Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Dira pollelrao 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdaja celoletno vJugo* slavij! SO Din, za Inozemstvo 100 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pettl-vrslo mali oglasi po 130 In 2D,ve£Jl oglasi nad 45 mm vMlno po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, V urednltlcem dola vršilca po 10 Dtn □ Pri veClem p Izide ob 4 zjutraj rsizen pondeljko In dneva po prazniku Ure ant it v o /e v Kopitarjevi ulici St. 6 lili Uolcoplsl se ne vračajo, ncfranUIrana pisma se ne sprejemajo ^ Uredništva telefon Stev. SO. upravnlitva Stev. 328 'Političen list sa slovenski narod Uprava Je v Kopitarjevi al.St. 6 Čekovni račun: CJublJana Stev. SO.SSO ln 10.349 aa Inserate, SarajevoSt.7563, Zagreb St. 39.0U, Vraga in Dunaj St. 24.707 Mala pot. Ko smo minoli ponedeljek sprejemali in tmeli med seboj brate Čehe in Slovake, nas je preko vseh drugih čuvstev prevevala še neka posebna radost: radost nad samimi seboj. NaŠ delavnik je težak: borba za obstanek na vseh poljih, za vsakdanji kruh ne samo za telo, ampak tudi za dušo. V tem boju smo docela sami; skoroda bolj sami, nego smo bili svoj čas pod tujim režimom, ko so se ipak zvesto borili z nami ramo ob rami bratje Hrvatje in Čehi. V naši narodni državi, porojeni iz vere, npanja in ljubezni, iz krvi in trdega dela nas vseh, se v zadnjih letih ne-le ni vladalo brez nas, marveč naravnost proti nam, posebno v gospodarski politiki, tako da se je v teh razmerah v našem narodu utrdil bridek občutek, da smo Slovenci v svoji lastni državi zapostavljam. Še med nami samimi so vstajali krivi preroki, ki so nas prepričevali, da smo vsled svoje maloštevilnosti nič, a vsled svoje zvestobe do svojih narodnih idealov, do vere in jezika, vsled svojih zahtev po samoupravi v lastnih stvareh v svrho neoviranega razvoja iz lastnih tal — tuj, sovražen element, ki v »edinstveni« narodni državi enostavno nima pravice do življenja. Kaj smo storili Slovenci ob teh zares težkih razmerah? Ali smo prekleli narodno državo, ki nam je prinesla toliko grenkega razočaranja, in se udali desperatni politiki s 6 cilji izven te države? Ali pa smo se dali zmesti nad samimi seboj, podrli in razmetali svoje dosedanje narodne oltarje in se raz-tepli za raznimi krivimi preroki v trope brezimnih sužnjev? Ali pa smo se vsaj enostavno udali črnemu obupu, popustili motiko in kladivo, pero in kist, pa sedli v kot, z rokami navzkriž, da počakamo smrti? Večji od Slovencev so v podobnih razmerah storili to ali ono — stara, nova in najnovejša zgodovina nam kaže mnogo zgledov za to... a Slovenci, mi mali Slovenci nismo storili nič od tega. Mi smo ohranili neokrnjeno zvestobo in ljubezen do te'države, v kateri je, kakor je rekel Mahnič, sam Bog združil tako dolgo ločene brate. Mi smo ohranili trdno vero vase, mi smo svoje narodne oltarje povišali in se jih s tem večjo ljubeznijo oklenili. Mi smo ostali zvesti svoji politični zastavi, zastavi SLS, ki nas je povedla iz trojne sužno-sti: gospodarske, moralne in narodne; ostali smo zvesti njenim voditeljem, kakor so oni ostali zvesti nam in ohranili jasno in čisto slovensko in katoliško ime pred brati in ostalim svetom. In naša radost in naš ponos je, da zavzema med temi voditelji slovenski duhovnik, ta najboljši, najzvestejši, najpožrtva-valnejši sin slovenske matere, prvo mesto. Prav zato pa mi Slovenci tudi nismo obupali nad svojo bodočnostjo, nismo klonili ne glave ne rok, marveč smo se tembolj žilavo zagrizli v delo in prizadevanje, ne ina-lodušno tehtajoč svoje sile nasproti orjaškim nalogam svoje obrambe in napredka. Delali smo trdo in zvesto, fanatično, ne da bi povpraševali, koliko bo kdo od tega osebno imel; vsak se je zadovoljeval z zavestjo, da služimo dobri, pošteni stvari. Da kak narod na ta način odoleva toliki preizkušnji kakor Slovenci v novi narodni državi, je treba poleg visoke kulture pač tudi cele moralne sile. Zato smo rekli v začetku, da smo bili ob obisku severnih bratov veseli sami sebe. Kajti prav ob tej priliki se je politična, kulturna in moralna celost slovenskega naroda majsijajnejše pokazala. Neprijazne sile so bile pač vse storile, da bi bil ta dan pri nas potekel kot zgolj oficijelni praznik, da bi se bilo slovenstvo čim manj poočitilo, da bi se zlasti ne izkazala kongruenca slovenstva v SLS. Toda ko so severni bratje stopili na naša tla in je slovenski narod razprl roke, da jih objame, tedaj so se vse te umetne kulise, vse te režimske Potemkinove vasi se-sedle v prah in češkoslovaški bratje so si stali s Slovenci neposredno nasproti. In za to ni bilo treba nikakih nasilnih nastopov, ni-Icakih nemilih incidentov, marveč je zmagalo dejstvo samo na sebi, da je Slovenec na svoji zemlji klub vsemu in vsemu ipak edini resnični domačin in gospodar in da je Slovenska ljudska stranka njegova edina legitimna politična zastopnica. Namesto hladnega, okorelega oficijelnega praznika smo obhajali z brati Cehi in Slovaki veličasten in obenem prisrčen narodni praznik. T"' je slo- venska zvestoba do očetnih i venska možatost, slovenska vera v d o delo Posaianja med Uzunovičem in Radičem razbita. Kriza stopila v novo fazo. Belgrad, 15. okt. (Izv.) Stjepan Radič je Ke med potoni v Belgrad dajal kilometerske izjave, v katerih je delil portfelje in odločal, kdo bo prišel v vlado in kdo ne. Po teh izjavah je izgledalo, kakor da bi bil Radič najvažnejši faktor in kakor da bi bilo dejansko vse od njega odvisno. Takoj po svojem prihodu v Belgrad je seveda takoj časnikarjem nadrobil vse sorte stvari, kaj bo vse naredil tekom današnjega dneva v Belgradu, kako se bo še danes sestavila vlada in kako bo vse šlo po vrsti naprej. Radič pri Uzunoviču. Najprej se je odpeljal na stanovanje Pavla Radiča. Nato se je vršilo v Radičevem klubu posvetovanje njegovih ministrov in uglednih članov kluba. Na seji je Radič ostro oštel svoje ministre, češ da niso v zadnjem času pravilno postopali in da nosijo nemalo odgovornost na tem, da je prišlo do tega položaja. Okrog .11 se je Stjepan Radič s Pavlom Radičem odpeljal v predsedništvo vlade. Kakor je že navada v takih razburljivih časih, se je tudi to pot nabrala pred predsedništvom vlade armada časnikarjev, ki so Stjepana Radiča takoj obkolili. Sljepan Radič je odgovarjal na Številna vprašanja: »Ne vem še ničesar. Sedaj grem k predsedniku vlade. Počakajte, da se vrnem-.« Po kratkem obisku pri predsedniku vlade se je Stjepan Radič vrnil ne ravno posebno dobro razpoložen. »Kakšen cilj je imel Vaš obisk pri gosp. predsedniku?« »Obiskal sem ga, da se mu javim. Vse bomo lahko uredili v sporazumu.« »Vi ste vedno optimist!« »Vedno sem bil.« »Ali tudi sedaj po obisku pri g. Uzunoviču?« Radič na to vprašanje ni dal nobenega odgovora. Radič pri kralju. Nato je Radič odšel peš iz predsedništva na dvor. Ko so časnikarji to videli, so ga vprašali, čemu gre na dvor. »Rečem samo to, da grem h kralju v avdienco. Ta avdienca bi se bila imela vršiti že na Bledu. Toda takrat se je kralj pre-hladil in ni sprejel niti predsednika vlade. Poročal mu bom samo o Ženevi. Zato ne verjamem, da bi prišlo do razgovora o notranji politiki. Seveda, če me bo vprašal o notranji politiki, ga bom podrobno obvestil.« Avdienca je trajala nad eno uro. Od avdi-ence je prišel Stjepan Radič v družbi z neizogibnim Pavlom Radičem šč bolj nezadovoljen, kot od obiska pri Uzunoviču. »O čem je bilo govora v avdienci, gosp. predsednik?« »Govorila sva samo o Ženevi. Kralj ml je stavil tri vprašanja, katera, Vam ne morem povedati.« »Ali je resnica, da se boste odrekli strankinemu vodstvu?« »Niti govora ni o tem! Tega ne bom nikdar storil!« »Neumno vprašanje,« je nevoljno pristavil Pavle Radič. »Kaj pa je z vstopom Slovencev v vlado, g. predsednik?« »Slovenci bodo šli v vlado, klerikalci pa ne.« »Kaj pa SLS?« »To je druga stvar.« Nato je Pavle Radič prijel Stjepana Radiča pod pazduho, boječ se, da ne bi še kaj več povedal in ga hitro porinil v avtomobil. Pogajanja. Kmalu nato je iz predsedništva odšel g. Uzunovič, pri katerem so se vršila pogajanja zanje, zmagal je slovenski moralni in kulturni genij! Ta dan smo znova doživeli sami sebe in se poglobili v prepričanju, da je narodna zavest, požrtvovalno, vztrajno narodno kulturno, politično in gospodarsko delo, temelječe na krščanskih načelih, silnejše in trajnejše nego vse druge sile in da zanesljivejše vodi do cilja nego katerakoli druga pot. Slovenci, ako hočemo nekaj veljati, v resnici nekaj biti v ožjem in širšem kolu svojih slovanskih bratov in z njimi v kolu človeštva, ako hočemo izpolniti nalogo v zgodovini; ostanimo tej poti j zvesti I med radikalnimi ministri. Nikola Uzunovič je dejal, da se ni sklenil s Stjepanom Radičem še noben sporazum, in če Radič tako govori, je velik optimist. Pogoji radikalov. Popoldne so pričeli s stvarnim reševanjem krize, to je z razjasnjevanjem medsebojnih odnošajev in nesporazumljenj. Radikali so določili tri delegate, in sicer ministre Trifuno-viča, dr. Srskiča in Milana Simonoviča. Radič je določil svoje ministre. Ko so se v načelu sporazumeli, da je treba poskusiti vse, da sc dosedanja vlada obdrži, in da ne pride do formalne otvoritve krize, so radikalni ministri z ozirom na prejšnje sklepe sestavili posebno poročilo, ki naj bi ga izdala vlada o vzrokih in povodih poslednje krize ter o načinu, kako se je kriza rešila. V tem oficielnem komunikeju bi se predvsem naglasilo, da bo vlada izdala na red bo, da se bedo smele na državnih poslopjih odslej izobešati samo državne zastave. Dalje da ne sme nihče motiti državnih organov pri izvrševanju njihovih funkcij. Nadalje so v tem komunikeju postavili nove pogoje, katerim se naj Stjepan Radič podvrže, in sicer: glede njegovega govorjenja po shodih in glede njegovih izjav, sploh glede njegovega nastopanja. Ta komunike je imel popolnoma obliko nekakega hišnega reda Stjepana Radiča, kateremu se predpisuje, kdaj sme in kdaj ne sme govoriti, kaj sme, kaj ne sme govoriti; sploh se uravnava njegovo javno življenje, kakor da ie pod kuratelo. Radič odkloni pogoje radikalov. Radikalni ministri so to poročilo, ki naj bi izšlo kot oficielen vladni komunike, izročili Radičevim delegatom, na kar se je vršilo v skupščini posvetovanje Radičevih prvakov. Na tej seji je Radič odločno odklonil takšen način ravnanja z njim. Kljub prigovarjanju je ostal trdovraten. Odklonil je vse, kar se tiče zagrebškega incidenta in vse, kar se tiče njegove osebe. V ta komunike je hotel spraviti svoje zahteve in pogoje glede vladnega dela, da bi na ta način izgledalo, kakor'da so radikali krivi izbruhu krize in njihovega ne-delovanja. Stjepan Radič je v tem smislu sestavil poseben komunike. V spremstvu Pavla Radiča ga je okrog sedmih odnesel v predsedništvo vlade, kjer se je med tem časom vršila seja radikalnih ministrov. Seja radikalnih ministrov je bila zelo burna. Pripovedujejo, da so dali posamezni ministri ogorčeno duška nerazpoloženju proti Radiču in da je Simonovič parkrat energično udaril s pestjo ob mizo ter zahteval od tovarišev, da končno s Stjepanom Radičem obračunajo. Pogajanja so razbijejo. Stjepan Radič je prinesel svoj odgovor in ga izročil radikalom. Radikalni delegati =?o njegov načrt komunikeja odločno odbili in na ta način so se pogajanja prekinila. Značilen incident. Ko je Stjepan Radič odhajal iz sobe predsedništva, se mu je v predsobi dogodil značilen incident. Tam je čakalo kakih 15 radikalnih poslancev, da bi videli, kakšen bo izhod krize. Radič je po svoji stari navadi tudi nje pozdravil: »Zdravo kolegi I Živeli! Kako ste?« in jim je začel podajati roko. Kot prvemu je hotel podati roko radikalnemu poslancu iz Bosne Kosti Majkiču. Ta pa je njegovo laskanje odločno odklonil in mu zabrusil v obraz: »Idite, niste dostojni, da pružite ruku poštenem čovjeku. Vi lopov! Lažov! Pet-Ijanče! Pol i lički majmun! Gubite se odavle!« Stjepan Radič je ves presenečen nad takšnim prijateljskim odzdravom prebledel in trenutno obstal. Nato je hitro odšel s svojim večnim spremljevavcem Pavlom Radičem. Bil je skrajno redkobeseden in nikakor ni hotel dati nobenih izjav. Videlo se je takoj, da s svojo akcijo ni imel uspeha, kar je potrdilo tudi to, da najbrž še ne bo odpotoval, čeprav se je prej mislil še nocoj vrniti v Zagreb. Kmalu na to so prišli radikalni poslanci in vsi veseli pripovedovali časnikarjem o incidentu ter proslavljali možatost Koste Majki-ča. Incident, ki je po svojih izrazih verna slika belgrajskega parlamentu, je vzbudil vsesplošno veselost in obenem obsodim. Okrog osmih so se pričeli razhajati tudi radikalni ministri. Vsi so izjavili, da so se pogajanja razbila in da se je Uzunoviču oo- verila naloga, da o tem obvesti kralja. Šel>oucmh Postav, ki so zbor Glasbene Matice je pod vodstvom g. Puša ; ™ v naCrtu- Vedno nedosegljivo v kakovosti osfaije Schlcht-ovo znamke -Je Kajti nič na svetu nas ne more napotiti, da poslabšamo naše najboljše, kakovost našega mila. Mogoče bi nam bilo poceniti naše Jelenovo milo s tem, da bi ne porabljali „tako dobre" surovine. Ne storimo tega, kajti nam ni samo na tem, da proizvajamo B dobro milo", temveč nam je na tem; da proizvajamo najboljše milo! & Lukežov sejem. V ponedeljek dne 18. oktobra bo tu kramarski in živinski sejem, ki se imenuje najboljši vsega leta. Ta dan priženejo kmetje živino iz vseh krajev, kramarjev se pa tudi nabere toliko, da segajo kolibe do šole ali Društvenega doma. Lansko leto je priredila podružnica Kmetijske ddružbe tudi razstavo, ki je zelo lepo uspela. Srečke loterijo Društvenega doma, katero bodo ljudje gotovo tudi radi kupovali, se dobijo v konzumu. z^z Uradni dan okrajnega glavarstva se bo vršil 20. t. m. popoldne v občinski pisarni kot po navadi. Prebivalstvu je priporočati, da si išče nasvetov tu, da ne bo imelo nepotrebnih stroškov za pota v Laško. Shod oficirjev, vojakov in invalidov. Zveza vojakov iz svetovne vojne priredi v nedeljo dopoldne ob 9 shod rez. oficirjev, vojakov in invalidov. Vinska trgatev bo v nedeljo popoldne ob 4. uri v Društvenem domu. Prirede jo naši delavci, organizirani v Strokovni zvezi rudarjev. Trgatev se vrši v veliki dvorani in se v ta namen postavijo posebna stojala. Pridite brat! Divji prašiči. Kakor znano, je v Pohorju in nad Plešicem še mnogo divjih svinj. Letos pa je ta zverjad naravnost predrzna. Nekaterim posestnikom iz pustih Lošč so divji prašiči uničili cele njive koruze. Marsikdo je že prišel poskušat nanje svojo lovsko srečo, a se le redkokdaj posreči katero ustreliti. Šola na Senovem je razširjena v šestrazred-nico. Po številu je pa toliko otrok šolarjev, da morata imeti prvi in drugi razred vzporednice. To šolo obiskujejo po večini rudniški otroci, a sc opaža, da imajo otroci dobro vzgojo v šoli bodisi glede učnih uspehov kot celotnega obnašanja. Čast taki šoli, ki v resnici deluje za vzgojo in blagor mladine! koliko prošenj, zahtev, pritožb nosi s seboj v Belgrad, kjer hodi od ministra do ministra, se ne b<1 čudil, če večkrat zboli; toliko delo uniči namreč tudi jekleno živce, kako ne bi pot^u tudi njegovih, ki .je prestal že toliko hudih bolezni. Želimo mu uimskorajšnjega ozdravljenja. »Smrt klerikalne B(ranke» — tako so zapisale v svoji zadnji številki neodvisr.e »Naše no-vine;. Popolnoma po »Jutrovem» receptu, ki nepretrgoma govori o razpadanju, propadanju, koncu in smrti lclerikalizma v Sloveniji, zlasti pa o njegovem žalostnem poginu v Prekmurju, kjer mu -bije mrtvaški zvon». Kot vidne znake smrti navajajo >Naše novine» volilni iz/id za trgovsko zbornico, protestni sohd v M. Soboti (29. avgusta), katerega se je udeležilo — mimogrede povedano — do 5000 ljudi in dr. Koroščev shod v Brežicah, na katerem so tudi naši neodvisni gospodje našteli z »Narodnim dnevnilcom> vred le 100 ljudi. — Nam se tako pisanje ne zdi čudno. Od ljudi — pripomnimo, da jih je zelo malo in nimajo v nobenem oziru odločilno besede — ki so napadli ves slovenski narod in več ali manj prikrito še sedaj napadajo Slovence, pri tem pa govorijo o ljubezni, ki bi naj vladala med vsemi narodi in od ljudi, ki gojijo najhujše sovraštvo do človeka, kateremu dolgujejo skoraj vsi brez izjeme večjo ali manjšo zahvalo, drugega ne moremo pričakovati. Vemo, da so smrtni sovražniki Slovenske ljudske stranke, zato razumemo, zakaj take vesti o njej. Zagotavljamo pa gospode, da s pisanjem o »smrti klerikalne stranko nje same nikoli ne uničijo. Tudi v Prekmui 'ju ne, ker ime napadanega in na politično smrt obsojenega poslanca Klekla še vedno več pomeni med narodom, kakor vsi neodvisni voditelji skupaj. Ljudstvo pač ve, kdo dela in kdo le piše. Tombola. V nedeljo dne 17. oktobra se bo tu vršila velika tombola Kat. izobr. društva. Med dobitki e kompletno pohištvo, novo kolo, 2 sežnja bukovih drv, sod vina, več svilenih rut, raznega blaga za obleke itd. Radi naštetih dobitkov so tomboljske karte že delno razprodane in vsak, kdor hoče poskusiti srečo, naj si jih pravočasno oskrbi,da mu ne bo morebiti pozneje žal. V slučaju lepega vremena se bo vršila tombola na prostem na telovadišču za Kat. društv. domom. Po tomboli sledi v obsežnih prostorih društv. doma družabni večer z uprizoritvijo burke »Miha drzni zrakoplovec». Sodeluje mladinska godba iz Maribora. Na veselo svidenje I Prosvcta. Po trudapolnem telesnem delu, Id ga opravlja ljudstvo poleti, si tedaj ne more privoščiti zadosti duševne hrane; ne utegne brati dobrih knjig, časopisov, kakor tudi ne more obiskovati društvenih prireditev, ki mu služijo v pouk in razvedrilo. Ker se pa sedaj približuje zima, z njo dolgi zimski večeri, bi nasvetovali, da se ta čas uporabi za čitanje dobrih knjig, katere nudi proti mali odškodnini bogato urejena knjižnica Kat. izobr. društva v Kat. društ. domu. Vsestranska delavnost članov naših prosv. organizacij pa nam jamči, da nam bodo nudili v letošnji gleda- zapel »V Korotan» in »Kaj ti je »Mojca> Osmo-šolec Berkopec je deklamiral Neubauerjevo »Zatiranim bratom ob šestletnici plebiscita*. Prireditev' je bila zelo obiskana. Za oškodovano po povodnji! Združeni odbori žensko podružnice Ciril-Metodove družbe, Kola jugoslovanskih sester in narodnega krajevnega odbora Rdečega križa v Novem mestu priredijo v nedeljo dne 17. oktobra v Novem mestu nabiralni dan za poplavljence v Sloveniji. Razpečavali se bodo bloki z odkupnimi listki po 1 Din 5 Din in 10 Din. Naproša se prebivalstvo, da pokaže svoje razumevanje za to človekoljubno akcijo in se odkupi vsak po svojih močeh v prid nesrečnim žrtvam. Lepih solnčnih dni se vesele naši vinogradniki, kateri začno v drugi polovici meseca spravljati letošnji vinski vridelek, ki pa je radi prejš-njh vednih vremenskih katastrof zelo slab. Premnogega kmetovalca že skrbi, kako bo radi slabe letine, ki mu je vzela vir dohodkov, oskrbel za zimo svojo družino in plačal davke. Slov&nslka Icrafi na G. Klekl bolan. Zvedeli smo, da je s- posl. Klekl zbolel.Dne 4. oktobra je odpotoval v Hel-grad, a se je kmalu vrnil in je moral v bolniško I esteljo. Kdor ve, koliko ima g. poslanec poslov in skrbi, koliko strank vsak dau. ko ie doma, in Vinica. V nedeljo dne 10. t. m. je priredila naša orlovska družina telovadno akademijo s prav lepim sporedom v »Domu« pri g. Benetiču. Pevski zbor pod vodstvom g. Sevnika je zapel dve pesmi: Sattnerjevo »Studenčku« in Hribarjevo »Slovo od lastovke«. Lepo izvajane so bile proste vaje članov in članic, do solz ganljive pa simbolične vaje članic »Slepčeva tožba« po pesmi »Le enkrat bi videl...« Za nameček je dramatični odsek vpri-zoril_ dve šaljivki »Pred sodnikom« in »Trije učenjaki«. S to akademijo se je orlovska družina obenem poslovila od svojega duhovnega voditelja g. župnika P. Cirila Lekšana, ld zapusti še ta teden po triletnem pastirovanju našo župnijo in odide na novo župnijo v Ormož na Štajersko. G. župniku se tem potom zahvaljujemo za ves njegov trud in delo in mu kličemo še zadnji »Z Bogom« in Bog živi! Orel " Odsekom ljubljanskega orlovskega okrožja. Tehnični tečaj za odsekovne načelnike in vaditelje se bo vršil v nedeljo dno 24. oktobra v telovadnici Ljudskega doma v Ljubljani. Pričetek ob pol S zjutraj. Poleg osnovne tehnične tvarine se bo vodilo na tečaju tudi nove proste vaje za 1. 1927, Udeležba za dva vaditelja iz odseka obvezna. Orlovski odsek Ljubljana-Sv. Peter. I. seja pripravljalnega odbora za Miklavžev večer se bo vršila v nedeljo dopoldne ob 10 v prostorih Prosv. društva. Bratje, ki so obljubili sodelovanje, se pozivajo, da se seje zanesljivo udeleže. "Darovi Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, WoV fova ulica 12 so darovali: g. Kramar, Ribno 10, Volaučnik Janez. Jezersko 10; g. čižek Josip, Ja-renina 10; Kolo jugoslovanskih sester, tu 20; žup-ni urad Sv. Križ 20; župni urad Št. Janž 20; gt Anton Podvinski, Zavrče 10; županstvo občino Gor. Logatec 100; neimenovani 100; župni urnd Zagorje 25; Gartner Fran, Planina 20; Toman Ivan, Vojnik 20; Poljak M., Sostro 10; Kušar Fran, Mengeš 30; Davorin in Klementina Vukšinič, Velika Nedelja 40; Vovko Fran, Sv. Peter 20; dr. Dragotin Lončar, šef prosvete, tu 1000 Din, ki jih je prejel iz neke sodne obiavnave. Vsem plemenitim darovalcem naša iskrena hvala. — Odbor. Jz sameva žita ne morete kuhati kave. Dober in krepak okus dobite šele,ako upohrebtfe PfaraBranckov bavni piidatek Pijača s Pravim FVancKom Vas zamore sralno za do vol ie vari. ______jLzmQti ^avi na V5a^ nQčin spada Pravi Franck. iifii Kulturni pregledi m murne, hem—bb Mag—m CfuMfanslco gledilče DRAMA. Začetek ob 20. uri £7C~rr. 16. oktobra, sobota: J0Y, premijera. Red B. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 16. oktobra, sobota: GROFICA MARICA. Red D. • Tremijera Galsworthyejeve igro »Joy« bo v ljubljanski drami nocoj ob 8. Naslovno vlogo igra ga. Šaričeva. V glavnih vlogah sodelujejo gg. Matija Vera, Medvedova, Levar, Rogoz, Jan. Režira g. M. Pugelj. »Grofica Marica« za abonente reda D. Danes »večer se pojo v običajni zasedbi »Gro&ca Marica« za abonente reda D. DRUGI BREG. Prama v treh dejanjih. Spisal Jaroslav Hilbert. Poslovenil Fr. Albert. Režiser Milan Skrbinšek. Podrobno vsebino te drame smo brali že pred gfrvo uprizoritvijo v soboto 9. t. m. Malo sodobnih del je, ki bi nas tako živo zanimala in resnično ogrela in bi bila v svoji obliki tako nevsiljiva, kakor je Drugi breg iz zadnjih let bi primerjal z njo samo še Galsworthyjevo Borbo, čeprav je starejša. Revolucionarna snov, ki tako rada dela s smodnikom, skrivanjem, ječo, krvjo in množico, je tu samo osnova za socialno-moralno tezo, ki se reši brez teorije, iz skrivnostnih globin duše. To daje tej drami vse notranje in zunanje življenje. Pred našimi očmi se materialistična revolucionarna borba proti kapitalistični reakciji zdrobi na višku svojih uspehov. Junak dejanja gre preko junakov teorije in zdrobi v grozi svojega dejanja teorijo. Dr. Hron, poslanec in voditelj revolucionarne stranke, strasten teoretik radikalnega realistično socialnega reda, vzgoji sebi enakega sina. A sin je več kot oče. Ustreli predsednika republike in zbeži. Zločin začne sam govoriti, glasi se od povsod, najgrozneje iz srca atentatorja samega. Hrenovega sina primejo; v smrt mora. Tedaj začno svoje delo skrivnosti v človeku, vera v drugo življenje, misel na ono na drugem bregu. Mladi Hron prezira življenje, vdan in veren gre — na drugi breg. — Po svoji posebnosti je ta drama krepak moderni eklekticizem, ki ga sestavljata tradicionalni formalizem teze in metafizika, svojstvena nuhu ruskih mislicev in oblikovavcev. Marsikak odrski učinek je doma tudi pri izrazitih simbol istih. Pisatelj je revolucionarno snov v prvem dejanju prehitel z naglimi poudarki in takoj prešel v notranjo dramo, ki je mojstrstvo prve vrste. Vse dogajanje od tu naprej je ravnanje nepoznanih nasprotnih sil, ki se začno pojavljati v navidez tako trdno zgrajenem materialnem svetu. Začetek in konec je pisatelj zvezal v usodno tragično presenečenje, ko je Hronove strastne besede o veri zaobrnil • smrtnim poslanstvom njegovega sina, izročenem po katoliškem duhovniku. To mesto na koncu je nekoliko preveč raztegnjeno. — Sijajno dramatično Balogo je g. Skrbinšek kot režiser razrešil z peliko plastičnostjo. Mogoče je imela predstava v pčeitku le prehiter, nekoliko preoster tek; nekateri teravci — zlasti Jan — so pri tem uporabljali še olmsko utrgp.nost, ki napravi igro še bolj nervozno. Glavni osebi, starega in mladega Hrona sta tvorno odigrala g. Levar in g. Jan. G. Levar je v teh postavah že trden in preiskušen, g. Jan pa je s to vlogo vnovič potrdil upe, ki jih imamo vanj. To je bil uspeh, ki mu gre prvo mesto. Tudi ostala igra je bila v celoti zelo dobra. Gdč. J e ž k o v i fe tragično navdahnjene vloge prilegajo, in se je V tej vlogi dobro počutila, pozna pa se ji še začetnica. Ga. Šaričeva s Pavlo podala kakor navadno izdelano in diskretno igro, ki pa ni zahtevala posebnih nalog. G. Cesar vlogi Vaclava S dovolj realistično zlil. Oster tip je bil Sonnen-al g. Sancin. Posebno značilne tipe poslancev so piodali gg. Jerman, Danilo, Lipah, S m r k o 1 j. Tudi gg. Peček, Drenovec in Gregor in So bili dobri. Fr. K. SKOPUH. ©medija v petih dejanjih. Spisal Moliere. Poslovenil F. Juvančič. Režiser prof. O. Šest. Osnovni motiv skrinjice z denarjem, ki jo je jtakopal skopuh pred tatovi in mu jo izmakne pretkani sluga, je Moliere posnel po Plautovi komediji Aulularia. Tudi spor med očetom in sinom radi istega dekleta je tipični obraz iz pozne grške in Štore rimske komedije. Antični snovi je oskrbel Moliere francosko meščansko preobleko, debelo naivno komiko in precej žive sodobne osti. Sicer pa francoska umetnost stare grobe surovosti tukaj ni dovolj dobro prekrila, kljubtemu da je Moliere Krm za Francoza prav plavtinsko sočen. Središče *se komedije je slovita podoba skopuha Harpa-eona, rafinirano zlit značaj, ki še danes gledališče livo zanima. — Režiser je s sceno dal igri srisokobaročni izredno reprezentativni okvir, ki pa Ebuja samo spomin na historično dobo, dočim ni bistveno spojen z igro samo. Scena je tu samo oder, na katerem se igra Molierova igra; na njem bi se lahko vršila tudi vsaka druga. — Na Skopuha opominjajo samo močne železne ograje na oknih, ki niso v slogu, in pa z grobo prevleko odeto pohiti vo. Igranje v celoti ni bilo stilno zaokroženo, jjlasti proti koncu ne; skleipni prizori, kjer nastopijo Anzelm, komisar in pisar, so padli popolnoma je okvira. Prav radi grobe domačnosti nekaterih jgravcev je igra mimo svoje posebnosti tako spominjala na grobo prvotno snov stare burke in ni bila prava francoska klasična komedija, premalo je bilo kulture. Tu sem se spomnil na Putjato. — Skopuha Harpagona je igral g. R o g o z. Njegovo zunanjost je določala izborna tradicionalna maska, njegova igra je podala z velikim trudom in pre-mišijenostjo izraženi značaj; zlasti v začetnih pri-iorih in v monologu jo bil na višku. Poleg njega so bili v okviru igre še gdč. Vida, ga. Medvedova, g. Jan in g. Peček. Gg. Plut, Povhe ln Osipovič fo podali Hnrpagonove tfnfcbnike e precej pestro komiko, f. K. Mariborsko gledišče 16. oktobra, sobota ob 20: VERONIKA DESENI- ŠKA. Premijera. Otvoritvena predstava 17. oktobra, nedelja ob 20: MORALA. Premijera. 18. oktobra, ponedeljek: ZAPRTO. Mestno sledafišče v Ptuju. Prva redna sezona 1926-27. Upravnisvet: Dr. Ivan Fermevc, predsednik; Saša Skaza, upravitelj; I. šterk, blagajnik; Valentina Kanklerjeva, tajnica; Vato Bratina. artistični ravnatelj. Artistični zbor: Valo Bratina, glavni režiser in scenograf; prof. Miroslav Gorše, Mirko Kaukler, Saša Skaza, režiserji; ravnatelj Glasbene Matice I. Pahor, vodja petja in godbe; telovadni učitelj St. Jurko, vodja plesov; prof. Jaldiel, slikar. Igralke in igralci: Dame: Gabrijelčičeva, Gregoritiova, Kocmutova, Komačeva, Komavlijeva, Kostanjevče-va, Kražnerjeva, Luknerjeva, Majerjeva, Majžerjeva, Megličeva, šentjurčeva, šinačeva in AVagnerjeva. Gospodje: Bratina, Dolinšek, prof. Gorše, dr. Horvat, prof. Jaldiel, Job, Kaukler, Kostanjevec, Kra-šner, Christof, sonnik Malešič, Pavko, Pertekel, Prek, Rabič, Skaza, prof. Sila, Šentjurc, Šuler, Zupančič. Komparze tvorijo člani Dramatične šole. Petje oskrbe člani Slov. pevskega društva v Ptuju, godbo pa salonski orkester. Tehnični aparat: I. Krašner, razsvetl je valeč; I. Pavko, gospodar; I. Paulič, frizer. Nadaljnje prijave gospodov in dam, ki bi imeli smisla za gledališko umetnost in veselje za sodelovanje pri predstavah, sprejema gledališka uprava. R e p e r t o a r n i načrt: So-phokles: Ojdipus (496—406); Pasijon: (srednji vek); Shakespeare: Hamlet 1564—1616; Moliere: Namišljeni bolnik 1622—1673; Schiller: Razbojniki 1750—1805; Zola: Ubijač 1840—1902; Strindberg: Oče; Wedekind: Pomlad prihaja 1864—1918. Klasična dela: Ojdipus, Hamlet, Razbojniki. Literarna dela: Oče, Greh, Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Literarna ljudska dela: Hlapci, Dnevi našega življenja, Pomlad prihaja, Namišljeni bolnik, Magda, Gozd, Vstajenje, Tajfun, Morala gospe Dulske, Ubijač, Svet, Težke ribe, Kamela skozi uho šivanke. Bratje sv. Bernarda. Zabavna ljudska dela: V Ljubljano jo dajmo, Deseti brat, Divji lovec. Otroške igre: Peterčkove poslednje sanje, Pogumni krojaček, Tr-njulčica, Botra smrt. Iz pričujočega programa se bodo črpala dela za tekoči repertoar. Otvoritvena predstava v ponedeljek 25. oktobra 1926. Ivan Cankar: Hlapci. Tako se glasi repertoar Mestnega gledališča v Ptuju, ki obeta, da bo povzdignilo predstave nad nivo pokrajinskih mest. Lepo in hvalevredno delo, ki mu želimo obilo uspeha. Koncert Ljubljanskega zvona. V ponedeljek dne 18. t. m. se bo vršil v frančiškanski cerkvi cerkveni koncert pevskega zbora »Ljubljanskega zvona» v počastitev spomina umrlega staroste slovenskih skladateljev ter najbolj popularnega svetnega in cerkvenega komponista Antona Foersterja. Koncertni spored izvajajo ravnatelj Stanko Premrl (orgle), gdč. Špelca Ramšakova (sopran-solo), celotni pevski zbor »Ljubljanskega zvona* in pa orkester orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske. Vsi pod vodstvom neumorno delavnega zborovodje zvonašev g. Zorko Prelovca Spored sam obsega tri skladbe Foersterjeve in pa razno orgelske koncertne komade, ki so po večini delo znamenitega skladatelja Arigo Bcito. Spored, Anton Foerster in sodelujoči, predvsem pa agilni Zvonaši zaslužijo vso našo pozornost ter obilen poset tega cerkvenega koncerta. Pripominjamo, da je vstopnic vseh vrst in cen še dovolj na razpolago v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cene so nižje kot običajne koncertne. KONCERT PEVSKEGA DRUŠTVA »SLAVEC* V NOVEM MESTU. Preteklo nedeljo je priredilo pevsko društvo •iSlaveo iz Ljubljane pod vodstvom g. profesorja Josipa Brnobiča v dvorani novomeškega Narodnega doma koncert narodnih in umetnih pesmi. Program je bil dokaj pester, zlasti kar se tiče narodnih pesmi; vendar bi pa bilo želeti, da bi si bil pevovodja izbral iz naše baš v zadnjem času ne ravno prerevne zborovsko literature krepkejše skladbe, ki bi imole višjo umetniško ceno kot te, ki so jih izvajali, Zlasti jo to treba naglasiti za umetne pesmi. Pa tudi pri narodniih pesmih smo nečesa pogrešali: zdele so se nam vse preveč podobne med seboj. Ali je bil vzrok lega občutka v manj srečno izbranih pesmih, ali v preenakomer-nem podajanju, o tem naj bi zbor razmišljal, ko si bo izbiral in študiral skladbe v bodoče. Ni nam mogla (narodna, pesem odpreti poti do ljudske duše onega kraja, kjer je pesem zrastla. In tako so ostale pesmi mrtve in so šle več ali manj vsakdanje mimo nas. Zbor je po številu šibak, saj ne šteje po številu preko 40 moči. Znatno moti neenakomerna r.asedba posameznih glasov. Alt je za zbor premalo številen, zato se zlasti v f utopi oziroma presiljuje svojo moč; vendar je — neznaten po številu — dokaj častno rešil svojo nalogo. Manj se je to posrečilo v nekaterih pesmih tenorji', ki je neenoten, razklan. Treba bo na vsak način tenor krepko vzeti v roko! Bas in sopran sta bila dobro zasedena, slednji tudi glasovno najboljši, vendar no moremo dovolj priporočati našim pevcem, da polagajo mnogo več važnosti na izobrazbo glasu. Vse preveč iz grla pojemo, brez resonanc. Zato so glasbvi praBtri, hrešoeH, brezbarvni, in vokali-zacija občulno trpi. Tu je treba z vso resnostjo na delo, sicer vsi drugi glasbeni pripomočki ostanejo brez efekta. Dinamiko je zbor dobro upošteval, treba mu bo pa vaje v crescendu in decrescendu. Tukaj leži ogromna izrazna sila, če se izvede na-tfiičiio. Tudi ngoKiko Slavec dobro pozna, ie žai, da jo jo pevovodja na neprikladnih mestih večkrat preveč povdnril. S tem je n. pr. Adamičevo »Zrelo žito* raztrgal in je enotnost pesmi trpela. Pa je vendar vedno še v veljavi načelo, da treba ustvariti enoten lik skladbe in da se na račun te enotnosti ne smejo preveč podčrtavati brezpomembne posameznosti Zato nam je bil čisto nerazumljiv ritardando takoj v drugem taktu omenjene pesmi — dekliške pesmi, kjer dekle prekipeva v mladostnem razkošju skozi vso skladbo. Tudi na nekaterih drugih mestih smo opazili isto. Izrecno pohvalno pa povdarjamo jasno izgo-varjavo, ki je bila, če izvzamemo nekaj slabših vokalov, odlična. Tudi disciplina zbora je na višku. Pesmi so bile naučene v potankosti in zelo skrbno: cel obširni program je absolviral zbor brez not in ravno tu je skrivnostna podlaga za krepak napredek zbora. Trudaljubivost nujno rodi uspehe. Da jih Slavec danes ne more še v izobilju pokazati, je čisto razumljivo, saj je zbor v sedanjih pevcih mlad, vendar kaže mnogo pogojev za napredek. Želimo mu, da živi in se razvija krepko naši lepi pesmi v ponos. Operni tenorist g. Svetozar Banovec s svojim mehkim, zelo prijetnim organom ni bil razpoložen in pesmi, ki jih je lepo zapel, ni doživel. Vzrok je bil — sam Bog vedi kakšen — ali če so bili vzrok Novomeščani, ki imajo za marsikaj drugega smisel, a za duševni užitek bore malo, potem naj bo g. Banovec potolažen, da se je že nekajkrat drugim opernim pevcem v Novem mestu podobno primerilo: da je bila namreč dvorana bolj prazna, kot sedaj. To ugotovitev naj si Novomeščani utak-nejo za klobuk! Kadar bo pa prijel Irak »Tausend-kiinstler» razkazovat svoje neumetnosti tedaj pa čast dolenjski melropoli. G. Banovca in ženski zbor je spremljal na klavirju s fino igro g. Lipovšek. Instrument dela sramoto Narodnemu domu in Nov. mestu, vendar se je vsaj za povprečna ušesa vse nekam zabrisalo in hvala Bogu ni bilo preveč čuti njegove višje lege, kar štejemo g. spremljevalcu v zaslugo. »Slavcu* se za lepi večer toplo zahvaljujemo. Za mesec november (vsi svetniki, verno duše. sv. Cecilija) priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom-Foorstor, Requiem za moška zbor 8 Din. Foerster, 7 pogrebnih pesmi za meš. zbor 10 Din. Hladnik, Requiem za en glas in orgle 16 Din. lil,-dni k, Recjuiem op. 34 za troglasci mešani zbor ali za en glas in orgle. Marolt, nagrobnice za moški zbor, vez. 20 Din, broš. 16 Din. Premrl, pesmi svetnikov za mešani zbor. Partitura 12 Din, glasovi po 6 Din. Poleg drugih svetniških napevov obsega zbirka tudi lepo pesem vseh svetnikov in sv. Cecilije. Sattner, svetniške in prazniške pesmi za mešani zbor in orgle, II. zvezek 16 Din. Nova knjiga pesmi Alojzija Gradnika. Izšla je' najnovejša zbirka pesmi Alojzija Gradnika v založbi »Jug» v Ljubljani. Knjiga nosi naslov »De profundis». Naprodaj je v vseh knjigarnah. Cena broširanemu izvodu 30 Din. »Naš dom« prinaša v 10. štev.: Ob sedemsto- letnem spominu viteza božjega (Ksaver Meško) _ Kmetska prosveta (Dr. Karel Capuder) _ Jožef Pavlin: Sv. Frančišek (slika) — Splavarska (Sa-vinka) — Evharistični kongres v Chicago (Prof. Iv. Bogovič) _ O narodni noši v Savinjski dolini (Dr. Fr. KotnikJ — Narodna noša v Savinjski dolini krog ,1. 18(0. (slika) — Prosvetne naprave v Londonu (Vinko Zor) — Čitalnica v Britskem muzeju v Londonu (slika) — Georgine (Dr. Iv. Dor- nik) — Ko so žarele zarje ... (Višavska) _ Tatjc (Matko Krevh) — S pisanih polj — Društveni no-vičar — Lepa knjiga. — »Naš dom« list za ljudsko prosveto, izhaja vsakega 15. v mesecu. Naročnina za vse leto 20 Din, uprava v Mariboru, Aleksandrova c. 6/1. Sedaj pa se WI5!s. Wills, oni Wills, Iti so se ga tako bali, je prišel za Demnseyem na vrsto. V Bostonu se ie boril s Sharkeyem in je bil v 13. rundi diskali-ficiran. Zgubi) bi bil ludd brez diskvalifikacije, v vsem boju je bil slabši kot Sharkey, pa je bil ta šo okoli 13 kg lažji. V 2. rundi so ga prvič posvarili, v 4. rundi je bil že »groggy» (od udagjev pijan in na tem, da je k. o.). V 5. rundi mu je Sharkey pretrgal ustnico, v 6. rundi ga je rešil pred k. o. samo gong. Zelo je krvavel; od 10. runde naprej ni skoraj nič videl. Sharkey se je divje boril in je skušal doseči k. o., pa ni mogel, Willsa je ščitila njegova izkušenost V 13. rundi je bil Wills diskvalificiran, ker se ni pravilno boril; zlasti, ker je pregloboko udarjal. Udarci smejo iti samo do pasu. Tudi je Sharkeya preveč za roke držal. Tako je izginil zopet eden kandidatov za bokserski prestol. Od leta 1919 naprej je preganjal Dempseya, pa ga ni dobil. Ko je Firpoja in tudi Maddena premagal samo po točkah, je bilo jasno, da »čnii panter» ni več stari orjak. Zadela ga je Dempseyeva usoda, predolgo je počival. Večkrat so mu rekli, naj se bori s Tunneyem namesto z Dempseyem, pa se ni hotel, iskal je samo I)empseya. Tex Richard ga pa ni moral in je poslal v boj proti Dempseyu Tunneya. Sedaj je Scharkey kandidat, za njim Munn, Persson in morda Diener; sčasoma. S Personom se bori v januarju Dempsey, z Munnom v novembru Diener. Wills jo rojen leta 1892, ni torej 45 let star, kot pišejo nemški listi. Zamenjajo ga morda z Johnsonom, ki jih ima že čez 45. Wills boksa od leta 1911 naprej, vrsta njegovih uspehov je rekordna. Od 1914 do 1922 se je 14 krat boril s Samom Langfordom. Ta jo tudi črnec. Je čisto drugačen kot drugi bokserji, majhen, samo 168 cm visok, a izboren. Sam je Willsa dvakrat potolkel k. o., enkrat v 14., enkrat v 19. rundi; VVills Sama enkrat v 6. rundi; nekoč ga je 7. rundi prisilil, da je odnehal. Od ostalih 10 rund je dobil VVills 4 po točkah, 6 jih je bilo neodločenih. Najuspešnejši črni bokser mlajšega rodu jc sedaj GodIrey, Stvar s kaldrmino. Maribor, 15. oktobra, Mariborski socijalni demokratje skušajo v zadnjem času s skrajno brezvestno demagogijo iu lažjo izkoristiti stanovanjsko bedo v svoje politične namene. Socijalistični govorniki so začeli nepoučeno javnost farbati z zadevo o kaldrmini, ki je njim samim dobro znana, a jo nalašč zavijajo in ljudskim masam predočujejo v napačni luči. Da bo enkrat konec te brezvestne demagogije, ki jo uganjajo socijalni demokratje s kaldrmino, raj^laša mariborski g. župan v imenu mestne občine to la uradno ugotovitev: Ker ce zavaja javnost v zmoto, da občina raje potrosi 4,000.003 Din za tlakovanje baje nepotrebnih cest, namesto da bi s tem denarjem zidala stanovanjske hiše, se uradno ugotavlja sledeče: Zakon o kaldrmini z dne 16. dec. 1911 odreja, da je kaldrmina posebna taksa, katero pobirajo carinarnice od vse uvozne in izvozne robe v korist onih občin, v katerih se carinarnica nahaja. Ta posebna taksa se steka v »upravo fondo-va« v Belgradu in se sme uporabiti izključno samo: a) za. tlakovanje in za vzdržavanje tlaka v onih ulicah, ki vodijo neposredno k carinarnici in carinskemu skladišču ter za tlakovanje dvorišča carinarnic; b) za učvrščenje in napravo pristaniščne obale pri rečnih carinarnicah; c) za zgradbo ograje okoli carinarnega skladišča. Vsaka druga poraba je po zakonu izključena. Ako bi se hotelo kaldrmino drugače uporabiti, bi se moral zakon o kaldrmini ukiniti in nadomestiti z drugim novim zakonom. Denarja nima na razpolago občina, ampak »uprava fondova«. Za izvršitev teh del je predpisano postopanje po predpisih zakona o držav-nem računovodstvu in zakonu o zgradbi javnih zgradb. Ako so vsi pogoji izpolnjeni, dovoli izplačilo ministrstvo financ, a izplačilo samo vrši uprava fondov po dotični carinarnici in to z ozirom ha napredovanje dela. Po dolgoletnem trudu in po intervenciji najrazličnejših faktorjev se je občini posrečilo, da je ministrstvo financ v principu dovolilo izplačilo in da je ministrstvo za zgradbe odobrilo načrte in da delo lahko izvrši mestna občina v lastni režiji po izpolnitvi nekaterih pogojev. Ako bo javnost sedaj naglašala, da ta k-datek ni potreben in naj bi se denar raje uporabil v stanovanjske svrhe, se lahko pripeti, da ministrstvo svoj odlok prekliče in da ostane kaldrmina, do katero ima pravico občina mariborska, v Belgradu. V tem slučaju bi bila občina ob glavnico 4,000.000 Din, kateri bi prišli v dobro delavcem, obrtnikom in s tem tudi celi občini in to vsled demagogije neodgovornih in brezvestnih elementov. Dr. Leskovar, s. r., župan. V Križankah pri novi maši v nedeljo 17. t m. ob 10 bodo peli: Rihar-Kimovec: Novi rnašnik- A Foerster: Veni sanete Spiritus; M. Brosig: Missa solemnis in Il-mol; A. Zangl: Graduale: Locus iste; W. Mozart: Po ofertoriju: Ave iver um- Fr Witt: Te Deum v C; Tantum ergo za sopran'solo mzbor. Vse točke s spremljevanjem inštrumentov. Slovensko planinsko društvo liaznanje, da ie Erjavčeva koča na Vršiču zatvorjena. Spodnja koča na Golici m Kadilnikova koča vrh Golice sta oskrbovani do nadaljnjega vsak praznik in nedeljo ter prejšnji večer. Malnerjeva koča pod Črn0 prstjo je otvorjena in oskrbovana do preklica. Celo zimo estanejo odprte sledeče naše postojanke: hotela Sv. Janez in Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, koča v Kamniški Bistrici, Dom m Krvavcu in kooa na Veliki Planini. Vse druge postojanke Osrednje« odbora so zaprte. Naznanila Strokoma zveza javnih nameščencev ima da. nes ob 20 redno odborovno sejo v kleti konzum-nega društva, Kongresni trg 2. — Tajništvo. »Organizacijo javnih nameščencev, so-mialjemkov SLS«, ki do sedaj še niso poravnali do 31. decembra 1925 predpisani znesek na članarini, vabimo tem potom v smislu dopisov z dno 21. maja t. 1., štev. 15, da to store — eventuelno v obrokih — do 31. oktobra t. 1. Oni člani, ki bi to dolžnost do tega dne ne izpolnili, bodo v 1. seii meseca novembra črtani. — Odbor. Poizvedovanja Izgubila sc je včeraj dopoldne od 10—11 od gostilno Turk v Streliški ulici, po Zrinjskega cesti, čez šentpeterski most do Martinove" ceste črna' usnjata listnica z večjo vsoto denarja. Pošten naj-ditelj se prosi, da jo odda na župni urad Sv. Peter aii Da na policijsko ravnateljstvo. Gospodarstvo Inž. Henrik M o h o t č i č : Beseda k letošnji trgatvi. Maribor, 15. X. 1926. Bliža se čas trgatve. Nestrpne?.1, katerim se z branjem grozdja mudi, bodo imeli zelo kisel pridelek, posebno v slabih legah in pri onih vrstah, ki ne bodo popolnoma dozorele. Peticniki si bodo pomagali s slajenjem mošta, da bodo mogli vina prodajati; siromaki se bodo morali zadovoljili s kislim . pridelkom, ki se bo dal težje vnovčiti. Zato je umestno, da se opozori vse zani-mance, da ni sladkor, odnosno slajenje edina rešitev pri letošnji trgatvi. Če bodt) letošnja vina tako zoprno kisla, je vzrok ta, da bodo imela vina mnogo svobodne vinske kisline. Vinska kislina je pa •mnogo bolj kisla kakor druge organske kisline, ki se nahajajo v vinu, ni kakor v njem raztopljeni vinski kamen. Če odvzamemo na kak posebni način vinu 6vobodno vinsko kislino, bo postalo vino bolj pitno, ker bo imelo bolj harmoničen okus. Podobno dosežemo sicer tudi z dodatkom sladkorja, ki prevre v moštu in ki poveča zato množino alkohola, kar pa ni všeč abstinentom, ki kažejo s prstom na nas, da zastrupljamo narod in pri tem uničujemo še sladkor, ki bi lahko služil v prehranjevalne namene. Zato bi toplo priporočal, da bi letos poskušali vinogradniki razkisavati vina tako, kakor je dovoljeno po našem veljavnem vinskem zakonu. Razkisuje se vino s popolnoma čistim kalcijevim karbonatom, ki se dobiva le pri povsem zanesljivih tvrdbah. Na kvaliteto kalcijevega karbonata naj se polaga največjo pažnjo, ker od kvalitete rabljenega sredstva zavisi tudi kvaliteta popravljenega vina. Razkisuje se samo na podlagi izvršene kemijske analize vina in sicer k večjemu en mesec po končanem vrenju. Koliko kalcijevega karbonata naj se rabi, odvisi od slučaja do slučaja in se bo dobilo od pisca navodilo na podlagi kemijske analize mladega vina. Tozadevni lani izvršeni poizkusi so se popolnoma obnesli. Kvaliteta razkisanega vina je bila taka, da je bilo že decembra prodano, medtem ko so čakali sosedje še dolgo na kupce. Pri tem ni rabil moj zaupnik nobenega sladkorja v kletarstvu! Naj zaveje nekaj novega duha v naše jjlm in pomagajmo si samii( pri neugodni ..trgatvi! s Komercijalizaeija - edin izhod za sanacijo naših železnic. V zadnjem času se mnogo govori in piše o sanaciji naših železnic. V splošnem se priznava,. da država ni sposobna voditi naše železnice tako, da bi odgovarjale splošnim interesom in da bi bile obenem rentabilne. Polagoma prihajajo tudi odločilni krogi v Belgradu do spoznanja, da tako ne moremo več naprej. Naše železnice propadajo od dneva do dneva, povrh tega pa ogromni kapital, ki je investiran v teh železnicah, ne nosi nikakih obresti, nasprotno naše železnice obratujejo z ogromnim deficitom. V prvih petih mesecih tekočega leta je znašal ta deficit nič manj kot 303 milijone dinarjev, kajti dohodki so znašali 885 milijonov dinarjev, izdatki pa 1188 milijo- nov dinarjev. Razmerje med dohodki in izdatki v posameznih mesecih je bilo sledeče (vse v milijonih dinarjev): januar doh. 158, izdatkov 182 (deficit 24), februar doh. 155, izdatkov 213 (deficit 58), marec doh. 211, izdatkov 286 (deficit 74), april doh. 185, izdatkov 262 (def. 77) in maj doh. 175, izd. 245 (deficit 70). Poleg tega pa šc letni dolg našega železniškega ministrstva stalno narašča. Za razdobje april-maj je bilo v proračunu predvideno 542 milijonov dinarjev dohodkov in 502 milijona dinarjev izdatkov, torej suficit od 40 milijonov dinarjev, faktičen rezultat pa je bil popolnoma drugačen; izdatki so se sicer držali v predvideni višini in so znašali 507 milijonov dinarjev, dohodki pa so mesto 542 milijonov dinarjev znašali le 360 milijonov dinarjev. Pri vsem tem pa naša železniška uprava večini privatnih družb, katerih železnice eksploatira, ne plača nikake odškodnine. Znesek, katerega bi državne železnice morale plačati tem družbam, se ceni na 500 milijonov dinarjev letno. Tako ne more iti dalje. Ne gre, da bi naši državljani plačevali davke zato, da se z njimi krije deficit naših železnic, ki nikakor ni potreben državi, ki ima, kakor se zatrjuje, najvišje železniške tarife v Evropi. Kar je drugod uspelo, mora uspeti tudi pri nas. Avstrija in Nemčija sta že davno komer-cijalhirali svoje železnice in v kratkem času se je pokazal uspeh. Komercijalizirane nemške državne železnice prispevajo iz svojega dobička mesečno 50 milijonov zlatih mark (675 milijonov dinarjev) za reparacije. Uspeh Nemčije in Avstrije je privedel tudi Francijo in Belgijo do spoznanja, da je treba železniško upravo postaviti na komercijalno podlago, kar se je tudi že izvedlo. — Pred kratkim so se ravno tako komercijalizirale tudi poljske železnice. Za sanacijo naših železnic je komercija-lizacija edina pot, ki vodi do cilja. V kakšni formi se izvede ta komercijali-zaciia žcleznic, je podrejenega pomena, glavno je, da se faktično izvede in ne samo na papirju. Spremeniti se mora predvsem način administracije in uprave, ki povzroča ogromno delo, katero pa ne nosi nikakega efekta. Zakon o državnem računovodstvu žene naše železnico naravnost v propast. Da pa se izvede popolna komercijalizacija je treba poleg sprememb v načinu administracije in uprave odstraniti vsak upliv v vrhovni državni upravi menjajočih se političnih strank na upravo železnic. Uprava naj bo v rokah nepolitičnih zastopnikov gospodarskih krogov in organizacij, ki bodo gotovo v medsebojnem sporazumu znali ščititi interese železnic, kakor tudi privatnega gospodarstva. Po tej poti bomo prišli tudi najhitreje in najsigurneje do velikega inozemskega posojila za gradnjo novih železnic. Švicarski posestniki srbske unificirane rente iz 1. 1895. zahtevajo plačilo v zlatih frankih. Leta 1895. je Srbija v svrho konsolidacije letečih dolgov in konverzije 5% železniških obligacij iz 1. 1881., 5% posojila iz 1. 1890. in nekaterih starejših posojil izdala 4% unificirano rento v nominalu 355,292.000 zlatih frankov (deloma tudi v markah in avstr. goldinarjih). Za obresti in amortizacijo tega posojila so bili zastavljeni dohodki srbskega državnega monopola. Ker plačuje Jugoslavija anuitete tega posojila v papirnatih frankih, so švicarski posestniki te rente — kakor poroča L'Infor-mation — osnovali poseben komite, ki je pravkar poslal v Belgrad tri zastopnike, ki bodo zahtevali plačevanje obresti in amortizacije v zlatih frankih. Švicarski posestniki te rente smatrajo, da so dohodki državnih monopolov dovolj visoki, da ga- rantirajo izplačilo anuitet v zlatu. — Če se Švicarjem (katerim se bodo gotovo pridružili tudi Francozi) posreči prisiliti našo državo na plačilo anuitet v zlatu, potem je pričakovati nove težke obremenitve naših davkoplačevalcev. Konkurz banke radi globe finančnega ministrstva. G. P. Rupčič, lastnik privatne banke Rupčič, je prijavil zagrebškemu sodišču konkurz, ker je bil s strani .finančnega ministrstva kaznovan z globo 300.000 Din radi tihotapstva srebra in nepravilnega poslovanja z devizami. Proti g. Rup-čiču se je delj časa vodila. preiskava radi tihotapstva srebra, ki pa se jc moralo ukiniti, ker se je izkazalo, da g. Rupčič s stvarjo ni imel posla. Stanje Narodne banke z dne 8. okt. 1926. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepajih razlika napram stanju z dne 30. sept.) Aktiva: kovinska podlaga 436.1 (+ 16.0), posojila na menice 1.294.1, na vredn. papirje 248.5. skupaj 1.542.6 (+ 13.4), rač. za odkup kronskih bankovcev 1.151.9, rač. začasne zamenjave 351.8, državni dolg 2.966.3, vrednost zastavljenih drž. domen 2.138.3, saldo raznih računov 489.7 (+ 71.5), skupaj aktiva 9.077.0; p a s s i v a : glavnica 30.0, rezervni fond 8.0, bankovci v obtoku 5.897^5 (+178.8), državne terjatve po rač. začasne zamenjave 351.8, državne terjatve po raznih računih 31.9 (+13.9), obveznosti po žiru 350.4, po raznih računih 185.8, skupaj 536.3 (— 91.6), terjatev države za zastavljene domene 2.138.3, ažija za kupovanje zlata 83.0, skupaj pasiva 9.077.0. Stabilizacija lire, francoskega in belgijskega franka. Iz Italije se poroča, da stabilizacijski nivo lire sicer ni določen, vendar se pričakuje, da se bo lira stabilizirala v relaciji 120 lir za 1 angleški funt (229 Din za 100 lir), kar bi odgovarjalo valutni politiki finančnega ministra Volpija. Zlata valuta se namerava uvesti šele pozneje. — Belgija bo v kratkem dobila stabilizacijsko posojilo v, znesku 75 milijonov dolarjev in nadaljnji kredit od 25 mil. dolarjev. Stabilizacija se bo torej v kratkem izvedla. — Francoska vlada trenotno še ne namerava pričeti z delom za stabilizacijo franka, ker je notranji in zunanji položaj tako miren, da ni nevarnosti za frank. Morganov devizni fond, ki se je pred meseci že popolnoma porabil, zopet hitro narašča. TStorza 15. oktobra 1926. DENAR. Zagreli. Berlin 13.475-13.505 (13.484-13.514), Italija 227.54—229.54 (224.50—226.50), London 274.40—275.20 (274.40— 275.20), Ne\vyork 56.56 den. (56.452-56.652), Pariz 165.55-167.25 (163-165), Praga 167.40—168.20), Dunaj 7.975—8.005 (7.975 do 8.005), Curih 10.9275—10.9575 (10.9275—10.9575). Curih. Belgrad 9.145 (9.1475), Pešta 72.425 (72.4375), Berlin 123.20 (123.1875), Italija 20.975 (20.825), London 25.1175 (25.11125), Newyork 517.50 (517.50), Pariz 14.90 (14.80), Praga 15.325 (15.325), Dunaj 73 (73.025), Bukarešt 2.75 (2.75), Sofija 3.74 (3.74), Amsterdam 207 (207.0875), Btu-xelles 14.58 (14.4125). Dunaj. Devize: Belgrad 12.505—12.545, Kodanj 188.20—188.60, London 34.84—34.44, Milan 28.57 —28.67, Newvork 707.35-709.85, Pariz 20.36 do 20.45, Varšava 78.45—78.95. — Valute: dolarji 705.25—709.25, lira 28.47—28.63, dinar 12.-1875 do 12.5475, češkoslovaška krona 20.92—21.04. Praga. Devize: Lira 136.925, Zagreb 59.61, Pariz 96.925, London 163.675, Ne\vyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJL Ljubljana. 7% invest. posoj. 73—74.50, vojna odškodnina 305 den., zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 194—197, Ljublj. kreditna 155 den., Merkantilna 91—98, Praštediona 865 do 869, Kred. zavod 165—175, Strojne 100 bi., Vevče 102 den., Stavbna 55—65, šešir 104—104, zaklj. 104. Zagreb. 7% invest. posoj. 72—72.50, agrari 42.50—43.50, vojna odškodnina 305.50—306, kana .305.50—306, nov. 308—309, Ilrv. esk. 100—101, Hipobanka 55.50—56, Jugobanka 92—92.50, Praštediona 865—870, Ljublj. kred itn a 155 den., Srpska 130—131, Šečerana 445—155, Gutmann 2-10—260. Slavonija 31—31.75, Trbovlje 300—303, Vevče 102 den. Dunaj. Don.-sav.-jadr. 814.500, Živno 721.000, Alpine 369.500, Kranjska industrijska 485.000, Trbovlje 395.000, Hrv. esk. 150.000, Leykam 122.000, Hip. banka 70.000, Slavonija 37.500. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske, smreka, jelka, 20 mm monte, fco meja, 3 vag., 470, 480, zaklj. 470. Bukova drva, suha, zdrava, meterska, fco meja, 21 den. Bukvi plohi, neobrobljeni, 40, 50, 60', 80, 100, 120 mm monte, fco vag. meja 525 bi. Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 75-76, 2%, fco nakl. po9t. 275 bi., pšenica, 73-74, fco vag. nakl. post. 267.50 bi., koruza stara, fco vag. nakl. post. 168 bi., koruza umetno sušena za X., XI., XII., fco vag. nakl. post. 152.50 bi, koruza nova v klipu, fco vag. nakl. post. 80 blH koruza nova, fco vag. nakl. post. 115 bi., rž, 71-72, 2%, fco nakl. post. 187.50, oves novi, fco nakl. post 150 bi., ječmen krmilni, 62-63, fco vag. nakl. post; 160 bi., ječmen krmilni, 63-64, fco vag. nakl. post. 165 bi., ječmen polkrmilni, 65-66, fco vag. nakl. post. 180 bi., otrobi drobni, fco vag. nakl. post. 115 bl„ fižol beli, fco vag. slov. post. 155 bi., krompir rani, fco vag. slov. post. 110 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podra^ vina, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post. 100 bi. Prostovoljna dražba hiše v Ljubljani — Barvarska steza St. 5 — se vrši pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 34 dne 2. novembra t. L ob 11. uri dopoldne. Izklicna cena 52.312 Din. — Drugi pogoji so n£ razpolago ravnotam, soba št. 33. 7020 Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 15. oktobra 1926. Višina barometra 308"8 m t- / Opazovanja Barometer Toploia v C' Rel. vlaga T % Veler In brzina T m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin ca E ac " 'm ca. krni čas ob opazovanju v mm do 7* 7 763-4 12-7 80 N 0-5 8 8 763-9 12-5 82 NG 0-5 9 Lfnbllann (dvorec) 14 763-2 18-6 65 WSW 6 4 19 21 764-5 14-6 82 NE 1 1 19-0 12-4 Maribor 762-7 13-0 87 NW 3 0 19 g Zagreb 763-3 13-0 81' WSW 5 0 21 11 Belgrad 8 763-2 15-0 84 mirno 2 24 11 Sarajevo Skoplje 765-7 14-0 61 0 26 5 Dubrovnik 764-6 1S-0 69 mirno 0 29 11 Split 7 7646 17-0 96 mirno 10 25 16 Praga 757-8 14-0 — WSW 7 10 17 13 Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejab o i 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dun. vremenska napoved za soboto 16. oktobra: Pričakovati je majhne spremembe vremena. Povprečni barometer višji ko včeraj za 1.0 mm. Sir H. Rider Haggard: I V!?« 19 Zgodovinska povest. Iz angleščino prevel Jos. Poljanec Taisti dan najine ločitve sem odjezdil z očetom v Yarmouth. Brat Geoffrey ni šel z nama, vendar sva se prijazno poslovila; to me prav veseli, kajti nikdar več se nisva videla. Niti besede nisva izpregovorila o Liliji Bozard ali o naiini snubitvi, dasi sem prav dobro vedel, da bo takoj skušal zavzeti moje mesto pri njej, čim bom obrnil hrbet, kar se je tudi v resnici zgodilo. Odpuščam mu; res mu ne morem šteti tega v zlo, kajti kje je tisti mož, ki je Lilijo poznal in ki je ne bi bolel imeti za ženo? Nekoč sva bila z Geof-freyem prav dobra prijatelja, ko sva pa dozorela do moške dobe, je prišla med naju ljubezen do Lilije in sva se vedno bolj odtujevala drug drugemu. Ampak to je nekaj vsakdanjega. Prišlo je, da on ni imel uspeha; čemu bi imel neprijazne misli o njem? Naj se rajši spominjam, kako sva se v mladih letih rada imela, ostalo pa bodi pozabljeno. Bog daj mir in pokoj njegovi duši. Moja sestra Marija, ki je bila za Lilijo Bozard najlepše dekle v okolici, ie silno jokala, ker sem odboja!. Bila sva si samo eno leto narazen in sva se jako rada imela, kajti najine ljubezni ni zasenčila ljubosumnost. Tolažil sem jo, kakor sem jo pač znal in mogel, ji razodel^ vse, kar je bilo med menoj in Lilijo, jo prosil, naj ostane moja in Lilijina prijateljica, in da naj nama pomaga, ako je v njeni moči. Marija mi je rade volje obljubila; ni mi sicer povedala zakaj, vendar sem spoznal, da je mislila, da ji bo mogoče pomagati nama. Povedal sem bil že, da je Lilija imela brata, precej obetujočega mladeniča, ki je bil lačas zdoma in v šolah; on in moja sestra sta se precej rada videla. Ko je bilo vse končano, sva z očetom odjezdila. Ko Da sva imela Pirnhowsko cesto za seboj in jezdila po nizkem griču onstran Waingiorda na levi strani bungayskega mesta, sem ustavil konja in se ozrl nazaj po prijazni dolini reke Waveney, kjer sem bil rojen; srce mi je prekipevalo tuge, da bi skoraj počilo. Da bi bil vedel, kaj vse mi je bilo usojeno pretrpeti, preden so moje oči zopet ugledale ta prizor, mislim, da bi mi bilo v resnici počilo. Toda Bog, ki je v svoji modrosti naložil marsikako breme ljudem, jih je tudi varoval; ako bi mi ljudje poznali prihodnost, mislim, da bi jih bilo sila malo, ki bi jo hoteli iz svoje proste volje dočakati. Še enkrat sem z dolgim pogledom ošinil daljno gručo hrastov, ki so oznanjali kraj, kjer jo Lilija bivala, in sem odjezdil dalje. Drugi dan sem se vkrcal na Srečolovko in odjadrali smo. Pred odhodom se je očetu srce močno omehčalo do mene; spomnil se je, da je mati imela mene najrajši med vsemi, in se je tudi bal, da se ne bova več videla. Tako zelo se je omehčal, da se je v zadnji uri premislil in me hotel pregovoriti od potovanja. Ker pa sem bil že krepko prijel za celo reč in pretrpel vso bridkost ločitve in slovesa, me ni bila volja vrniti se, da bi se mi rogali brat in sosedje. »Prepozno se oglašate, oče,« sem mu rekel. »Želeli ste, da naj grem in izvršim maščevanje, in ste me z mnogimi bridkimi besedami podžgali za to in sedaj bi šel tudi, ako bi vedel, da moram v enem tednu biti mrtev; takih priseg ni mogoče tako izlahka prelomiti, in nad menoj je prekletstvo, dokler ne izpolnim svoje prisege.« >Bodi torej, sin,« je odgovoril in vzdihnil. >Kruta smrt tvoje matere me je naredila skoraj blaznega, in v tem stanju sem govoril, kar bom mogoče še obžaloval, dasi v najboljšem slučaju ne bom živel dolgo, kajti moje srce je strto. Nemara bi se bil moral spomniti, da si je maščevanje pridržal Gospod, ki ga izvrši ob Svojem času in brez naše pripomoči. Ne imej me v neprijaznem spominu, sin moj, ako usoda hoče, da se ne vidiva več, ljubim te in samo globlja ljubezen do tvoje matere me je nagnila, da sem trdo ravnal s teboj.« ;>Vem, oče, ln ne srdim se na vas. Ako pa mislite, da mi kaj dolgujete, povrnite mi s tem, da zadržite brata, da ne bo v moji odsotnosti delal krivice meni in Liliji Bozard.« »Storil bom, kar je v moji moči, sin, dasi povem, da bi bil prav zadovoljen, da bi jo on vzel, ako se ne bi vidva tako ljubila. Pa kakor sem že rekel, jaz itak ne bom več dolgo tukaj, da bi bil priča vašega pro-spevanja v tej ali katerikoli drugi zadevi; in kedar mene ne bo več, morajo stvari iti svojo usojeno pot. Ne pozabi na Boga in svoj dom, kjerkoli boš hodil, Tom; izogibaj se prepirov, čuvaj se žensk, ki so zanj-ka za moške, in imej jezik v svoji oblasti, in tudi svojo nrav, ki ni najboljša. Dalje, kjerkoli utegneš biti, ne govori slabo o veri dotične dežele, da ne boš spoznal, kako krvoločni morejo biti ljudje, ko mislijo, da je dopadljivo njihovim bogovom.« Odgovoril sem mu, da si bom dobro zapomnil njegove nasvete; v resnici so me obvarovali pred marsikako žalostjo in bedo. Nato me je objel in prosil Vsemogočnega, naj me vzame v Svoje varstvo, in ločila sva se. Nikdar več ga nisem videl; dasi je bil stoprav v srednjih letih, je eno leto po mojem odhodu neko nedeljo po maši v ditchinghamski cerkvi vsled oslabelosti srca nenadoma umrl, ko. je stal pri ograji pred velikim oltarjem in molil pri materinem grobu. Po njegovi smrti je brat prevzel njegovo mesto in posestva. Bog daj tudi njegovi duši večni mir in pokoj. Bil je dobrega srca, ampak bolj prevzet ljubezni do moje matere kot je primerno za človeka, ki je hotel bolj z visokega vidika zreti na življenje in vsem prav storiti. Taka ljubezen, dasi je naravna pri ženskah, so rada izpremeni v neka j, kar je podobno sebičnosti, in nagne enega, ki jo ima, da omalovažuje vse drugo. Mojemu očetu niso bili otroci nič v primeri z našo materjo, in on bi bil zadovoljen, či bi bil izgubil slehernega izmed njih, samo ako bi mogel s tem njej podaljšati življenje. Vendar je bila to plemenita slabost, kajti nase ni mislil dosti in je mnogo pretrpel, da si io je pridobil. ElllEii! S > cr o c H a c <9 ftF e-i »fl O ~ - -O 0 ° 1 ° I Z P* S w° t s F 3 o < s- tr S g-& g f trg _ 0) ž •H. 5 Dg ? 5" » | < £> io 5 » r • 5. N g P < ! S w s> a tro, T" Iv P 2- c_ B a e. * £! O S » Z ■M Sa ,_, Ni P S g O g- O co -e s p o p ž - s co x1 1-1 " S X - S. < "K-" S N n o, P. B p CJ < i s 2- £ p "s' a S e-f I D 3 a. N N K < •< 111=111= UNDERWOOD pri Lud. Baraga, Ljubljana Šelenburgova ul. 0/1. Telefon Stev. OSO. UNDiHWOOD LJUBLJANA, PTUJ NAGROBNE SPOMENIKE Iz lelenega in rujavo-sivega granita, s krasnim bleskom polirani — proda po globoko znižanih cenah radi spraznitva skladišča. GRANITNA INDUSTRIJA, OPLOTNICA (SLOV. KONJICE). Uičnilra poročenega, niollmd iz Ljubljane, jrejmcm na 25 min. od ,av. pošte oddaljen sad. vrt in gozd. Profesionist ali vpokojenec brez otrok Ima prednost. - Event. bi bddal del vrta VTtnarju. Naslov v upravi št. 7100. Vajenca sprejmem za pekovsko obrt, najraje z dežele. Hrana m stanovanje pri mojstru. — KA.ROT. BELE. pek. mojst.. Rožna dolina — Vič. poslov, prostori lepi, v I. nadstr., se oddajo takoj v šeienburgovi nlici in v Woliovi ulici. Naslov pove uprava *Slovenca« pod št. 7097. Družabnik za en - gros kolonialno trgovino se sprejme na Gorenjskem v prijaznem mestu. Krasno stanovanje, skladišča in vpeljana mešana trgovina v lastni hiši. Ponudbe poslati pod »Naša Goreniska« 7083 na upravo »Slovenca«. Učiteljica z izpitom, poučuje francosko, angleško in nemško. Vpraša se v hotelu j »Slon«, soba 74, od 2—4. naročnino! Hotelski sluga $ daljšo prakso in lepimi Spričevali, se sprejme za 1. november 1926. Osebne ponudbe na upravo botela Union, Ljubljanp. POŠTENO DEKLE zdravo, 15—17 let staro, dobro računarico, sprejmem kot učenko v trgovino in gostilno na debeli. Ponudbe pod šifro: »Slovenske gorice« 7126 na upravo »Slovenca«. Krojaškega vajenca sprejmem. Naslov pove uprava lista pod št. 7112. Kravar (Švicar) oženjen, katera mož in žena morata znati dobro molzti in biti vešča pri teletih, se sprejme na posestvu »Brandhof« — pošta Studenci pri Mariboru. 7107 Vrtnar1 v vseh p® Hi$n veliko, s p0se- VI II Mil nogah vrt-jHIOU stvom, pri Mari-narstva izurjen, dobi stal- boru, blizu šole, z vsemi no mesto na graščini na pridelki, proda za 10Q.000 Dolenjskem. - Naslov pri Din Zag&rski - Maribor, uprava lista pod St. 7123. 7anCll9 P^arn. moč £CIIO!\dali prodajalka s pisarniško prakso, ki obvlada slov. stenografijo in strojepis in jc dobra računarica, in UČENEC za trgovino meš. blaga, iz dobre hiše, najmanj en razred srednje šole, se sprejmeta takoj na deželi, Ponudbe brez priloge znamk na upravo lista pod številko 7060. Več voz GNOJA dobrega in 3 veliki SODI naprodaj Sv. Petra c. 85. Tatenbachova ulica 19. T. RABIČ *} Ljubljana ^ORSKkJ Opravo za špecerijsko trgovino KUPIM: 1 stelažo z la-delci 3 do 4 m dolgo in 2 m visoko, lahko tudi dva kosa, in drugo. — MIHAEL RIHTAR, DOB pri Domžalah. 7074 LOVCI! Volno in feomfeaž 2 BRAKA, pol-Istr., pes in psica, 9 mesecev stara, ugodno proda Anton Ivane — Ptujska gora. Vsled odhoda prodam izvrsten, še skoraj nov elektromotor na vrtilni tok 220/380 2 K HP, slovite tvrdke »Ganz«, z vsemi zraven spadajočimi predmeti. — Motor bi ie event. zamenjal za že rabljen, toda v dobrem stanju se nahajajoči bcncin-motor, ali motor na surovo olje 4—5 HP. Naslov: JOŽE ŠIBAL, mizarski mojster Jesenice -jt Gorenjsko. Osebni auto »Stieyer« tipa II, šest-sedežni, Bosch - razsvetljava, selfstarter, prtljaž. kovčeg, 2 rezerv, kolssi, vsa pnevmatika v redu, dobro ohranjen, naprodaj za primerno ccno. Vprašanja na: »RUDNIK MEŽICA«, 7122 za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOCU — Ljubljana, Stari trg štev 12 — in Židovska ulica štev, 4. Se 15 dobrih zidarjev za dela pod streho naj se zglasi pri vodstvu zgradbe tvornice Intex V Kranja ali pri gradbenem podjetju IiH?. Josip Dedek, Ljubljana VII. ž bertova 7. Solidna reklama Solidno blago Solidne cene V0IKA, nasproti Mestnemu domu Slavnemu občinstvu naznanjam, da otvori-n dne 16. oktoba 1926 na Sv. Petra nasipu 43 v Simon-čičevi hiši V I N O T O Č , kjer bom točil po zelo nizkih cenah pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina. — K obilnemu obisku vabim PETER STARIN. IVANKA SJEGNAR modni salon Ljubljana - Rimska cesta 10 priporoča svojo zalogo damskih baržunastili in fiicastih klobukov. Popravila točno in po ceni. Pozor! Rabimo let. 100—150 vag. bukovega in hrastovega J*- OGLJA 20 do 25 vagonov PREMOGA 20 do 25 vagonov HRASTOVIH DRV. Plača takoj. V poštev pridejo samo prvovrst. trgovci, kateri 7,amorejo poleti in pozimi blago dostavljati. - Cenjene ponudbe v lirah franko Postojna pod naslovom: TREBSE in CO., Pola, Via Dante 39. 7110 izurjena tehniško in praktično v vseh bolniških in tehniških poslih in odgoji malih otrok, z zelo dobrimi spričevali, išfie primernega mesta. - Cenj. ponudbe pod šilro: »Zanesljiva« št. 7104 na upravo listu. Hišni hlapec brezmadežne preteklosti, pošten in trezen, oprem-jjen z dobrimi spričevali, išče službe. - Več pove podružnica »Slovenčeve« uprave v Mariboru. 7108 Stalno mesto prosto la solidnega in marljivega elektro-monterja, za enakomerni tok (Gleichstrom), kateri razume dobro tudi ključavničarska in mehanična dela — se takoj sprejme za vodslvo male elektr. centrale. — Ponudbe s prepisi spričeval naj se pošljejo na: » Granitno in lesno industrijo«, Oplotnica, (Slov. Konjice)._7047 Dražba E 978/26 pohištva in drugih premičnin v grajščini Statenbcrg ce bo v ponedeljek dne 18. oktobra 1926 ob 8. uri nadaljevala. Okr. sodišče v Slov. Bistrici, odd.II. dne 13.X.1926. Marko čutič kotlar MARIBOR Slovenska ulica Stev. 18, priporoča vseh vrst kotle za žganje in perilo po najnižji ceni. 6508 Slovenci! Poslužite se szhornih naravnih dalmatinskih vin katere točita brezkonknreiično BRATA LASAN Iz lastnega pridelka, na drobno In debelo Krsnlkova ulica štev. 5 — ter v ŠlSkl v gostilni pri ..Aražoka1' Stara vina: Nova vina: Tiško črno liter Din H-— Žganje: Opolo belo liter Din 12-— olol°o rdeče " " II-- Trlnovec liter Din 40- Opolo rdeče „ ,. 12-- Opolo črno " " 10- 0p0l° 4ra0 » » U ~ Preko ulice Din 1'— ceneje, — Pri odjemu 10 litrov skupaj, 1-50 Din ceneje. Olivno ol|e .... liter Din 2S-— Morske ribe. vsaki dan sveže ter Vinski kis..... „ „ 6'— razna mrzla Jedila na razpolago. Pridite! Poskusite! Vživajte! strešna opeka je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKAR-NAH« d. d. v Ljubljani. rabljene, zamenjujemo in jemljemo v račun. A. Rasberger, Ljubljana - Tavčarjeva ulica 5. 6935 Večja partija DVOKOLES in otroških VOZIČKOV raznih modulov, so zaradi zaključka sezije prav poceni proda. ■ »TRIBUNA« F. 1». L., LJubljana, Karlovska ccsta št. 4. GS)S1 Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Novosti: Dr. B. Barimann: »Jesus Chrisius unser Heiland u. Konig« (654 slrani). Vezano........Din 140.- C. Beitenburg: »Gedanken zu Predigten iiber das Konig-tum Jesu Christi« (94 slrani). Nevezano . Din 30,— O. Cohausz, S. J.: »Jesus Chrisius der Konig der Welt« (158 slrani). Vezano........Din 40.- K. Faustmann: »Chrislkonigsfest«. — Sechs Vortrage. (87 sirani.) Nevezano.......Din 32.— R. Mader: »Es lebe Jesus der Konig!« (167 sirani). — Nevezano............Din 38,— J. Lucas: »Rie Reichliimer des golilichen Herzens Jesu« (428 strani). Vezano........Din 80. ~ Maleo: »Hin zum Konig d. Liebe!« 307 str. Vez. Din 63.— A. Pithynek: »Am Herzen Jesu«. 33 zeitgemasse Le~ sungen (280 sirani). Vezano ..... Din 72,— F. Spirago: »Beispiel-Sammlung fiir das christliche Volk«. Vezano.........Din 190.- F. Spirago: »Kathol. Volks-Kaiechismus«. Vez. Din 190.— POHIŠTVO! Velika zaloga od priprostega do najfinejšega lastnega izdelka. Popolne (kompletne) opreme in tudi posamezni kpmadi. — Prevzamejo se vsa stavbena in druga mizarska dela po brez konkurenčni h cenah! — Cenike gratisl Zaloga pohištva združ. mizar, mojstrov, Maribor — Gosposka ulica 20. ' L O K A ir v sredini mesta, pripraven za železnino, IŠČEM. Posredovalci izključeni. Cenj. ponudbe pod šifro: »LOKAL 12« na upravo lista. — Istotam naprodaj tovorni avto inamke »Mercedes«. — Ponuuuc na upravnišivo »Slovenca« pod šifro: »Tovorni auto 14« — 7081. Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Ce& Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske naznanja tužno vest, da je preminul gospod Fran Es. Stare hišni posestnik in slikarski mojster, ki mu je bil predsednik od prvih počelkov. Čast njegovemu svetlemu spominu V Ljubljani, dne 15. oktobra 1926. 15 letno jamstva Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno rabo. ZALOGA šelenburgova ulica 6/1 Tflleton štev. 880. moderni raglani . . samo „ „ za dečke „ „ 600 | Grlčar & Dfkfač | samo Sgfgn&žErioisa ulica šfeu. 3. | MojHS sažon p BAPflftfilC Ljubljana. Mestni trg 1 priporoča SJiCC in barZlinaSte hSObUKC po priznano nizkih cenah. Dunajsftl modeli. Preoblihovanle in popravila vseh vrst klobukov fo£nO in ceno. iB®SBS3E2E53S2S!: i Izdaiateli: dr. Fr. Kulovec« Edino najboljši šivalni stroji in kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le Jos. F»efelir&c«a Najnižje ccnc. Gritzner, Adler Tudi na obroke. LJubljana, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. »♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»■»♦»♦♦♦♦♦»»»»♦♦♦»»♦»♦♦»♦♦♦♦♦»♦J Velika i5 hira - namige cene! Zimsko perilo copate, rokavice, sveterje klobuke i dežne plašče ! čevlje l čepice, kravate itd. nitdinajitgod- | nejc splošno znana tvrdka | Jakob Lah, Maribor | samo O lav ni trg 2 Urednik: Josio Fr. Knailiž