MništDO in upranništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti nak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Št. 72.
ssssssss
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 21. junija 1909.
IMnina listu:
Celo Leto...............12	K
Pol leta.................6	K
Četrt leta...............3	K
Mesečno................. |	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Govor dr« Korošca v proračunski razpravi.
(Govoril v seji državnega zbora 17. jcmija.)
Govornik: govori najprvo slovensko in nadaljuje nemško:
Visoka zbornica! Zna.no je, da so Jugoslovani takoj stopili ,v opozicijo, ko se je osnoval sedanji Kabinet. K temu so bili primorani, ker se je sedanji ka’ bineti tako sestavil, da je v nas takoj v početku vzbudil nezaupanje. V ta kabinet so prišli možje, kateri so bili že v preteklosti znani kot hudi sovražniki in nejpr^ateilji Slovanov1,, zlasti pa jugoslovanskega naroda. Na ministrskem sedežu vidimo nekega Hoch^dbuifgjerja sedeti. Znano nam je to ime izza časov, ko je bilo na vrsti ministrstvo, katero je hotelo biti Slovakom pnijaz.no. In ko je prišel ta tre-notek, je jtpdi ta mož, sedanja ekscelenca Hochen-burger, prišel in je radi pravičnih odredb tega ministrstva Vložil pritožbo proti njemu. Mi, zlasti Jugoslovani, poagämo to ime prav dobro tudi iz neke interpelacije, v kateri je on, »ne da bi se preje prepričal, imenoval slovenske sodnike hujskajoče agitatorje, in dnujge justične osebe kot znane politike, akoprav niso dotičniki ime|i nikakega stika s politiko, kar mu je bilo znano tuđi njemu. Ko je takrat jeden njegovih sedanjih podložnikov prišel v ministrstvo, je on to imenoval kot sramotilno dejstvo, ki se dogodi samo v Avstriji.
Na ministrskem sedežu vidimo dalje tudi nekega moža, kateri pri nas ne uživa nikakega zaupanja radi njegove politične preteklosti, in to je ekscelenca grof Stürgkh. On je bil poprej uradnik v na-učnem ministrstvu. Ker pa je bil takratni naučni minister Slovencem prijazen in tudi pravičen, se je čutil on v svojem nemškem fanatizmu razžaljenega,, šel iz ministrstva in odložil svoje uradniško mesto. Videli smo ga potem . . , (mnogi medklici).
Prosim gospoda moja, da me ne motite, to gre vse na moj račun.. Jaz sem kaznovan, ako napravljate medklice.
Videli smo torej pozneje tega moža kot prvobo-ritelja proti slovenskemu gimnaziju v Celju. Na to se bodo še vsi gospodje Še prav dobro spominjali, (Poslanec Wastian:	Hvaležno se na to spominjamo!)
Nemci, ne pa Slovenci. Mi smo tega moža . . . (medklici).
Jaz govorim, gospoda moja! (Veselost.) Slišali in videli smo tega moža tudi v odseku za volilno reformo, kjer je silil posebno v ospredje pri razpravah za Štajersko in Kranjsko. K temu je še prišlo pri sestavljanju sedanjega kabineta dejstvo, da se je
mesto nemškega ministru-rojaka na novo zopet zasedo, Tu se ne gre za osebo. O tem se je že dosti govorilo in sodilo, ali jaz rečem, da kakor hitro sedi na onem mestu kak nemški ministeivrojak, da je tam oseba, ki odločuje v vseh prepornih točkah med Slovenci in Nemci, in kako ta oseba odločuje, je gotovo vsem gospodom dovolj znano. Ona ima besedo pri vseh premešeevanjih, v vseh uradniških vprašanjih, sploh v vseh narodno političnih vprašanjih in nima v kabinetu nikake protiuteže.
Toda nečem govoriti o nemškem ministru rojaku. Rečem, ta dva moža, katera sem prej imenoval .	. (Posiajnec Hrasky: ^ZjadodlJnfietai!) res, zadostu-
jeta,, da ne moremo zaupati kabinetu, tudi iz nekega drugega • vzroka, ako se smem tako izrazitfi, radi kraja,, od koder sta. Oba moža sta vzrasla v nemškem, zagrigeno nemško-nacionalnem, Slovencem sovražnem miljeju graškega mesta. (Medklici.)
Hochem’burgier je Gračan in Stiirgfkh je tudi občeval v graških družbah. Ta dva gospoda tedaj sedita v sedanjem kabinetu in če. pridejo jugoslovanska vprašanja na vrsto, potem se upoštevata samo ta dva gospoda kot poznavalca jugoslovanskih odno-Šajev, in ako omenjena gospoda, ki sta vsesavala v Gradcu znanje slovenskega in hrvatskega naroda iz „Tagespošte“ in „Tagblatta“., odločavata, potem se ve, da odločitev in nepristranost nista dobri za nas. Zato pa lahko prenašamo kakega drugega nemškega miinfistra, recimo Ritta, katerega brani njegovo neznanje jugoslovanskih razmer pred nevarnostjo narodnega Šovinizma. Ali glas politične preteklosti teh dveh mož: Ekselence grofa Stürgkh a in viteza Ho-chenburgerja:, nam je odvzel vse zaupanje do sedanjega kabineta.
Rekla bodeta seveda:	postala sta sedaj mini-
stra, in ako kdo kaj postane, potem pride obj,ektiv-nost sama od sebe, v uradu se vsak prenaredi. Pa ravno dogodki v njihovi ministrski delavnosti nas niso mogli dovesti do tega, da bi opustili naše nabiranje glede sedanjega kabineta.
Kar se njega ekscelence viteza Hochenburger-ja tiče, moramo gledati, kako on zinance in prijatelje iz Štajerskega, katerih nemŠko-nacionalno naziranje je splošno znano, kliče v justično ministrstvo, kjer so njegovi svetovalci in katerim se ne postavi nika-ka protiutež s slovenskimi uradniki. Ravno v seda njem času, odkar je vitez Hochenburger justični minister, moramo biti priče, da, ako kdo od Slovencev na 'nemško vabilo takoj ne pride k sodišču, se pošlje žendarmerljo po uje, da jih privede pred sodišče (Cujteü ’Cujte!), lqer so po vrhu Še kaznovani.
Mi si moramo sedaj pod vitezom lioclienbur-gerjem pustiti dopasti, da se protokoli še večkrat kc
prej pišejo v samonemškem jeziku.. (Klic: S slovenskimi strankami!) Se razume . > „ da so slovenske stranke primorane te zapisnike podpisati, da se vršo razprave še večkrat kot preje s slovenskimi strankami v nemškem jeziku in da se vpisi v zemljiško knjigo sedaj vrše skoraj izključno v nemščini.
Posebno težko zadene to koroške Slovence.
Kako se tam postopa, se lahko razvidi iz šta iistike, ki ni izšla vjsakem slovenskem ali Slovencem prijaznem listu, nego v „Klagenfurter Zeitung“, torej v objektivnem listu. Iz te Statistike razvidimo, da se leta 1904 ni rešilo 55 slovepslufjt tožbi, leta 1908 pa sploh nobena, leta 1903 se je vpisalo v zemljiško knjigo samo 46 slučajev sloviensko, leta 1908 147 v nemščini in samo — 1 v slovenščini (Poslanec Wastian: Znamenje dobrega sporazuma!) Znamenje dobrega delovanja Hochenburger j a v, nemškem vodo-teku. (Medklici.) On ni povzročil nikake spremembe. (Medklici.)
Predsednik: Prosim, da se gospoda govornika ne prekinja,
Dr. Korošec nadaljuje: Pod Hochenburgerjem se še nadalje vzdržujejo za nemške uradnike zloglasni slovenski kurzi, iz katteri,h izhajajo uradniki, ki sploh ne znajo slovenski, akoravjio so obiskovali ta kurz. (Medklici.) Ali so gospodje uradniki v Ptuju zmožni slovenščine? So sodniki v Ljutomeru, Šoštanju in Brežicah — sami sodnika., ki so obiskavali ta kurz — zmožni slovenščine ? (Medklici.) Gotovo ne,: Ker sami ne znajo slovenski, tudi ne morejo razso-jevati slovensko.
Pod Hochetnburgerjem se je dogodil tudi nečuven škandal, da se absolvirani jurist slovenske narodnosti ni pripustil k sodnijski praksi (Cujte! — Poslanec Benkovič:	Kot pravni praktikaint!), kot
pravni praktikant. To je žalitev državnega temeljnega zakona, ako se Slovenci ne pripuste k državnim službam (Poslanec dr. Hočevar: Pod ničnostimi pretvezami, namreč, da je prenapolnjen sodnijski naraščaj. (Medklici.)
Slišali smo pa lansko leto in tudi čitali, da so na vseučiliščni deski na Dunaju kakor tudi v Grad1-cu nabili oglase Südmarke z dovoljenjem dotičnih rektorjev, v katerih se poživljajo nemški juristi, naj se oglase /a pravne praktikante v jugoslovanskih deželah, ker tam zelo primanjkuje sodnijskega naraščaja. (Medklici.)
Vi pravite* da je dovolj naraščaja. Za dokaze tega naj bo rečeno, da so pri zadnjih imenovanjih bili avskujtanti že po triletni sodnijski praksi povišani v sodnike, kar se tudi v prihodnje pričakuje. To je tembolj verjetno, ko se nahaja v okrožju višjega deželnega sodišča okoli 70 uradnikov, ki so že
PODLISTEK.
Grof Rossi.*
Zavratni umor, katerega hočemo popisati, je bil tako predrzen, da mu je nji primere med vsemi,, kar so jih prostozidarji izvršili. Družba se ni ž njim skrivala, ni ga tajila, marveč se ž njim bahala.
Mislimo umor grofa Pellegrina Rossija, Že v zgodnji mladosti se ga je đrjužba polazila, vzgoj,e-vala ga in izredila, da bi se mogel papežu nasproti postaviti.
Njene nade so pa po vodi splavale, Doživela je, da se je ta srditi sovražnik papežev spreobrnil, da se je njen sin, odločni karbonarij, dosedanjim bratom odpovedal in se papeževi Stranki pridružil. Ta junaška spreobrnitev je grofa Rossija življenje veljala.
Bil je strasten pristaš združene Italije. Mazzini je hotel Italijo, toda republikansko; drugi so hoteli celoto poluotoka pod žezlom savojskega vladarskega rodu.
Rossi je spoznal po svojem spreobrnenju, da je moč in velikost Itailije le tam, kjer je on službo nastopil — pod papežem.
To je bila nova, patrijotična misel, a ta misel ni ugajala prostozidarjem, bila jim je na potu in zato so morali karbonarji njetnega začetnika in zagovornika s pota spraviti.
(Rossi je bil rojen leta 1787 v Karari na Laškem. Bil je odvetnik pri sodišču v Bologni, bil že v
20.	letu sloveč, pa tudi ud1 protizidarske lože, ki ga je uvrstila med karbonarje.
Vojskoval se je pod Muratom zoper Bourbonee v Neapolju. Potem je moral pred njimi bežati v! jGenf,
tu je postal leta 1820 glava protiklerikalne strani e \ Švici.
Guizot, kateri je katoliško cerkev enako sovražil, ga je zelo čislal in žato ga pregovarjal, da bi se nastanil na Francoskem, kjer je vladal takrat Lu-dovik Filip.
Rossi se je preselil. Od leta 1883—1837 je predaval v frafalcojskem kolegiju jasjno in spretno politično ekonomijo, pri čemur ni nikoli pozabil, razširjati liberalnih naukov, aJ4 — bolje rečeno — pri čemur je priporočal svojim poslušalcem prostozidarsko vednost in jim jo v srca cepil.
Leta 1845 je prišel Rossi kot Guizotov pooblaščenec v Rim, da bi zahteval od papeža razpuščenje družbe jezuitov. Tega so se laški prostozidarji neznansko veselili, ker so videli v tem izzivanje pa-peštva.
Po smrti Gregorija XVI. vidimo protiklerikalen Rossija — milost božja ga je razsvetila — kot ministra novega papeža PijaTX. Stresel je s sebe prostozidarski jarem.
Toda kaka prevara!
—	Hočem b|iti zopet Lah in ne izseljenec, je pisal zvečer pred vstopom v ministrstvo nekemu svojemu staremu znancu; papež mi je vse dvome izpodbil. Pač dobro "poznam svojo težavno nalogi»; vem, da se mi bodo zapreke sigvile ravno od tiste straln-ke, katera bi mi morala prav za prav pomagati, toda to me ne sme ovirati, da ne bi ravnal kot vesten človek, meščan in Italijan,- in kakor sem vselej ravnal — norci naj kričijo.
V Rimu je bil francoski duhoven, Častiti P. Vaures, kateri je Rossija' pregovarjal, da. to službo sprejme.	»
—	Vestna reč je za »vas, mu je rekel.
i
Z junaško odločnostjo mu odgovori imenitelj, državnik:
—	Volja božja naj se jagodi!
Tako je vstopil 16. septembra 1848 v ministrstvo kot minister notranjih zadev ter prevzel obenem policijo in finance.
Hotel je, da bi bil papeštvu celi poluotok podvržen v moralnem oziru.
Kfajrbqnarji, z Mazzinijem na čejlu, so takoj spoznali, da ni nič z revolucijo, ako ta mož na krmilu ostane. Zaito so mu prisegli smrt in ob enem po časnikih naznanili nameravani čin.
Na to pretenje je Rossi odgovoril v „Gazetta de Rome“:
—	Je hvala, ki žali: — je razžaljenje, kičasti.
Malo je manjkalo, in zločin bi se bil izvršil namesto novembra meseca že v oktobru 1848.
Karbonarji so sklenili zasesti po noči trg „Piazza del popolo“ in Trajanov trg, polastiti se rimskih vrat, vdreti v Kvirinal in prisiliti sv. Očeta-, da bi se odpovedal vladi:	potem bi se bila republika
razglasila.
Zarota se pa ni mogla uresničiti. Jeden zarotnikov — vest ga je pekla — je vse miihistru izdal in tako se je moglo še vse o pravem Času zoper zarote pripraviti.
Dne 15. novembra 1848 bi se bil moral odpreti laški parlament. Minister Rbssi je nameraval govoriti govor, ki naj bi bil prekuciji smrtni udarec vsekal.
Prostozidarji so torej sklenili umoriti ga, prodno pride v dvorano. Že 28. oktobra je napovedal šaljivi list „Don Pirlone“ 15. november kot dan napada. Dne 14. je prerokoval časnik, „Epoca“ pad ministrstva za gotovo.
(Konec; priSodnjiö,]
prekoračili službeno dobo 35 let. Sicer ve kolega Marckhl tudi to, ali on je hotel priložnost izrabiti.
Pod Hochenburgerjem se je dogodil še nek drug škandal, o katerem se na Spodnjem Štajerskem v obče govori — gospod Wastian bo že vedel,, kaj menim — to je namreč eksplozija smodnika V Slovenski Bistrici, o kateri jaz ne vem, kedo da jo je povzročil in zakrivil. (Živahni medklici.)
Tam se je uvedla neka preiskava, katera se je pa ustavila na intervencijo inekega nemškonacional-nega odvetnika. (Živahni medklici dr. Benkoviča in drugih,.)
Prosim, gospoda moja, jeli mož, katerega vsi poznamo, in katerega nočem imenovati, nedolžen na tej stvari, potem bi bilo gotovo na mestu, že radi tega, da se pomiri ljudstvo, da bi se ta preiskava dokončala. Ako je pa on kriv, potem se drži njegovih prstov in vesti človeška kri (medklici) in potem naj Hochenburger s svojo avtoriteto in uradom nikar ne krije krvi nedolžnega. (Medklici.)
Ta kri vpije po pravičnosti in Hochenburger bo moral pustiti pravici tudi pot/ (Pritrjevanje.)
Očita se nam vedno, da so odvetniki (poslanec Wastian: In duhovniki!) in tudi mi duhovniki zakrivili jezikovni in sploh narodnostni boj na Spodnjem Štajerskem. Jaz nočem zagovarjati svojega stanu, ampak odvetnike; ti bodo pa zopet mene. (Veselost.) To se večkrat dogaja.
Ako se mi pritožujemo radi nameščevanja Nemcev pri sodnijah, potem pravijo takoj, da mi ščuvamo in ne damo miru; ako se pa ne pritožimo in dobi mesto nemški uradnik, potem pravijo Nemci takoj pri naslednjem mestu: Nemška posest!) (Živahna veselost in klici: Prav dobro!)
Ako ničesar ne rečemo pri žalitvi jezikovnega prava, pa takoj nato pravijo, nemški jezik je krajevna navada, sodnijska navada, ter dobe takoj še druge navade zraven, (Živahna veselost,.)
Pritožiti se moramo tudi proti temu, da se sedaj pri nameščanju sodnijskih mest tako 'gleda na to, da ostanejo južnoštajerske občine v nemških rokah. Lahko navedemo na primer Ljutomer, kjer že desetletja ne moremo dobiti slovenskega sodnika, ker tu se gre samo za par 'glasov, vsled katerih bi ta sedaj nemška občina prešla v slovenske roke. Tukaj seveda mora justičoa uprava takoj pomagati, da ostane občina še nadalje v nemških rokah. (Medklici.)
Preiti moramo sedaj k njega ekscelenci grolu Stiirgkhu,: Tukaj imamo pa imenovanje nemškega deželnega šolskega nadzornika za Kranjsko. Jaz vem, da se je to imenovanje prej zgodilo, predno je ekse-lenca gro! Stiirgkh mislil na to, da bo postal naučni minister. Ali on je to nepravičnost s svojo besedo, govorom in avtoriteto kril v proračunskem odseku in radi tega ga moramo na to spominjati. (Medklici poslanca dr, Bachmamna.) Bodite tiho, vi ne razumete ničesar od Spodnjega Štajerskega. To gre vse na naš račun. (Medklici.) Ekselenca, povejte nam: 'Ali je to pravica? Vi ste rekli v proračunskem odseku, da se ni zgodila z imenovanjem deželnega šolskega nadzornika Slovencem nikaka krivica. Vprašamo vas, ali to res ni krivica, da se je imenoval nemški deželni šolski nadzornik za Kranjsko brez znanja in za hrbtom deželnega šolskega sveta? (Klic: To je vendar nemška stvar in briga, samo Nemce! Medklici.)
Ali krivica je, ekselenca! Ali je to pravica, da ima nemški deželni Šolski nadzornik pregledati samo 30 Šol po Kranjskem, slovenski pa 150?
Ekselenca! Ali ni to pregrešek proti onemu principu, kateri se nam vedno pridiga od vladine strani, da se take narodne stvari obravnavajo vedno v, sporazumu obeh narodnosti? Ako ste se proti temu principu, katerega vi in vaši kolegi vedno pridigate iz ministrske stolice, pregrešili, imenujte preko nemških glav na Koroškem slovenskega deželnega Šolskega nadzornica. (Živahn» pritrjevanje inf ploskanje.) Rečem vam lahko, žkselenca: Med tem ko ima deželni šolski nadzornik na Kranjskem samo 30 šol nadzorovati, bi imel oni slovenski, kateregja bi vi imenovali na Koroškem, 87 šol nadzorovati (medklici) 3 slovenske in 84 mešanih nemško-slovensk^h šol. Prod ,temu principu je naučna uprava tudi grešila, ko nam je imenovala novega nemškega okrajnega šolskega nadzornika za Sjpodnje Stajlrsko. (Medklici.)
In poslušajte: Sedanji okrajni šolski nadzornik za nemške šole ima nadzorovati šole v avtonomnih mestih Mariiboru, Ptuju in Celju. iNovi šolski nadzornik bo imel sedež v Celju, kakor slišimo, in če dobi vse nemške Šole, bo imel nemške šole v Celju in 15 ljudskih šol po Spodnjem Štajerskem nadzorovati. (Medklici. — Poslanec Wastiajn: Kako morete vendar sumničiti moža, ki Še imenovan ni! To je nezaslišano !)
Prosim, nikogar nisem sumničil. (Poslanec Wastian: Poslalnec Benkovič je rekel, da bo mož agitiral, ko pa Še imenovan ni!) Ekselenca, ako je bil ta okrajni šolski nadzornik brez naše vednosti imenovan, potem poizkusite enkrat s tem principom in pa imenujte 'druge okrajne šolske nadzornike brez vednosti Nemcev. Videli boste, kakšno mrmranje in vpitje bo nastalo. (Medklici.) Ako se vam ne zdi potrebno vprašati drugih narodnosti, potem nam pa zidajte gimnazijo v Celju, saj ne potrebujete vprašati Nemce za to. (Poslanec Wastian: Saj imate gimnazijo lahko v Žalcu ali pa St. Juriju, tam nimamo nič proti temu!)
Tega mi ne bomo storili. Ste lahke popolnoma mirni. Jaz sem s temi dejstvi dokazal, da Slovenci in Jugoslovani s popolno pravico ne zaupajo vladi: z dejstvi, ki so se dogajala pod ministrom vitezom Hochenburgerjem ia grofom Stürgkhom, sem tudi do-Hochenburgerjem in grofom Stürgkhom, sem tudi dođi in stopiti v opozicijo.
Zato izjavljam tudi v imenu Slovenskega kluba, da bomo glasovali proti vsem, v razpravah se nahajajočih vprašanjih. (Živahno pritrjevanje.)
Politični pregled.
Uržavni zbor.
V petkovi seji se je nadaljevala podrobna razprava o drugi proračunski skupini, Wastian je skušal odgovarjati dr, Korošcu, pa ni ničesar dosegel. Trdil je med drugim,, da se spodnještajerskim Slovencem jako dobro godi.
Govoril je tudi justični minister Hochenburger, ki se je branil nasproti napadom slovenskih poslancev in rekel, da postopa justična uprava strogo objektivno. Pri nastavljanju uradniških mest se hoče ozirati na stvarno in jezikovno konfiskacijo prosilcev. Izjavil je, da bo predložil nov odvetniški red in novo disciplinarno postavo. Grof Stiirgkh se je tudi pral. Pri njem- se je videlo, kako v živo ga je zadel Korošcev govor, katerega prinašamo na drugem mestu. Korošec ga je označil za sovražnika Slovencev, Stiirgkh pa trdi, 'da bi tega gotovo ne podpisali tisti slovenski poslanci, ki so sodelovali ž njim v Štajerskem deželnem zboru. Obetal pa je gospod minister, da hoče svoj resort objektivno upravljati.
Dr. Rybar je govoril o šolskih razmerah v Trstu in Istri, ki so za SloWence skrajno neugodne. Seja je bila končatna še-le. okoli 11. ure zvečer. V soboto se je razprava nadaljevala.
Turčija.
Turški poslanci vseh strank izjavljajo, da hoče Turčija z vso silo braniti Kreto; „Petit Pari-sien“ poroča, da se velevlasti še niso odločile za od-poklieanje vojakov. Sicer je bilo že pred 14 dnevi ukazano francoskemu konzulu v Kameji, naj vse pripravi za odpoklicanje vojakov, a Turčija je prosila naj tega ne store. Sledila so posvetovanja, ki še niso končana, Angleška bi najrajše prepustila Kreto svoji usodi. Turčija se pa pripravlja za vsak slučaj. Več topničark so odposlali, da preprečijo vtihotaplje-nje orožja z Grške v Makedonijo in v Alabnijo. V slučaju vojske z Grško se Turki boje splošne albanske vstaje. Zato Turčija z Albanijo že zdaj zelo odločno postopa in je že uničila več vstajških čet in odposlala proti Albancu Izi Boletinu 8000 mož, pred katerimi se je umaknil Iza na črnogorsko mejo. Med tem ko se pripravljajo Turki na vojsko proti Grški in ko vre v Albaniji, pa vre tudi na Arabskem. Velika bitka se je bila 35 ur južno od Urfija med vsta-škimi Arabci rodu Tribu in turško armado, ki je zmagala. — Abdul Hamidov drugi sin Abdul Maher efendi se je pritožil na ministrstvo, ker so ga izgnali iz palače, ne da bi mu nakazali stanovanje in apanažo in zato tava brez strehe po svetu.
Veleizdajniški proces.
Na vrsti so priče iz sodnega okraja Jasenovca.
Krčmar in kovač Luka Tučič iz Jasenovca izpove, da je vladala med obema narodoma sloga in mir, dokler niso prišli v občino obtoženi Lazo Bačič, dr. Djimovič in župnik Kneževjč, kateri so narod krivo podučevali in ga tirali v velesrbsko propagando. Ojd leta 1903 pa do leta 1906, ko je prišla na krmilo narodna vlada, se je pričelo z razširjanjem srbske .zastave in ideje. Narod se je preje imenoval pravoslavni in tudi vero so preje imenovali pravoslavno. Glavni činitelji pri tem gibajpju so Lazo Bačič in pop Mihajlo Medakovič, ki je v cerkvi klical: Bratje Srbi, ne uklonite se, naša močna roka bo vse strla.
Predsednik: Tudi od župana ste dejali, da ie postal sovražen Hrvatom?
Tučič:.- Da, gotovo, ker dokler' še on ni bil župan, je vedno povdarjal, da je pravoslavci Hrvat, a odkar so ga Hrvatje zbrali za žhpana in načelnika občinskega zastopa, se je on spremenil in odsih-dob trdil, da je Srb,
Predsednik: Ali so se pri Lazu Babiču obdr-žavali tajni sestanki?	j
Tučič: Da, v njegovi gostilni so se pogostokrat shajali na tajtne sestanke. Sedaj, ko onih ni več v občini, je veliko mirneje. Toda ostali so še agenti, ki hodijo od sela do sela, ter nagovarjajo ljudi za velesrbsko idejo in propagando:
Predsednik: Ali imajo pravoslavni slike kralja Petra in srbske trobojnice?
Tučič: Za slike sem slišal pripovedovati, 'da jih imajo razobešene doma. Za trobojnice se pa žo vsako dete piplje. Brez srbske zastave ni nikdo več v občini. Videl sem zastave s križem in štirimi velikimi S.
Predsednik: Ali je v vašem okraju mnogo takih ljudi, ki stremijo proti Srbiji?
Tučič: Vse je z večine sedaj tako. Ženske so se za časa vojne nevarnosti čudile, ako bi se mogel dobiti kak tak človek, ki bi streljaj na svoje brate. Z učiteljem Glišo SpanoviČem sva se večkrat sprla, pa mi je dejal, da je on Srbin in bi raje bil pes ne-
go Hrvah; Za celo pokrajijno je dejal, da je srbska, Seljaki so vedno kričali, da je njijh zemlja srbska, a ko je bila Bosna amektirajna, so pa od žalosti in srda skoraj pokopali. Hoteli so imeti prevrat prav očito na korist Srbije. Prišel je k meni Mirko Mar-tulič, pa mi povedal, da imajo Srbi pripravljeno polno orožja, pušek, samokresov, streliva itd. Ko je prišla pa preiskava, so pa vso poskrili.-
Predsednik:	Mislite, da je temu tudi Bačič
krivi?
Tfučič: Prav gotovo. jTo se1 ja! razjume, ker je. cn njihov poveljnik. On jih tudi denarno podpira za to propagando, ker je eden najbogatejših. Drugi bi tega ne mogel napraviti.
Predsednik: Ali je Mojo Hrvačanin iz Dubice »ahajal k Bačiču v Jasenovac?.
Tučič: Videl sem ga komaj dvakrat. Kolikokrat je tja zahajal, tega mi ni znano.
Loighr L. Mačkovič izjavi, da se je od najnovejšega časa jelo Širiti srbstvo, a glavno sredstvo za razširjenje srbstva so bile ravno zastave. Pred štirimi leti je bil v gostilni Gliše Vašiča v Dubici, kamor je prišel tuđi logar Srdjanovič, kateri je prinesel seboj sliko kralja Petra. Na vprašanje, kje jo je dobil* je odgovoril, 'da mu jo je poklonil Mijo Hrvačanin. Ob jednem mu je Gliša Vasič povedal, da dobiva Mojo od srbske vlade 100 K mesečno in hodi vsak mesec v Belgrad na dogovor.
Marko Krnjač, poljedelec v Jasenovcu, pripoveduje, da se je pričela slika kralja Petra širiti od leta 1904. Dalje se je v Jasenovcu osnoval izvrše-valni odbor srbske samostalne stranke, kateri pripada tudi Lazo Bačič. Mojo je večkrat zahajal v Jase-(novec. Slišal je od Hrvačanijna, da je plačani agent srbska vlade in da širi sliko kralja Petro,
Priča Stefaln Sokševič, finančni stražnik v Ko-bašu, je služboval preje v Jasenovcu in je opazil, da so se shajali ljudje čestokrat na tajne sestanke v gostilni obtoženega Babiča. Na te sestanke so imeli pristop samo pravoslavni. O čemu so razpravljali mu pa ni znano.
Na II. slovenski protialkoholni shod.
Rojaki! Slovenci!
Alkohol (nezmerno uživanje) je eden naših naj hujših narodnih sovražnikov.
On ugonablja leto za letom milijone in milijone s trdimi žulji pridobljenega (aarodjnega premoženja. iVsa prizadevanja, da bi gospodarsko dvignili naš narod, ne morejo imeti pravega uspeha, ako se poprej vsaj deloma ne odpomore temu velikemu zlu, ki je v največ slučajih glavni vzrok revščine in gospodarskega propada med našim ljudstvom.
Uničuje fizične sile našega ljudstva^ 'dela tele manj odporno proti kalem bolezni, upliva skrajno škodljivo zlasti tudi na mlado pokolenje in jemlje na-Bernu ljudstvu moči, ki so mu tako potrebne v njegovem boju za obstanek.
Alkohol zmanjšuje ali tudi uničuje duševne sile in zmožnosti, povzroča slaboumnost pri otrocih, pripravlja za blaznico.
Alkohol ovira razvoj naše kuljture, povzroča, da se giuhi dragoceni čas, kvari značaje, ' uničuje
premoženje.
Boj zoper alkoholizem mora torej biti bistven 'del našega narodnega programa, boj zoper alkoholizem mora stati v vsakem programu našega narodnega obrambnega 'dela.
V nedeljo dne 4. jUlfijai se bo priredil v Ljubljani protialkoholni shod, kjer bomo pregledali uspehe našega dosedanjega delovanja ter si začrtali pot za prihodnjost.
Vsi, katerim je na srcu kulturni in gospodarski razvoj našega naroda in njegova bodočnost, so na shod iskreno vabljenk
Tekom 'dneva se vrše zanimiva in vrlo aktualna predavanj^, zvečer pa brezalkoholna veselica.
Natančen program zborovanja in veselice prinaša „Zlata doba.
Na delo torej za narodov blagor, na delo, da prisveti našemu narodu — zlata doba.
Raznoterosti.
Slovenci, posnemajte! Priznati moramo, da so Nemci zelo požrtvovalni za narodne namene, Narod-no-obrambna misel jih v zadnjem času popolnoma obvladuje ; v tem oziru razjne politične strujje tekmujejo med seboj. Želeli bi„ da bi ta misel tudi prešinila vse Slovence. Nam jg tisočkrat bolj ipotrebna nego Nemcem, ker nemška obramba je obrnjena proti Slovanom, posebno proti Slovencem. Pravijo, 'da samo branijo inemške manjšine na jezikovnih mejah. Toda njihovo delovanje 'dokazuje,, da je njih gjlavni namen, take manjšine ustvarjati, ali pa pomnoževati s slovanskimi renegati in njihovim zarodom.
Venomer tožiti in objokavati te žalostne razmere ni dovolj. Tudi mehka in melanholična slovenska narava se ne sme s tem uzadovoljiti. Treba je dejanske odpomoči. Po nemškem zgledu je treba seči v žep in darovati za ohranitev slovenskega življa v narodno ogroženih krajih.
Proti Rosegger j e vi ustanovi so Poljaki zasnovali svojo Grunewaldsko ustanovo, h kateri so sami krakovski vseučiliščni profesorji prispevali 50.000 K. Tudi naša dolžnost je, da se zganemo. Obrambna
misel mora dobiti svoj izraz v darovih, s katerimi prispevamo za ohranitev, obmejnih Slovencev.
Slovenci brez razlike stgjnu, starosti, poklica, spola, političnega prepričanja, ne zabile obmejnih bratov! Darujte za šentiljski dom! Prirejajte za to veselice! Mladeniči in mladenke, pridno in vztrajno pobirajte v ta namen, obmejnim bratom v pomoč!
Stibler je primerjal pritlikavo celjsko Zvezg s ■češko. Ni pa omenil, kako izvršuje češka zveza revizije, ni omenil, da ima članice majhne rajfajznov-j ke, ki potrebujejo mrnbgo pomoči, ker nimajo izvež-I banih uradnikov kakor celjska Schulze-Delitzšehevke.
! Nek udeleženec lanskega izleta na Češko nam poroda, da je na Češkem izvedel, da trajajo revizije pri mal$h rajlajjzpiovkah nad jeden dan, celjska Zveza pa revidira zadruge, katerih poslovni obseg je deset in Še večkrat večji, v dveh do treh urah. Za revizijo bi se naj Štiblar bolj brigat,, a manj za politične hujskanje.
Roseggerjevax ustanova 2000 — 2,000.000, hitro napreduje; Število TOO je že prekoračeno. Stoti «stanovnik je pesnik Gamghofer, ki je k svojemu podpisu pristavil:	„Že par dini sem zmjiraj računfcl, pa
moj letni proračun se ni nič prav vjemal. Danes pa sem dobil obvestilo o nepričakovanem honorarju za svoje knjige. In zdaj lahko storim. “
Druga stotina se je prav srečno začela. Knez Maks Egon Fiirstdnberg je podpisal kar 12.0001 K in fabrikant Dittrich 10.000 K, in tako cela zbirka z naglimi koraki napreduje in se vedno bolj bliža svoji nameravani količini.
Suša lanskega leta je povzročila našim posestnikom veliko škode. Nikdo pa ni mislil, da bodo prizadeti še skoro bolj letos. Od vseh krajev dobivamo poročila, da so razmere letos skoro še bolj žalostne ko lansko leto. Povsod vozijo na dom na pol prazne vozove sena. Opozarjamo kmete, ki trpijo glede pomanjkanja krme tudi letos veliko škodo, da to naznanijo pristojnemu glavarstva, da to odpiše vsaj davek. Ravno davek na travnike je velik in je vsaj neka olajšava za posestnika, da mn ni treba plačevati visokega davka od nerodovitega travnika.
Izpit iz grščine in latinščine za višjo gimnazijo, iz slovenščine za nižje razrede s slovenskim in nemškim učnim jezikom je napravil dne 18. t. m. na graški univerzi z dobrim uspehom g. Anton Raboza, doma iz Št. Jurija ob južni čeleznioi. Čestitamo!
Stibler je vpisan tudi kot revizor in je zadružni uradnik» Dosedaj Še ni noben zadružni uradnik na občnih zborih tako politično nastopal in blatil zadružne organizacije kakor Stibler, Ž njim s© bo Še temeljito obračunalo.
Narodni Dnevnik poroča o občnem zbora graške Zveze in izraža pobožno željo, da bi članice graške Zveze pristopile k celjski liberalni propadajoči Zvezi. Ta želja bo ostala le pobožna želja, ker se bo zgodilo ravno narobe. Celjske članice že prosijo za sprejem v graško Zvezo, o čemur je večkrat govoril revizor Ahčin na Sp. Štajerskem. Informirajte se g. Stibler.
Stibler ja še enkrat pozivamo, da imenuje najmanj četrtino naših zadrug, ki so godne za likvidacijo. Sicer pa iz njegovega zmedenega govora posnemamo, da nima niti pojma o tem, kaj je likvidacija, kedaj je kaka zajdritga gjodfia za likvidacijo, temveč so bile besede le izbruh jeze radi blamaž y Celovcu, Prevaljah, Ljutomeru itd.
Na občnem zboru liberalne Zveze v Celja se je napadalo samo Zadružno Zvezo v Ljubljani; liberalno Zvezo v Ljubljani, koja je Celjanom največ škodila in slabo posluje, pa so pustili na miru, ker je — liberalna. Nadstrankarstvo ?
Mladeničem v Halozah in ptujskem polju se naznanja, da se začne mladeniški shod pri Sr. Ani dne 29. junija takoj po cerkvenem opravilu v romarski hiši. Služba božja se začne ob pol 11 ih. Govor za mladeniče ima č. g. kapucin Benedikt Čirič iz Lipnice. Mladeniči, povejte ta teden povsod svojim sotovarišem, da pridejo v največjem Številu.
Stibler se je na občnem zborn liberalce Zveze v Celju blamiral kakor vedno, kadar usta odpre. Čudimo se, da gg. v Celju ne uvidijo, da ta mladenič z vsakim svojim nastopom veliko škoduje organizaciji, koje uradnik je. Celovec, Prevalje, Ljutomer, Celje itd. — Na naša stvarna izvajanja pa bruha jezo v dnevniku in napada dnhovnike, ker ne more naših stvarnih izvajanj ovreči. G. Jošt, kam bo prišla Vaša Zveza ?
Odlikovanje. Preč. g. Jurij Bezenšek, konz. svetovalec in župnik v Čadramu je postal papežev komornik. Častitamo!
Načelstvu liberalne zadrnžne zveze v Celjn v prev-darek! Vsled govora Stiblerjevega je ogorčenje v krogih posojilničarjev, pristašev S. K. Z., ki so v načelstva posojilnic, članic celjske Zveze, veliko. Svetuje se od več prizadetih, da dajo člani načelstev in nadzorstev teh posojilnic na Sp. Štajerskem odgovor na te napade s tem, da izstopijo iz načelstev in nadzorstev ter osnnjejo nove posojilnice. potem bo pa imel Stibler priliko študirati likvidacije. — Proti takim fanatičnim izbruhom treba odločno nastopiti in Stiblerja' poučiti, kako se govori in piše.
Obmejne slovenske občine pozor! V časopisih čitamo vedno pritožbe, da ravno mariborsko glavarstvo in davčna oblast razpošiljata izključno nemške listine. Te pritožbe v listih nimajo nikakega pomena, z njimi se ne doseže ničesar. Vsaka občina, v kateri želijo prebivalci slovensko uradovanje z oblastmi, mora skleniti v obč. odbora, da bode ta uradoval le slovenski. Odborov sklep o slovenskem uradovanja se mora naznaniti pristojnemu glavarstvu, ki naznani to tudi dragim oblastim. Te se morajo potem držati tudi slovenskega uradovanja in razpošiljati na j občine slovenske tiskovine. Občina se lahko le tedaj pritoži radi kršenja narodnih pravic, če je sklenila slov. uradovanje in naznanila ta sklep na pristojnem mestu.
Pričakujemo pač od vseh občin mariborskega, slovenje-bistrškega in šentlenartskega okraja, da sklenejo slov. uradovanje. V tem oziru smo še v teh okrajih zelo nazaj ; le občine okoli Makol so neka izjema. Ruše morajo iti naprej — saj so neki najbolj napredne!
Štajersko.
Žalosten čin. Učiteljiščnik Kocbek iz Gornjega grada je danes po noči napadel kleparja Wiedmanna ter ga zabodel s kuhinjskim nožem v prsa. Težko ranjenega Wiedmanna so odpeljali v bolnišnico. Kocbeka so zaprU. Pravi, da je hotel oropati Wiedmanna, ker je rabil denar za foto-grafičen aparat.
Prodal je tovarnar Scherbaum v Mariboru vola velikana, ki je tehtal ravno 100 metrskih centov za 900 K.
Vesela družba, zbrana pri „Škofa“ na Bizeljskem, je darovala za obmejne Slovence 4 K 40 v.
V	zlati prostosti. Pretečeni teden je ušel iz kaznilnice kaznjenec Zavec. V svoji prostosti je jel obiskovati skrivoma ljudi in jim odnašati imetje. Tako je vlomil v Zitečki vasi med 8. in 9. uro zjutraj pri posestniku Muršec. Paziti je že moral deij časa in iskati ugodno priliko, ker je vlomil ravno tedaj, ko je gospodinja nesla kosilo delavcem. Odnesel je nad 140 K denarja, 2 srebrni uri, zlato verižico, obleko, katero si je pa še tam oblekel, in drage reči. Ponoči je hotel znova nadaljevati svoje delo, a so ga prepodili. Orožniki ga pridno zasledujejo.
Slov. Bistrica. Žalost me obide, ko se spominjam na ono dobo, v kateri smo vsi Slovenci skupno delali na gospodarskem polju — v nekdanji Zvezi slovenskih posojilnic. Razdirajoči elemejnti pa tudi gospodarske organizacije niso pustili pri miru in spravili sedafnjo Ziadružno zvezo popolnoma v liberalni tir. O tem me je poučil popolnoma zadnji občni zbor v Celju, na katerem je mlad, neizkušen libera^ len agitator imel hujskajoč političen govor, ki mrgoli gamih neresnic. Ne čudim se sedaj, dia zadruga za iiadrugo izstopa iz Zveze; jedki in umesten odgovor je, da vse zadruge, katere želijo dobrobit slovenske-ga ljudstva, izstopijo iz Zveze. Smili se mi le gosD. Jošt, kateri ni bil nikdar tako strasten, akoravno je Šel za liberalce po kostanje v ogenj, a moral se je umakniti mladeniču, ki zna samo politično hujskati, a drugo nič. Delo tega mladeniča bo upropastilo Zvezo.
Stari posojilničar.
Celje. Naša Zadružna zveza bo štela koncem leta 19J39 okrog 130 Člajnie, ker jih' je dosegaj že izstopilo 71, nad 20 koroških in štajerskih zadrug pa je oziroma bo letos odstopilo. Zveza je imela že 223 članic, a sedaj jih bo 130, Jo je napredek, kaj ne, gospod Stibler? Na ponovna vprašanja Še enkrat odgovarjamo, da je zadnji čas za izstop ta mesec.
Celje. Zakaj se je Stibler tako hudoval na občnem zboru liberalne Zadružne zveze v Celju? Radi tega, ker je veliko članic, ki se Še pripravljajo za izstop, protestiralo proti temu, da bi se pravila v toliko spremenila, da bi se otežkočil izstop. Kaj ne, hudo je„ če ti preklicani klerikalci opozorijo ljudstvo na pretečo nevarnost — Hine illae lacrimae — —
Kozje. Stibler je na občnem zboru Zadružne zveze v Celju pozabil omeniti, odkod je Zveza dobila denar za svoje stroške, ker je okrog 90 posojilnic odpadlo. Jedrn nov vir dohodkov bo zvišanje letnih prispevkov in bodo posojilnice morale v bodoče dosti višje letne prispevke plačevati, sicer Zveza — ne bo mogla izhajati,
Trbovlje. V Štev. 135 in 136 „Narodnega Dnevnika“ spoznamo duh, ki vlada v celjski liberalni Zadružni zvezi, katera je tekom dveh let izgubila skoraj sto članic, .Upamo, da bodo sedaj spregledali tudi tisti, ki so mislili, da je Zveza nadsjtralrttkarska. Stibler je javno povedal, da se bo Zveza naslanjala odslej tudi odkrito, do sedaj le natihoma, na liberal' no Narodno stranko. Gospodje duhovniki naj premislijo cfobro, če jim je Še mogoče v tej organizaciji sodelovati. Koroški duhovniki so uvideli, da ne more lin ne sme duhovnik sodelovati pri posojilnicah, ako so včlanjene pri celjski Zvezi.
Samonmor. Juliana Dobaj, 35 let staraj, dekla pri pasarju Karolu Tratniku v Mariboru, bi imela črez nekaj mesecev postati mati. Da bi se vsemu temu izognila, je včeraj dne 20. junija izpila _navlašč zato pripravljeni strup (Phosphorlösung). Rešiilni voz jo je takoj v bolnišnico odpeljal, kjer; je še isto noč v groznih bolečinah umrla.
Majšperg. G. urednik! Zadnji dopis blagovolite resnici na ljubo v toliko popraviti, da Ploj pri shodu ni na solnou stal in se pekel, ampak je stopil bolj v senco*za županovo hišo, hier je čakal poslušalcev, katerih ni hotelo nič priti.
Vojnik. Liberalna Celjska Zveza ima svojo hišo, stanovanja so večkrat v nji prazna, ona pa ima svoje pisarne v tuji hiši in plačuje visoko najemnino. To se gotovo ne zgodi radi tega, ker ima baje nek inšpektor hiše veliko stanovanje brezplačno na razpolago. Ce bi ljubljanska Zveza tako gospodarila, bi liberalni Dnevnik bil vedno poln vesti o „klerikalnem gospodarstvu“.
Sv. Barbara v Halozah. Liberalnemu generalu ne dišijo prireditve pri sv. Ani. On piše: „Pri sv. Ani je postavil g. župnik čedno novo hišo in v tisti hiši je gostilna . . Da, da, vera in žep, to dvoje je neločljivo“. — Kolikor stavkov, toliko zavijanj. Da si general ne bo domišljeval, da je javnosti spet peska v oči natrosil, in neljnbe klerikalce zopet očrnil, povemo to-le .* Pri sv. Ani se je popravilo (toraj ne postavilo)' staro župnišče, ki služi romarjem in duhovnikom kot zavetje in na vse zadnje tudi za shode. In v tej hiši je gostilna? General zopet zavija. Da cerkev ne trpi škode ampak svoj v vinn iz lastnih goric obstoječi dohodek lažje spravi v denar —- ob tej vinski krizi —, pridobilo se je za nekaj nedelj pravice točenje pod vejico, ne pa koncesijo za krčmo.
Zupan Hribar — naj večji naprednjak.
V	prvi vrsti napredne armade štajerske koraka vedno ljubljanski žnpan Hribar. .Štajerski liberalci ga povsod povzdigujejo v sveta nebesa. „Gliha pač vkup štriha“, pravi
stari pregovor. Kakor je ljubljanski župan narodni radikalec, seveda le na videz, tako se hlinijo tudi štajerski naprednjaki, da imajo samo oni patent na narodnost, dočim ▼ najmanjših rečeh niti v toliko niso dosledni kakor najpri-prostejši človek.
Ljubljanskega župana sveto narodnost je razkrinkala dovolj S. L. S. Na Kranjskem se vsak otrok že porogljivo smeje, če sliši le še besedo o narodnosti ljubljanskega župana, ki je izdal za toliko let slovensko javnost kranjskim nemškutarjem. Gospod župan se niti sedaj noče poboljšati.
Zadnji teden je naš neustrašeni poslanec dr. Korošec hudo krtačil oba nam najbolj nasprotna ministra Hochen-burgerja in Stürgk-a. Da je dr. Korošec zadel pravo struno, že kaže dejstvo, da sta oba ministra odgovarjala na dr. Koroščev govor, toda nista niti edne njegovih rekriminaoij zamogla ovreči. Dr. Korošec je hudo bičal vlado radi nastavljanja nemških nadzornikov na Kranjskem in Štajerskem, Stiirgk v svojem govoru le povdarja, da on tega ni kriv. Hribar gre na taka izvajanja častitat Stürgku — in Hribar je tudi opozicijonalec iz Plojeve dražbe v jugoslovanskem klubu. Stürgku radi verjamemo, da on ni v zvezi z nastavljanjem nemškega nadzornika na Kranjskem, pač pa je obnašanje Hribarjevo razkrilo zopet plod zakulisne Hribarjeve pogodbe z Nemci. Ta postavka traja še izza njegovega sodelovanja z Nemci. Zato je pač umevno, da gre narodni radikalec, vseslovan Hribar častitat najbolj nasprotnemu ministra, ki odgovarja slovenskemu poslancu.
Koroško.
Velikpvec. V Celju na občnem zboru Zadružno zveze je govoril tudi Pristov in izjavil, đa je korenjak Slovenec. Celjani so to požrli, akoravno dobro vedo, da je bil nemškonacjonalni kandidat. Nič se ne bomo čudili, če bo v kratkem pisal liberalni dnevnik, da so Ornig, Wratschko, Drolenig, KallisclMg itd. korenjaki Slovenci.
Vernberg. Naša občina išče z dnem 1, julija občinskega tajnika, ki bi bil zmožetn slovensko In pa nemško uradovati. Prošnje so poslati čim hitreje na občinski urad Vernberg, pošta Pođravlje, Koroško*
Dobrljaves. Letos bode obhajal svojo dijamantno mašo (601etnico svoje nove maše) Ö. gospod Jožei Kokic, župnik v p., stanujoč tukaj v dobrovljski župniji.
Sprejem v marijanišče. Prošnje,, opremljene s krstnim listom, zadnjim Šolskim spričevalom, z zdravniškim spričevalom in s privoljenjem očetovim ali oskrbnikovim in s premoženjskim spričevajlom, so oddati do 10). julija pri ravnateljstvu. Do tja se morajo prosilci osebno predstaviti.
Zlato mašo bodejo letos praznovali v krški Škofji čč. gg. Franc Cepič v Kazazah in benediktinca o. Gol. Jager v Dobrljivesi in o. Jj Viher v Št. Pavlu.
251etnico duhovništva bodejo praznovali letos čč. gg. dekan Čemer v Velikovcu, prof. L. Pazdera v Celovcu, župnik Ivan VaneČek v Blatnem gradu in
o.	Oton Thiel, nemškoredovec v Brežah.
Kranjsko.
Zoper častnike belgijskega polka vlada na Kranjskem neka posebna mržnja, in ne brez vzroka. Pred nekaj tedni, ko je bil polk na vajah v Cerknici in Begunjah, so Šli ti častniki brez vsakega dovoljenja loviti postrvi po Begunjšci. Ljudje so jih pri tem dobili in so jih naznanili na žnpanstvo, katero pa dosedaj ni napravilo še nikakega koraka, da bi to stvar naznanilo višjim oblastem.
Postojnska jama je dobila letos mnogo obiskov šolarjev in dijakov v izrednem številu. Krasno in slovito jamo so obiskali meseca majnika razni razredi ljubljanske realke, tržaške državne gimnazije, ljubljanske državne gimnazije, gojenci trgovske akademije v Kescthely na Ogrskem in še mnogih dragih šol. Na mestu bi bilo tudi, da bi se naše srednje šole tako ojunačile in napravljale vsako leto kak izlet v Postojno in njeno slikovito jamo. Dijaki naj se na mestu sami prepričajo o bajni krasoti podzemske jame, da se navdušijo za lepoto in ljubezen do domovine.
Železnica Ljubljana—Idrija—St. Lncija. železniško ministrstvo je poslalo svojega strokovnjaka inženirja Breiterja, da novo progo pregleda. Na potu ga je spremljal nadzornik Englisch, ki je napravil in zgotovil prvotni načrt. Iz Ljubljane do Idrije je bil navzoč pri pregledovanja župnik btanonik kot tajnik konzorcija, od Idrije do Sv. Lucije pa načelnikov namestnik Arko in Zazula. Konzorcij je namreč prosil za podporo, da se more trasirana proga izvršiti. Prejšnji železniški minister Derschatta jo je obljubil, ako mu bo to njegov izvedenec priporočal. Ako se bo enkrat ta železnica dogradila, bo oni zapuščeni kot kranjske dežele otvorjen širšemu svetu in bo ljudem pomagano spraviti svoje pridelke na trg.
Razgled po svetu.
Divji mož. V bližini močvirja pri Prentis so našli
M.	Whiteheada, katerega pogrešajo že nad pet let. Nesrečnika, ki je zbežal vsled obnpa, in ki noče sedaj o ljudeh nič vedeti in jih ne mara kot take priznati, so sicer večkrat videli, toda bil je premeten in sila uren ter se jim je vedno umaknil. Preživljal se je izključno z zelišči in sadjem. Brada mu je zrasla do ledij in lasje mu pokrivajo cel hrbet. Zvečer si sploh ni upal nihče iz vasi, ker so ga vsi imeli za bajnega divjega moža. Odpeljali so ga sedaj v bolnišnico, toda tam bo bržkone umrl, ker bo obolel, navajen prostosti, sedaj zaprt v sobi in ker odločno zaničuje vsako kuhano ali pečeno hrano.
Roosevelt v Afriki. Roosevelt, ki lovi v spremstvu 260 oseb v Afriki divje zverine, je baje z sinom vred precej obolel in se vrne v kratkem ali v Evropo ali Ameriko.
Zjedinjene države so zvišale carino za hmelj za 27 K pri met. stotu. To bo občutilo pri sedanjih nizkih cenah občutno tudi avstrijsko hmeljarstvo.
registrovana zadrnga z neomejeno zavezo,
lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/2 % brez Posojila na zemljišča po 5°/0 do 51/*0 odbitka rentnega davka.	i® z amortizacijo.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na zastavo vrednostnih listin. pjagn0	Osebni kredit na menice in v tekočem
^	'	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertaoija vknjiženih dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	šimi stroški.
= Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Brzojavi: „Kamnoseška dnstrijska zadrnga Celje'
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadrnga Celje".
Edino narodno kamno-
Stavbena in umetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brnšenje, poliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
seško podjetje v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih [ali betoniranih ::: rodbinskih‘grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotuim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.
Tisk tiskarne st. Cirila v Mariboru.
m
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim! 38 Svoji k svojim!
SMRT
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna st. Cirila y Mariboru.
Čudo!
50.000 parov črevljev, 4 pari samo K 7.
Radi nakupa velike množine morem po tako nizki ceni prodati 2 para moških in 24 para ženskih črevljev za 7 K. Velikost naj se označi v centimetrih.
S. Urbach, Krakov, m
Pošilja se le po poštnem povzetju. 10T
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m...............po 36 v.
Slovensko platno m...............po 40 v.
Savinsko platno m................po 44 v.
Vojaško platno m.................po 46 v.
Domestih platno mehko m. .	. po 48 v.
Gorsko platno debelo m. ... po 60 v. Istri j a tkanina, mehka m. ... po 54 v. Holandska tkanina, mehko m. . . po 60 v. Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Lepo malo posestvo pičle pol ure od Ptujske gore an lepi ravnini je na prodaj. lato meri okoli 8 oralov in obstoji iz njiv, travnikov, sadonosnika in gozdov. Poslopja so v dobrem stanja. Cena samo 3000 Kron. Več pove lastnik Matija Polič v Mariboru, Parkstrasse št. 24.	454
Stare dopisnice s znamkami kakor tndi knverte in znamke kupuje po uajvišji ceui Karl Navratil urednik, Dunaj 18/1 Leitermayergasse 36.	126
Brata Rieger, c. k. dvorna tovarna orgelj, Jegemdoif, avstr. Šiezija, se priporočata velečastiti duhovščini. Cenik zastonj 1	127
100 kg ovsa stane 14 K>
če se ea del ovsa nadomesti z mo lasin. Sestavina iz 6 kg ovsa in 2 kg molasina ima več vrednosti kakor sam oves. Molaskrma je sladka in ima 85—40,/0 sladkarja in je najboljša krma za konje ia drogo živino. 50 kg stane brez vreče franko na vsako postajo 7 K, če se naroči cel voz, drugače 7 K 50 v. K. Stein, Dnnaj II, Prater8trasse 54.	128
Gospodje dobe takoj dobro plačano in stalno službo, če so sposobni za obisk zasebnih odjemalcev. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro „Eksistenca“.	115
Ignac Božič
narodni krojač v Maribora,
Tegethofova ulica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi.
Pr X X X X X X X		 Hotel 	 i belem volu v Cel sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : 51	i« X X ; X X X X
a se priporoča za obilni obis		
AXXXX Restavracija XXXX2j|
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letn udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
XX
fernem
XX
XX
XX
JIT Za nakup priporočamo tvrdko "M
91. E. Šepec, Maribor
Grajski trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno] modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7
■ ■
BS