Msist 95. X torek Llitopadii 1849. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in nptik PrgjnlnAni. ..i i t ■ • • • ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na domvLMl anite od™ tule šeLu 7 V *?Ioi?'cl v 7 « polleta 3 goid. in '/„ za 4 gold., za ene kvatre 2 gold. 2 ® Pos" posiJjano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno v Se nekaj od deržavnoga zakonika rice v listu 'M- resnično in lepo pi- in vhdnno-a liefa sa,e> da ja lepše ne morem, in vse od besede 111 UdUUU^d IlMd. do besede sem postavim: »Prestavljajte, ča- n„ v- i , . sti„ , F „au»ujuit • • i . , , . J koiuvohl htimmenmehrheit«, — kter prosti Nemec raz in enojnost pripravila in da bi se tako na pra- LmP ,mAn iQ l , * " , ' .. ., v . , " ume kaj lioce ta beseda reci? Stavim, de 110 vilo jednakopravnosti vsih v Aasej derzav i,P(iPn Ča 1 1 * ' J loeuen. ce pa 1111 po slovensko rečemo „cez- J > " j beden. Ce pa mi po slov zjedinjenih narodov vsa pazljivost obernila, Llovnica« (čezpolovična večina glasov), se smo po nasvetu Svoj,ga Ministerstva sklenili bo tudi pros\ s^enec v nji kmalo znajde!.-111 zapovedamo, kakor sledi: prpot„7,; , . , ,, , ,J, s \ n,i j • v • j, v prestavljajte po domače! Razdelite dolge i „§. 1. Od dobe k. bo pozneje odločena, LapIetene n>mžke stavke ^^ y krJ(ke „„ . . . . -------j i zapletene nemške stavke (Satze) se bo derzavnizakonik^invladni list v vsih Po|kratek stavek je lahko razumljiv in je v „ J •> • ■> 1 • ,TT V"'""* *"-|KraieK siaveK je laliko razumljiv in je v duhu dez lah navadnih jezik,h izdajal Izdava vsa- slovenskiga jezika. Prosim Vas, de naj bo kegaposameznegazvezkategazakonikase mora to Vaše nar poglavitniši delo, de razkosite L^Tal. i" ' "T ."K6 Stavke' ^% nemškim dostikrat nimajo natis uradnih razglasov odločenih novica 1 de- ne knne-. L™;«, y„ 1 1 -i 1 r>pimi, „io,i ,„„1 - i n . , . „ Konca ne kraja. Ae stavite slovenskih be- zeinih vlad vselej brez odloga na znanje dat." Led no ni„,v j« „„„,•„„ G, - ^ . m-i,,;. „ 1 *v 1 1 ' , •, ■ MM . p ptuJe' de praviga Slovenca usesa bole: „Teksti v različnih deželnih jezikih so vsi ne deržite se sužno samostavnih imen ( Haupt-enako pristni (avtentični). Nenemškim tekstam Uorterl dc hi iih wHn„ 1« se mora nemški prevod pridati.« Z S.' t„ " ^ * ^ V 1,nena Pre- n„„ ;A t- - „ . • ,, X , J slavij a Ji, to ne gre po slovensko, in naredi Ova je tista postava, k, je bla s tako po- pisanje okorno in težko razumljivo.« - Razum-Siena8 S« Vč ^ l " ^ jC t0raj obhodno potrebna; pa vender faSr^r j f prtava'ki jer«td- ^^ tac«, jl časi na vil J T 7 :rje "a b0,JS°' 80 nam donesli — reči in naprave, toraj na veselejso prihodnost. Zato smo serčno (udi nove ijneaa in nerazumljive besede; - Pa, brati Slavjani! milujte in žalujte; - jih, žalibože! le počasi bere, veliko jih clo za nas verle in zveste Slavjane ni vina bez brati in pisati nežna; kteri prestavljavec jc bo za Vse kronovine, v kterih Slovenci pre-nelina - ni veselja bez žalosti! Sladko smo tisti sveti duh; da bi naše proste kmete tako bivajo, samo je dna komisija izvoljila, ki bo sanjali' v svetim raju, - sanjali smo! zbu- razsvetlil, da bi vse znali in razumeli. Dajtel- — - — ,at„nika de- divši se smo bili v starej temi, v žalostne j nemškomu kmetu , ja še mestjanu nemške po : 1 čujte, bratjo mila! kaj časopis „Wan- stave alj razglase v roke, tudi on bo težko • - m-mm m . ('/•I. . >1 l.J J« ! r, 1 n Alti L' L* rt osodi smo mi Slovenci, — sinovi jedne maj-ke, brati po kervi in jeziku, — raztergani na male kose, razdrobleni po 6 kronovinicah. škoda je očevidna; ni čuda, da vsaki vlaste-nec nad tim žaluje. Kaj pa nas še le čaka, ako se to poterdi, da se bo na Dunaju deržavni zakonik tiskal v nemačkom jeziku, in se v pokrajinah prestavil v dotične domače jezike! Kaj bo, ako se bojo za jeden jedini slovenski narod nemške postave poslo-venovale v 5 — 6 mestih, po 5 — 6 komisijah! Nočem opomniti, da bi taka naprava strašno mnogo stroškov požerla, da bi s tim naša vlada le slabo ljubezen do vselej zvestih Slovencov na znanje dala; le samo to rečem, da bi v Ljubljani gospodovale krajnske posebnosti; da bi se v Gradcu alj Celju uri-novalo das spezifisehe steirisehe Windischthum, da bi se v Celovcu zavijalo po Koroško itd. lila bi to gotovo babilonska smešnjava! Slovenci bi se pa oddaljevali, bi životarili, in zadnič v ptujim živelju poginili; kar vsmilen Rog in naše slavno ministerstvo naj obvarje! Jeden narod mora imeti jeden opravilni jezik; Slovenci ga bojo dobili, če vesti ljudi za ves slovenski narod sostavijo jedan isti prevod. — pojedine "slovenske kronovine, na Dunaju od jedne iste komisije poslovenovale; b) če se on, ki je imel nemške šole, bu- po duhu in kopitu deržavnega zakonika deželne poltave prestavljala. Žalostno bi blo za slovenski narod, in težavno za vlado, ako bi se za pojedine kronovine postavili posebni prevodniki. Z cele duše poterdimo, kar Novice pišejo, da noben človek samotež nima vsih pusavi. 7 —o - . derer«, in po njem „Sudslavische Zeitung" in kaj zastopil, , .,slavenski jug« v listu 102 piše: „Ministeri- kve in vse druge pripomočke, on, k, se z um izdao je onomadne vele važnu naredbu na svojo nemško omiko tako širokoustno baba. . ,,v . , deržavnu tiskarni,, kojom odustaje od namere, Le u slovenskim duhu uravnane šole, le no- potrebnih lastnost, m da torej nihče m v sta-da se deržavni zakonik u više jezikah tiska. I mm časom in potrebam primerne knjige, le nu, samote* tako prestavljati, da svojo na-Od sad dakle tiskat če se zakonoša samo u\/,olj izobražene in dobro plačane učenike namU0 g0 popolnama dopolne. Komisije naj se so-nemačkom jeziku. U pokrajinah pako prevo-\dajte, zares! Slovenci imajo bistre glavice, stavijo, komisije iz vsih slovenskih pokrajin dit če se pod nadzorništvom poglavarstvah na in bojo v kratkim prav lehko in lepo zastopih. in po moji misli ni treba, da morajo vsi udi dotične domače jezike. Zakoni dakle biti če To se pa samo od sebe ve, de prosti kmeti biti pravdoznanci; dosti je, ako so nekteri, voljda samo u nemačkom jeziku authentični.« nikolj nc bojo pravdoznanci, in da postave in uni pa jezikoslovci in pravi vlastenci, in bodi Brati' alj se vam ova novica ^di verjetna, alj razglase nikolj ne zamorejo tako tanjko in hi- Rogu hvala, takih ne menka. se"vam zdi mogoča? Sveta je nam bla dosada tro zastopHi kakor tisti gospodi, ki so se na Naj pa se postave prestavljajo, kjer in carska beseda; v vsih naših tugahje bla naša to učili, ja 15-20 let učili. Vse ima svojo od koga hočejo, vselej na, se ravna po sle-nada slavjanska poslovica: „Carskaneporiče!" mero. To pa tudi noben ne bo tirjal, da bi dečih pravilih našega Majerja str. 41: Za to mi tukaj nočemo verjeti ovo žalostno se v postavah, razglasih, pisarnicah tisti je- 1. mesto tudjih rečih, namreč mesto ger-novico jo vsi deržimo in razglasimo za ger- zik, in tisti slog rabil, kteroga prosti človekUanizmov, latinismov, turc.smov, graec.smov do nesramno laž, in scer tim več, ker naj- doma upotrebuje! postavim: kdo bo tirjal od itd. upotrebujemo vselej slovenske reci novejši listi iz Heča od tega clo nič ne ome- sodnika, da bo takole svojo sodbo podpiral: raze; če nam ove pomejnkajo izposodimo j.n n j jo Vi Naj bo, kakor hoče, od zakonika! ,če vse premislim, kar je blo v pravdi po- najprej pri Jugo- po tem pri drugih Navja-bo.no sopet ja sopet govorili. vedano, najdem, da ima tožnik prav, in da „ih, zadnič še le pr. tujih narodih. Mi SlavMani ne smemo samo poderati, mo-Lu moram pripisati, da sme svojo živino pa- 2. mesto jednostramh recih i izrazov paramo tudi staviti; ne smemo reči, to in uno sti po pašniku, kteri je toženega; toženi si- tismov i solicismov), kteri so samo u jed noj ni prav; temuč moramo tudi pokazati, kaj je Cer pravi, da ima priče, katere itd....« Vse pokrajini znani, sprimimo reci i i™ysemu prav. V listu 92 Slovenije sem odkritoserčno ima svojo mero: torej ne previsoko, pa tudi slovenskemu narodu, ali saj vetoj njtgo j povedal, kar mi pri deržavnomu zakoniku ni|ne pretrivialno. Mi Slovenci moramo na to|strani znane. Vselej naj se pise dopadlo; dones se bom podstopil pokazati, gledati, da se bo pr n nas v vsih pisarnicah Lderžava", „uvod", „ukaz", „u šolo", kako bi'se imel nemški pervopis CUrtext) pre-1 )in der Regel« vse po slovensko pisarilo; za- stiti«, „njegovo", „ovi", „isii", „ieic^, ..... Unobart sem torai si moramo napraviti opravilni jezik; pri sto „iga«, „im« (local) vsigdar „ega , I J * . . , ... ■ I , J _______„+:. li« v.an „isti", „lete«, stavlati v naš slovenski jezik, poderal, danes bom zidal. Da se mora prestavljati bez tiskarnih in slovničkih pomot, to omeniti se mi treba ne zdi. Toraj rečem; prestavljali se mora : 1. razumljivo. Od ove lastnosti so No- „pervi", „uver- name- „em«; „nj'S tej reči pa tudi mi Slovenci temu nikakor od-1 namesto odstranosti: šli ne bomo, kar je vse druge narode zadelo, vselej: „njega« alj „ga", namreč: da priprosti človek domačega opra- itd.; vilnega jezika skoz in skoz ne razumi. Če | piši Ta za nas Slovene žalostna novica se ni poterdila, in Wiener Zeitung od 18. listopada jo za lažnjivo spozna, kar smo tudi v 93. listu Slovenije na znanje dali. Vredništvo. „zanj" rabi „za njega« > » namesti štajerskega:. „ne je" obče slovensko: „nisim«, »ni«, „ ne so" ,niso«; «. idass" torej^tirjamo pri prestavljanju „umevnost«, ne mesto krajnske posebnosti „nar , „in ,, ^ smemo biti prenapeti; bodemo zadovoljni s upotrebuj u 3. stopnji slovensko ,naj m „da . tim, kar je mogoče: „ultra posse nemo tene- Lepa hvala gre „Slovenij. , ktera je začela tur.« Prestavljati se mora : od nekaj časa prav po obce slovensko pisati: 2. za Slovence po slovensko. Po nemilej I bodemo literalni! 3. mesto nedoslednih rečih i izrazov vzemimo dosledne (etymologičke> 4. ako je u kojem podnarečju vec recih i izrazov za'jeden isti slučaj, za jednu istu stvar, upotrebujmu onu reč i oni ^az, i w slovenski jezik poptujčiti — slovenski je doslednejši, govoj strani znan, kteri vsemu narodu ali večoj nje-razumljiv i ugoden, Tako mi sunca! to se ne pravi, nov jezik kovati, jezik neznan in tuji delati, temuč to se po vsoj pravici mora imenovati jezik izobraževati: to je pravi brus jezika, to je prava, to je edina pot do izverstnoga, slovenskega opravilnega jezika. Zatorej še enkrat: spodi provoditeli! ne po krajnsko, ne po jersko, ne po koroško, goriško ali primorsko 1 temuč vselej in povsod po občeslovensko!! -Prestavljati se mora: 3. občeslovensko približevaje se ihrsko- mu podnarečju. U slavjanskej uzajemnosti cveti sda, moc složno dakle, slo-slavjanske nah različno izgovara i „pisc , namreč: kao e, ej, i, ie, je i tje: vera, uejra, vira, \iera, vjera i \ijera. Vsakomu je svobodno ovaj e po svojem izgovarati i pisali, ako piše u ko jem podnarečju; pišuči pak u knj. narečju, judi u latini, budi u cirilici, mora upotrebo vati vsigda e; književno narečje mora si pri ustreže vsemu narodu; go-šta- zadevati, da ugodi tem smo pa razdeleni na 6 stran; kakogod mo, de bo ta sole ustrežeš samo jednoj strani so podlaga nase prihodnosti, to je tud Kme sreča in slava Slavjanov. „ ' Juterna zora ove zaželjene zno: uzajemnosti in složnosli je nam prisjala vBeč-kei komisiji za slavjansko pravoreeje. Ova - v > ■----i težavno m in željno in težko pri- komisija bo mende skoraj svoje važno delo dokončala, čakujemo besednik slavjanskoga pravorecja Gotovo se bode tudi v kakej seji prasalo, at. bodo vse narečja v jeden zvezik prišle, al. pa posebej. Zastran ove reči vsi tukajsni vlastenci takole mislijo: ker jebila komisija skupej, mora tud delo nje skupej na svitlo iti; to tirja slavjanska uzajemnost toljko važna in potrebna; ako je kj kaka nova beseda vzeta, dobi veči veljavnost če se tudi v drugim narečju najde; ako boj besedniki ločeni, si bo vsak uradnik k vecim le svoje oskerbel, in z drugimi ne bo primer jati mogel; dalej je dobro za uradnike, ker se bojo jezike drugih pokrajin nauc.li in ondotj. prejete dopise in pisma razumeti zamo §. 26. (J književnom ilirskom narečju u cirilici latini se morate upotrebovati pismeni e ' cirilici taki mali jer (j). i c I nar pridniši učence v tacih šolah začasno od vojašine oprostit, ravno tako kakor so tudi v drugih šolah pridni učenci tega deležni. Opro-stenje od vojašine bi bil nar boljši nagon za a. L/l laivi jvy* V.U../ I , , , i Ova i knj. e se u raznih ilirskih stra- prihodne učence, de bi se z vsim pridani kme-J J - ■ 1 •• •• " in to bi več zdalo, kakor vse smo pa napišeš, ugodiš naroda; e ie pa mesto vsih razlik, vsaki ga može po svojem čitati, šnjim ustrežeš i ugo diš dakle vsim. Pisati se pak može za vsakim soglasnikom, samo ne za pismeni g, j, h , k, niti od početka rčči. To so ni oje misli zastran prestavljanja postav in ukazov. Mnogo je gospodov po Sloveniji ucenej-ših in za ovo važno reč bro včm in čutim; pa oni sada — v tej ime nilnej dobi — molče. Zato, dragi domorodci tijstva poprijeli, darila. — Tudi od kovaške in živinozdravilske šole na Poljanah je bil govor. Ta šola je če ter t a v našim cesarstvu, in perva slovenska. Gospoda dohtarja Bleiweiss in Struppi sta se za njeno vranjanje že skoz leta trudila, in od truda in u| znanosti teh dveh gospodov tud pričakat sme-daleč slovela. Dobre šole tijska družba spoznala, in kakor je ona po Novicah potrebne vednosti med ljudstvam razširila, tako je tudi mladenčam priložnost dala se za naprej se v kmetovavstvu izurit; kakor sedajni čas tirja. Slava ji! Celovec 23. Novembra 1849. „Ako se to zgodi z zelenim lesom, kaj bo z suhim?" Slavni vlastenec, častiti gospod Vertovc slovenskomu druž- če opazite; da sem posernul, prijazno oprostite; sila jc me prisilila, in ljubezen domovine je me gnala; volja je bla dobra! Celovec 20. Novembra 1849. Svečan. Austriansko Cesarstvo. Slovenska dežela. mil do o o i« ve uij i —J Shodne govore" slovenskomu ilruz- sposobnejs.h to do-^ ^ y daf Vsi SlovenCi, dobro poznavši izverstnoga g. pisatela, so ovo delce težko pričakovali. Pride na svitlo; ajdmo! si ga naročit. Pa kaj! mčsto 40 kr. kakor je blo po Novicah oznanjeno, velja tukaj v Celovcu 48 kr. in kakor po Gracarci no, ravno toliko tudi ondot velja. Jeza me mika; letim k Leonu prašat kaj je to. mi zagotovi, da ni v stanu drugači dati knjižico, ker mi niso dovoljeni v knjigoteržtvu navadni procenti to je 25 od sto. „Na mojo besedo pišete na odbor slovenskega družtva v Ljubljani, sem rekel, dober stojim, da vam bode ovi odbor zadovoljno dovoljil navadne On ovo tukaj od nje izvirajočo moč Slavjanov vidli; tudi bo cenejši prišel vladi ovi besednik, ker ne bo treba 6 krat nemških besed natisniti. To in še drugi so uzroki, zakaj mi Slovenci želimo in prosimo za jeden jedini besednik za vse slavjanske narečja. Ti uzroki se nam tako temeljiti in neoporekljivi zilejo, da bi nas globoko v serca zbodlo, ako se bo na Dunaju drugači ravnalo. Slavni Kolar, kteri si slavjanskih persih spijočo iskrico slavjanske uzajemnosti naj pervi zbudil, ki si v svojem poslednim govoru tak krasno in živo pokazal ljubezen do slavjanstva, Ti slavni Ko lar se bodeš tudi gotovo pri tej priložnosti krepko potegnil za slavljansko uzajemnost! Približevati se moramo vsi Slavjani, toraj tudi mi Slovenci, in to naj prej svojim slavjanskim bratom na jugu; Toraj se mo.ra deržavni zakonik prestavljati v slovenskom jeziku, pa tako, da bode, kolikor je mogoče, po dobno vsim ilirskim podnarečjem. Po mojih mislih bi se mi Slovenci že sada in hitro mogli s drugimi jugoslavjani složiti v sledečih točkili: 1. da sklanjamo v 7. padežu jedinobroja in 3. pad. višebroja mužka in srednja imena samostavna tverdoga dokončanja na „om„, mehkoga na „em"; post.: „z jelenom", „z selom"; »jelenom" , „selom"; „s kraljem", „s poljem"; „kraljem" , ,,poljem" ; — imena samostavna ženskoga spola pa v 7. pad. jedinobr. na „oj"; in 2. padež. višebr. tako, da se od-verže poslednji samoglasnik loga padeža v jedinobr. post. „z sko postranostjo: ž enoj", „žena", „dežela". ,žen"; proč krajn- 2. da pri prikladih pišemo vselej „ega", ei" ?) J • glagolih izhadjajučih v pervoj »em", 3. da pri osobi sedašnjega vremena na „im" v 3. osobi višebr.: kaž. načina sadašnj. vremena pišemo „e"; post. mesto „učijo" že v nekterih krajih navadno „uče". 4. da upotrebujemo že sada pismeni „e". Naša kme- veliki zbor. procente, da se bojo „shodni govori ^ so sa kme- kupovali za ravno tisto ceno, kot v Ljublani. • Posebno od|G. Leon piše; mi vsi odgovor težko pricaku- ride Ljubljana. 25. listopada. tijska družba je imela 20. t. m. Beči, čez ktire se je tu govorilo vec"°kot Vo^Hn kmetovavcov se je spoznalo, de dozdajni uk se takole glasi: „Ich muss bedauern, Ihnen kmetijstva na šolah le malo liasne, kir se učen- keine grossere Provision gewahren zu konci pre malo praktično izurijo, sklenilo se je nen. Ich habe dem Ausschuss des Vereines torej, de naj se pri velicih posestvah na de- alle moglichen Vorstellungen gemacht, jedoch želi kmetijske šole vstanovijo, v ktere se bojo 3 k večini 4 učenci vzeli in djansko kmetijstva vadili. Tud je bilo rečeno, de se sme v vsih kronovinah od rodoljubja in gorečnosti g. kmetovavcov pričakati, de bo marsktir med njimi z veseljem častno službo učenika kmetijstva v svojim okrožji prevzel. Na krajnskim hoče, kakor smo zvedli 4 ali 5 gospodov na svojih kmetijstvah take šole napraviti. Eden iz med njih ima svoje posestvo blizo Ljubljane, vsi drugi pa na Dolenskim. Na gorenskim to rej in na Notrajnskim se dozdaj ni nobeden lajdel, de bi to važno reč popirat hotel. Kme tijska družba je pač sposnala, de bi blo kaj dobro ako bi v vsakim okrožju vsaj ena taka šola bila, in vsi pričijoči so bili v tem ene misli, dc se ima g. Urbančič gorenski grajšak m slavni kmetvavec v imenu cele družbe na prosit, de bi tud on za gorensko stran kme- ško šolo na svoji grajšini napravil. G. Ur bančič kmetijski družbi to prošnjo gotovo ne bode odrekel, kir se je dozdaj zmirej gore-čiga podpornika kmetijstva skasal, kar se je posebno pri sadnih razstavah vidilo. Hvala in slava vsim gospodam, ki za omiko prostiga kmetovavca skerbeti hočejo. Hvala pa tudi visokimu ministerstvo, ktiro to novo napravo na vso moč podpira. Poprejšne darila za bike znesku 900 goldinarjev so sdaj v to odločene, de se bodo štipendi za učence v tacih šolah napravili. Nekaj denarja bode učencu za neobhodno potrebne reči na roko dano, kar ostane, dobi njegov kmetijski vodja za svoj trud. Po dokončanim tretjim letu bojo nar iridniši darila v dnarjih dobili. Več se je čez to reč govorilo, kar bojo tudi Novice na snanje dale. Posebno pa je predlog g. Samasa dopadel, dc ima namreč kmetijska družba visoko ministerstvo naprosit, de bi blagovolilo vergeblich. Ich selbst habe fiir meine Muhe gar niclits, und habe mich der Versendung rein aus Gefalligkeit unterzogen. Wenn ich die Emballage und Miihe, welcheichzu den Sen-ilungen venvenden muss, bereehnen \vollte, so hatte ich im Gegentheil noch von Schaden zu reden." Leon je mi v roke zagotovil, da on vse v svojej tiskarni tiskane knjige na vse strani, clo v Leipcik razpošle za navadne procente; Leon, ki mora rokopise dobro plačati, in velike stroške prenesti in od tega živeti. Slovensko družtvo v Ljubljani pa, ki... pa rajši molčim, serce mi od žalosti poka, da so vse moje; m suhim;" zastojn: bo z da drugih vlastencev besede Ako se to godi z zelenim lesom; 1 „hinc illae Iacrimae." — Šolsko leto je se začelo; upali smo, bode boljši, — pa goljufali smo se. Od vsih strani slišimo žalostne glase; nemčarstvo se hoče po sili v vse ljudske šole usiliti! blizo Celovca je neki učitel mčnde od dehanta še ojstro grajan bil, ki je lani učasi — po šoli — tudi slovensko učil: indem die Kinder in der vvindisehen Sprache ohnediess za Hause genug Uebung haben(\'), die deutsclie Sprache aber zu V. nur in der Schule(!) ge-lehrt werden muss(!!), so etc.... V dol-nej Kapli mora naš iskreni vlastenec A. Šker-janc zavolj upelanja slovenščine v šole hude boje bojevati; v Borovlah bi bla letaš slovenščina morebiti iz šole pahnjena, če bi se ne bla g. fajmošter in učitel že večkrat pohvalen G. Somer krepko za njo potegnila. Bog ve, kako se drugod godi? Visoko ministerstvo, deželno poglavarstvo, škofisko svetovavstvo je že v letu 1848 postavo oznanilo, da se ima v nižjih šolah vse v materinskim jeziku učovati; kako se prederznejo neki ljudi ovo najvišjo postavo tako nesramno in očitno z no-|kor na prikazni, ktere globoko v osodo der-|v Šumlo preselili. Dopisavec nemškiea časo- n-dni! .... ... l: .. i... i11. ,v... i .— I...... ....■ I . ______o gami teptali! Gospodi vlastenci v Beču! prosimo, ja zarotime Vas pri Vašej znanej ljubezni do domovine , sprožite ovo reč pri vi-sokomu ministerstvu; povejte mu, kako malo marsikteri ljudi za cesarske postave marajo; prosite, da skoraj tudi osnova uravnave nižjih šol na svitlo pride! Bog daj nam ljudomile šolske svetovavce po kronovinah! — 121 je na Koroškim slovenskih far; in le pri nekterej je učena babiča. Gosp, fajmoštri že hudo tožijo črez to, — alj kaj nobena, alj pa le ne ktera Slovenka se gre babištva učit; zakaj? ker je v Celovcu v babičnej šoli vse po terdo nemško. Lani je blo mesto učenika babištva prazno; pokazali smo neobhodno potrebo slovenskega učenika, lepo prosili smo za njega: Alj naši pravični glasi so bli glas vpijočega v puščavi; poslan je nam iz Solnograda za uči-tela terd Nemec. Nočemo opomniti, da je to velik greh zoper pravilo ravnopravnosti, no čemo opomniti, da je po tej napravi Sloven kam priložnost vzeta, babištvo se učiti, le samo to ne smemo zamolčati, da se nektera nesreča zavolj tega po deželi zgodi, da mar-siktera slovenska mati ob svoje dete, in mar-siktera rodovina ob svojo mater pride; in kdo je tega kriv? kdo bo vse to enkrat zagovarjal?! — Zavolj lovstva (jage) so se pri nas že velike nesreče prigodile. Pretečeno nedeljo so se Celovčani in kmeti vžrevcu (Eberthal) tako strašno zbili, da so eni obležali. Krivi bojo hudo kaznjeni. Nekteri srenčani so lovstvo v štant dali, uni v tem niso zadovoljni, in branijo na svojej zemli loviti. Tako je povsod jok in nesreča, kjer ni ljubezni in edinosti. O Bože, daj tudi jugoslavjanom slogo, slogo! O nesrečne in klete nesložnosti Slavjanov! — Svečan. Iz Štajera 22. Listopada. Sliši se, da pedaeotcičko pripravniščp sp w> v štaieri samo na dvema mestama napravilo, tO Gradci za nemške kandidate in v Celi za slovenske. Dobro bi bilo, da bi se visoko ministerstvo uka poprosilo naj bi se za slovensko stran Štajerske posebni šolni svetovavci Char za eden za elementarne šole) postavili, kakor zave segajo G. se pisa „Wanderer" čez to piše sledeče: kakor Graski verhovni šolni ogleda g. kanonik se je novica po Vidinu razglasila, de bojo be-c je zadnjokrat ednem slov. solnem po- guni terdnjavo zapustili, je deržal Košut 28. močniku, kteri je svoj Adjustirungsevamen p. m. govor, kakor smo že navajeni ga od nje-delal, s tirni besedami pogrozil: Wartet nur ga slišat. On je govoril, kak se je visoka ihr vvindišchen Gehulfen u. Katecheten, die porta za begune velikodušno obnašala,kak se ihr das Deutsche aus den Schulen verdrangen je vsimu svetu znana turška gostoljubnost so-wolIt, wir werden euch schon deutscli unter- pet skazala. On je rekel, de je preselitev v richten Iehren. Tako naše šolne oblasti za- Šumlo novi dokas' turškiga branitelstva. Po-stopijo ministerske naredbe, ktere v narodnih hvalil je krepko obnašanje Engleške vlade,in šolah materinski jezik za podučivniga zapove- vidil je že v duhu novo vojsko, novo zmago dujejo, in tako k spolnovanju ministerskih na- in verh tega v novič zadobljeno slobodo. Be-redb doprinašajo. Ne dajte se strašit mladi guni so mu iz vsega gerla eljen kričali, in domorodci, deržte se po tem, kaj minister- siromašni emigranti so bili za Turčijo kaj vneti, ska postava zapove, in učte v maternem jeziki, kir je turška vlada en dan poprej za bajram-Vojšaki slovenskega regimenta Kinski, ski dar veliko dnarjev med begune razdelila, kteri iz ogerskega domu pridejo, povedajo z Pač so se marsktiri pritožili, de pri ti delitvi veseljem, kako so rusovski oficirje in prosti se ni po pravici ravnalo, pa častniki so jih vojaki, hitro, ko seje armada, pri kteri je lepo razgovarjali, in pri odhodu se je vse ve-en bataljon od regimenta Kinski stal, z Rusmi selilo in radovalo. zedinila, po njih poprašali in nje zagledavši Odhod iz Vidina je imel v vsim iztočni pozdravili njim roko dajali, in se ž njimi pri- značaj. Tu je bilo vidit siromaštvo zraven bo-jazno pogovarjali. Slovenci so mogli eno po gatije. Poglavarji emigracije so vsi jahali, slovensko zapeti, ter so pa Busi po rusovsko, za njimi na siromašnih turških vozovih so se in vsakokrat je zavrišil gromoviti, „urra" in peljali reveži v honvedski obleki, in na zadnje živio". Pravijo, da so se dobro razumeli, so prišle ženske. Krog njih pa so straže imeli in daje Nemce to zlo pikalo, ker so Sloven- turški konjiki. 20. dan pretečeniga mesca so cem večo prijaznost zkazali, ko pa Nemcem? bile Vidinske ulice, ktire proti Šumli pelejo z Austrijanska dežela. ljudstvam napolnjeno, kir se je z vedlo, de bode ta dan pervi transport mesto zapustil. In kmalo Dunaj. Nova postava je prišla na svitlo se prikaže perva truma od 400 možov, ktiro zastran davka od cukra ali sladkora. Čolni Je v°dil Bem— zdaj po imenu Murat Paša— davk od zunajniga cukra ali cukrene moke bo vsi so b'li podučeni Poljaki. Bem je zdaj na povikšan, od cukra pa iz domačih pridelkov eni zdaj na drugi strani prav prijazno ljudstvo se bo 1 gld. 40 kr. za en cent plačalo. Na pozdravljal. Poljaci so bili kaj različno oble-predlog ministra rudarstva Thinfelda je nov I čem, samo po svojih kapah je bilo še mogoče deržavni inštitut za geologiško preiskanje au- J1'1 sposnat, de so Poljaki. Za njimi je pri-strijanskih dežel postavljen. Ta naprava je jezdil Meszaros, ktir seje že zlo postaral, in posebno za rudarstvo koristna. Letni dohodki žnj'm grof Vaj. Drugi dan za tim je odšel iz tega instituta so 31.000 gold. za pervo osno "" Za poglavarja Teržaškiga mesta in au strijanskiga primorja je fini. Wimpfen cesarja postavljen. mesta znan vodia laških insurgentov crrof Mnijtl (.runu je uio 100 r ______tauii Tieguno., pjjlvodil general Stein zdaj Ferrat-Paša. Za njim je šel general Kmety zdaj Čiamil-Paša s svojo družbo. Pa največi truma 320 begunov je odšla iz Vidina 3. listopada. Na čelu te trume je izdaril Ljudevit Košut, znano kapo na glavi, ki ima od njega ime, in velkim be- Ilervaska in serliska deaela Zagreb. Bansko svetovavstvo je za to je visoko ministerstvo v predlogi na sv. ce-|skerbe]o* lla se ustanovi pri akademiji učil-|Um peresam. On se je živo pomenkval z člove sarja izgovorilo, da hoče, kjer je različnosti ^ glavenskih narečij, namreč ruskiga, če- kam ble(liga iica in rimske fizionomie, ki mu narodnosti, jih več, kakor tri postavit. |skiea in poljskiga. Stolnica ruskiga jezika je . na desni strani bj1? z jgravcam Egnesi. Na Celski deputacii, ki je hodila v Dunaj skiga dobil ^eisiu ucpuiav,i., j- —..... ~ "V I dobil g. Dragutin Zupan, mi •»■» • prosit za premestenje krajske vlade v Celje,|sIavenskih narečjih v temu veliko znanost. je med drugimi besedami, minister noternjib zadev g. Bach rekel: Glauben Sie mir meine Herrn, ich bin tief durchdrungen von der Gleichberechtigung der Nationalitiit. Die un kir ima v vsih| Košutovi levi strani pa je jezdil Balay, prevzeten človek, od ktiriga se govori, de jemoritve grofa Lamberga kriv. Za njim so prišli drugi begunci, brez vsaciga reda, med njimi je zena, Češka in Moravska dežela. Njih Veličastvo naš mladi cesar Franc Jo-|biI grof Kazimir Batthyani in njegova -........... = ~ ,ief so 19 t. m. po železni cesti srečno v Prago Lokovnik Azbot, peštanski tergovec Fridrik tem Organe werden ganz gew.ess mit dem ^ ^ kolo(Jvoru jjh je predsednik mest- uilmann, pisatelj Stepan Gorovi, in na koncu TW,,tta™nr»che verhandeln pozdravil,in prav prijazen odgo-Linisterialni svetovavec puntarske vlade Franc ® ... I.. 1 __ _nanlmnsit. Sft ift vor so mu dali. Volk in der Muttersprache verhandeln correspondiren. Ravno ta deputacia je nedavno g. mini stru Bachu en posebni Promemoria v nar lepši skladi (Fassung) poslala, v kterem mu ves tečaj slovenskega politiškega gibanja in težnje slovenskega naroda popiše, in njegovo Ptiije dežele. Hazman, ktiriga madjarska ošabnost se je slabo podala siromašnimu vozičku na ktirimje sedel, in smeršeno kljuse naganjal. Vidinčani so se le s teškiin sercam od svojih gostov znje siovensn-cg« —- - , »ruska. Berlinarji vsak dan t. m. je prišel v Carigrad kurir vsikdar lojalno zaderžanje posebno pa v lan-|stan ^diU, da|Satis Efcndia, adjutant Omer paša, kir jer skih oktobrovih dnevih razloži. I sem. Čuie se, da je dosti občin ljutomerskega jim ni blo pripušeno obletnico visokem ministerstvu prosbo posla-|obhajati. Tud se govori, de Nemški beguni BI u mo ve smerti I Fuad Effendiam v Petrograd šel. On je pri-Blumove smert.l ^ ^ ^ ^^ naznaml0j okrožja visokem ministerstvu prosno pusi«-.™..^«., - &-----> o V." " _ kak blagodusno in lepo ga je ruski car spri- lo, naj njim namenjenega gornjoradgonskega na Svajcarskim na vso moc Berl.narske ^^ ^^ begunQV se bojo nek v naduradnika g.W. za krožnega poglavarja ne krate podpihujejo poravnale, pa vunder Car noče nikakor postavi, ker slovenskega naroda ne ljubi, in Francoska, V Pariz je pmel adju^ant J F ^ ^ je y ugovoru y Kutsuk_ ker ,ra je v poznani peticii, da se krožno vla- cesarja Faustma I. Govori se, de ima | ----------nn žftnasvoii DOini darstvo iz Cela v Marburg ne prenese, pri vladi drugimi rečmi tudi to nalogo ma_.pravie. oosiau. ^ ,------- posumnjal in separatizma krivil, žalostno je 50 oseb posebno pa umetalmk^e pisat,h od ^ 0(J(laljeni5 in se da narod mora sam svoje želje vladi očitat, larje in plesavke najeti, de bi znj.m v m>u| _ ^ ^ trfiha nam za mir Evrope se bati in da javni organi namesto da bi voljo na- odrinili in tam civilizacio razzinli. roda vladi po resnici oznanili, le iz gerdih Madjarska emigracijt v Par zu je Gurta engleško pa pred Dardane.lima, zavistnih in egoističkih interesov narod in vsa- perv.li vojskovodjev ogerske aimade zguDiia. F en parobrod pripravljen, k ■ 3- LjudovitodBickesymadjarskipukovn.kjev29 " m«' •» J J * d Ca_ kega, kteri na glas se za naroda pravice po žene kakor rovarja in neprijatelja redu, si ijudovitodBickesy -Iletu svoje starosti v Parizu umeri. Vsi nje da celo brodovje zamore v 30 urah pred žene kakor rovarja in neprijatelja reuu, si- »m ««jc • t nriielni Teleki Sze- rigrad priti. . . gurnosti in postavnosti obdolžijo. Upamo, da govi rojak., med njim. Ladislaj teleti, »/e aziašk.ga jn evropejskiga primorja bodo v prihodnem, kedar de se urejenje ob- mere in Pereny, kakoi tod.-vsi o lc'rJ'' s0 telegrafišWe znamnja napravljene. Demidor čin izpeljalo, politiški organi bolje porajtali so pred kratkim iz Komama v I anz prišli so ^ ^ ^ ^ parobrodu y Terst. na tersenja domorodne, in ne bodo jih der- bili pri pogrebu. ■ žali za nfvarnej temoč se na nje ozirali ka-| Turška. Ogerski beguni so se * Vidina J N c 1» O 1 I t i š k £ del. Deuica. (Karinthia leto 1812.) Le sveti nam Denica! Te čisto gledamo, prelepa ei divica! Te zgodilo spevlamo. Posukaj se na nebi, Meglice temne ztrebi, Rodila zarjo boš! Odžalnica! bolniku Pomenšaš zdibleje, Noj skerbnimu redniku Perlijaš vupanje: Si rože porosila Jutrovno rast delila Semdol z obilnostjo. Med zvezdami kralica! Nam iskraš božjo cest; Veselja porodnica! Nam dajaš rože v pest, Te hvalijo rodovi, Noj spevlajo vetrovi, Z čestjo oblečena! odini. Rad je ženo in otroke zapustil, da je le svojim bratom pomagati mogel. Kako junaško še je on bojeval, koliko je v bran ' ojvodine storil, je vsakemu znano. Postavil si je slavni spominek v zgodovini Jugoslovanov. filej človek! Čednosti lep Temnice nje se Nedolžnost ma za blisketati obraz! bati, pas Svetost so njeni žarki, Sedi v nebeškej barki Noj plava skozi svet. Svetlobo sončno pile Noj čisto vderženo Na zemljo našo lije Prav z lubeznivostjo; Le pridite noj pite Se žejni napojite Od sonca je ta luč ! —- Kničanin. U. J. /.U V lili.-■ »-if^T sn" in jiiui.iii? možki in odkritoserčni. Oče Kničanina je bi pod Černim Jurjem eden nar imenitnišib kupcev. Imeniten kupec ima na Serbskem veliko veljavo, posebno če z živino kupčuje. On jezdi od sela do sela, vedno v orožju in ustno pogodbe sklepa. Zvestoba in vera tam še veliko velja. Od začetka mlademu Štefanu Petroviču opravilo svojega očeta ni kaj dopadlo; ko še svoje moči ni poznal, ga je nekaj vun v loge gnalo; z 20 do 30 tovaršev, kterih vodja je bil, je na lovu gore obhajal, da so se njegovi tovarši naveličali in spet domu vernuli. Kničanin rojen 1809 v vasi Knič,od ktere je ime dobil, je bil vonder le kupec kakor njegov oče, in si je kmalo veliko veljavo pridobil. Znan je bil njegov pogum, moč njegove rame, gotovo oko. Nobeden ga ni pretekel, prejahal, nobeden vergel; pa je tudi sebi enakega iskal, ker je bilo modre in stanovitne besede potreba. To ga je knezu Milošu Obrenoviču sumljivega storilo. Miloš se je bal Kničanina, moža serčnega in Ijudoljub-nega. Lahko so ga torej pri Milošu počer-nuli, ki ga je v letu 1832 oklenjcncga pred se pripeljati in v ječo vreči ukazal. Čez lo dni je bil spet pred kneza tiran, pa pogum mu ni vpadel. Odkrito je knezu govoril, ker si nič hudega svest ni bil. Previden Miloš je spoznal njegovo vrednost, ga je iskal zase pridobiti in ga pri sebi vderžal. V letu 1835 ga je postavil za kantonskega kapitana v Jesenicah in v letu 1839 za krožnega poglavarja v Smenderevu. Pa Miloš je že zaupanja in ljubezen svojega naroda zapravil, posameznim možem ni bilo več mogoče ga rešiti. Njegov pogum se je spreobernul v nezaupanje in kervoželjnost. Kničanin in vse dobromisleči so se od njega odtergali in se njegovemu mlademu in upapohiemu sinu pod-vergli. Pa tudi temu so sebični ministri prestol poderli. Njih delo je, da so bili moži, kakor Kničanin zapuščeni in iz domovine pregnani. Ove leti 1840-1842 je bil Kničanin vVidnu kamor je pobegnul in kjer je tudi varstvo dobil. Knez Aleksander je Kničanina častil, ga je za svetovavca zvolii in večkrat v svet poklical. V tej službi se je Kničanin v vojsko dvignili in junaško bojeval za svoje brate v voj- Jugoslovanske cvetlice. (Nabral P. Cegnar.) 23. Simeon Milutinovič. Simeon Milutinovič je bil rojen v Saraje-vem v Rosni. Ril je edini sin kupčevavca St-moviča Milutina. Malo mescev po njegovem rojstvu je začela po Sarajevem kuga razsajati. Njegovi starši so zavolj tega Sarajevo zapustili in se na deželo podali, ker je pa kuga dolgo terpela in se okrog razširvala, so se nekoliko let pozneje v na meji ležeče mestice Gradašač vselili. 'Tam so 6 let prebivali , potem v Zenuin se podali; kamor jih je žlahtnik povabil, da bi se strašne turške voj-kc ognili, ki je v tamošni okolici divjala Milutin se je namenil v Relgrad podati, pa Belgrad je po dokončani vojski Turkom v roke padel; torej je bil primoran v Zcniunu ostati Svojega sina je v Scegedin na Ogersko v solo poslal. Mladi fantič se je tukaj učil latinsko in ogersko, zgodovino, zemljopisje in druge učenosti. Čez 4 leta se je v Karlovce podal kjer je še 3 leta učivnice obiskoval. Med, tem se je pa na Serbskem vstaja vnela. Cerni Juri je Belgrad Turkom vzel. Ko so zdaj njegovi starši se v Relgrad napotili, je tudi on z njimi šel. Tam dobi službo in tudi priložnost nar imenitniše junake svoje domovine spoznati. Zadno poletje je sam prostovoljno v domače verste proti zatiravcem stopil, ako-ravno se je silno težko ločil od svoje ljube Ko so Turki spet Relgrad vzeli, je svojo ljubo umorjeno najdel. Rrez tolažbe, brez upa nja je v Sirmio pobegnul. Da bi svoje ranjeno serce ozdravil, se je podal na pot skoz Dunaj Terst, Reko, in se skoz Dalmatinsko in Rosno v svojo domovino vernul. V drugi vstaji se ie bnicval /,» svobodo Srrbshera- Ko se .1 sameznimi trumami vojskovati. Sreča je povsod junaka spremljala, in njegovim naredbam je bilo vse pokorno. Clo Turki so v začetku 'Serbom pripomogli proti morivcem svojega pa-šeta, in so pobegnene Dahie na otoku Ada-kale serbskemu glavarju Milenkotu izročili, ki jih je pomoril in njih glave v serbski tabor v Delgrad prinesil. Med tem je tje en turški opravnik od Sultana poslan prišel, da ji se s Černim Jurjem pogovoril in vstajo in vničenje Janičarov napeljval. Cerni Jur, je že skorej vse terdnjave v svoji oblasti imel, se je napravil z zastopnostjo opravnika Relgrad z naskokom vzeti. Kar je namenul, je srečno izpeljal. Mesto in terdnjavo je na-padil in vzel; vsi topovi, orožje in cela voj-skina priprava je padla v njegovo oblast, ki je bil zdaj dosti mogočen, tudi Turkom se v bran postaviti. Muhasil, ki je dobro previdil, da ni več varno zanjga se v Helgradu dalej muditi, zbegne v Carigrad. Zdaj se serbski narod očitno dvigne proti Turkom, in pošlje močne armade na straneh Rosne, Albanie in Rulgarie Otomanom nasproti. Turki so bili večkrat hudo tepeni. V letu 1807 rusovska armada v Moldavo pride in se zjedini z serb-sko, ki je že 80,000 vojšakov imela. Turki so bili hudo stiskani, so torej z Rusi in Serbi primirje sklenili, pa med tem glavno moč proti Serbom obernuli. Juri je njih zvijačo kmalo zapazil, in jim pri Novi-Pasar sam nasprot sel v letu 1809; ravno takrat je poslal v Rosno Lukata Lazareviča in v Niš Milojeta Petroviča. Černi Jur in Luka sta dobro napredovala, Miloje pa se je Turkov bal, in je bil pri Kamenzu zmagan. Po dokončani vojski ga Juri pred vojaško sodbo pokliče; on pa čez mejo pobegne, je bil pa izročen m ob glavo djan. Napad Francozov na rusov-sko 1812 'je primoral carja z Sultanom pogodbo storiti, mir je bil sklenjen 28.Kresnika 1812 v Bukarestu. Serbske zadeve so bde v tem primirju zapopadene. Ali vojvodi so se tako slabo vedli, da je bilo čez eno leto spet celo Serbsko v turški oblasti. Cerni Juri je z drugimi vojvodi čez mejo v sosedne deržave pobegnul. Turki primirja niso deržali. lehko Serbov so zaredoma pomorili. To je iz poleni pa gre svoje starše, od kterih ni nic vedil, iskat. Zastonj je celo Valaško obhodil Med tem je prišel njegov oče v Relgrad, ker ga je ondi najti mislil, pa oče in sin sta se zgre šila, akoravno sta sc na Donavi srečala. Čez nekoliko let je »vonderMilutinovič, potem ko je celo Rulgarsko in Serbsko prehodil, svoje starše v Kišenovu na Resarabskem najdel. Tam so se pervi serbski vojvodi deržali. Milutinovič je nekoliko časa v očetovem domu ostal. Njegova mati Anglia je kmalo po njegovem prihodu umerla. Želja se na svoj dom vernuti mu ni bila dovoljena, ker je na Vlaškem velika prekucia vstala. V tem kraju je Milutinovič svojo Serbianko zložil. Večkrat je čul serbske junake od minulosti pripovedovati. To ga. je navdahnulo, njih slavne dela prepevati. Čez 4 leta je bilo njegovo delo dokončano , in on se je skoz Odeso na Nemško podal , da bi v Lipsii, kjer je Vuk Stefanovič svoje dela natisnuti pustil, Serbianko v natis dal. V nji on prepeva nar imenitniše serbske dogodbe o dobi Černega Jurja in Miloša. Pesniškega duha mu ne moramo odreči, desiravno so vse dogodbe, ktere on popisuje, popolnoma resnične. Mesca Kresnika 1827 je nemškim deželam slovo dal. Preden je Lipsio zapustil, je šel še na sprehod v Weimar; akoravno je neizmerno po domovini hrepenil. Ni hotel Nemškega zapustiti, da bi ne bil Goethe-ta osebno poznal, kije nar pervi vrednost serbskcga pesništva spoznal, in Nemcam odkril. 24. Ustaja Serbov. Janičari so vRelgradu leta 1801 belgra-škcga pašata umorili, ki jih je v razvujzda-nosti oberzdati hotel. Njih poveljniki so deželo posedli in v 17 Nahij razdelili. Njih štiri so vladarstvo prevzeli; s turškim carst-vom jih je le vera vezala, imenovali so se ti vladarji Daliii, so tri leta gospodovali, in deželo z silnim stiskanjem zmolzli. Vse Turke in Serbe, ki so se jim nevarni zdeli, so pomorili, in so tako v ljudu maščevanje zbudili in protivnost. Tudi prostovoljec avstrijanske armade Juri Petrovič, Černi Juri imenovan se jim je nevarin zdel. Poslali so trumo Turkov v vas Topolo, da bi ga umorili. Juri pa zbeži, si zbere tovaršev in se začne z po- 'Amen o m 'Nlilos lirenovic" se je* skorej celo zimo 1813 Turkom branil, dokler mu niso amnestie dovolili. Sreča je bila za tega junaka, da je bil za vezirja v Relgradu Skop-ljak-paša Sulejman, njegov pobratim postavljen. Ta ga je postavil za vikšega kneza, in je s tem dosegel, da mu je bil on udan in drugi knezi. Miloš je pri drugi vslaji toliko zaupanja si pri narodu zadobil, da je bil za vodja in pozneje za vladarja zvoljen. V drugo se je narod pomladi 1815 dvignili in primirje še tisto poletje sklenul, na njegovi podlagi stojijo še današne deželne zadeve. V letu 1817 je prišel Černi Juri pred ko ne s zastopnostjo Grekov nazaj na Serbsko, da bi z novega narod k vstaji obudil. Pa Miloš in starašini so za dobro spoznali, ako hočejo mir s Turkom imeti, Černega Jurja umoriti , in njegovo glavo v Carigrad poslati. Umo-ril ga je en vojvod v Semendriškem okrožju, ko je on spal. Tako je ta slavni junak še z svojo smertjo narodu koristil. Junaško dekle. V zadni ogerski vojski se je ljubica nekiga grenadirskiga korporaia prav junaško skazala. V boju pri Pered so 3 oklepniki in kanonirji ranjeni obležali; ona pa jih je zaporedama na herbtu iz bojiša na varni kraj odnesla in jim rane obvila. Torej je bla tudi v vojaškimu razglasu očitno pohvalena, in z 50 goldinarji obdarjena. Ime tega junaškiga dekleta je: Hermina Pšik. 5E m c s. V Sonthamptonu so 5. t. m. Košuta pričakovali. Parobrod Sultan je pač iz Carigrada prišel, pa Anglicanam zaželjeniga moža ni sabo pripeljal. Košut scer veliko od angličan-ske pomoči blede, in v duhu že grom angli-čanskili topov sliši, pa kdor Košuta in An-gličane pozna, se te Košutove prerokbe ne bo zbal. Tiskarni pogresek. V zadnim listu Slovenije naj se pri opombi vredništva na 1. strani namesto liter a Ini popravi liberalni.