius
iz 15. stol.; izumitelj kolesa
Janez Puh, astrofizik Vla-
do Ribarič; igralci Zlatko
Šugman, Franjo Vičar,
)olitiki Boris Kraigher,
van Kreft, Ljudevit Pivko,
narodni heroji Jože Lacko,
Dušan Kveder. Jože Ke-
renčič. Vinko Megla idr.
S to nametanostjo še
zdaleč nismo izčrpali št^
vila pomembnih osebnosti
te vinorodne pokrajine in
tudi Anton Slodnjak ni
■mogel in tudi ni hotel iti
mimo njih, saj jih je razu-
mel, razumel njiho^i^^de-
lovanje in napore^ vsej
štajerski provincialnosti in
po krivični prezrtosti v
osrednjem kulturnem kro-
gu. In za nas je tudi v tem
velik Slodnjakov pomen,
daje znal biti pravi Prlek, a
obenem " Slovenec v naj-
čistejšem pomenu besede.
To nam dokazuje njegovo
življensko delo in tudi on
sam — pisatelj in človek.
Na natečaju za Fotografijo meseca so člani FKK Ptuj za mesec julij izbrali fotografijo
Večer na mostu, avtorja A Ifreda Bradača. Sodelovalo je 6 avtorjev z 18. deli. FKK
Ančka Sumenjak
Mlinska
kolesa
Mlinska kolesa se več ne vrtijo,
stara, strohnela ob mlinih ležijo.
Ta stara kolesa nekoč so živela,
mnogo žita kmetom so zmlela.
Kmetje s hribov v mlin so nosili,
dolinski so s konji zrnje vozili.
Mlinska kolesa dan so in noč
mlela za kruh, za potico, za moč.
Ajdo so mlela v moko sladko,
so stope obdelale drobno proso.
Kdor kruha in kaše dovolj je imel,,
je s svojo družino zadovoljen živel
Zdaj mlinska kolesa oh vodi trohnijo,
mlini pa stari skrivnostno molčijo.
Na njivah še vedno zrnje gre v kvas,
le mline in stope melje zdaj čas.
Večerni
svet
.Sonce seje že nagnilo
nad goro.
zlate žarke nam razlilo
Je v slovo.
Rado hi še poljubilo
ta večerni svet,
ko v mavrične je barvne žarke
i'e.9 odet.
In potem ho zagrnila
zemljo temna noč,
lepoto v nič bo spremenila,
za vso dolgo noč.
Dež
Tudi dež mora rosi ti
in napajati zemljo,
brez dežja ne more vzkliti
ne rastlina, ne drevo:' •
' -V
9
Brez sonca roža ne zacvete,
sad brez sonca ne zori,
brez solz človek ne živi,
ko v ljubezni sreče ni.
Brez dežja, ljubezni sonca
vse umre, se posuši,
le ljubezen je brez konca,
pa čeprav srce boli.
Zemlja
še veš kako sva si želela
košček svoje žemljice
Po lastni hiši hrepenela,
kjer najino bilo bi vse.
Zemljo kmalu sva dobila,
oba garala sva na njej.
Da bi kaj večje dokupila,
da otroci bi na zemlji tej
živeli lepše kot midva.
Da vsega bi dovolj imeli
in z zemljo dalje bi živeli,
da zanje svet bi bil svetal.
Nobeden ni doma ostal,
da hi napredni kmet postal
kmet kot jaz, ko ti.
Po svetu so otroci šli
in midva delava kot
Zdaj zemlja nama še rodi,
a izpila nama bo moči,
kdo ho potem na zemlji tej?
Če veš, moj dragi mi povej.
Danica Petrovič
Dih
v valove bede,
nezmogljive besede,
v strašne noči
priplujejo bele ptice.
Plahe, na pobkg
pripravljene trepečejo
oh meni in čarajo
svetlobo.
Najbolj bela ptica
Vstajenji
Črna blaznost
izziva zalive zavesti
v žarečem nebu
vstaja silhueta
visokega bitja
s temnoožarjenim
svodom rok
kot mavrico razpetim
žarki toplih barv
seme sanjske želje
onemogle duše.
Ulica
Srebrno moder tok reke
par mrtvih golobov na tlaku
planine meščanske hiše
včasih i' temno zašlo sonce
čez nekaj bisernih trenutkov pobegu
sočen glas
žarek mehkega neha
svetla senca makovga sirupa
čez zadnje otrple sohe temnih barv.
2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
26- julij 1979 - tednik
Ivan Cimerman
Doma pa spite v listju
Sonce obliskne od na novo
popleskane ograje s platinastim
nadihom, da me za hip oslepne,
poščemi me skoz možgane, nekam
na zatilje, da z roko presekam to
žarkost. Začudenje mi obsede misel
za hip pozneje, ko zadaj, kjer so
ostali prizidki za kokoši in svinjak
in košček pašnika, ko torej tam,
kjer je bilo pred desetletjem srce
kmetstva, glave štirinožne živine —
užalijo moja ušesa neki rezki, para-
joči zvoki, med katere se prikrade
tu in tam pravilno naglašena slo-
venska beseda. Da je ta goltna
sikajoča rezkost švicarskega izvora,
mi pove registrska tablica na
BMWeju, tem srebrnosivem lepo-
tcu, ki se z barvo domače ograje
domala sklada, kot da je bil med
zetom — zdomcem in doma čeme-
čimi starfi nekak telepatski, brez-
žičen dogovor. Na nekakšnih
premakljivih, zložljivih in
vzdvižnih sedežih sedijo. Tista sre-
brnokovinska mizica je obložena s
švicarskimi dobrotami in obkro-
žena s tujimi pijačami, da so doma-
če, suhe klobase, pa slivovica, pa
mošt — tisti iz Bolcarovega kota,
kjer peče sonce vse dni — odrinjeni
v travo, na bel prtiček, da po njih
lazijo mravlje in muhe.
Težka izabela dehti v moje nos-
nice, ponj o sem prišel, z očetom
sem hotel pokramljati; nekaj kle-
nih, sočnih, domačih besed sem
hotel izmenjati z njim; da me pre-
neha peči v duši, da mu odleže od
neštetih laži in potvorb resnic in be-
sed in dejanj. Takim kot zdaj tu se-
dijo, sem hotel uiti, pa so me še v
tem zatočišču zalezli.
Butnem mednje. Nejevoljno
kotaliknejo oči po meni. Jezoritno
se okrene, da med sunkom pomete
tiste kemične žlahtnosti z mize, da
se čaša prekucne — Marija, moj
porušeni oltar. Pod srcem nosi dru-
gega. Prvi se je zaril v pesek in ko
njena roka malce delj povasuje v
moji, jo udari s plastično lopatico
po nogah: ,,Muti, Muti mache en
Haus, ti tudi mache en Haus;
kommm, kommm,plidi, ces?!"
2.
Oči so ji ostale, drugo je vse šlo,
ko grejo oblaki tja nazaj, kjer sva
se nekoč lovila med žitom in sva
med iskanjem plavic, modriša,
čisto pozabila, da to niso trave, da
je klasje, težko, nabito, za kruh in
v peč in mlinarja dozorelo; kako
sva naletela na mladičke prepelice,
ki so se pravkar kobacali iz lupinic
neznansko majhnih jajčec; kako je
kuknila njena ženskost izza letnega
krilca, da sem začuden pokleknil
ob njej — nisem še vedel, kakšen
oltar je ženska in kaj vse žrtvujejo
žreci nanj, da bi dobili svojo drob-
tino nazaj.
Njeno telo je zdaj njiva. Tisti, ki
seje po njem, prihaja od BMWeja
sem in nosi velikansko stensko
uro; pravi, da je na elektronski
pogon, da gre sto let in da samo
sebi obnavlja izvor energije in da
ima v svojem srcu nekakšno mini-
atomsko centralo, s koščkom
urana v svinčeni posteljici.
Koščene roke me zgrabijo za
goltanec in sajasta, naša ,,gvih-
terica", ki udarja že dve stoletji
pod nizkimi tramovi, je v hipu
zlata, in ne bi je dal, niti za tisto
srebrno štiridesetmilijonsko žival
tam zunaj, ki je taka, kot da bi
priletela z drugega planeta in vnaša
med nas nekaj mrzlega,
kovinskega, neprijaznega. Vsa
zaporedja dogajanj so porušena.
Tista zatajena vaška obrednost, ki
se je nekoč začenjala s kruhom in
soljo, je vržena s tečajev in v ljudi,
zbegane, preplašene in vzhičene od
nekega blagostanja tam daleč, za
katerim so se izselile cele vasi ob
tej pohlevni, mirni starki Dravi —
tisti običaj, da si gospodar, kadar
stopi gost v tvojo hišo in gospodar
tudi ostaneš, dokler je ne zapusti,
pa naj prinaša dobro ali zlo — tisti
občutek trdnosti kleca in izginja v
nekakšno brezhrDtenično
gomazenje. Ne trešči več moška,
žuljava roka po trdno hrastovi
mizi in pribije: TAKO MISLIM
JAZ, TONC BRMEZOV iz Brstja,
če pa ti, ZELENIKOV FRANC iz
Podovine misliš drugače, udari,
lopni po mizi, da bomo vedeli, da si
med ljudmi, da si vreden imena
svojega očeta, bog mu daj dobro
pod	rušo!
Ce boš povedal tako, kot povedo
možje in če bo v tvojih besedah
najširša modrost in korist,
prikimali ti bojo, in ta ali oni bo
storil kot si rekel. Ce pa bojo
tvoje besede pleve, boš ostal
pleve med zrnjem; možje — zrna
bojo sedli skupaj in vse tvoje
nadaljnje besede bojo obvisele v
zraku kot dim nad strehami, za
katerega se nihče ne zmeni, samo
sove, ki za dimnikom iščejo
toplino za svoj zarod.
Kretnje so ji tudi ostale, Mariji.
Prav tako vrže glavo vznak kot
takrat, ko sva se kopala v Jelševih
ribnikih. Le da so se priplazile
neke sence na njen vrat, le da se je
tisti lok, ki gre od levega na desno
rame in je pri ženskah tako lep in
blag in nežen — malce povesil, da
bolj ohlapen je postal, ni več pod
njem tiste sočne nabitosti, ki se
skriva v mladem, pravkar poko-
šenem senu. Kadar stopi, je nekaj
srne v njej! Kadar se obrne, je
nekaj deklice, ki se ozira, če je
TISTO VELIKO RES PRISLO,
IN JE ZDAJ NA VARNEM, IN
JE ZAŠČITENA, IN SE JI JE
VSE TISTO, KAR JE SKRIVALA
POD TEZKE DEKLIČINE
BLAZINE, IZPOLNILO, ali pa
je prišla tako blizu tistega, da si ne
upa drugam v strahu, da še tega ne
bi izgubila, v bojazni, da je onkraj
tega, kar zdaj ima, večina tema
večna tema in da je vsak korak
vreden premisleka modrecev, ne pa
ženske pri sedemintridesetih. Saj
to je tako, kot da bi zbežala
koruza, ki ima že mlečno klasje, ki
je že pravih oblik in za katero
kmetje že vedo, kaj obeta — kot
da bi torej ta koruza ponoči
zbežala na drugo njivo m se tam
zakoreninila. Zgodilo pa bi se, da
ne bi našla vseh tistih sokov, ki jih
je potrebovala do te višine, bujne
in zavisti vredne, te, ki jo ima
sedaj — nekaj bi ji umajkalo, in
ne bi mogla dozoreti do prave
trdote, do tiste mlevne zgoščenosti,
ki spravlja mlinarja v radost in
peka k denarju, ko taplja zlatoru-
mene hlebčke, in si vmes brunda
hrustljave, lepo zapečene pesmi.
Tudi v stasu je Mariji ostalo
nekaj, kar ne bom več nikoH
dotipal. Tisti žlebiček, ki se začne
pri labodjem vratu in se neha
nekje pri bokih, ki jih je zdaj
materinstvo preobličilo in predru-
gačilo. In se zalotim med
besedami, ki mi jih porojeva
žuborenje pogovora — med njimi
sedim ves ta čas in vsi so vzhičeni
nad atomsko uro in še mnogo reči
je v dnevni sobi in še mnogo reči,
modernih, superatomskih je, ki si
jih želita oče in mati, z vonjem po
hčerki, z vonjem po neznansko
uspelem zetu.
Tudi med besedami je ostal,
Marija, glagol zame. Izbiram si
jih, te glagole (ko si dobila
nezadostno in glagolov, sva se jih
učila na vratnikih naših njiv ), da
mi božajo dušo in keksi, pa
čokolada pa nekaki kemični
spreški iz švicarskega paketa tam
na mizi, mi škripljejo med zobmi
kot pesek iz našega peskokopa, ko
sva z očetom nakladala kubik za
kubikom in ga je zanesel veter med
besede, med trepalnice in med
zobe, ki so hrustnili v ajdovo
pogačo, ko je bila kripa polna.
Zdaj govoriš in vsaka tretja
beseda je komaj podobna
slovenski. Trdi R se sablja s sičniki
in šumniki in goltniki in samoglas-
niki, in ni in ni nobenih
soglasnikov, ki bi porrfenili
sozvenenje z vsem, kar je ostalo tu
in kljubuje in gradi vrtce in ceste
in šole in svoj drugačni jutri; kjub
vsemu, kljub vsemu.
V besede tvojega moža, Marija,
so se priplazili gadi. O vsem, kar
vidi tu, doma, od koder je, in kjer
išče svoje korenine, govori
omalovažujoče.
,,Ph, to bedno cestico ste asfal-
tirali! Ph, saj nimate niti
človeškega igrišča, kjer bi igral
tenis! Ph, ta tovarnica pa ne more
proizvajati drugega kot manšetne
gumbe, Hooo, Ho, ho, takšne
traktorje so imeli PRI NAS (in pri
tem misli Švico) že pred tridesetimi
leti!!!
Oče postajajo nekako iztirjeno
kipeče nestrpni. Mirno vstanejo in
grejo k zetu. S koščeno resnobo, ki
ne trpi ugovora, ga primejo pod
pazduho in ga odpeljejo k svinja-
ku. Ta se mu hoče izviti in z roko
zaokroži više, nad glave. Toda kle-
šče ga pribijejo v mirno dostojanst-
venost, ki jo preblisnejo modre,
jeklene oči.
Vstanemo in mu sledimo. Zetu
uhajajo neke tuje, golčave besede.
Tu in tam skoti slovensko spačenko
in jo vrže med ploho tujih. Oče pri-
dejo do svinjske staje in odprejo
vrata. Pujsa s svojimi osmimi
mladički prihrka bliže. Zeta prime-
jo za desno roko in ga prisilijo, da
poboža svinjsko mater, ki se je
pred neznanci na vse štiri ustopila
in mladiči kot roj čebel gnezdijo
nekje med njenimi zadnjimi noga-
mi.
Zetova roka trdno drsi po svinj-
skem hrbtu, do klapavih ušes, pa
nazaj do svedrastega repa. Nekaj-
krat ga oče prisilijo na isto.
Nato se zravnajo, ga odsunejo
od sebe in vprašajo: ,,Kakšna raz-
lika je m d svinjskimi hrbti pri nas
dotna in v Švici?!"
Zet umolkne in nagrbanči nos s
pozlačenim ščipalnikom. Tišina, ki
je zavladala, je neznanska, velika
in pradavna in nekaj preroškega se
naseli v nas, ki ju gledamo: naše
gore list in sivolasega starca, ki je
doživel svoje in zdaj drugim išče
korenine. Ker ne dočaka odgovora,
pribije sam:
,,Nobene razlike ni! Ta svinja je
kupljena v Švici, pa še vedno kruli
po svoje, čeprav ima pri nas že tre-
tje leto mladiče!"
Zetu uide slovanskošvicarska
kletvica. Odsune z mizice umetni
kruh, umetne smokve in breskov
sok, da se znajde v travi, ob belem
prtičku, kjer čakajo klobase pa aj-
dov kruh. Mizico otrese drobtin in
jo trešči v prtljažnik.
Mrzlo in zlovoljno pošviga po
nas izza pozlačenih očal. Otroke
Marija oberoč očisti, jim otrese pe-
sek s hlačk, se nekako opravičujoče
ozre po vseh nas, osuplih, in jih
stlači na zadnje sedeže.
Mati, ki se komaj zavedajo zad-
njih očetovih besed, se prestrašijo.
Dvignejo roke in jih vse vabijo na-
zaj.
Kot zapuščeni prerok stojijo na
cesti, ki jo sekajo gume, da cvili in
rohni kot da bi šla divja jaga, ki je
prišla mimo našega kraja kot nena-
povedana toča.
3.
,,Ti hujdiiič, ti!" siknejo oče,
,,na mojem dvorišču mi nihče ne bo
govoril s tujimi usti, pa čeprav je
zapeljal mojo kri!
Pa še on stopi k ograji, pozno je
že, nihče več ^ ne sliši, le jaz, ki
sem prišel po nekaj preprostih be-
sed k njemu: ,,DOMA SI PA
SPAL V LISTJU, IZRODEK,
ZDAJ PA SE OBNASAS KOT
KRALJEVlllC...! In zažuga za
njim s koščeno pestjo, da mu izsto-
pijo žile med kitami, ki so rojevale
stotere udarce v drob sveta.
Mati vso tisto baharijo poberejo
s tal in jo vsujejo v svinjak. Pujsa z
rilcem nekaj pobrklja, požre pa
nič.
Nato sedemo v kuhinjo. Porine-
mo roke noter med ajdov kruh in
suhe klobase. ,,Kdo nas bo učil
zdaj voziti, ko si kupujemo že svoje
konje?" pribijejo oče.
Nato mi pokažejo na DOMACE
MODROSTI, KI JIH IMAJO IZ-
PISANE OB KOLEDARJU:
KDOR LAHKO Z VEDROM
ZAJEMA, NE VPRASA PO
KORCU. Pojdi k mravlji, lenuh,
poglej njena pota in postani mo-
der! in čisto na koncu zadnja:
Častna obleka sramote
NE POKRIVA.
Nekje med jagodami se oglasi
čriček. Nebo razpara reaktivec, da
netopirji preplašeni huškajo s svo-
jimi radarji v krilih in ne vedo, ali
se naj poskrijejo nazaj v svoje du-
pline. Morda že letijo kovinska
sporočila v kožnata krila, ki ne po-
znajo njihove abecede. Morda se že
srečujejo z abecedo, ki jo ne more-
jo razvozlati?
Oče pa še ne dajo mira. Zdaj za-
žugajo proti sosednji hiši, od koder
je ta ponarejeni Švicar doma:
KAKSNA GOSPODA — DOMA
PA SPITE V LISTJU! tuli tja prek
ograj, da bi se lahko od ognja v
njegovih srditih besedah vnela ze-
tova slamnata koča.
Mota
Mimo
otroštva
,,Ne smem jokati. Ne, saj ne jo-
čem. Samo, da zaspim. Zaspim in
pozabim. Omamno je pozabiti.
Ljubi bog, daj da zaspim! Saj ne
bom jokala. Obljubila sem, da ne
bom."
Bolnišnica. Oddelek. Ime oddel-
ka je napisano čisto drobno, kot da
bi se spomnili kasneje, da je treba
napisati ime. Kot bi hoteli vse to
skriti pred normalnimi ljudmi. To-
da kdo je sploh normalen?! Vi
gospod z okroglim trebuščkom in
kravato? Ali pa gospa? Morda pa
ti, Helena, ki živiš nekje v Prekmu-
rju?
Soba 4. Belina in rešetke na ok-
nih. Sest bolnikov. Sest usod.
Večer je. Vseh šest sanjari. Strmijo
v strop. Utrujeni so že od pogovo-
rov, večnih vprašanj: Kdaj grem
domov? Cez nekaj časa vse spi.
Samo Helena se premetava in ne
more spati. Le kaj ji ne prinese
spanca? Morda misel na njene do-
ma? Sanja o kravah in hlevu, majh-
nih prašičih. Dosti bolje se počuti
med njimi kot v bolnišnici: ,,Moja
bolnica je boljša od sester!" pravi.
In zopet sanja in prepeva čisto na
tiho: ,,Prišla bo pomlad...; Zima.
zima bela..." Ti dve pesmi Helena
zna. Vehka je že. Stara je 13 let in
je v 6. razredu. Sanja in sanja o tra-
vi, o bolnišnici, o domu. Dom? Ka-
ko lepo: domov...
,,V sobi 4 hrepenimo po domu
brez rešetk, brez vonja po sirupih
in razkužilih. Po domu, kjer se
nihče ne zdrzne ob pogledu na na-
pis NEVROLOŠKI ODDELEK."
Noč. Spanec. Omama. Pozaba.
V sobi 4 je tišina. Samo dihanje
spečih.
Nekie v prvi sobi nekdo tuli. Ne,
to ni jok. Noben otrok ni to, ki bi
jokal po domu. Le Mitja, to ubogo
bitje, tuli. Pa ne ve zakaj. Helena
ve zakaj, želi si domov. ,,Doma je
boljše," pravi. Mitja pa tuli in tolče
po mreži. Znotraj mreže je njegov
svet.
Svet, ki ga ne pozna in on njega
ne.
Tudi zunaj rešetk nikogar ne po-
zna. Nekateri poznajo njega, to
ubogo bitje brez otroštva.
Noč. Tuljenje v tišini.
Oddelek v bolnišnici.
Nina Mrak
Nedokončana
zgodba
Zdi se mi, kakor bi naju nikoli
ne bilo. Zdi se mi. Dopovedujem
si. Glasno. V sobi odmeva. Sama
sebe prepričujem. Glasno. Bila
sva...
Nikoli nisi iskal srečanj z menoj
in vendar, kadarkoli sem te
poklicala, sva bila skupaj. Nikoli
nisva govorila o ljubezni, o
čustvih, ki naju vežejo, o brezup-
nosti najinih srečanj, nikoli. Tudi
združitev najinih teles ni dala
odgovora, ne odmeva na tisto, kar
se je dogajalo med nama. Pa
vendar je nekaj bilo.
Bila je dovolj ena, ena sama
noč. Bila sva dva, sredi milijon-
skega mesta, samo midva. V tvojih
očeh, v tvojem pogledu je bilo
nekaj, čemur se ni bilo mogoče
upreti. Vsako vlakno, vsak košček
mojega telesa je žgal tvoj pogled.
Te tvoje oči, tudi v poznejših
srečanjih so govorile le tvoje oči.
Ne spominjam se več
kolikokrat sem že tako zapustila
posteljo, zavedajoč se svoje golote,
nesmisla minule noči, spoznanja,
da tudi tokrat, toliko pričakovane
odrešitve ne bo. Tudi tisto jutro je
bilo vse to z menoj, v meni in
vendar je bilo drugače.
Prejšnjega večera se sploh ne
spominjam. Vem, le, da sva bila ti
in jaz, kljub hrupni družbi, ki naju
je obdajala. Tako sva se zaznala,
spoznala, nemo izrekla vse, za kar
mnogi potrebujejo leta. In v meni
se je razneslo čudovito spoznanje,
da vendarle živim, živim... Vsako
najino ponovno srečanje je v meni
to znova in znova Dotrievalo.
Nemi trenutki ob kavarniški mizi,
zgovorni pogledi skozi oblak
cigaretnega dima, ukradene
nežnosti, telefonski ,,dober dan",
prisotnost neizbežnega slovesa, vse
to je bila najina ljubezen, vse to sva
bila midva. Usklajena v življenje,
ki je zahtevalo, da ga živiva vsak
zase. Najina kratka srečanja, pa so
vsaj zame, bila vsekakor razodetje
nečesa, česar doslej ni in tudi poslej
ni bilo več. Izogibala sva se vsake
zaupljivosti, vsakega posega v
najino življenje, kakor, da bi se
bala, da bo potem vsega konec.
Besede, značilne za ljubimce nikoli
niso bile izrečene, le cigaretnih
ogorkov je bilo v pepelniku vedno
več. Najina ljubezen je bila
nedonošenček. Dala sva jo v
inkubator in neprizadeto
opazovala, bo preživela, ali ne.
Nerazumljivo in proti najini volji
je preživela, postala samorastnik,
midva pa sva ji obrnila hrbet.
Poznava jo, veva zanjo, kakor
ogledalo je, ki se ga sramežljivo
izogibava.
In vendar ni bilo ničesar zlaga-
nega v najinem odnosu. Vsako
srečanje je trenutek, ki sva, ga
ukradla, je ponovno slovo brez
obljub in solza, je smehljaj in
nemo hrepenenje. Ničesar ni, kar
bi naju vezalo in vendar je toliko
tega, zaradi česar sva znova in
znova skupaj. In kot tolikokrat
poprej se bova znova razšla.
Najine dlani se bodo v stisku rok
. zadržale dlje kot je navada in spet
bova odšla vsak svojo pot, ne da
bi se ozrla.
Domov	(posnetek Ivo Ciani)
Fant 3
(posnetek Stojan Kerbler)
Marta Majer
Umrl bi,
če bi ne imel
besede (Hafis)
Človek človeku besede.
Množica korakov udarja ob ka-
mnita tla. In vsi hitijo v življenje.
Polni volje, zadovoljstva in besed.
Praznih vsakdanjih besed, pozdra-
vov, oguljenih fraz. Poznajo se, pa
vendar so si tuji. Iščejo se v prazni-
ni lastnih besed in obenem se boji-
jo, da bo kdo opazil njihovo zgu-
bljenost.
V prahu zavržena, neštetokrat
pohojena in zaničevana pa leži.
Nihče je ne pogleda, nihče je ne
pobere in morda si je tudi nihče ne
želi. Vedno znova je poteptana in
obenem tudi sama tepta. Tepta ve-
like, nesmiselne besede.
Po velikem betonskem mestu
stopa starec. Razcapan in umazan.
Ljudje, utesnjeni med stolpnice, se
zgraž.ajo, on pa gleda. Gleda beton,
beton, mnogo betona... Stolpnice,
zidovje, ceste, nikjer nobene topli-
ne. Vsi nekam hitijo, in njihovi ob-
razi so hladni, brezčutni, njihovi
obrazi so izklesan beton.
Starec se čudi. Ob pločniku za-
gleda jokajočega otroka. In tedaj
jo pobere. Neštetokrat poteptano,
zavrženo in vendar toplo človeško
besedo. Besedo ljubezni in razume-
vanja, besedo, ki osreči.

LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3
15. nadaljevanje
Zopet so Potokarjevi vabili na gostijo,
tokrat celo dvojno. Mlajše otroke so morali
razseliti k tetam, izpraznili so vse sobe, jih
napolnili z mizami in stoli in razvilo se je gosto-
vanje kakršnega domači trg dotedaj še ni doii-
vel. Poročili so se trije bratje s tremi sestrami.
Od tedaj dalje so v Zagrebu Uvele tri druiine v
dvojnem sorodstvu. Ena je šla po materinih
sledeh, Rozalija je rodila sedmero otrok.
Na očetovo glavo je zgodaj ,,padla" prva
jesenska slana. Ko so se mu senca popolnoma
pobelila, je odl^tel še najmlajši ptiček iz gnezda.
Zadnjo Terezijo so poročili s Pohorcem. Zopet
sta z Ano živela sama. Ob sobotah se je navadno
hiša napolnila. Prihajali so na obisk iz Zagreba,
Beograda, z Dunaja iz Pulja. Včasih napoveda-
ni, največkrat pa kar tako. Kadar so se napove-
dali, je mati, kije med tem te dočakala babiško
starost, a je pila še vedno klena, napekla je potic
in še drugih dobrot.
Tudi ^a očeta Dušana je končno napočil čas
izdatnejšega oddiha. Malo več spanja in nekaj
več svoboflnejših pohodov po lepih gajih ob
Dravi.
Dunajski stric se je med tem upokojil in je
imel časa na pretek. Pogosteje je prihajal k
Potokarjevim in nikdar brez lovskega pribora.
Janez je odrasel v krepkega mladeniča in se je
edini vnel za lov. Vedno pogosteje je spremljal
očeta in kadar so bili vsi trije s stricem, mu je
mama oprtala z dobrotami napolnjeno malho.
Jakob in Ignacij sta bila v takih poklicih, da se
nista utegnila predajati tej zabavi.
Naj dalje je nekako na pol ostal doma Janez,
ki se je v istem kraju na parnem mlinu učil za
mlinarja. Vsak dan od zgodnjega jutra pa do
poznega večera je delal na mlinu. Tudi hranil
se je tam, za malico košček domačega kruha,
za obed pa največkrat zabeljene ajdove žgance.
Mnogokrat je zmučen kar tam prespal. Pogosto
je moral delati tudi ponoči. Kadar je bilo
mnogo mletja, so delali celo čez nedeljo. Tako
so mu le redki dnevi ostali svobodni.
Vsako prosto nedeljo je bil zanj pravi pra-
znik. Z očetom sta šla na lov. Že prejšnji večer
je pripravil vse potrebno, da sta bila zjutraj ob
pravem času na zbornem mestu. Sredi avgusta
so začeli z lovom na jerebice. Ta najlepši lov se
je zavlekel, dokler niso dozoreli lepši ptiči.
Marsikatero leto se je poletno vreme potegnilo
čez september in v prvo polovico oktobra. Vtem
času so jutra že hladnejša, okrog poldneva pa
na odprtem polju še pripeka vroče sonce. Polja
in njive so pospravljena in razgled se odpre
ponekod skoro do obzorja. Taki dnevi so bili za
oba Potokarja najlepše življenje. Nič jeze,
nobene zagate, samo veselje. Le prve večerne
ure v postelji so starejšemu lovcu očitek, zakaj
uničiti toliko lepih, svobodnih živalic. Očitek je
kratek in traja komaj do prihodnjega lova.
Ob jasnih septembrskih dneh je sonce še tako
močno, da onemorejo celo štirinožnipomočniki.
Tedaj se lovci za nekaj ur umaknejo v senco. Po
dobri malici nekateri temeljito zalijejo in
omočijo presušena grla. Podložijo izpraznjene
torbe pod glave in zadremljejo. Mlajši pa v
nestrpnem čakasnju uganjajo šale. Nikomur ni
dolgočasno.
Ko se sonce nagne na večerno stran, se
ponovno zglasi lovski rog in pogon za pogonom
hiti čez drn in strn. Utrudljivo hojo obilo popla-
ča telesna in duševna okrepitev. Drugič in
tretjič gre že mnogo lažje...
Po treh letih se je Janez izučil. Po telesu je bil
očetove rasti, na obrazu pa je bilo pol na pol.
Obliko glave in visoko čelo po očetu. Okrog ust
in oči materine. Močne nišice so se s prenaša-
njem vreč še okrepile in po moči mu je bilo težko
najti par. Po srcu dober in mehak, kakor oče.
Odlični bariton ga je uvrstil med dobre pevce
trškega zbora. Posebno rad je prebiral knjige,
bil je reden član domače čitalnice. Sicer pa ni
mnogo zahajal v družbo. Obenem z mlinarskim
poklicem je opravil izpit tudi še v trgovski
stroki.
Po opravljenih izpitih bi tudi on, kakor je
bila navada, moral po svetu na pomočniško
potovanje. Toda zadržale so ga vroče oči lepe
Terezije, kije stanovala na nasprotnem koncu
trga koder ga je vsak dan mimo vodila pot v
Rakitje.
Prva ljubezen je tako močna, kakor verigo v
ječi. Četudi nisi obdan z mrežami, uteči ji ne
moreš.
Terezija je bila hči bogatejše Turkove hiše.
Branili so ji, kolikor so mogli. Poslali so jo celo
od hiše k teti v oddaljeno mesto. Vse ni nič
pomagalo. Ona je sanjala o .svojem Janezu. On
pa je lučki pridno prilival olja in je porabil
vsako priložnost, kadar je čez nedeljo prišla
domov, da so ji s prijatelji zapeli pritajeno
podoknico.
V neenakem boju navadno podležejo starši.
In prav je tako. Kadarkoli se je namreč zgodilo
drugače, vselej se je rodilo gorje. Nasilno pretr-
gana prva ljubezen zapušča nezaceljive rane in
rodi gorje v prisiljenem zakonu. Vredno je zato
ponoviti tisto večno življenjsko dilemo, ki ji
pravimo alternativa in ki se pojavlja na vseh
področjih in je nikdar nihče ne bo mogel zado-,
voljivo rešili. Vedno bo ostalo prikrito, kako bi'
bilo, ako hi bilo drugače.
Usoda!? Kaj pa je pravzaprav usoda? To ni
nikako babjeverstvo. To je in bo ostalo večna in
trajna vrednota. Usoda je v nekem oziru iden-
tična s časom. Usoda je bila, je in ho ostala
tisto, kar se je, se, ali pa se bo nekoč dogajalo z
nekom ali z nečim. Poznamo znano in neznano
usodo. Je, kakor čas, poznamo pretekli čas —
zgodovino in gremo v nejasno bodočnost.
Ker je usoda neizbežna, saj je nekaj, karkoli
se dogaja z nami, je svojevoljno ne moremo
spreminjali. Srčna kultura in razum sta edino
orožje, ki ga ima človek v boju proti zli usodi.
Usodo moramo sprejeti, se ji skušati čimbolj
prilagoditi in ji s srčno kulturo ter razumom
lomiti zobe in končno z njo živeti. Prirojene
osnove srčne kulture moramo z vzgojo in zgledi
oplemenititi...
Tudi Janez in Terezija sta se napotila svoji
usodi naproti. Ko je prišlo tako daleč, da so
tudi drugi uvideli, da se morata poročiti, so se v
Turkovi hiši vdali in pripravili so gostijo, ki ni
bita tako bogata, kakor bi lahko bila, ker je
niso sporazumno načrtovali. Glavni obrisi
poročnega slavja so bili znotraj meje krajevnih
običajev. Terezija je bila sredinski otrok in ker
niso imeli sina, je bila naslednik najstarejša
Marija in je zato Terezija morala od hiše.
Oče Turk je zapisal mlademu paru svoje
drugo manjše posestvo, ki ga je imel na enem
najlepših grebenov Slovenskih goric. Na vrtu
ob klancu je bila hiška; kuhinja in dve sobici.
Kaj pa je treba mlademu paru več, dokler sta
zadovoljna sama s seboj. Drugih reči niti nista
potrebovala. Sodi in tunke so bili prazni, v
kašče pa nista imela kaj spraviti.
Takoj za hišo so se vrstile vrste žlahtne trte v
srednje velik vinograd, ki je segel do vznožja
položnega grebena s popoldanskim soncem.
Pod vinogradom sadovnjak z izbranimi jabla-
nami, slivami, hruškami in visok, star studen-
ček, ki tudi v najhujši suši ni presahnil.
Hiša je imela naslov »Na Rogu JO«. Rog
pravzaprav ni bila vasica, ker ni bilo pravega
začetka, niti konca. Kolikor goric, toliko hiš in
hišic se je vrstilo ob globokem klancu. Le
malokatera hiša je bila prava domačija, večina
njih so bile skromne viničarije.
Tisti košček Slovenske zemlje je najlepšil
Kakor daleč sega oko na obzorju, en sam
velikanski nepretrgani vrt negovane trte.
Pozimi in v zgodnji pomladi je od daleč videti
na nasprotnem pbočju dolge ravne vrste kolja
in žičnatih pregrad. Ko se luna drugič omladi,
ozeleni ob vsakem količu grmiček, ki dan za
dnem poganja navzgor in pobočje se spremeni v
veliko razstavo živozelenih stebrov. Tri do
štirikrat na leto prebarvajo viničarji s škroplje-
njem s svetlomodrikasto barvo zelene vrste in
stebrički postanejo podobni manekenkam na
odru. Vse je videti urejeno po najstrožjem redu,
kakor pri vojakih.
Vse hi bilo prav in lepo, ako ne bi bilo za
Janeza preveč naporno hoditi vsak dan tako
daleč i' službo. Pot je sleherni dan terjala štiri
ure prazne hoje. To je pomenilo za isti zaslužek
štiri ure neplačanega napora.
Janez je začel razmišljati, kako hi si poma-
gal. S svojim poklicem v novem okolju ne bi
mogel ničesar zaslužiti. Delati samo na majh-
nem posestvu in v vinogradu ne bi prinašalo
dovolj niti za skromno življenje od rok do ust.
In končno bi bil ves uk v poklicu zaman.
Odločila sta: zidati novo hišo. Za tako velika
dela pa je bilo potrebno mnogo denarja. Pri-
manjkovalo je tega in onega, posebno še zidne
opeke, ki so jo žgali na primitivni način v
oddaljenem Rakitju.
Skrčili so nekaj vrhnjih vrst trte, zravnali in
zasipali zgornjo grabico in izdolbli zemljo za
globoke kleti. Pri izkopavanju zemlje so nalete-
li na velike kamnite skale. Vanje so navrtali
globoke luknje in jih nabili z debelozrnatim
črnim smodnikom, povezali z zažigalno vrvico.
Zunanjo polovico luknje so zamesili s papirna-
tim zamaškom in trdno zatlačili z ilovico.
Vsi so se umaknili v staro klet in zaradi
varnosti so na zgornjem in spodnjem koncu
klanca postavili stražo, da je mimoidoče opo-
zarjala na nevarnost. S silovitim truščem so se
skale razletele in raz pokale. Čim globlje je bilo
na v rt a no. tem večje je bilo razdejanje in drob-
nejši odkruški so zleteli kvišku in na vj-e strani
daleč naokoli.
S težkimi jeklenimi kladivi so napokane
skale klali v manjše kose, da so jih lahko
vzgradili v osnovno obzidje. Bližnji viničarji so
i' mrtvem obdobju, ko so tekoča opravila po
vinogradih počivala, pri teh delih zaslužili
nekaj dodatnega dohodka, ki je družinam s
številnimi otroki ublažil stisko revščine.
V enem kotu velike kleti so naleteli na široko
in debelo plast ilovice. Poklicali so opekarja, ki
je potrdil dobro kvaliteto za zidake. V visoko
obstenje globokega klanca so vsekali in izkopa-
li veliko vdolbino, da je bila obdana z ravnimi
in navpičnimi stenami in odprta navzgor in
proti klancu
Na večini grebenov Slovenskih goric je
največja težava pomanjkanje dobre pitne vode.
Nekje z murskega polja je prišel vodni iskalec.
S svojo čudodelno vejico je pokazal na dvorišču
mesto, kjer naj bi skopali studenec.
Studenčar je pripeljal potrebno orodje in še
svoja pomočnika. Ker je greben tistega dela
goric dokaj visok, se previdni zdenčar ni hotel
pogodili za izgotovljen studenec, temveč za
plačilo od metra globine.
Kopali so in kopali. Prevrtali so debelo
zemeljsko plast, laporne pregrade in razbili ter
razstrelili trše skaline. Vedno globje, a sledu
vode nikjer. Ko so prekoračili sedemnajsti
meter, je gospodar potožil: »Pa mi menda ne
nameravate izkopati tako globokega groba!
Vsi prihranki bodo potonili v to globoko vrtino!
Ne bom zmogel plačila.«
Studenčar ga je tolažil: »Plasti postajajo
čedalje bolj vlažne. Sivkasta in škriljasta trdna
plast nakazuje, da smo blizu debelejšega
neprepustnega sloja skalnate ploščadi. Nad
tako se navadno zadržuje globoka talnica.
Dosedanji stroški so že tako veliki, da nikakor
ne moremo in ne smemo odnehati. Tudi mi
želimo k tveganju nekaj prispevati. Kopali
bomo globje za polovično ceno. A ko pa pridemo
do dohre vode, bomo zaračunali dvojno!«
Studenčar je bil izkušen mož, pa tudi lisjak.
Vsako stisko je skušal obrniti sebi v prid.
Potokarje malo pomislil, potem pa sta si ponov-
no udarila v dlani in nekoliko spremenjena
pogodba je stekla dalje.
Zvečer je opazil zadrego gospodarja, pa je
nadaljeval: »Danes tako ne moremo opraviti
vsega, kmalu bo večer in dobro bo vse še enkrat
premisliti. Včasih je najbolje tako reč prespati.
Končno nam ne teče voda v grlo, čeprav jo
iščemo. Na svidenje jutri bolj zgodaj!«
Potokarjeva sta v.vf temeljito razpredla in ko
je bila zaskrbljena noč mimo, so zdenčarji na
zgodaj začeli z delom. Odslej so vsako ped
poglabljali bolj previdno in z nižjimi obroči zelo
skrbno sproti zazidavali in cementirali. Poto-
karje preračunal. Navpična višina nad studen-
čkom, ki žubori izpod pobočja v gozdičku, je
približno dvajset metrov, torej mora biti nekje v
tej globini stalna talnica, ker izvir nikdar ne
usahne.
Vrv na vitlu, po kateri so dvigali težko
naložene korce, je bila že prekratka in so jo
morali pockiljšati za nekaj metrov. Ko so
zabeionirali osemnajsti meter, je tovor postajal
vedno težji, mešanica laporja in zemlje pa
mokra. Tedaj je studenčar naročil spustiti
reševalno lestev, spleteno iz debelih vrvi.
Tudi ta dan so prekinili izkopavanja prej,
kot prejšnje dneve. »Zdi se mi, da smo vodni žili
zelo blizu. Bolje bo. da za danes zaključimo, da
nas ne hi kaj presenetilo, česar pred nočjo ne bi
zmogli. Bomo jutri ^zjutraj spočiti varneje
opravili zadnja dela. Ce ho voda brizgnila silo,
ako je pod pritiskom pod vijugavo nepopustno
plastjo, jo ho treba mnogo hitreje izčrpavati,
kakor pa nalomljeni lapor.«
Zadnje jutro so nadaljevali delo s posebno
previdnostjo. Skrbno so preverili vrvi in lestev.
Varovalno leščerho so očistili in pokrovno
strešico privili še nižje, da curek vode ne bi
mogel ugasniti plamenčka. Lučka je bila
studenčarju najvažnejši pripomoček. Sveti mu
pri delu in najavlja strupene pline, ki bi lahko
nepričakovano izbruhnili iz kake votline.
Tudi vrvico zasilnega zvončka so pregledali.
Zadnji devetnajsti meter so kopali najbolj
počasi. Previdno je podkopaval stene okrog in
okrog. Prikazala se je kamnito otrdela laporna
izboklina. Studenčar jo je dobro poznal. Z
zvončkom je naznanil dogovorjeno znamenje.
Obrazi na površju so se zjasnili. »Kn/alu boste
pili vodo. mi pa vino!<' je vzkliknil glavni
pomočnik in priklical še drugega, da bi poma-
gal vitlo hitreje vrteti, ako bi mojstru v globini
nastala sila.
Zadnje ure je Studenčar delal v nekakšni
ihti. Vsako orodje, ki ga je prenehal uporablja-
ti, je sproti navezoval na lestev, da ga ne bi
zgubil v globini, če bi se bilo treba hitro umak-
niti. Tudi sam je bil navezan z močno vrvjo na
širokem varovalnem in režilnem pasu, ki gaje
imel pri delu stalno sklenjenega pod pazduho,
okrog zgornjega dela prsnega koša.
Ko je bilo vse nared, je pozvonilo še zadnje
znamenje, nekakšen alarm za pripravno stanje.
Z močnimi zamahi je začel prebijati najbolj
izobčen del trdne plasti. Značilni odmevi
udarcev so potrdili slutnje. Še in še je silovito
zamahnil, zagrgralo je in močan curek vode mu
je brizgnil v obraz, da mu je vzelo pogled. Hitro
je stopil v korec, se oklenil vrvi in zadnjič
pozvonil. Vitlarji so zavrteli gredlo, kolikor
hitro je bilo mogoče, Studenčar se je zadovoljen
vspenjal in odbijal z rokama od navpičnih sten,
da ga ne bi ododrgnilo ob ostrem cementnem
oboku.
Gospodar Janez je od veselja ves ožarjen
čakal ob ustju tako težko pričakovanega
studenca. V rokah je držal čutaro najboljše
starine, ki jo je hranil za pomemben trenutek.
Terezija pa je prinesla zapečenih žemelj, oblože-
nih s tunkovino. Čestitali so zdenčarju^in mu
napivali. On pa: »Zdaj ga pa bom! Žejen v
.studencu ga nisem smel«! In pil je na dušek, da
je kar klokotalo po suhem grlu.
Zadnje popoldne studenčarji niso hoteli
delati ničesar. Pili so in jedli, da so jim popki
žvižgali, kakor je pripomnil najmlajši med
njimi. Razlegla se je nerodno ubrana pesem, ki
jo je Janez skušal uravnati. Ni mu uspelo,
vsaka naslednja je bila bolj kilava in hripava,
dokler ni vse počasi zamiralo. Niso jim samo
popki žvižgali, tudi po glavah jim je bobnelo,
ko so se v mraku opotekali proti domu.
Studenec je bil največja pridobitev na tretji
Potokarjevini. Na celem vrtu vzdolž grebena ni
bilo studenca z dobro pitno vodo. Novi studenec
je imel tudi dobro pitno vodo, da je zaslovela
kot nekakšna posebnost daleč naokoli. Koliko
so se namučili sosedje z prinašanjem vode za
kuho in pitje. Živino pa so morali napajati iz
mlak, ki so bile razvrščene ob klancu in jih je
napolnjeval hudournik ob nalivih. Oskrbovanje
z vodo je bilo velika obremenitev in skrb rogov-
skih viničarjev. Zgarani in izčrpani so se v
mraku vračali na svoje revne domove, potem pa
na mesto počitka, urediti skromno gospodar-
stvo, nahraniti številne otroke, nakrmiti kozo,
ponekod še pujsa. Le redki so premogli tudi
kravico. Nazadnje pa še z brentami na hrbtih
daleč v dolino po vodo. Niti voda ni bila za-
stonj, treba jo je bilo odslužiti. V zgodovini
trpečih ljudi imajo viničarji posebno poglavje...
Potokarjev klanec je bil drugačen, kot
Cankarjev. Bil je manj strm, bolj položen in
imel je svojo posebnost, ki pripada le nekaterim
klancem. Bilje vdolben in pogreznjen globoko v
zemljo. Poševne obrobne stene so bile ponekod
visoke tudi do pet metrov. Vzdolž po vrhu
njegovega obstenja pa je po celi dolžini zorelo
sladko grozdje. To je bila v vnebovpijoči revšči-
ni edina dobrota viničarskemu življenju.
Naslednji dan je studenčar prišel izmerit
globino vode. Na tanki vrvici je obesil stožčasto
svinčeno utež in jo spustil do dna. Ko se je utež
naslonila na dno, je znamka pokazala devet-
najst. Globino je preveril tudi gospodar. Povle-
kli so vrvico na piano. Merilo je bilo omočeno
do znamke petnajst. »Studenec je globok
devetnajst, globina vode pa štiri metre.« Je
ugotovil mojster. Prinesli so čisto kangljico,jo
navezali na vrv in v njej dvignili prvi vzorec
vode iz globokega studenca.
Najprej je pokušal mojster, za njim gospodi-
nja, nazadnje Potokar. »Kako osvežujoča, brez
vonja, brez priokusa! Za nas je več vredna kot
vino! Za nas pomeni življenje«! Je vzkliknila
Terezija in vsi so prikimali.
»Iskalcu vode se je posrečilo najti pravo
mesto za studenec,« je pripomnil mojster in
nadaljeval: »Štirimetrska globina dokazuje, da
smo prevrtali vrhnjo nepropustno plast na točki
njene vdorine, ki leži štiri metre izpod njenega
najvišjega temena. Če bo globina vode stalno
ista, potem je to dokaz, da je domneva pravilna.
Posebej pa bomo še preizkusili jakost dotoka
vode v studenec, ko bodo vsa dela končana in
čim namestimo dokončno vitlo, s katerim bomo
vodo lahko hitro črpali iz studenca. Lapornata
plast, .skozi katero vdira voda, je trdo okamene-
la, tako se ni bati zemljajevanja in naplavlja-
nja peščenin. Naknadno čiščenje dna ne bodo
potrebno, voda bo stalno dobra in čista, pa tudi
cenejša,« je dopolnil mojster.
Čez teden dni je bilo novo vitlo z večjo debeli-
no gredlje gotovo. Še zadnjič je prišel studen-
čar. Znova so izmerili globino vode. Merilna
vrvica se je zopet omočila do znamke štiri. Na
vitlo so obesili dvojno dolgo vrv in na vsak
konec navezali po dve enaki vedri. Prazen
korec se je obenem spuščal v globino, ko se je na
drugi strani gredlje dvigal napolnjen z vodo.
Tako so črpali vodo hitreje in še lažje, ker je
teža prazne golide pomagala dvigati polno
vedro navzgor.
Hitro so izvlekli dvajset golid po petnajst
litrov. To je en polovnjak, kar bi ustrezalo
približno enemu metru višine vode. Že poprej so
spustili v studenec suha s svinčeno utežjo
oteženo vrvico do znamke štirinajst. Vrvico so
hitro poglobili še za pet metrov in jo povlekli
navzgor. Zdenčar je z zadovoljstvom ugotovil,
da se je vrvica omočila do znamke devetnajst.
Nadaljevanje prihodnjič
4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
26. julij 1979 - tednik
IMAM JIH RAD
Na slikovitem Dravskem polju,
skoraj že ob vznožju haloških
gričev leži deset vasi krajevne
skupnosti Cirkovce. Vasi so take
kot vse vasi panonskega stila. Hiše
z gospodarskim poslopjem,
postavljene v obliki ključa, so raz-
porejene vzdolž ceste, ki poteka po
vasi. Pojavlja se veliko novih hiš,
ki spreminjajo romantično podobo
vasi.
V zadnjih nekaj letih se je naš
kraj zelo razvil. Zgradili smo nov
dom krajanov, ki ima dvojni na-
men: služi za prireditve in kot telo-
vadnica. Dom krajanov je res pra-
vi ponos našega kraja, saj je zgra-
jen z našim denarjem in našim
delom. Z veliko pomočjo krajanov
je bil zgrajen tudi nov otroški vr-
tec, položen krajevni vodovod in v
zadnjem času še telefonsko omre-
žje. Da se je povečal standard pre-
bivalstva, se vidi na več načinov:
nove hiše rastejo kot gobe po
dežju, avtomobilov in najmoder-
nejših kmetijskih strojev je vedno
več, povečuje pa se tudi stopnja
izobraženosti občanov, saj vse več
mladih hodi v šole v Ptuju in
Mariboru.
Z zgraditvijo doma krajanov se
je dvignila tudi kultura v našem
kraju. Prosvetno društvo uspešno
nadaljuje svoje delo. V domu kra-
janov smo si že lahko ogledali pet
predstav gledališkega abonmaja,
ob vsakem večjem prazniku pa se
lahko poveselimo v družbi doma-
čih ljudi.
Razvilo se je tudi športno živ-
ljenje. Rekreacijski čas, namenjen
za razvedrilo vseh, ki se želijo
sprostiti od trdega dela, je kar
prekratek, telovadnica pa skoraj
premajhna, da bi sprejela vse
športnike. Najbolj priljubljena ig-
ra je košarka, na kar je veliko
vplivalo tudi minulo prvenstvo v
košarki, ki so dvignila že tako
visok ugled jugoslovanske ko-
šarke. Skoda pa je, da je povsem
zamrl namizni tenis, ki je bil še
pred kratkim šport št. 1 v Cir-
kovcah. Vendar upam, da mu bo
kdo spet dal mesto, ki mu pripada.
Osnovna šola se je lotila resnega
dela s košarkarskimi krožki za
pionirke in pionirje petih in šestih
razredov. Čeprav dobri rezultati ne
morejo priti po mesecu dni dela,
pa je vseeno velika volja in ljube-
zen mladih do košarke vzpodbuda
za vse, da je treba delo nadalje-
vati.
Res lepo se je razvil naš kraj,
postal je takšen, kakršnega smo si
vsi želeli, paziti pa moramo, da bo
tak tudi ostal. Predvsem na nas
mladih je, da nadaljujemo začeto
delo starejših, da ohranimo tisto,
kar so nam s težavo pridobili in da
jim nudimo zadovoljstvo in ponos
s tem, da uresničimo njihove ideje,
ki jih sami ne morejo več.
Bogdan Potočnik
Dober tek, linorez, likovni krožek OŠ Cirkovce
PRISLUŠKOVALA
SEM
z bratom sva sedela v kuhinji.
Zazvonil je telefon. Oba sva hotela
dvigniti slušalko. Ker je bil brat
močnejši, me je odrinil. Bila sem
trmasta in sem hotela slišati, s kom
govori.
Zaslišala sem glas: ,,Sandi si ti?"
Ta mu je odgovoril: ,,Sem,
zdravo!" NajDeto sem poslušala.
Takrat je brat položil slušalko na
mizo in me potisnil iz kuhinje.
Nisem hotela odnehati, zato sem
pritisnila uho k vratom. Po glasu
sem ugotovila, kdo kliče. Bil je
bratranec. Vprašal ga je: ,,Si
sam?" — ,,Sam" mu je ta odgo-
voril. Nato je bratranec nadalje-
val: ,,Potem se lahko dogovoriva.
Prideš danes zvečer k meni," —
,,Lahko, bom..." Nadaljevanja
nisem slišala. Nato mu je brat-
ranec dejal: ,.Starši so odšli k
sorodnikom." — ,,Cemu bi pa
prišel k tebi?" Odgovor je bil:
,,Kmalu bom imel rojstni dan in
sem povabil prijatelje, ker sem
sam doma." — ,,Si povabil še
koga drugega?" ga je vprašal brat.
,,Ne, pa tudi ti ne smeš nikomur
povedati, da ne zvedo starši!"
Brat mu je odgovoril: ,,Name se
lahko zanesež." Bratranec je še
dodal: ,,Adijo, torej zvečer!"
To sem še slišala nato sem tiho
odšla. Zvečer se je brat poslovil,
češ da gre igrat namizni tenis s pri-
jatelji. Pogledala sem ga in mu
skrivnostno dejala: ,,Kadar praz-
nujemo rojstni dan, ponavadi ne
igramo namiznega tenisa!" .
Danica Jakovljevič
LASTOVICKE
Last o vičke sinje ptičke
so iz juga nam oznanile,
da se bodo kmalu vrnile.
Pomladansko sonce ze ogreva
vabi laslovičke.
naše lepe ptičke.
Last o vičke so priletele
veselo s knli so pozdravljale
in nam pomlad oznanjale.
Laslovičke so delavne ptičke
visoko gradijo si hišice,
da do njih ne more nihče
ne mucek ne psiček,
ne poreden fantiček.
Mirica Pernat
Na$e povabilo k sodelovanju je uspelo. Literarne in
likovne prispevke so nam poslali učenci osnovne šole iz
Cirkovc, ki so še pred iztekom pouka izdali šolsko glasilo
Naše polje. Foj^lejmo, kaj so narisali in preberimo, kaj so
napisali vrli Cirkovčani!
Nalaganje sena, linorez, likovni krožek OŠ Cirkovce
MOJA
NAJLJUBŠA ŽIVAL
Moja najljubša žival je kokoš.
Koje bila kokoškaše majhna, sem
se je zelo veselil. Če sem je hotel
pobožati, meje počakala. Verjela
mi je. da ji ne bom nič hudega
storil. Vozil sem jo tudi v maj-
hnem vozičku. Vozila se je zelo
radiuPokazal sem jo mami. Rekla
jo. da je zelo lepa.Potem sem jo
>pel vozil po dvorišču. Koje ko-
koška odrasla, se mi ni več pustila
pobožati. Nesla je jajčka, zato sem
jo imel rad.
Emil Sagadin
DOMA
IMAM
VRT
Doma imam vrt, na katerem
imam nasajene jagode, redkvico,
korenček, šmarnice in razno zelen-
javo. Vrt redno okopavam.
Zmeraj več nasadim na gredice.
Tudi mami pomagam pri delu.
Jožica Goričan
MAMA
Moji mami je ime Marija. Je
delavka. Ima temno rjave lase in
temno rjave oči. Po poklicu je
natakarica in dela na avtobusni
postaji v Ptuju. Je zelo vesele
narave. Je delavna, saj si ne zna
predsiavljati življenja brez dela.
Zanima se za plavanje. Vesela
sem, kadar je ves dan doma. Sestri
in meni rada pomaga pri učenju.
Je zelo dobrega srca, zato jo
imam rajši kot kaj drugega na
svetu.
Zvonka Pleteršek
Med snopi in gorami, linorez, likovni krožek
OŠ Cirkovce
MOJ
DOM
Moj dom stoji v Jablanah ob
prometni cesti. Zgradili smo ga
leta 1975. V njem živimo štirje
člani: očka, mamica, sestrica in
ja/. Hiša je zelo velika. Okrog nje
je posajena trava, greda s cvetjem,
sadno drevje in grmički.
Imam tudi svojo sobo, kjer se
učim in igram. V njej imam tudi
mnogo knjig. Rada sem udi v
dnevni sobi, kjer vsi skupaj gle-
damo lelevi/ijo. Svoj dom imam
zelo rada, zato se ne bi od njega
nikoli ločila.
Natalija Dolenc
GREDICA
Na vrtu imam cvetlično gredico.
Moja gredica je majhna. Na njej
imam posajene tulipane, narcise,
trobentice in druge cvetice. Vsak
dan jih zalivam, plejem in skrbim,
da lepo rastejo. Ko bodo cvetele,
jih bom potrgala in nesla tovari-
šici.
Renata Mesarič
MEDVED BRUNDO
Ime mi je Bruno. Živim v gozdu
in sem temno rjave barve. Imam
kratka ušesa in rjave oči. Zraven
mene živijo še drugi medvedi, ki
mi ob dolgih večerih krajšajo čas.
Zgodilo pa se je nekaj, kar nas je
zavedno ločilo.
Zunaj je sijalo toplo sonce. To
sonce me je privabilo iz mojega
brloga. Ko sem prišel ven, sem
najprej malo tekal po gozdu, nato
pa se mi je zahotelo medu, zato
sem se ga odpravil iskat. Stopal
sem po od sonca obsijani gozdni
poti. Nisem prišel daleč, ko sem za
sabo slišal tiho govorjenje. Ozrl
sem se in zagledal v grmovju bra-
datega moža s puško. Tega moža
sem se prestrašil in začel teči. Mož
je začel streljati za mano, ker pa je
vsak medved počasen, tudi jaz
nisem znal tako hitro teči in me je
ranil v nogo. Sedaj sem bil še
počasnejši in mož me je ujel. Z
avtom me ie odnehal domov.
Doma me je zaprl v vehko kletko.
Tam sem moral ostati tako dolgo,
dokler mi rana na nogi ni popol-
noma ozdravela. Kljub vsakod-
nevnemu obiskovanju tega moža,
sem se v kletki počutil osamlje-
nega. Ko sem ozdravel, me je mož
odpeljal v živalski vrt. Tudi tam
me je redno obiskoval, in pozneje
sem od čuvaja zvedel, da je to lo-
vec Janez, njihov sodelavec. Sedaj
sem vedel, zakaj me je pripeljal
sem. Tu sem potem dobil nove pri-
jatelje in bili smo kot družina.
Zazdelo se mi je, da je tu bolje
kot v gozdu, čeprav sem zelo pog-
rešal svoje nekdajne prijatelje.
Upam, da jih ne bom pozabil.
Pozneje sem bil hvaležen tudi lov-
cu Janezu, ki me je v ta živalski vrt
pripeljal. Sedaj se zopet veselim
med svojimi novimi prijatelji.
Zlalka Brglez
MOJA SESTRIČNA
IZ AFRIKE
Imam šest sestričen, vendar se
ena precej razlikuje od drugih. Ime
ji je Tanja. Tanja je še majhna,
stara je komaj 8 mesecev. Rodila
se je v Švici, ker tam tudi živita
starša, to sta moja teta Marija in
stric Robi. Ko se je Tanja rodila,
smo bili vsi zelo srečni, posebno
jaz, ker sem si želela punčko.
Veselje se je hitro spremenilo v
žalost, saj je nismo mogli videti.
Sele po enem mesecu so jo
pripeljali k nam. Tanja je bila tako
majhna, vendar tako ljubka. Pri
nas so ostali dva tedna, potem so
jo odpeljali v Afriko. Od takrat jo
gledam samo na slikah, kako
raste. Vedno, ie oblečena v kratke
hlačke, saj je tam vroče. Otroci, ki
pa se igrajo okrog nje, so iz
različnih držav. Nekaj je belih,
precej pa črnčkov. Na sliki je
videti, da se dobro razumejo. Tudi
gospodinjo imajo črnko. Lepo živi
v Afriki, vendar si zelo želi, da bi
se čimprej vrnila domov. Pred
nekaj dnevi je teta pisala, da
pridejo novembra domov. Tako
bo Tanja ostala ves mesec pri nas.
Zelo se že veselim. Najbolj pa si
želim, da bi Tanja ostala vedno pri
nas. To vem, da se mi ne bo ures-
ničilo. Sama bom pomagala teti
učiti Tanjo slovenščine.
Milena Dolenc
Podpreti bo treba, linorez, likovni krožek OŠ Cirkovce
KAM OBLAKI
PREK POLJA,
KAM?
Ležim med zeleno travo in
strmim v nebo. Kako modro je
danes nebo. tako toplo in prijetno,
po njem pa plavajo beli oblački,
ki potujejo neznano kam. majhni
so in mehki kot puh. Nebo se mi
zdi kol širno morje in oblaki .so kot
ladje na njem.
Kako sem srečna, toda kaj ko
imam toliko skrbi in težav, kijih
bo treba prebresti za vsako ceno.
Oblaki, ti pa so brez skrbi in težav,
brez problemov. Jaz pa. oh toliko
skrbi imam. da imam tako težko
glavo. Osmi razred, zadnje
osnovnošolsko leto in treba se bo
odločiti za naprej. Postaviti si bom
morala nek življenjski cilj in ga
doseči. Veliko premišljujem o
mojem bodočem poklicu, za ka-
terega sc naj odločim. Veseli me ta
in oni. a za nobenega se ne morem
odločili. Sklenila sem. da bom še
enkrat vse dobro premislila, po-
tem sc bom žc odločila. Prej pa
moram dokončati osmi razred.
Potrudili sc bo treba in se učili ter
doseči lep uspeh, da bom pri izbiri
poklica imela manj težav. Vsi me
sprašujejo, kam bom odšla po
končan i osnovni šoli. Jaz pajim nc
morem povedati svoje odločitve
in /alo rajc molčim ali pa rečem,
da šc imam dovolj časa /a pre-
mišljevanje. Nekoč mi jo mama
rekla: »Nadka, saj vedno ne boš
mogla molčati o tem. kam boš šla
potem.« - Prav. pa ti povem,« sem
rekla. »V pedagoško gimnazijo
bom odšla, ker me edino ta poklic
veseli.« Kako sem si oddahnila,
zdaj ko sem končno povedala
sAojo odločitev, mi je veliko lažje.
Življenjski cilj sem se zastavila in
dosegla ga bom. tako sem se trdno
odločila. Vem. da bo treba trdo
delali, a volja in veselje do tega
poklica mi bosta pomagali, da
bom prebredla vse težave, ki
bodo prišle m .svoj cilj tudi do-
segla. Tako sem premišljevala in
povsem pozabila na čas. Iz tega
premišljevanja meje predramila
mama. ki meje že nekaj časa kli-
cala. pa je nisem slišala. Da, sedaj
vem kam bom odšla po osnovni
šoli. Ozrla sem se po nebu. kjer so
bili še vedno beli oblaki in nekam
hiteli, ija delač čez polje, neznano
kiim.
Nc vem. kam hitite, pa sam mi
uidi ni mar. kam sle namenjeni.
Sle brez vsakega cilja in lahko ste
srečni, da nimate nekega zada-
nega cilja in da sle brez skrbi. Jaz
_pa sem zadovoljna, ker vem za
sv cilj in srečna sem. da ga sploh
imam.
Bernarda Kušar
DOMAČA T^AST je literarna priloga TEDMKA in jo izd^ zavod za časopisno in radl|dc«
(bjavnost Radio Tednik Ptuj, VoSnjakova 5, poStni predal 99. DOMAČO RAST ureja urednBki
odbor. Nataša Belšak. Viktorija t)abič in Zdenko Kodrič.