110. številka.
Ljubljana, v soboto 13. maja.
XV. leto, 1882
I
Izhaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld , za četrt leta 4 gld, — Za Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jcden mesec 1 eld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ho po 10 kr. za mesec. M i«1 kr. za četrt
leta — Za tnje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 k.r., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Gledali4ka itolba11. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Poročilo šolskega (naučnega) odseka o peticijah za vpeljavo slovenskega učnega jezika.
(Po stenografienem zapisniku.)
Visokej zbornici poslancev došle so v tem zasedanji mnogobrojne peticije, katere teže na to, da se vpelje slovenski kot učni jezik, oziroma, da se slovenskemu jeziku na srednjih šolah in učiteljiščih razširi poučno okrožje.
Nekoliko teh peticij oddalo se je v predpo-svetovanje šolskemu odseku, kateri se je o njih korenito posvetoval v dveh sejah, namreč 16. marca in 29. aprila t. 1. — Posledek teh posvetovanj izražen je v resolucijah, ki sta na konci tega poročila.
Šolskemu odseku izročene peticije za vpeljavo slovenskega učnega jezika razvrste se tako-le: a) Peticije iz S podnje-Štajerskega za vpeljavo slovenskega učnega jezika za učence slovenske narodnosti na srednjih šolah na Spodnjem Štajerskem.
Take peticije poslali so: Trg Mozirje, Rečica, Ponikva, Griže, Artiče, Globoko, Zakot, Kapele, Pleterje, Sela, Sromlje, Stolovnik, Škofja vas, Ga-brije, Loka, Loče, Sv. Krištof, Marija Grac, Miha-lovec, Mostec, Sv. Peter, Rigonce, Višnja vas, Pod-sreda, Križe, Sevnica, Zabukovje, Braslovče, Gomil-sko, Gotovlje, Grajska vas, Petrovče, okolica Mozirje, Žavec, Bizelj, Celjska okolica, Dol, Sv. Jurij, Sv. Pavel, Sv. Peter, Frankolovo, Lastnic, Svetina, Sv. Martin, Sv. Lovrenc pod Prožinom, Adrijanci, Brebrovnik, Hermanec, Jastrovec, Kog, Sv. Nikolaj, Vitanj, Salovec, Bočna, Gornji grad, Kostrivnica, Hlaponci, Sv. Lovrenc v slov. Goricah, Zagorec, Zakušek, Dragovič, Ljubno, Luče.
b) Peticije za vpeljavo slovenskega učnega jezika na srednjih šolah in učiteljiščih v vseb slovenskih pokrajinah.
Take peticije je poslalo:
Jednujst mestnih odbornikov v Ljubljani (te-legratično), 440 volilcev in meščanov v Ljubljani, občina Vransko, slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani, občina Št. Jurij na Štajerskem.
c) peticije od leta 1882, ki prosijo za izvedenje resolucij leta 1880 po zbornici poslancev sklenenih.
Take peticije so poslali:
Trg Mozirje in okolica Mozirje, Braslovče. Ljubno, Rečici, Vočna, Cerknica, Luče, Vransko, Žusen, Janži vrh-Arlica in Grajska vas.
Razen teh peticij predložilo se pa je v tekočem lelu še jako veliko število druzih iz Kranjske, Štajerske in Goriške, katere se pa do sedaj Še nijso izročile šolskemu odseku. To so namreč peticije, ki prosijo na podlagi državnih temeljnih zakonov za vpnljavo slovenščine v šole in urade, ki tedaj le deloma spadajo v kompetenco šolskega odseka. Te peticije, katerih utegne biti kakih 100*), oddale so se odseku za jezikovne naredbe, da se o njjh posvetuje in stavi predloge. Pozneje pa izročile se bodo šolskemu odseku. Da se uže sedaj omenjajo v tem poročilu, je umestno, ker je iz njih jasno razvidno, da je mej slovenskim narodom želja tako splošna, da se slovenskemu jeziku razširi delokrog, ka je treba to željo resno uvažati in jemati v poštev.
Nasproti tem mnogobrojnim peticijam pa je na drugej strani le šest proti-peticij in sicer: Mestne občine Maribora, mestne občine Ljubljane, Celja, Kočevja, Slovenske Bistrice in Slovenskega Gradca.
*) Zdaj jib jo uže veliko več. Uredn.
Glede prvih petih peticij treba opomniti, da so iste uže rešene vsled sklepa zbornice poslancev. To so namreč, peticije od leta 18H0 s prošnjo, zbornica poslancev naj odvrne po budgetnem odseku leta 1H80 predlagano resolucijo za vpeljavo slovenskega učnega jezika. Zbornica poslancev sprejela je prvo po budgetnem odseku predlagano resolucijo dne 2:i. aprila 1880, drugo pa 26. aprila 1880.
Peticija št. 2200 (Slovenjegraška) prosi: „Vi-soka zbornica poslancev naj krepko nasprotuje poslovenjenju srednjih šol v deželah z mešanim prebivalstvom." Glede te prošnje treba opomniti, da gori navedene peticije, kakor tudi po budgetnem odseku predlagane in po zborniei poslancev sprejete resolucije teže le na to, da se dijakom slovenske narodnosti v izvrševanji art. XIX. drž. tem. zakonov od leta 1807 (o splošnih pravicah državljanov) omogoči, uživati kolikor možno pouk v materinem jezik«.
(Dalje prih.)
Politični razgled.
\oli devic le.
V Ljubljani 13. maja. jfj Jugra se poroča oficijelno od 11. t. m.: Da bi se tudi v južno vzhodnem delu Krivošij odpravili vstaši, šli so vojaki iz Zubeev tja. Dne 8. t. m. preplezal je oddelek 22. pešpolka pod obrstlajtnan-tom Monari di Praza okolico pod Vuči-Zobom ; oddelek 10. pešpolka zašel je Orijen. Vuči Zob bil je močno zaseden po vstaših, s katerimi je Monari začel boj, ki se jo v jutro ob !). uri pričel in do 3Vj. ure popoludne trajal. Naših vojakov so poli: Mrtev pešec Jovan Babic; težko ranjen pešee Ivan Renlič; lehko ranjen Kocijančič, pešec Trivanovič, pešec Črburič, vsi od 22. pešpolka.
Yn;iBij4' dr/ave.
nJournal de St. Petersbourg"  poroča,  da 80 vesti o položaji llolg-ctrijc* zelo pretirane.   Če bi
LISTEK.
Zanimljive stave.
Stave so pogodbe na srečo, katerih izid je, ali bi vsaj moral biti neznan obema pogojnikoma. Stave sklepajo se po vseh krogih človeške družbe, zlasti pa mej bogataši in takozvanimi imenitnimi stanovi, kjer se stava smatra za „nobelw, za šport. A ne samo v denašnjem veku, tudi v pradavnosti nahajamo uže stave.
Na staroklasičnih tleh, pod vedrim helenskim obnebjem naletimo na zaradi svoje divne lepote slo-večo hetero Lais, katera je nekoč stavila v veselem društvu, da bode modrijana Ksenokrata, ki je bil na glasu zaradi svoje izredne treznosti in najstrožje zmernosti, spravila ob ravnodušnost. Vsilila se mu je v stanovanje proseč ga pribežališča, ker so jej arhontje na sledu, ki jo love. Filozof, ki je brž ko ne kaj slutil, sprejel jo je z največjo uljudnostjo, skrbel je za njene potrebe, kolikor možno, ter delil ž] njo jedino sobo, katero je imel. A vse še tako rafinirane in zapeljive umetnosti premetene hetere nijso motile rav-DOdušja Ksenoki atu in Lais zapustila je srdita stano-
vanje neomahljivega modrijana in zasmehovana izgubila stavo.
Koliko je iznašala stava, ni j povedano, gotovo bila je precejšnja, kar pa krasnej Laisi gotovo nij delalo preglavice, kajti po nekem poročilu Ateneja ponudila se je nekoliko let pozneje, da hoče po Aleksandru Velikem razdejano mesto Theben zopet sezidati na svoje stroške.
Pri Rimljanih bile so stave jako priljubljene. V Virgilijevih eklogah čitamo, kako so pastirji sklenili stavo, kdo mej njimi je boljši pevec. V navadi bilo je celo, da so se pri stavah izpolnjevala gotova pravila. Vsaka stranka snela je zlati prstan, kaker-šnega so vsaj patrieiji navadno imeli, raz prst ter ga izročila do izida stave tretjej, ne udeleženej osobi. Na tak način sklenjena stava imela je postavno moč, kakor vsaka pogodba.
Najdrznejša stava bila je ona v Rimu živečega zdravnika Asklepijada, kateri je stavil, da vse svoje življenje zbolel ne bode. Najbolj čudno pa je, če se sme verovati Pliniju, da je stavo dobil, kajti bil je skozi vse življenje zdrav ko riba in v visokej starosti umrl je vsled nesrečnega padca. To stavo bilo je sicer težavno nadzorovati in Asklepijada zasledovati, a slučaji nerazrušljivega zdravja nijso redki in
misliti si moramo, da je mož gotovo živel neobičajno ! redno in zmerno.
Bolj znana, nego navedene, je slavnoznana stava mej egiptovsko kraljico Kleopatro in njenim dragim prijateljem Antonijem, vsled katere je divno krasna kraljica pri nekem obedu največji do sedaj najdeni biser (perlo) v vrednosti pol milijona tolarjev razpustila v kisu (jesihu) in popila na zdravje Antonija. To je bila menda najdražja pijača, kar svet stoji.
V Genovi bile so v prejšnjih časih običajne stave, od katerih utegne izvirati naša ljuba in tolikokrat preklinjaua loterija. Senatorji, ki so vkupno z dožem vladali republiko, volili so se tako-le: Li-steki z imeni 110 plemenitnikov vrgli so se v Ša-rico in deček z zavezanimi očmi potegnil je zapored pet listkov. Čegar ime je bilo na listku, ta postal je senator. Ta volitev bila je povod mnogim in visocim stavam. Ta stavil je na jedno ime, drugi na dve imeni, tretji na tri, četiri, marsikateri na vseh pet imen. To so bile uže takrat ambe, teme itd., samo s tem razločkom, da se je takrat stavilo na imena, dan denes pa na številke.
V Genovi, kjer se je tedaj najvišja oblast volila na podlagi hazardne igre,   se   vender  o dveh
bil položaj tam doli res tako nevaren, ne bil bi knez zapustil dežele.
Vzhodna Runiellja ostala je to leto s svojim danjem Turčiji na dolgu in Turčija poslala je Aleko-pašo, da poizve, kaj je temu uzrok in da skuša kolikor možno hitro dobiti zaostali dan j. „ Marica" bridko toži o finančnem stanji provincije, ka-katera bode v tekočem letu imela primanjkljaja okolo dvajsst tisoč pijastrov. Uzrok temu je dan j. Svota 240 000 funtov, kolikor znaša danj, se komtij v ugodnem letu vkup dobi.
Kakor se zdaj kaže, prestalo bode zdanje Gladstonovo ministerstvo tudi clubli nitko afero. Konservativci ne kažejo posebnega veselja nastopiti zdaj vlado, in vedno bolj se utrja mnenje, da bode zdauja vlada tudi nalogo popolnem rešila, katero je tako srečno reševati pričela. Vnanji listi pečajo se še vedno muogo z irskim vprašanjem. Pariški „Citoyen" meni, da bodo Irci vender le zmagali in zadobili po toliko letih sužnosti svobodo.
Kakor je uže poro-al brzojav iz Carigrada, imenovan je Server-paša poslanikom za Dunaj. Turčija izgubi baje v njem jednega izvrstnih držav nih uradnikov. — General B I u m - p a š a , znani zgraditelj novejših turških trdnjav, prosil je odpusta in ta se mu bode skoro gotovo tudi dovolil. Blurn je bil neki užaljen, ker nij avan*iral.
Skoro vse novine bavijo se danes obširno z egiptovskim vprašanjem, kajti slednji telegrami glasili so se kr«tko, a povedali silno mnogo : V Egiptu vnela se bode revolucija ! Dplomatični krogi uvidevaio, da je situvacija v Egpt.u resna, a do sedaj nij bilo povoda, da bi se bili razgovarjali in posvetovali o vmešavanji, ker se prvi koraki pričakujejo od strani vzhodnih vlustij, osobito od strani Francije. Razprave, ki so se v slednjem času vršile mej raznimi dvori, kažejo, da se bosta Anglija in Francija le tedaj vmešali v egiptovske zadeve, če bode to v soglasji veledržav. In drugi kabineti so sklenili na dalje prepustiti diplomatično vodstvo vladi v Parizu in Londonu. In pred včerajšnjim je v francoskej zbornici odgovoril na Villenuevejevo interpelacijo mi-nisterski predsednik, da se Francija ne bode dotak nila nezavisnosti Egipta, odiočao pa se mora postopati.
„Times" poročijo iz Aleksandrije: Notablom se prigovarja, naj bi podpisali peticijo, v katerej se zahteva, naj Khédive odstopi in naj se imenuje sin AbbaB'pa&e z konseljnim predsednikom kot, vladar jem in Arabijem kot guvernerjem mej mladolet-nostjo, Khédive odbija vsako občevanje z ministri. Mej Evropejci vlada velik nemir; mnogo družin zapušča Kajiro.
Dopisi.
Iz Dobrepol j 10. maja. [Izv. dop.] Kakor ae tukajšnjim županom poroča, bodo vsled ukaza c. k. finančnega ministerstva, tukajšnja zemljišča po poročevalcu reklamacijske komisije deloma pregledovala se, in to baje znto, ker se vis. finančnemu ministerstvu vcenitev prenizka zdi. Ako se v ozir jemlje, da je cenilua komisija v Kočevji, obstoječa iz cenilnih mož, katerim so tukajšnje razmere natanko znane ter ako se v nepristranost dotičnih mož
zaupati more, se sme trditi, da je dotična cenitev popolnem opravičena. Ozirali so se cenilni možje na vse okoliščine, na kakovost zemlje, na klimatične razmere, katere tukaj gotovo nijso ugodne, ker smo, žal, 11. maja zopet slano imeli, katera gotovo nij koristila raznim poljskim rastlinam. Dotičuemu go spodu poročevalcu posebno na srce pokladamo, naj jemlje ozir na tukajšnjo zemljo, katera je brez vsakega humusa, peščena brez vse rodovitnosti; je-dino dobro lastnost imajo zemljišča tukaj to, da v ravnini leže; blizu okoli stoječi hribi pa prouzroču-jejo mraz še meseca maja in zgodaj v jeseni. Opomniti nam je še, da v Velikolaškem, Ribniškem in Kočevskem okraji ne rodi ajda, še prašna ne, da ne govorim o drugih pridelkih; kar imajo drugi okraji n. pr. Litijski, Kamniški, Kranjski, da molčimo o okolici Ljubljanskej.
Da je nij v vseh Dobrepoljah njive, da bi ne bila kamenita, to je dokazano. Če se dalje dotična tarifa ptetresuje ter naš okraj primerja drugim sosednjim okrajem, kateri imajo mnogo milejše klimatične razmere, ne more se misliti, da je tukajšnja vcenitev prenizka, ampak trditi in tudi dokazati bi se dalo ravno nasprotno. Da je bil politični okraj Kočevski do zdaj z zemljiščinim davkom preobložen, to je merodajnira krogom gotovo znano. Ko bi se tukajšnja vcenitev le kolikaj predrugačila, izgubila bi cenitev vsega cenilnega okraja Kočevskega pravo podlngo ter jeduakomernost, katera je zdaj posameznikom na škodo in krivico. Da je ime Dobre-polje res lepo glaseče, in da je lepa tudi lega, to je res, ali komur so znane dotične razmere klimatične, kakovost zemljišč in nerodovitnost, bi rajši glasoval za znižanje, ker povišanja davkov bi mu ne dopuščala poštena vest.
Celemu okraju Kočevskemu z Dobrepoljem vred je ključ v Beou, kašča pa v Ljubljani. Nij treba daljnih dokazov, saj se je slavna reklamacijska komisija mogla prepričati uže iz aktov cenilne komisije, da se je tukaj vcenitev vršila popolnem po postavi, namreč, da vsak le toliko davka plačuje, kolikor nosi zemljišče v resnici čistega dohodka. Koncčno visoko vlado ponižno prosimo, naj u&s vzame v svoj4} varstvo ter bremen, katerih bi prenašati ne mogli, ne dopusti nalagati na naša trudna pleča.
Iz Celja 12. maja. [Izviren dopis.] V št. 100. Vašega lista je v dopisu iz Celja nekoliko o izletu tukajšnjih dijakov v Laški trg omenjenega. Ker se pa v tem dopisu več pomot nahaja, se vidi, da dopisovalec v tem nij dobro bil poučen. Hočem torej to nekoliko pojasniti, da ne pridejo slovenski dijaki na slab glas.
Celi dan se so Slovenci in Nemci skupno zabavali; zadnji so tudi, kakor so jim Slovenci svetovali, odstranili svoja hrastova peresa, in vse se je mirno vršilo. Pele so se slovenske in nemške pesmi,
a zadnjih nobena graje vredna. Da se nij več slovenskih pelo, bil je uzrok ta, da je manjkal potreben basist (Slovenec). Moral ga je drug (Nemec) nadomestiti ; ker pa ta nij vseh znal, jih je moralo nekaj izostatL
Pri odhodu pa ob Va 9- uri zvečer začne že zadnjič imenovini Kinsele „die Wacht am Rhein" peti. Akoravno je bil vinjen, se vendar vidi, da govori resnično pregovor „in vino veritas". Slovenci tega petja ne trpijo ter ga posvarijo; a on reče, da so Slovenci tudi pred nekaj leti, tedaj ko jih je toliko kaznovanih bilo, rusko himno peli.
S tem je sam rekel, da hoče on tudi tako kaznovan biti. Na to drugi soglasno „Hej Slovenci" in „Naprej" zapojejo. Da se torej Slovencem ne sme oporekati, da so ono pesem peli, je dosti dokazano. Pa žalostno je, da so pozneje med vožnjo onemu, pevcu tudi dijaki pomagali, katerih še otročji glas dosti kaže, kakovi možje so to. Sploh zdaj nemški dijaki svoje glave previsoko nosijo in se s svojo „Bildung" bahajo. Pa kakova je ta „Bildung", kaže sledeč dogodek. Eo tak Nemec više gimnazije je namreč nekega mimo gredočega gospoda iz šolske izbe imenoval „slovenischer Trottel.u
Se spodobi to dijaku, posebno pa takemu, kateri se hoče šteti mej najbolj omikane V Ali se spodobi, tako iz šolske izbe na ulico kričati? Navada capinov je, drugim priimke dajati ; ako pa tak dijak tudi tako počenja, v čem se odlikuje od teh? Le v imenu „Student"; v glavi pa je prazna slama.
ä Dunaja 12. maja. [Izv. dop.] (Iz državnega zbora. Skupnega finančnega ministra Še nijmamo. Ovacije za dr. vit. Newaida. Strog ukaz predsednika višjega državnega sodišča na Dunaj i.) Poslednje dni je v državnem zboru prav hitro vršila se razprava o carinskem cenilniku. Včeraj je veliki in težavni zakonski načrt bil končan. Tudi uvodni zakon (Einfiihrungsgesetz) bil je sprejet, kakor ga je predložil carinski odsek. Pri §. 18. poslednjega zakonskega načrta predlagal je poslanec Schwab, naj bi novi carinski zakon stoprv s 1. julijem t. 1. postal veljaven. Ta predlog bil je popolnem nesmiseln. Zakon, po katerem zvišala se je carina za nekatere inostrane predmete, veljaven je samo do 31. maja. Za jeden cel mesec bi torej za inostrane stvari, kakor kavo, itd. ne plačevalo se nobene carine. Razvidno je, da bi na ta načiu država trpela škodo, ako bi se bil vzprejel Schwabov predlog. §. 7, uvodnega zakona ustanovljuje, da za dobo, kedar bi bila za žito slaba letina, avstrijsko in ogrsko ministerstvo po mejsebojnem sporazumljenji žito srn eta oprosti ti carine. Zato je Hailwiche v predlog, naj se nekatere dežele na meji o p ros te
Dalje v prilogi.
stvareh nij smelo sklepati stav, namreč o sreči zakonske zveze in o prekmorskih podjetjih. Kar je bilo v Genovi dovoljeno, namreč stava o volitvi magistrata, to bilo je v Benetkah prepovedano. Jed-naka prepoved veljala je nekdaj v Rimu. kjer se nij smelo staviti, kdo bode novi papež, kdo bode izvoljen kardinalom.
Znamenito  stavo  sta   pogodila   nekdaj grof Saillaut in princ Conde.   Pryi obvezal se je,  da v šestih urah od vrat v St. Denis do Clmntillva (10 milj od Pariza)  in nazaj prejaše dvakrat. Stava iznašala je 10.000 tolarjev.   Veliko zastavilo se je tudi mej gledalci, za in proti bil je stavljen jeden milijon.   Grof bil je prcpasan in vsa truplo imel je povezano, v ustih pa svinčeno krogljo, da  se mu prehitro ne osuše.  Po poti bili bo pripravljeni novi konji in vsaka mogoča ovira bila je odstranjena. V St. Denis na vratih b»la je obešena ura, da se čas natanko določi.   Grof hitro odjaše in kmalu ga nij bilo več videti; na postajah skočil je raz upehanega konja na novega,  da se niti tal nij dotaknil in če je videl, da je konj čil in isker,  spodbadal  ga je še z ostrogami. Prejahal je določeno daljavo še 18 minut pred dogovorjenim  časom in je potem jahal še v Versailles poročat kralju, ki  se je zelo zanimal za  stavo, svojo zmago.   Pet mesecev pozneje
umrl je grof in zdravniki so trdili, da je ta ježa bila usodepolna za njegovo življenje.
Angleži so kar strastni na stave.   Zato naj priobčim  stavo iz angleških vojaških krogov. Mej angleškimi častniki v B. v Indiji znan je bil lord M. zbog svojega bogatstva in svoje nenavadne sreče pri stavah.   Nekega dne obišče prijatelja S., tudi častnika, kateri pa je bil baš za nekoliko trenutkov zadržan, tako, da je moral M. čakati v predsobi. Ko je prišel S., razgovarjata se in M. odšel je domov. Zvečer prideta skupaj  v klubu in S. vpraša lorda M.:   „No, kako ti je dopala moja garnitura, ki si jo videl v predsobi V" — „Dobro, a  previsoka je, 28 palcev, to nij lepo." — „Saj nij 28, ampak le 26 paicev visoka," odvrne S. — „Kaj staviš, da je 28 palcev visoka?" vpraša M. — „Deset tisoč funtov šterlingov," reče S. — „Dobro,  stava je sprejeta, gospodje ste priče," s temi besedami se obrne M. do uavzočnib.   Ti prikimajo in M. in S. sežeta si v roko. „No, zdaj pa le plačaj, stavo dobil sem jaz, pravi na to M., kajti denes zjutraj, ko sem te obiskal,  premeril sem tvojo garnituro, natančno 28 palcev !u — „Nikakor ne," odgjvori S.,  „kajti ko si ti meril, opazoval sem te skozi ključavnico ter koj po tvojem odhodu vse komade svoje garniture prižagal za dva palca, tako, daje sedaj le 2G palcev
visoka!"—Tudi pri originalnih Amerikancib nahaja se ta šport. Nek Amerikanec dresiral je ujeto žabo na skok, da je delala res nepričakovano dolge skoke. Prijatelju, ki ga je obiskal, pokaže ponosno svojo žabo in ga vpraša /.a sodbo o njej. A ta meni, da to nij nič posebnega, kajti marsikatera žaba skoči še dalje. Po kratkem razgovoru pogodita stavo. Na določeni dan prinese prijatelj svojo žabo in podasta se na vrt, kjer je bila dresirana. Postavita žabo tik žabe in na dano znamenje skoči prijateljeva precej daleč, a dresirana se niti ne gane. Vse kričanje in drezanje je zaman. Lastnik dresirane žabe plača stavo in ko prijatelj otide, začne preiskovati svojo trdovratnieo in kmalu zapazi, kako ga je uka-nil prijatelj. Dresirano žabo vedel je skrivaj napolniti s samimi šreteljni in zaradi te svinčene teže revica nij mogla niti ganiti se. S.
3HT O IT.
(Spisal I. Tnrgenjev, preložil M. M 41 o vrh.) Drujja Uii iig-u.
0>aUe.) XIV.
Ko je isto jutro stopila Marijana iz svoje sobe, zapazila je Neždanova, ki je oblečen sedel na po-
šjega deželnega sodišča. Ljudstva pa je vse na njegovej strani.
Domače stvari.
— (Kegljanje na dobitke pri „Z vezdi4*) napreduje nepričakovano dobro. Do sinoči bilo je izkegljaoih 2325 serij. Ker traje kegljanje samo še do 21. t. m., v kateri dan bode slovesen sklep, pri katerem bode sodelovala vojaška godba, ker je čisti donesek namenjen v korist »Narodnemu domu" in je gospod Ferline vsled tega blagodušno prepustil kegljišče brezplačno, opozarjamo prijatelje kegljanja na to ugodno priliko. Dobitki jako okusno v salonu razstavljeni so zares lepi in izdatui. Tedaj bistro oko, krepko roko in dobro srečo.
— (Svarilo.) Od zakupa užitninskega daea za Kranjsko izvemo, da se po nekaterih krajih klatijo sleparji, ki se izdavajo za dacarje in od krčmar-jev jemljo vinski dac. S tem so krčmarji oškodovani, ker morajo pravemu dacarju še jedenkrat plačati, kadar pride. Taka sleparija se je mej drugimi tudi v Šmariji na Dolenjskem te dni zgodila. Vodstvo dacarsko tedaj svari pred takimi sleparji in opomina krčmarje, na ne plačajo daea tujcem in tudi nikomur drugemu ne, kdor ne odda za sprejeti denar pobotnice, nakaterej je pritisnen v višnjevej (plavej) barvi (kranjski) c. kr. orel, da se varujejo škode.
— (F. M. L. baron Beck,) načelnik generalnega štaba, prid»? iz Škofje Loke, kjer bode prenočil na Štemarjih, 14. t. ra. v Ljubljano.
— (F. Z. M. baron Khun) pride 15. t. m. ob 5. uri z brzovlakom v Ljubljano. Zjutraj ob 7. uri bode ogledal na velikej gmajni pri Kalten-brunu vojake ljubljanske garnizije, 16 t. m. se odpelje v Kamnik, od koder se vrne v Ljubljano in potem odpelje v Trat.
— (Gosp. dr. Ivan Pitamec) se kot odvetnik ne bode naselil v Radovljici, kakor smo poročali zadnjič, ampak seje odločil deli ni-tivno za Postojno, kjer smo uže davno pogrešali narod nega odvetnika.
— (Imenovanje.) G. Fran Ibovnik, pristav kaznilnice v Kamniku, imenovan je kontrolorjem v kaznilci v Ljubljani.
— (Odlikovanje.) G. Josip De ve ta k, župan v Tolminu, dobil je zlati križec za zasluge s krono.
— (Mestni živin oz dr a v ni k g. Kraft), ki pijančevaje uže dva dni nij opravljal službe, bil je včeraj suspendiran in otšel, kam, se ne ve. To je isti mož, katercg.*. je mostni odbor kljubu ugovoru narodnih odbornikov prezirajo domačine vzel v službo, da-si nij bil zmožen slovenščine. Služba se zdaj razpiše na novo.
— (Nek slepar) se klati po okolici ljub-Ijanskej ter kmetom ustno naroča, da morajo v Ljubljano k gosposki zaradi urejenja davka, ter zahteva navadno sodnijsko dostavnim,. Ko pridejo kmetje k gosposki, zvedo, da nijso vabljeni, da si je slepar to le izmislil v ta namen, da jih je goljufal za dostavuino 171 /a kraje. Veliko kmetov je uže tako oškodovanih, a slepar še nij pod ključem.
— (Sreča.) Naš someščan mesar g. Počivalnik zadel je pri ?adnjem žrebanji dunajske konjske loterije na št. 42.102 lepega konja valaha, z imenom „Mohrenkopf-' vrednega 500 gkl. Konj je na potu v Ljubljano in se bode „Pri avstrijskem cesarji" kazal vsacemu, kdor kaj pokloni za „Narodni dom". G. Počivalnik imel je le jedno srečko, katero je kupil „pri Zvetdiu za 1 gld.
— (Izkopane kosti.)   Za frančiškanskim vrtom, kjer stavbena družba dela nov kanal, izko pali ko mnogo konjskih kosti, katere delavci priduo nabirajo in prodajajo.
— (Zabava slovanskega pevskega) društva na Dunaj i,) ki bode soboto 13. maja v dvoranah restavracije „zur Stadt Wien" Josef-stadt, Langegasse 15., bode vrlo zanimiva. Društvo poje pet slovanskih zborov; pri zabavi bodo sodelovale pevka gospica Ana Ilradilova; gg. Kukala in Marke, člana orkestra c. kr. dvorne opere, igrata na flavti; perovodja g. A. A. Budita pel bode solo; B u c h t a, It a d n i c k i, S e 1 i g in S t e c h e r, Članovi c. kr. dvorne opere igrajo na gosli; han aš ki kvartet poje dva in slovenski oktet dva zbora. Začetek je ob S. uri zvečer.
— (Popolni s o 1 n č n i mrak.) Prihodnjo sredo dne 17. t. m. občudovati bodemo zopet mogli znamenito prikazen, da bode solnce popolnem za-temnelo. Solnčni mrak se prične v jutro ob 5. uri 55 minut in se konča ob 11. uri 27 minut dopo-ludne. Popolni mrak pa se začne ob 7. uri in traje do 10. ure 25 minut dopoludue.
Prvi mali letošnji izlet „Sokola" bode v nedeljo dne 21. t. m. popo-ludiie ob 2. uri v Velče. — Dalje opo-zorujemo vse one čč. gg. Sokolovce, kateri žele izleta o Binkoštih v Zagreb udeležiti se, in se do sedaj še nijso oglasili, da blagovole to nemudoma storiti, namreč naj d al je do 18. t. m. — Oglasila sprejema iz prijaznosti društveni blagajnik g. J. Geba, urar v Slonovih ulicah.
V Ljubljani, dne 13. maja 1882. __Odbor „Sokola
Telegrama »Slovenskemu Narodu".
Kajira 13. maja. Zbornica notablov (imenitnikov) se brani sniti se, če se postavno
žitne carine, odveč. Vlada meni, da bodo, kedar bode gosposka zboruica zavrgla Hallwichev predlog ter vzprejelr vladin načrt, tud' Dalmntinci in tirolski poslanci glasovali za žitno earino, kakor jo predlaga vlad«. Deilas oode se cariniki zakon v državnej zbornici čital tretjič; jutri ima se o njem posvetovati gosposka zbornica, katerej odmerjen je za razpravo o novem carinskem cedilniku cel teden. Po jednem tednu bode, ako gosposka zbornica zavrže Ilal'wichev predlog, ta zakoniki načrt prišel zopet v državno zbornico.
Poslanec vitez Schönerer oddal je včeraj dve peticiji zoper naseljevanje ruskih Židov v Avstriji. Na jednej bilo je samo 9 podpisov. Židje se tem peticijam prav rogajo. Za prečitanje peticij in zabilježenje v zapisnik glasovalo je komaj kacih 20 poslancev. Mej temi bila sta Fürnkranz in Lob lieh. Večinoma glasovali so konservativci za prečitanje peticije. I/.inej Čehov bilo je kacih pet.
Skupnega finančnega ministra mesto je še prazno. O grofu Cor on in i j i je novinstvo omolkuilo, zato pa Magjari agitujejo za brata ogrskega mini-sterskega predseduika Tisze. Najljubše bi Mag-jarom se ve da bilo, da bi ostal Szlavy, kajti poslednji je za Magjare prav dobro ministroval.
Za bivšega Dunajskega župana dr. viteza Newaida, ki je od zatožbe v pravdi o požaru gledališča na ringu bil oproščen, napravljajo se mnogoštevilne ovacije. Čestitat mu hodijo deputa-cije iz raznih mestnih okrajev; mestno svetovalstvo bode dalo napraviti sliko Newaida, ki bo se tudi v svečanostnej dvorani mej bivše župane mesta Dunaja dejala.
Predsednik dunajske višje sodnije baron Streit je nedavno podložnim sodiščem poslal ukaz, v katerem nemarnost nekaterih sodišč silno graja. Ukaz bil je samo za sodišče izdan; nekdo pa je ga poslal dunajskim listom, kojim bil je se ve da prav po godu. V ukazu se pravi, da je pri dunaj-skej deželnej sodniji referent „der durch vierzehn unbearbeitete Processe excelirte;" Okrajna sodišča na deželi stavi dunajskim mestno delegiranim sodiščem v izgled. O bagatelnem sodišči v trgovinskih zadevah na Dunaji, pri katerem je sin bivšega ministra barona Hye glava, pravi, da je delavnost tega sodišča „eine wahre Ironie auf die Intentionen des Gesetzes". Mladi Hye je tako užaljen, da je koj odložil svoj referat ter prosil za disciplinarno preiskavo. Okrajno sodišče v Mödlingu je tako, da je baron Streit o njem rekel, „dieses Gericht verdient hiemit wol an den Pranger gestellt zu werden". Mej uradniki je vsled tega cela  revolucija zoper predsednika dunajskega vi-
čivalniku. Z jedno roko podpiral si je glavo, a druga ležala je ko mrtva na njegovih kolenih. Stopila je k njemu.
„Dobro jutro, Aleksej . . . Kaj ti se celo noč slekel nijsi? Nijsi nič spal V Revež?"
Neždanov odprl je počasi očesa in jo ljubo pogledaval.
nJaz se slekel nijsem in tudi spal nijsem."
^Si li bolan? Ali . . . so to nasledki včerajšnjega dne."
Neždanov odkimal je z glavo.
„Od onega hipa, ko je vstopil Solomin v tvojo sobo, nijsem več sputi mogel."
„Kdaj je to bilo?"
n Sinoči!"
„Aleksej, ti si ljubosumen ? To je nekaj novega. In — bas lep čas si za to izbral! On ostal je pri meni jedva četrt ure — a ta čas govorila sva o njegovem sorodniku, tistem popu in kde bi se mogla poroka vršiti."
„Da je samo Četrt ure ostal, znam; jaz sem videl, ko je Šel, tudi ljubosumen nijsem, o ne! — A vender od onega hipa nijsem mogel spati."
„A zakaj ne?"
Neždanov je molčal.
„Ves čas sem . .    premišljeval ... in pre-1 mišljeval?" {
„0 čem?"
„0 tebi ... o njem ... in s samem sebi.u „In kaj si ukrenil?" „Naj ti li to povem, Marijana?" „Kaj pak, da."
„Mislil sem, da sem vsem na poti . . . tebi, njemu ... in samemu sebi."
„Meni! Njemu! Kaj hočeš s tem reči, znam, akopram si trdil, da nijsi ljubosumen. — Ali: te1 i samemu?"
»Marijana! V meni sti dve osobi, od katerih ne pusti druga drugo živeti. Mislim, da bode najbolje, ako obe nehati živeti!"
„Aleksej, prosim te, ne govori tako, bodi pameten ! Kakšno ti je veselje, mučiti samega sebe in — mene! Zdaj ne smela bi o nič drugem misliti, nego o tem, kaj nama je storiti . . . dolgo ne bo-deva v miru."
Neždanov prijel jo je za roko. „Sedi k meni, Marijana, in govoriva prijateljski . . . dokler še moreva. — Zdaj še utegneva. Mislim, da je dobro, ako se izgovoriva — akopram obično vsako tolmačenje stvar še bolj  zmedi. Ti pa si razborno dekle; ti me bodeš razumela — in i kjer ne bodem vsega povedal — mej reki čitala. — [Sedi!"
Neždauovljev glas bil je jako miloben in lju-beznjiv a v očeh neprestano v Marijano uprtih izražena je bila srčna naklonjenost.
Sela je rada k njemu in ga za roko prijela.
„IIvala ti, Marijana; a zdaj slušaj. — Dolgo ne bodem te zadrževal, ker sem uže to noč vse premislil, kaj ti bodem rekel. — Slušaj. — Ne misli, da mi dela včerajšnja pogodba kakšne skrbi; bil sem gotovo smešen in — gnusen; ali slabega in podlega si ti nič o meni mislila nijsi — saj me poznaš. — Včerajšnja dogodba delala mi nij nobenih skrbij; — to nij res . . . delala mi je mnogo skr-bij; — ne ker sem prišel pijau domov; — pač pa zato, ker sem s tem svojo nesposobnost za naše podjetje izkazal. — Ne samo zato, ker neznani piti kakor zna vsak pravi Rus, ne — nego v obče, v obče!. — Marijana, mislim, da mi je dolžnost ti reči, da ne verjamem več v mogočnost našega podjetja, zaradi katerega sva ub kla iz one hiše. Da sem resničen: ohladen sein bil uže tedaj, ali tvoji navdušenost in ognjevitost me je zoj>?,t vzbudila; — zdaj ne verujem več, ne, jaz ne verujem več v to stvar!"
Pokril je obraz s probt J svojo roko in umolknil.
Tudi Marijana je molčala in gledala v tla. (Daljo prihodnjič.)
ne skliče. Arabi tedaj namerja Khediva odstaviti s silo. Ce bi Tnivija namer jala posredovati, zašel bode Arabi z vojaki mestno trdnjavo in vzel seboj najimenitnejše turške paše kot tale (Geiseln).
Berolin 13. maja. Požar uničil je higi-jenieno razstavo pri Moabitu popolnem. Skoda požara se ne more jmrafnniri. Iti petine razstavljenih rerij je pogorelo. Zavarovana vrednost pogorelih predmetov znaša dva do tri milijone  mark.    Človek nij zgorel nobeden.
Za trganjem po Bdi h m na čutu i ca h bolehaj o <*'i ;n ! l.:že večkrat smo omenili i.a -cm i e stu flujida proti trganju po udih, katerega izdelajo Prap Kvizda, 0 kr. dvomi Založnik bi okro/.ni lekar v Koineiiburgu Kakor vedno dohajajoči atesti kažejo, je la picpar.it gotO*M uspešno sredstvo proti trganju po udih in proti re\ uiativ.mu. Zaradi mnogih in istinito isnenadnih uspehov, k( sn se dosegli s Kuzdoviin 11 nji dom proti trganju po lldlh, povprašuje B6 tako zelo po njeni, da je moral g. Kvi/da zaloge sv jega preparata zdatno pomnožiti in se /.daj dobi v vseh lekarnah Avstro-Ogrske. ((»1)6— 1)
(tospodii Franu Iv. Kvizdi, o. kr. dvornemu založniku V Korneuliuigu.
Pri denalnjej naroči t v li>o zavitkov Vašega izvrst-iiti/a in jvilinuja Kotninhitrikri/a ptttŠka živimi čutimo se rsied večletni sktuhyë in uêtteine vporabe />ri Vêtj evojttf m malobrqjnej živini, dolžne izjaviti se, da nijmanui tâtHM Vašemu izrrstiiriiiH prašku za Urinu zahvaliti sumu vidna njv ziliurjr, marveč osobito VÇSelo nji rrjn.
Spolnjujoč s tem prijitno svojo dolžnost, se podpisujemo
Kneza Salma kmetijstva ravnateljstvo ; V Kajci. dlHwalowttliy. (21?)
Glede zalog opozarjamo na insérât: „c. kr. cone. Korneuburški prašek za živino" v denašnjem listu.
ZDumajertrei "borza
dne 13. maja. (izvirno telegrattčno poročilo.)
Papirna renta.......... 76 ghl. 0"» kr
Srebrna renta..........77.  .   66 .
Zlata renta........ .   . M
1H60 državno posojilo .   . ... 131
Akcije narodno banke....... 828
Kreditne akcijo......... 345
I .ondon............ 118
Napol.............. 9
C. kr. cekini........... 5
Državne marke   .       .... . ft8
4«/0 državno srečke iz 1. 1H54    2fi0 gld. 11«,)
Državne Brcčke iz I, 18»J4 .   .    100   „ 174
4u/0 avstr. zlata renta, davka prosta . 04
Ogrska zlata renta *>°/0...... lli>
40/ 89
„      papirna renta ,r)u/0..... 87
40
70 90
62 V,
64
60
76
50
30
85
80
5°/, štajerske zemljišč, odvez. Du na va re„'. srečke 5°/.. . . Ze:ulj. obč. RVStr. 4 Ve9/, ';lt'
Kreditna srečke.....
Hudolfove srečke.....
Akcije anglo-avstr. banke . Tramm way-društ. volj. 170 gld.
	104	v
100 gld.	114 ,	f
st. listi .	iti ,	, 30
lelesnkn	tt .	
/c l-.-znice	ion ,	! 50
100 gM,	177 ,	»
10 „	20 ,	, BO
180 „	128 ,	. 75
a. v. .	SM .	
Gostilnica-restavracij a,
popolnem opravil ena. v najboljšem prometa, 1 lepimi prostori, ledenico, kegljiščem in nadrobno prodajo tabaka, 20
korakov  od   železniške   postaje,   v   velikej   trškej občini
Spodnje Štajerske, ie zasuli družinskih razmer proda ali proti ka \ ii j i da na ve8 let v najem. Natančneje pove
Ivan Lenharclt,
(816 - 1
gostilničar v Rajhenbergn v Spodnjej Štajerskej.
Na prodaj je
wr osem sodov,
7 po 40 veder sta .o mere,   jedcu  čisto nov  drži pa veder, val so v prav dobrem stanji.   Nadrobneje ie pri administraciji rSlov. Naroda". (310—
7o
izve
v
z
shrambo za sti-ljo i se iz proste roke.
.Slov. Naroda",
vozov) e in jednim travnikom prod«.
Natančneje  izve se  pri upruvništvu
(317-1)
PETER TOMANN
priporoča i/, svoje zaloge
nagrobne spomenike
od 5 gld. više /a vsako ceno.
V zimskem času prodajejo so spomeniki za 30°/0 ceneje, kakor v letnem Času. (287—2)
\    ADOLF EBERL, [
J fabrikant oljnatih barv, laka in firneža. t
Prodaja na debelo in drobno. r ZALOGA: 270 ;{ \
V Ljubljani, na Marijinem trgu, |
^ poleg Frančiškanskega mostu. F
LuNtnike
lepih hrastovih tramov
(313-2)
prosi njihove adrese in cene
S. Weis v Žižkov pri Pragi,
♦
!
♦
♦ ♦
Oznanilo.
Usojam si naznanjati, da sem
jfotografični atelier
% gospe vdove Kraohove v Gledaliskej ulici it. 6
\  v najem vzel.
Po ni u o g o 1 «* t n i h izkušnjah, kajti delal sem v velikih delalnfoah pridobil sem si veliko spretnost, o čemer so lehko vsakdo prepriča«
Slavno občinstvo torej vabim, naj me obilo počasti s svojimi naročil-, obetajoč n.jbolišo postrežbo
• in najlepše izdelovanje, omenjam ie, da izdelujem fo-
x togranje v vsake! velikosti, najmanjšo kakor tudi v
+ popolnej velikosti.
J Spoštovanjem
% Matija Mohr,
♦ r2G(i—3 fotograf.
se spnjmo na EiaalilS nega društva v Ljubljani v Kranj
m in v Kranj
■
Izurjeni iu pridni "
aliiöih kranjskega stavbe- ■ .jubljani, v Litiji, v Bledu ♦
(228—1) m
V. LOBENVVEIN
lituralUii atelier
v hotelu „pri slonu".
Fotografira se vsak dan. "*3W
_ (03— Iti)
Tujci ?
12. maja.
Pri  si.....i : Cîloboènik iz Železnikov.
— Klein, Welliseh, Snlger, Storn, Sor, Hirsch z Dunaja. —
Evropa : iladschiconsta iz Trst i.
Pri ItlnlÉéi : Schwalb, Reif iz Urna. — Ivelim z Dunaja. — lleineinan iz Dcroliua. Wretschko iz Maribora.
Pri uvNlrijettent a-ji: Zagorjan
iz Staiega trga. — Hauptman iz Zagreba.
Gostilnični vrt „pri Virantu"
na s-îvr. •JstJliol>«, tfg'it.
Ulj mino podpisani se zahval nje svojim častitim gostom in slavnemu p. n. občinstvu za dosedanje mnogobrojnp obiskovanje in ob jednein naznanja, da odpre 14. maja popolnem novo opravljen in senčnat
gostilnični vrt
s
Kakor doslej, bode i nadalje postrežba pri podpisanem skrbna, dobra iu točna; postregel t>ode s svojimi v obče kot izvrstno priznanimi jedili, zjutraj opoludne iu zvečer, z dobrim pravim bizeljskim vinom in s priljubljenim marčnim pivom iz Mengša. Kegljišče se da dražbam tudi za ves večer mi razpolaganje. — Za mnogobrojno obiskovanje se priporoča
Anton Miculinič, po domače Tone,
(322—1) gostilničar ,,pri Virantu".
24-54
H
to to
M M M M M
t
Do I. junija in od I. septembra so tarifi za stanovanja za 25 znižane.
KRAPENSKE TOPLICE
na Hrvatikem (poštna iu bizojavna postaja).
To kopelisče je o<l Zidauimost-Siseške železniške postaje Zaprežiee 8 in od južno železnično postaje Poličano 4l/8 ure oddaljeno. Akratolliemie tega zavoda, dosezajoöe :tO° do ;t5° It., imajo nedosežno zdravilno moč zoper proiin. kwzuc iu bol«'xtii VHled run. lirouicni morliuM, I»r'glilii. p: lliologične prot'«>N«> ženskih spol-Hkih oryiiiKn. ri\ninli/(m in nJ«>K» poHledi«-«', i.t \ial^ij«- itd. Z«lr»VNl>t*ui zavod je odprt od 1. aprilu do kou«;u okluhra ter dajejo vidiki hasini. pos«-l»ni inariiioriii rclii-i iu ilii«'li«--kop<'IJi. Nluiiavaniu, rvsiuiraeij«', velike obedne in biljardu« dvoran« iu godba« lekarna, park itd. vftiik moderni komlort v polni i meri. Od 1. maja vozijo mej tu In ielesnliko poNlajo I*olirane poštni omni' Lisi po dohodu dunajskega poštnega vlaka OD 10.'/., uri yjulraj ter sprejemajo kolikor je osob. Vožuinu :i «Id. od oNiibe. Za vsak drugi vlak so na razpolaganje priročni vozovi. Ud 1. Junija dobivajo se v Zaprežicah ob dohodu vsakega vlaka vozovi za v Krapcuske Toplice. Na vprašanja o toplicah odgovarja topliško vodst\o in topliški zdravnik, zdravstveni svčtnik dr. Udu ur I»'. Aigner. Zdraviljiške brošure dobe se v vseh knjigoprodajalnicah, prospekti pri kopeljiškem vodstvu.
Hrupenake Topliee, meseca aprila 1881. (224—2)
I 4 I
5
i
Preselitev kavarne.
Iblano podpisani javlja slavnemu p. selil s svojo kavarno iz Levčeve hiše
n. občinstvu, da se jo ob sv. Juriji pro-
na Dunajsko cesto v Frohlichovo hišo.
Priporoča se slavnemu občinstvu, da bi ga tudi v tej novej kavarni z oliilim obiskovanj ni po.'astilo, t*;r obeta, <la bodo skrbel za točno in dobro postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Fran Mariacher,
(320—1) kavarnar.
I I i
K sezoni
priporoča udano podpisani svojo dobro asortirano zalogo
$nt solnčnikov -mm
3X v čudovito lepej in velikej izbori po najnižjih cenah. 8- kakor tudi 12- ali y/  Ki-delnih, priproste kakor tudi elegantne na zlatih in srebernih podstavih. Dalje
solnčnike za gospode, dežnike
v mnogobrojnej izberi vseh velikostij, barv iu iz raznotero robe, kakor: iz bombaža, alpacce, clatha, polUSVile, BVile, (biulile-t.ice svile z notranjo k raj no bordiro. iz guiiiii\arine itd., z modnimi palicami.
Posebno je priporočati tako priljubljene in praktične
patent-Daraoon-avtomat-poflstave
za dežnike kakor tudi za solnčnike za gospode.
Novosti pri dežnikih: 1'aragou-avtoiuat s patent-titunia•palico, samo-zapiralec (patent. velox) i. d. so v izbor v zalogi.
P«eoblečenje in popravljanje se hitro in ceno izvrši, naročila z dežele na posamne solnčnike in dežnike se natanko po naznanilu izvrže.
Razp odajalcem so na razpolaganje obširni eenilniki in na zabtevanje se
jim lianko dopošljejo.
Sv
I I
Ä
p
l';i l>i-iKnii(, ^< >i n« 'ii i !.. ► \   in <l«ašiiilcov,
v Ljubljani, Mestni trg št. 15. (3iii—i)
Vznemirljiva bolezen.
Bolezen začne se z malimi nepravilnostmi želodca; vender če se zanemari, poprime celo telo, kakor tudi ledvice, jetra, sploh ves prebavljalni zistem, napravi bedno življenje, in le smrt more rešiti tega zla. Bolezni večkrat ne razumi pari j en t sam. Co pa se vpraša, potem bode mogel sklepati, kje in kaka je njega bolečina. Vprašanje: Ali imam kake bolečine, ali me tišči težavno dihanje po jedi? Ali imam težko čuvstvo, spremljano z omotico? Ali so oči rumene? Ali nij tudi debela slina na jeziku in na zobeh pri vzbuji, spremljana s slabim ukusom v ustih? Ali imam bolečine na straneh ali v hrbtu? Ali nij napolnjena desna stran, kakor bi se hotela jetra povečati? Ali nij trudnost in omotica, ki me prijema, če se ravno postavim? Ali so odpadki ledvic malo ali močno barvani, vidljivi v posodi stoječi? Je-li po jedi prebavljanje zvezano z napetjem trebuha? Dela vetrove, kakor tudi puhanje? Ali ne bije tudi večkrat močno srce? Ti razni znaki ne pokažejo se na jedenkrat, a posamični mučijo bolnika nekaj časa in so predsli zelo nevarne bolezni. Če t>i se bolezen delj časa zanemarila, prouzroči suh kašelj, spremljan s slabostjo. Po preteku nekaj časa prouzroči suho polt z umazano rujavo barvo; roke in noge imajo vedno mrzel pot; kakor ledvice in jetra počasi bolehajo, pridružijo se tudi revmatične bolečine in nav.«dno ravnanje s to boleznijo je popolnem brezuspešno. Zelo znamenito je, da se bolezen hitro in natanko zdravi, takoj v začetku, kar se more doseči z lekom, kateri bo more kot pravo sredstvo smatrati, da se vsa bolezen odpravi, da se vrne apetit in se prebavljalni organi spravijo zopet v pravi položaj. — Bolezen so imenuje: „Kolehanje na jetrih", in pravo in najboljše sredstvo je „izleček Shaker". To zdravilo zadene začetek bolezni in jo prežene popolnem skozi ves zistem. Osobe, ki bolehajo vsled zaprtja, potrebujejo „Seiglove čistilne kuglicc"* v zvezi z „izlečkom Shaker". Šetglove 4'i.tilnc kuglicc ozdravijo zaprtje, odpravijo vročico in premrazenje, odprosto glavobola in uduše bolezen na žolči. One so najgotovejše, naj prijetnejše in ob jedntun najpopolnejše kuglice, ki so se do zdaj izdelale. Kdor jih je jedenkrat poskusil, gotovo jih bode rabil še na dalje. One vplivajo polagoma, ne da bi prouzročevalo bolečine in bi so moralo v slučajih, ko čreva ne delujejo prosto in lohko, vkup z izlečkom rabiti. — Cena 1 steklenici izlečka .Shiiker gld. 1.25;  1 škatlica „Seiglovih čistilnih kuglic" 50 kr.
Lastnik A. J. White v Londonu, NVwyork, Frankobrod na M.
Glavna zaloga v Avstriji: Dr. KlirmaiiiHiva lekarna „pri sv. Brigiti", II., Brigittaplatz, Dunaj.
Zaloga v Ljubljani: Jul. pi. Trnkoczy.
V lekarnah: V (Jorici: D. Christotbletti; v Celuvei: P. Birn-bacher, Jos. Nussbaumer; v Novem mestu: Dom. Kizzoli;
V Trstu: Famacia al Camelo 25 Corso, Farmacia Piasso Grande; v Beljaka: Kumplbvi dediči; dalje v lekaruab: v Loki, Frižah, sv. Mohorji, Idriji, Metliki, Radovljici, Kamniku, Trbiži, Vipavi in Zadru in v vseh lekarnah druzih
mest Avstro-Ogvske. (253—4)
! i
Do Amerike.
Poštni parobrobrodi vozijo se iz Bremena do Novega Vorka, Italtimore itd. štirikrat na mesec; vožnja ta jo, kakor dokazano, najhitrejša, postrežba potujočih najboljša in cena nizka. Natančna pojasnila daje radovoljno in brzo
R. Raiizinger,
(228—6) glavni poslovitelj v Ljubljani.
< 4 4
"■' priznana kol jalo iüirstno Izdelana
podoba
► ►
< dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega, ►
j je izšla.   V Otiglliahl naslikal in v oljntto barvenrin W
tisku izvrstno izvršila sta ga c. kr. dvorna tiskarna in artistični zavod g. Reitensteina na Dunaji.
Podoba
v oljnato harvenem tisku tii cm. iiroka, 79 cm. visoka, nerazpeta gld. 3; na platnu razpeta v In cm. širokem barotiue okviru gld. <r.">0 in v 18 eni. Širokem okviru gld. 8 dalje, v velikosti 55—68 eni.; z 10 cm. širokem
barotpie okvirom gld. .VSO. Čistega dohodka teh podob namenjena je polovica za ,,Narodni dom" in za zidanje cerkve srca Jezusovega.
Z odličnim spoštovanjem (308—1) *>a» Stolmaii.
zaloga stekla in porcelana v Ljubljani.
Ementalsii sir, Preflarelsii sir,
Savinjski sir, Meseciiojczerski sir,
Karpatsli sir
(Prlmsen),
OlontU Ivargeljni, Štajerska namizna vina,
Rogatska kisela voda
(nova napolnitev),
vse v izvrstnej kvaliteti priporoča po najnižjih cenah prodajalnica (282—3)
GL TRE 0„
V  Ljubljani, na !• re -i ni o % a-m   trgu Ht. 1.
f 4 4
4
4
4
4r
FRAN 2ELEZMKAR,
krojač v I ;mM |.mi.
se zahvaljuje svojim p. n. naročnikom za do zdaj mu izkazano obilo zaupanj«' ter se priporoča tudi Še v prihodnji as izdelovanje oblek po naJuoveJAih l»i»ri«kih * urnalih. — Za p. n. naročnike ima tndi raSM I»I»ko po najnovejših vzgledih na razpolaganje. (175—81
►
j
► ►
"V
Dr. Katsch-ova
2irsv8tv«Ba kava
po receptu
dr. Ferdinanda Katscha v Stuttgartu,
izdelujejo le jedino pravo
Henrik Franck sinovi v Ludvigabnrgu.
Popolno nadomestilo za pravo kavo v zrnih!
se priporoča i mlekom uiivana kot vkusen, močen
kava, ki ne vznemirja živcev, nasprotno pak je zelo zdrava, krepilna iu lehko prebavljiva; dvojno ne priporoča za osobe, ki imajo slab želodec, kakor tudi zaradi zelo dobrega duha po kavi in nizke cene, tudi ker je — i*n-s. dodatka prave ftaVe uže pripravljena s* kuho.
Dobi so v vseh prodajalnieah s spocerijami in v lekarnah po deželi in v mestu. (l'.»7—7)
li m¿
posestnik c. kr. privilegija za izboljšanje šivalnih strojev.
Šivalnih strojev glavna zaloga
v Ljubljani, Marije Tereiije otsti, (hotel „Evro?a", v Tavcarjcvcj hiši).
/iilo^a nn|izvrHlii -jšili Hivnluili strojei y*eli ti>.(, kakor tudi si,tllinli m troje v kh rokavice in vneli «lelov k >italuim »trojem. — laiNtua iiiehaiileua popra» l j ji 1 m« «lelalnica.
Ker nijmam v zalogi, kakor druge prodajalnice samo j eden zistem, marveč vne reuomir;me gliivne kon-Mtrukcijc Nivalnilt nI roj »v z najnovejšimi izboljšavami od 15 gld. višje, odpade samo ob sebi vsako priporodevanje. — Pri malej vplačitvi na mesečne obroke po 5 ali 1»» gld. dobi vsak soliden kupoc, privatna
osoba ali šivilja šivalni Ntroj svojemu namenu primeren za kar MOHtleluo porontvo in |.....u   graf iN
dajem. — Vedno se bodem trudil svojim p. n. naročevalcem samo z dobrimi in zanesljivimi šivalnimi stroji postreči. — Tudi prevzamem šivalne stroje, kateri so nijso pri moiii kupili, v popravo. (321)
RADENSKA KISEL0V0ONA KOPEL
(železniška postaja Spielfeld).
Radenska kisela voda ima največ natron-litijona v nebi izmej vseh kitelih roda v Juro/a'. Vpliva specijifno pri trganji f*o udih. pri kamenu t> žolei, mehurji in ledvieah. Posebnega vpliva je pri ktttaru, pri respi raeij-»Ae/n traktu, pri katar u v In 'onltijah, želodei in mehu rj i, pri tuberkulozi. pri žganji z jo<foMi, hemerojidih, ikrofeljnih, im-potenei in živčnih boleznih.
Kiselovodne-železne in sladkovodne kopeli.
Vprašanja in naročila na .stanovanja in rudninske vode naj se adresirajo na kisclovodni kopelni zavod v Radeni (lladein, v Ljutomerskem okraji), jiošta Radgona v Stajerskej. Zaloga Radenskih kisel i/t voda v vsakej solidne) prodajalniei rudninskih voda. (274 - 2)
li
M H K N
Mnogo let uže skušano izvrstno sredstvo
v Lju lekar; dediči,
proti trganja po nflih, renatizin in bolečinam v čntnicat
je
flujid proti trganju po udih,
FRAIA IT.ETIZDE,
ces. kralj, dvornega založnika in okrožnega lekarja v Korneuburgu,
j in pokaže se tinti izvrstno pri zvitji, otrplosti kit, pri -=■«-s litji krvi, zmečkanji, občutljivosti kože, dalje pri krajev-I nem krči fkrč v mečahj, bolečinah v čutnieah, oteklini, ki " nastane po dolgo ležečih obvezah, osobito za krepljenje s preti in zopetno ojačenje po prestanih velikih trpežih, *fni-H fi* i" potovanji ittl., kakor tudi v veliki stas'osti pri nasto-" pivii slabosti.
Pravo se dobi:
bij a ni: Viljem Mayer, lekar; G. 1'iecoli, lekar; Josip Svoboda, lekar; J. Trnkoczy, II. L. Wenzel. — V Škof jej Loki: C. Fabiani, lekar. — V Celji: A. Baumbachovi lekarna; J. Kupferschmied, lekar. — V Kranj i: Karol Šavnik, lekar. — V Tržiči:
Oton Maly, lekar.
Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu.
(ena jednoj steklenici: 1 gld. a. v. (G65— 5)
Kazen tega so v skoro vseh lekarnah y kromiviiiah zaloge, katere so bodo naznanjale v provincijalnih listih.
Priporočilo,
Podpisani usoja si p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da je II. maja t. 1. preselil se in odprl popolnem novo opravljeno
ir ava^rno
»ii liongreHiiein trgu v LiJivr<'ii<*i«'e vej liiv.i,
in zahvaljujoč se za obilo obiskovanje v kavarni na St. 1'eterskej cesti št. 4, ob jednem obeta, da hode po moči skrbel za najboljšo postrežbo.
Zaradi tega se za obilo obiskovanje v no vej kavarni toplo priporoča
udani
Jfliliuol Hur#.olini,
(3181 kavarnar
JÖOOOQOOOOOOOOÖOOOOOOOOOCXXX C' Optični Institut ;>
S E. REXINGER-ja S
Vl^jllbljaili. (225-(ij V
Specijalitete za one, ki potrebujejo očal.
v    „r„.J-------------, ... r-------,n------
Velika kompletna zaloga najnovejših iu kot praktično [+\ priznanih optičnih, fizikalicnih in matematičnih rečij; [K j*s zelo ni/ke, stalne cene. Obširne cenilnike na zahtevanje t\ i*i cjratis in franko. Vplačevanje na obroke pri zneskih f O od 5 gld. više brez povišanja cene se blagovoljno dovoli. C
J*J Poprave dotičaih stvarij se izvršujejo dobro in natanko. J
vsake vrste se oskrbe zelo dobro in ceno. l^i
1511
>
<
Otvorenje gostilniškega vrta.
Udano podpisani javlja s!, občinstvu, da bode v nedeljo II. majm odprl
^rxt v gostilni ^UTo-vri er^re-fc**
na Marije Terezije cesti,
ter da bode kakor doslej točil dobro, nepopačeno dob-njsko vino liter po 36 kr., Blzeljca po 40 kr. in Terana po 44 kr., potem Kozlerjevo marčno pivo po 11 kr. vrček, tudi bo postregel z izvrstno okusno kuhinjo.
Ozirajoč se na to in na pazljivo in hitro postrežbo vabi k obilnemu obiskovanju
z odličnim spoštovanjem
(319—1) Janez Mesetelj, trostilničar.
aznanilo.
Jemljem si čast naznanjati častitemu občinstvu,  da sem ravnokar <lobila v svojo zalogo raznovrstno
"klase
m
Mrežice, šap6, riše, modrce, predpasnike, nogavice, rokavice, ovratnike, manšete, zavratnice za gospode, gumbe, pozamenta-rije, trakove, prejo za pletenine in vezenine, trakove za vence itd.
Vse drugo vrste jednakega blaga imam vedno v zalogi po najnižjih cenah. - V obilo naročbo se priporočam Spoštovanjem
(ao7-i) Marija Podkrajšek. g
Rogatska kisla voda
na ^tajeiTSBilcem,
jedno uro od južno-železnično postajo Poličane z direktno zvezo na vse osobne in brzovlake s pošto ali najetim vozom.
izkušena ogljeno-ki*ln glaulieroy«i »lana voda, izvrstna pijača za ol i It* j en \f in zdravje, zoper slabo prebavanje, katar v želodci in čevih, zaprerje, zoper bolezni na jetrih, vranici, žolči in mehurji, preobilo rojenje, slabo kri, zlato žilo, bledico itd.
Saisonu od utaja clo oktobra.
Ogljeno-kislo kopeli, kopel v mrzlej vodi, klinična tehtnica, lepo in ceno večjidel kurljivo stanovanje (maja !n septembra najceneje) — velika dvorana
— dobre gostilne — lepe obodne dvorano — kavarna — bralne sobe — terasa
— sprehajališče — orkester — bali — koncerti — tombola — stalen poštni in telegrami bureau. (271—3)
Naročbo glede stanovanja in rudninske vodo sprejema:
Vodstvo deželne zdravilnice v Rogatci (Štajersko).
Tu so dobivajo ceniki, programi in kopeliščne brošure znstonj.
C* *X* »m* *wL* *m* *wL* *W* *ML* *M* *
i    Premestenje prodajalnice.
I Čevljev prodaj al niča
fJOSIP-a STROHMKIER-ja
♦ (prej Ign. Pongratz)
+ ne več v Slonovc^ uliiii, marveč
♦ HT v Šelenburgovej ulici št. 3 (Koslerjeva hiša) ~5HB
priporoča se najponižneje prečastitim naročnikom tudi v novem lokalH.
Spoštovanjem
(299—3) Josip Strolinicier.
Gosp. O. Piccoli, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 24 steklenic Vaše izvrstne
Franzeve esence.
Slednjo pošiljatev som uže moj razne bolnike v svojej župniji razdelil in vpliv je bil vedno izvrsten.
V Fianoni, Istra, 22. avgusta 1881.
Spoštovanjem
Anton VlaiiČ,
župnik -kanonik.
Znamenito!
Prosim uljudno, pošljite mi 30 steklenic Vaše izvrstne
Franzeve esence.
Zahvaliti se imam le Bogu in Vam, da Bem se iznebil migrene, katera me je leta in leta nadlegovala.
V Zenku, Hrvatska, 17. aept. 1881.
Spoštovanjem
Angelika Klin g, (598—15) uradniška vdova.
Naroča naj se pri izdelatelji: Gabrijel ljani, na Dunajskej cesti. Naročila se
Zuaiiieiiiio!
Tu je na mestu: „Cast zaslugam"! Večkrat sem rabil Vašo odlično
Franzevo esenco,
mnogim bolnikom sem jo uasvetoval in dober uspeh nij izostal.
V Chersanu, Istra, 27. junija 1881. Spoštovanjem
Anton Iiupetina,
župnik-dekan.
Tinctura Rhci Composita aH Franz-cva esenca, izdelana po G-. Ficcoliji, le-karji „pri angolji", v Ljubljani, na Du-naJBkej costi, iz vegetabilnih substaucij sestavljena, s katero so si uže mnogi tisoči k zdravju pripomogli, kakor se razvidi iz pisem, ki dohajejo izdelatelju. Ona ozdravlja želodčne bolezni in na spodnjem telesu, klanje, krča, gastrično mrzlico, zaprtje, hemerojido, rumenico itd., ki je lehko smrtonosna, če se za časa no kurira.
Cena steklenici 10 kr. a. v.
1'iccoli, lekar „pri angelji", v Ljub-promptno proti povzetju efektuirajo.
Ign. Thomanova vdova,
v Kravjoj dolini »t. 13,
priporoča (314—1)
svojo zalogo dovršenih
nagrobnih spomenikov
ter izvršuje prav po ceni vsa v kamenosekarsko
obrt pripadajoča dela.
Dobro, točno in po ceni izvršuje tudi
a 1 t a r j e
i ii ilruga cerkvena <lcla>.
Bergerjevo medicinično
smole,
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim
uspehom zoper
vsakovrstne oprhe na životu,
osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljivo hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Bergerjevo milo iz smole ima to" , koncentr. smole iz lesa ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki so v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekanjenju izogne, zahteva naj se odločno Bergerjevo milo iz sino*<e te" "fli se pazi na
znano varstveno marko. Pri trdoyratnih poltnlb. boleznih rabi so mestu mila iz smole z uspehom
Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla,
a zahteva naj so vedno samo Bergerjevo milo iz smole in žvopla, ker so inozemska ponarejanja neuspešni izdelki.
Kot milejše milo Iz -mole za odstranjonje vseh
nečist oslij na polti
zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosmetično milo za umivanje in kopanje pri vsakdaujej rabi služi
Bergerjevo glicerin-milo iz smole,
imejoče 35% glicerina ter fino diši. (38—9)
Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar
trn. II 10 li Mj   V  OP11 1.
V zalogi v vseh lekarnah cele države.  Glavne zaloge pa imajo: V I.ju Ulj »m i pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trnkoczy. V Kočevja j. lir a u ne. V Krškem J. Bomekcr. V Idriji J. Warto. V Branji K. Savni k.  V Liliji Jos. Ben en.  V Novem mesta
D.Rizzoli. V Budovljlci A.Roblek.  V Vipavi A. Konecny.
Ces. kralj.
pnv.
Korneuburški prašek za živino,
za konje, rogato žival, ovce,
od
Vrana Iv. Hwizde v Korneulmrgii,
c. kr. dvornega založnika.
V konjarnah Nj. veličanstev kraljice Angleike In kralja Pruskega, oesarja Nemškega, kakor mnogih visokih osob z izrednim uspehom vporabpjan in z Londonsko, Pariško, Dunajsko, Monakovsko in Hnmbursko medaljo
odlikovan.
Izkaže se kot živino redilni prašek pri pravilnem pokladanji vsled mnogoletne skušnjo, čo živiua ne more jrsli, če molze kri, da so zboljša kri9 kot preser-vativ dihalnih in prebavljahnh težav podpira osobito naravno nasprotovanje živalij proti kužnim vplivom in zmanjša nagnenje k bulam in koliki.
Gospodu Franu Iv. Kwizdi, c. kr. dvornemu založniku v Korneuburgu. V svojem zadnjem pismu od aprila t. 1. smo Vam uže o zelo uspešnem, rezultatu poročali, katerega smo dosegli z Vašim Korneuburškiin praškom za živino. Mi se čutimo dolžne vsled opazovanja vpliva Vašega praška za živino ga članom kmetijskih družb v našej okolici, kakor tudi prebivalstvu sploh priporočati in prosimo Vas, da nam tako| 100 velikih zavitkov praška za živino pošljete. Grad Rosenau, dnč 20. avgusta 1871.
Viteza Nchonererja graščinsko oskrbništvo. Dobč se gori imenovani preparati pri naslednjih firmah :
V L j ub Ij ani: W. Mayr, lekar; J. Svvoboda, lekar; H. L. Wencel. V Loki: Karol Fabiani, lekar. VČelji: A.Marek, lekar; J. Kupferschmiedt, lokar; Karol Krisper; Fran Jauesch.
V Krškem: F. Boinsches, lekar.  V Kranj i: Karol Šavnik, lekar; Karol Puppo. V
Wictingu: W.König. Razen tega so skoro v vseh mestih in trgih v kronovinah zaloge, katero se časih po provineijalnih listih oznanjajo. (216)
Da se izogne ponarejanju, prosi se na to paziti, da vsaka etiquetta nosi moj spodaj stoječi podpis v rudečej barvi.
Kdor mi skažo ponarejalca moje zavarovane znamko, da ga morem tožiti, dobi odškodnine do •><><► gld.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".